Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80'-Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista* Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik R. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Smučarsko slavje v Planici
Slovesna otvoritev ilirjanskega smučarskega doma — Rekordno število tekmovalcev
Ljubljana, 21. dec.
Za nami je praznik, ki bo zapisan v zgodovini smučarskega razvoja z zlatimi črkami. Pozabljene bodo vse žrtve in delo, pozabljena bodo imena delavcev, ki niso štedili niti s časom niti z denarjem in so storili vse, da zgradijo pod mogočnim Jalovcem postojanko, ki bo desetletja pričala o realni ljubezni Ilirjanov dio zimskega sporta. Kot živ spomenik bo stal smučarski dom in bo vabil v lepote naših planin.
Pred stoletji so gradili Slovenci cerkve in cerkvice po hribih in dolinah. To so delali iz neke notranje religijozne potrebe. Podobno grade danes igrišča in telovadišča, planinske in športne koče in domove. Tudi to iz notranje potrebe po lepoti in razvedrilu, po zdravju in veselju. To priča o naši telesnokulturni orientaciji, priča o zdravem okusu ljudi, ki jih ne zadovoljijo le meščanska udobja ulic in kavarn. Zdrav duh veje po naši zemlji, duh športnega pokreta. Prišel bo čas, ko bo v vsakem kraju poleg cerkve in šole poleg zadružnih gospodarskih ustanov tudi dom telesne kulture pa naj bo to kopališče ali telovadnica, smučarski dom ali nogometno igrišče. Le kje je ta čas ...?
S simpatijami je pozdravilo naše ljudstvo otvoritev ilirjanskega smučarskega doma. Že v soboto so se podali tekmovalci in gostje v Planico, da si ogledajo novo stavbo in prijetne terene v okolici. V nedeljo (zjutraj so rano zaživele ljubljanske ulice, od vseh strani so prihajali smučarji proti kolodvoru. Poseben vlak jih je popeljal proti Gorenjski, kjer so se priključevali vedno novi gostje. Zunaj rezki mraz, v kupejih pa je bilo veselo nedeljsko razpoloženje vse do 10. ure ko se je vlak ustavil na mejni postaji Rateče-Planica. Slavoloki in venci, zastopniki krajevnih oblasti z 80 letnim župnikom Lavtižarjem in z županom na čelu so prijetno iznenadili došle goste s pozdravom. Nato smo se podali na saneh ali na dilcah po svetlih smučinah proti domu. Vsakdo je hitel, da bi čimprej zagledal novi dom. Okrašen z zelenjem, z modro-belo-rdečimi in z belo-zelcnimi zastavami jc sprejemal goste, ki jih je bilo okrog 600.
Takoj po prihodu se je pričela
slovesnost otvoritve.
V veliki jedilnici je bil postavljen oltar, kjer je daroval mašo sivolasi svečenik g. kanonik Šiška iz Ljubljane. Po daritvi je blagoslovil prostore doma in množica se je podala k tribuni, kjer so nastopili govorniki. Predsednik gradbenega odbora in načelnik ilirjanske smučarske sekcije
ing. R. Koudelka
je uvodoma pozdravil množico in odlič-ue zastopnike športnih, civilnih in vojaških oblasti: g. dr. Lenarčiča, kot zastopnika g. bana Dravske banovine in sre&kega načelstva v Radovljici, gene-ralštabnega kapetana g. Mikica kot zastopnika koimandanta dravske divizije, f" kanonika Šiško, predsednika SSS ubana Savske banovine g. dr. Steva-a Hadžija, predsednika JZSS in šefa
higijenskega zavoda dr. Pirca, podpredsednika JZSS dr. Pavlina in polkovnika Ožegoviča, zastopnika direkcije drž. železnic viš. kontrolorja gosp. Berceta, zastopnika ljubljanskega in gorenjskega zimskošportnega podsaveza gg. A. Gnidovca in Pečarja, zastopnika SPD g. dr. Vertačnika, župana občine Rateče g. Pindbacha, domačega župnika g. Lavtižarja, dalje zastopnike smučarskih klubov iz Zagreba in iz vseh krajev Dravske banovine in končno zastopnike tiska. Gosp. ing. Koudelka je orisal delo in požrtvovalnost svojih so-trudnikov in je ugotovil, da je sedaj dobila tudi smučarska sekcija svoje zavetišče, kar bode jamstvo k nadaljnjem uspešnem delu.
Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik SK Ilirije
Dr. Milan Dular.
V	globoko , zasnovanem govoru je podal usmerjenost sporta, kateremu je podlaga ljubezen do stvari, ljubezen do narave in do> poštene borbe za čast oljčne vejice. Med drugim je izvajal:
Z našega krasnega, ponosnega smučarskega doma se vije modro-belo-rdeča državna trobojnica, simbol naše jugoslovanske miselnosti. So pa to tudi barve našega jugoslovenskega sporta, modra, ki znači našo zvestobo, ki smo zo prisegli plemeniti športni ideji, bela, našo čisto nesebičnost in navdušenje in rdeča, našo globoko ljubezen do telesne kulture, dio zdravja našega naroda, ker le tak narod je močan, ekspanziven in namočnejša opora domovini in kralju.
V	razvoju1 športnega gibanja med Slovenci zavzema prvo mesto smučar-stvo. Kakor povzroči mala snežna kepa veliko lavino, ki potegne- za seboj vse, tako so tudi prvi poborniki te lepe športne discipline sprožili kamen, zasejali rodovitno seme, ki je vzraslo- v močno drevo z zdravimi koreninami, katerega ne podere noben vihar več in če se ta vihar tudi imenuje prepoved športnega udejstvovanja srednje-šolske-ga dijaštva v sportskih organizacijah.
Zdrav duh v zdravem telesu! Športna ideja je potrebna najširšim plastem naroda, športna ideja ne pozna zastarelih socijalnih razlik, ona združuje v sebi vse kot brate, podpira tovarištvo in neguje borbenost, ki nam je več kot potrebna, da očuvamo svoj košček zemlje.
In ni čuda, da se je ob ogromnem razvoju smuškega sporta porodila misel, najti v naših ponosnih planinah zatočišča za naše smučarje. Iz malega raste veliko. Skromne so bile prve zamisli, da najamemo čez zimo zapuščene staje za živino, planinske bajte, dokler ni spontano izšla misel za gradnjo lastnega doma v najlepšem in za smuko najidealnejšem predelu naših divnih planin.
Karel Šircelj je bil prvi pobornik, zbral okrog sebe krog idealnih planincev, ki je pričel s propagiranjem te ideje. Naj se spomnim samo na Kunstlja, Juga, Beltrama, Vrančića, Bleiweisa, ing. Bloudeka, dr. Kuhlja, Vodiška, Tinto, Kuharja, Komarja, Baltesarja, Miklavčiča, Fridriha. Ta odbor za grad-
njo smučarskega doma je realiziral idejo v toliko, da je kupil prvih 420 nr' sveta, na katerem- stoji naš dom.
Z vsem samo pravim športnikom lastnim elanom pa je v rekordnem času nekaj m-esecev dovršil započeto delo, preskrbel potrebna denarna sredstva in zajamčil gospodarsko plat novi odbor, uprava smučarskega SK Ilirija, kateremu načeluje energični ing. Koudelka in katere idealni člani so: Komar, Kunstelj, Miklavčič, Vrančič in Jeras. Njim in p-rvim pobornikom gre vse priznanje, njim je današnji dan velik praznik, praznik dela, zadoščenja in nesebične ljubezni do športa in narave.
Slovenci nismo narod bogatašev. S trdim delom v potu svojega obraza smo si priborili ono malo. kar imamo, postali pa smo zato žilavi, zdrav in pošten narod. Imamo pa zato več, veliko več kot drugi, svojo- krasno- domovino, prelestno dolenjsko in štajersko gričevje in naše divne gorske velikane, v katerih zimsko nedostopnost in veličastje smo prodrli šele s pomočjo smu-čarstva. Hvaležni smo stvarniku, ki nam je podaril našo lepo domovino, katere ne menjamo za druge dobrine sveta.
Ob koncu govora se je g. predsednik spomnil visokega pokrovitelja jugoslov. športa Nj. Vel. kralja, ki mu je množica vzklikala trikratni: Zdravo!
Dr. Ivo Pirc
predsednik JZSS in podpredsednik SSS je izrazil najprej Iliriji svoje čestitke in zadovoljstvo, da je klub zvest svoji dejavnosti postavil tudi smučarjem mogočno postojanko, Ugotovil je, da novi dom ni le pridobitev za klub, temveč za ves kraj in zlasti za prospeh smučanja. Da bi našla Ilirija mnogo posnemovalcev !
Nato je govoril najvišji predstavnik jugoslovanskih športnih oblasti, predsednik SSS
dr. Stevan Hadži.
V jasnih in jedrnatih besedah je ugotovil, da je športno delo delo- za narod in za državo. Ugotovil je, da se s sportom uvrščamo med najmodernejše narode in dom Ilirije je posebnost, katero bodo občudovali tudi razvajeni ino-zemci. Da bi služil športu, da bi služil ljudskemu zdravju, to- je želja gosp. dr. Hadžija. Svoj jedrnat govor je zaključil z željo, da bi z novim domom rasla in cvetela tudi Ilirija.
■ Športniki! HiiHlfilillM
ffjff BIO - mleko
od Osrednjih mlekarn I
Zastopnik g. bana in sreskega načelstva v Radovljici
dr. Lenarčič
se je zahvalil klubu, ki je postavil postojanko, ki bo služila tudi tujskemu prometu in bo- tako v pomoč prebivalstvu kranjskogorskega okraja. V istem smislu so častitali in govorili še rateški župan g. Findbach, g. Gnidovec, šolski
vodja g. Pečar, g. Berce, g. dr. Vertačnik in končno g. župnik Lavtižar.
Tekmovalci na startu.
Med tem, ko so si gostje pod vodstvom ing. Koudelke ogledovali naprave doma, so zunaj startali tekmovalci. Ugotoviti moramo, da jih je bilo rekordno število, skoraj vsi najboljši iz Gorenjske. Pohvalno je omenjati, da je merila proga le pičlih 8 km, kar je z ozirom na dejstvo, da neugodne snežne razmere še niso dopuščale zadostnega treninga, edino pravilno. Tekmovanje je vodil poleg g. Mahkovca tehnični vodja g. Lado Tinta, ki nam je podal naslednje poročilo:
Tekmovalci.
K tekmi se je prijavilo- 50 tekmovalcev, od katerih je startalo 44 in je bila po številu udeležencev eno največjih tekem. Po klubski pripadnosti je startalo 8 tekmovalcev Sm. ki. Ljubljana, 6 Sm. ki. Dovje-Mojstrana, 2 Bratstvo — Jesenice, 2 Sokol — Gorje, 8 SPD Kranjska gora, 1 Sm. ki. Bohinj in 17 tekmovalcev SK Ilirije. Od teh bi bilo omeniti Joška Janša, Bervarja, Janka Jakopiča, Knapa itd. Torej je bila tekma tudi kvalitativno na višku. Vendar smo pogrešali nekatere dobre moči, ki iz neznanega vzroka niso startale.
Proga
ki je bila dolga pičlih 8 km, je potekala od starta pred domom v smeri proti Ponči, nato proti železnici v lahkem smuku, dalje mimo kolodvora po dokaj kompliciranem terenu nato pod železniškim prehodom do izvira Save nato zopet ob železnici v smeri proti Podkorenu do obrata, ki je bil nekako v sredini med Podkorenom in Ratečami
CENJENE NAROČNIKE VLJUDNO PROSIMO, DA PORAVNAJO ŠE ZAOSTALO NAROČNINO IN DA PLAČAJO NAROČNINO ZA LETO 1932 VSAJ DO 15. JANUARJA 1932, KER SE BO DRUGAČE VSEM ONIM, KI DO TEGA TERMINA NAROČNINE NE PLAČAJO, POŠILJANJE LISTA USTAVILO.	Uprava.
jt*^. jt*' . .
nato v lahko menjajočem se vzponu in smuku proti cilju do doma. Posebnost prose je bila v raznoličnosti terena in snega, kjer so prišli do veljave tehnično boljši, kakor nam jasno kaže rezultat.
Kot prvi je pretekel progo Joško Janša, SK Ilirija, v času 30:02. Opaziti je bilo, da je bil precej nerazpoložen, ker bi bil rezultat lahko boljši.
Drugi.je prispel na cilj Jakopič Albin, Srn. ki. Dovje-Mojstrana, 31 sekund za Janšo, in je njegov čas bolj realen od prvega. Pokazal je, da je že zelo stanovitna znamka. Kot tretji v času 31:20 je odlično odrezal Jakopič Avgust, od Sm. ki. Ljubljane. Prijetno iznenađenje je pripravil Boris Jenko, ki je brez trai-ninga dosegel 4. mesto in dokazal, da- še ni za »pension«. Med prvimi se je pojavilo novo ime Smolej Franc, ki je dosegel enak čas kot Jenko. Za njim se je uvrstil Nany, kateremu očividno manjka traininga, sicer tudi, njegov uspeh dokazuje, da na tako kratke proge ni potreba prav nobene vežbe. V ostalem ni bilo iznenadenj.
Rezultati.
1. Janša Joško, SK Ilirija, 30:02; 2. Jakopič Albin, Sm. k. Dovje-Mojstrana, 30:33; 3. Jakopič Avgust, Sm. k .Ljubljana, 31:20; 4. Jenko Boris, SK Ilirija, 31:46; 5. Smolej Franc, SK Bratstvo, Jesenice 31:46, odločil žreb; 6. Nany Stane, Sm. k. Ljubljana, 32:00; 7. Markelj Franc, SK Bratstvo, Jesenice, 32:20 ; 8. Ženiva Lovro, Sokol, Gorje, 32:23 ; 9. Šramel Bogo, Sm. k. Ljubljana, 32:30; 10. Zore Zdravko, SPD Kranjska gora, 32:30, odločil žreb; 11. Knap Leon, SK Ilirija, 32:47:
. .12. Klančnik Alojz, Sm. k. Dovje-Mojstrana, 33:52; 13. Tarman Andrej, SPD Kranjska gora, 34:26; 14. Oitzl Hubert, SPD Kranjska gora, 34:44; 15. Kosmač Alojzij, SPD Kranjska- gora, 34:57;
16.	Zuccato Remigij, SK Ilirija, 35:33;
17.	Kerštanj Andrej, SK Ilirija, 35:37;
18.	Rabič Valentin, Sm, k. Dovje-Moj-
strana, 35:41; 19. Jakelj Matko, SK Ilirija, 35:45; 20. Žen Jakob, Sm. k. Bohinj, 36:03; 21. Černe Slavko, SPD Kranjska gora, 36:10; 22. Černe Ivan, Sokol, Gorje, 36:12; 23. Jakopič Franci, Sm. k. Ljubljana, 36:56; 24. Klavora Miha, SK Ilirija, 37:05; 25. Košir Alojzij, SPD Kranjska gora, 37:13;	26. Klo-
futar Peter, SPD Kranjska gora, 37:13; odločil žreb; 27. Oswald .Stane, Ilirija, 37:58; 30. Bručan Vladimir, SK SK Ilirija, 37:54; 29. Bleiweis Jana, SK Ilirija, 37:58; 30 .Bručan Vladimir, SK Ilirija, 38:36; 31. Bolje Stanko, Sm. k. Ljubljana, 38:39; 32. Pečar Joža, SPD Kranjska gora, 38:49;	33. Završan
V Beogradu se je vršila v nedeljo redna glavna skupščina .INS-a. Pričela se je okrog 10. dopoldne in je trajala s popoldanskim presledkom radi tekme Beograd:Budimpešta, kakor ponavadi, do 4. ure zjutraj. Zastopanih je bilo na skupščini 410 klubov, vmes 25 klubov LNP. Pooblastila preostalih 6 klubov LNP niso dospela pravočasno v Beograd — najbrž so se na poti zgubila — sicer bi bilo- zastopanih vseh 31 solvenskih klubov, ki so točasno včlanjeni v savezu. Oficijelni delegat LNP je bil I. tajnik g. Kuret.
Ker so bili glavni delegati, takoime-novani velepoestniki pooblastil, zbrani večinoma že v soboto, je mogel sklicati JNS večer pred skupščino- konferenco, na kateri so bile obravnavane in tudi rešene vse sporne točke, s čemur je bil naprej zagotovljen gladek ter složen potek same skupščine. Že na tej konferenci je brez večjih težkoč prodrl predlog, da se uvrsti med klube, ki na jprihodnje leto igrajo v ligah za državno prvenstvo,
Franc, Sm. k. Ljubljana, 39:04; 34. Pri-bošek Franc, Sk Ilirija, 39:44; 35. Fürst Danilo, Sk Ilirija, 39:57; 36. Guzela Josip, Sm. k. Dovje-Mojstrana, 40:04;
37.	Rupnik Zdenko, SK Ilirija, 40:08;
38,	Šošterič Ivo, SK Ilirija, 40:09; 39. Rosshäupel Slavko, Sk Ilirija, 41:45; 40. Šorn Edvard, Sm. k. Ljubljana, 46:05.
Diskvalificirana: Lakota Ciril, Sm. k. Dovje Mojstrana, 12. mesto; Senčar Lado, Sm. ki. Ljubljana, 21. mesto.
Odstopila 2.
❖
Pri tekmovalcih smo opazili, da so pred startom prezebali zunaj v lahki tekmovalni obleki. Morda ne vedo, da pomenja izžarevanje toplote izgubo moči in v bodoče naj ostanejo- v koči in če so na startu 10 minut pred pričetkom, to bo edino pravilno. Prav posrečena je bila misel, da je bil cilj tako postavljen, da so mogli gledati potek finala iz jedilnice.
Med obedom je zavladalo v domu dobro razpoloženje, ki sta ga dvignila podpredsednika Ilirije g. dr. Lapajne in g. ing. Šuklje. V duhovitih govorih sta kresala misli v čast slavnosti in sta se zlasti spominjala stvariteljev doma ing. Koudelke, kot vodje, g. Komarja kot finančnega organizatorja in g. Miklavčiča, čigar zasluga je, da je v domu vse tako napravljeno, da ne more biti spretnejše.
V popoldanskih urah so se podali smučarji na bele poljane, kjer so v smuku in v kristjanijah, v terenskih skokih in pikah uživali veselje zimskega sporta. Drugi so- obdržali na izlete k Belo-peškini jezerom, k sosedu v Tamar oz. v Planico.
Ob 16 popoldne je bil razglas izida tekme in razdelitev nagrad. Ing. Kou-delka je v svojem nagovoru čestital zmagovalcem in sc je zahvalil klubom za obilno udeležbo. Burno pozdravljen je prejel zmagovalec Joško Janša lep pokal kot spomin na otvoritev doma. Jakopič starejši je prejel plaketo, njegov mlajši brat Avgitst pa okusno povečano sliko doma v okvirju. Vsi tekmovalci so bili deležni, simpatičnih ovacij.
Ko je legal mrak v dolino, so začeli posamezniki odhajati na prvi vlak. Drugi so ostali v domu, ali pa so se podali1 v Planico, kjer so počakali na poseben vlak, ki je vozil ob 19.30. Vsakomur je bil dan prekratek, rad se je oziral na razsvetljeni dom v temni dolini' pod Jalovcem in v srcu je nosil misli povratka.
Zahvala tisku. 1
Ob priliki gradnje ilirjanskega smučarskega doma so jugoslovanski in zlasti slovenski listi kazali polno- razumevanje in naklonjenost ilirjanski akciji. »Jutro« in »Slovenec« sta prinašala informativne članke in sta s tem mnogo pripomogla k uspešnem poteku otvoritve. Ponedeljsko »Jutro« je posvetilo smučarskemu slavju pod Jalovcem več ko tri kolone čelne strani, podobno- tudi »Slovenec« in »Narod«. Uglednim uredništvom' in gg. športnim referentom imenovanih listov naša iskrena zahvala!
poleg dveh ljubljanskih klubov tudi prvak Maribora.
S skupščine je bila po formalni- otvoritvi najprej poslana udanostna brzojavka N. V. kralju, nakar se je takoj pričela kritika poročila o- -delu JNS-a v preteklem letu. Bilo je nekoliko prigovoroiv nerednemu upravnemu poslovanju, večinoma pa je merila kritika na blagajniški del poročila zaradi očividno- previsokih izdatkov za administracijo-, potovanja delegatov in izdatke povodom reprezentančnih tekem. Upravni odbor ni mogel dati na vsa vprašanja zadovoljivih pojasnil, zato je skupščina sprejela najprej predlog, da pregleda četvorica -delegatov vse nepregledne postavke. Nazadnje je skupščina preko tega predloga vendarle v celoti odobrila referat o- preteklem letu s 314:17 glasovom. w d,mkrilap7inčoihvate-Naerdgenirdernd
Za dopolnilne volitve (polovico odbora) v upravo JNS-a je izdelal poseben odbor kompromisno listo, ki je prodrla z 253:164 glasovom. Izvoljeni so bili:
predsednik Zarija' Markovič (dosedanji predsednik)-, 1. podpredsednik Boža Todorovič, 3. podpredsednik Stanoj-lović Milutin (Jugoslavija), 2. tajnik Dušan Spasovič, 1. blagajnik Rajko- Krstič,
2.	blagajnik Aca Radivojevič, odborniki Boško Simonovič, Doka Milovanovič (Jgsl), Milan Kostič (Jugs-1), Bora Petkovič, Šime Jurišič (Sarajevo), A. Teisl (Osijek), N. Segedinski (Subotica).
Med novo-izvoljenimi ni nobenega zastopnika slovenskih klubov. Vendar to ne znači, da so ostali naši klubi brez zastopstva v upravi JNS. Med polovico uprave, ki ji poteče poslovna doba šele prihodnje- leto, je 2. podpredsednik Joža Golmajer (sedaj član ljublj. Svobode), odbornik kap. M. Vizjak (Ilirija), predsednik LNP M. Rybaf pa spada kot tak avtomatičn v upravni odbor JNS-a.
Eden najvažnejših dogodkov na skupščini je bil gotovo sporazum BSK-Jugoslavija in izvolitev treh članov Jugoslavije v savezno upravo. Njihova sloga bi mogla biti najboljše jamstvo za uspešno delovanje saveza v Beogradu in s tem tudi našega celokupnega športa. Skupščina je sprejela sporazum s posebnim zadovoljstvom.
Državno prvenstvo.
Za skupščino je bilo predloženih ne 10 predlogov, kakor smo- pisali v zadtiji številki, nego 13. Poseben odbor je predelal ta konglomerat prvenstva- in stvor ril en sistem, ki je bil predložen skupščini in -odObren s 308:67 glasovom. Po nove mnačinu se državno prvenstvo praktično deli v
L po-dsavezno prvenstvo (s 5 do 6 klubi);* 1
2.	štiri lige, v katere pridejo klubi, ki se placirajo' v podsaveznem prvenstvu;
3.	finale državnega prvenstva, v katerem igrata po dva prvoplacirana iz vsake lige, torej 8 klubov.
V podrobnostih se glase nova določila sledeče:
U svim potsavezima uvodi se ponovo potsavezno lokalno prvenstvo u koje ulaze 5 ili 6 prvorazrednih klubova. O torne d-a li če uči 5 ili 6 klubova donijeti će odluku potsavezne uprave u dogovoru sa Savezom. U Beogradu i Zagrebu osniva se prvi A i prvi B razred. U prvom A, i u Zagrebu i u Beogradu učestvuje po- 6 klubova.
Ovo prvenstvo ima se odigrati u jesenskoj i pro-letnjoj sezoni i mora biti završeno 15. novembra do 1. aprila. Izuzetno ovoga puta, ima da se završi do 1. maja iduće godine.
Po završenom potsaveznom prvenstvu igraju klubovi u pređnatecanju za državno prvenstvo-, koje traje od 1. aprila do 1. avgusta. Grupno prednate-canje deli se na 4 grupe. Ono će izuzetno ove godine, da se igra od 1. maja do
1.	septembra.
Prva grupa:
Drugo plasirani klub Zagreba i po-bednik iz utakmice 4. plasirani klub Zagreba i prvak provincije, prvo i drugo plasirani klub Ljubljane i prvo plasirani klub Maribora.
Druga grupa:
Prvo plasirani i treće plasirani klub Zagreba, Splitski prvi klub i osečka prva dva kluba.
Treća grupa:
Beogradska prva dva kluba, pobed-nik na utakmicama po duplom kup-si-stemu izmedju prvaka Niša i drugo plasiranog u Sko-plju i sarajevska prva dva kluba.
TVORNSCA Cl&ORA- i
f: i
Okusna in zdrava je „Kolinska kava“.
Četvrta grupa:
Beogradski 3. klub, subo-tička prva dva kluba, novosadska prva dva kluba, bečkerečki 1. klub.
Utakmice u grupnom takmičenju igraju se po duplom bod sistemu. Raspored odredjuje Upravni odbor JNS-a.
Finale: Svaka od navedenih grupa izbacuje po- dva prvop-lasirana pa izba-cuj epö dva prvop-lasirana kluba u finalnom natecanju za državno prvenstvo, tako, da u isto ulaze ukupno- 8 klubova. Finalno natecanje odigrava se u vremenu od 1. septembra do zaključno
1. novembra svake godine po duplom kup sistemu a parovi se odredjuju kockom.
Sudije: Za lokalno natecanje (potsavezno prvenstvo) mogu se sporazumom uzeti sudije iz bilo- koga mesta u državi a u slučaju da sporazuma nema, odredjuje sudlju Odbor za delegiranje sudija pri potsavezu.
Za grupno natjecanje m-ogu se ta-kodije uzeti sudije po sporazumu. U protivnom odredjuje se sudija pri JiNb-u. Ako jedan klub traži stranog sudiju, to trošak istog pada na taj klub. Ak-o bi pak jedan klub tražio sudiju iz stranog me-sta, a drugi klub sudiju iz istog mesta, Odbor će odrediti sudiju iz stranog mesta a na teret kluba, koji traži toga sudiju.
Odbori za delegiranje sudija, dužni su obavestiti interesirane klubove bar 10 dana raij-e, ime- o-dredjenog sudije.
Delegati:	Kod grupnog i Finalnog
takmičenja, JNS odredjuje delegate iz istog m-esta ili iz najbližeg mesta, gde se utakmica odigrava i to na teret klubova. U izuzetnom slučaju, kada to JNS za shodno nadje, mo-že poslati JNS i iz daljeg mesta, ali to ide na teret samog JNS-a.
Cene: odredjuju se sporazumno. Odbitci:
a)	kod potsaveznog prvenstva odbija se 10% za igralište i 10 % za potsa-vez sve od bruto- prihoda;
b)	kod grupnog i kup finalnog takmičenja -odbija se 15% za igralište, 2% za potsavez, 15% za Savez i to sve od bruto prihoda.
Klub u čijem se mjestu odigrava utakmica poručuje ptreban broj ulaznica od JNS-a putem svog 'potsaveza. Neprodane karte imadu se poništiti od-no-sno vratiti JNS-u.
Za smuk,
sport in turistiko norveške in tirolske lodne, angleški Burberrys in Cord i. t. d.
Najbolje in najceneje pri
NOVAKU, Ljubljana
Kongresni trg štev. 15
Nogometni parlament
Trije slovenski klubi v državnem prvenstvu — Sporazum BSK z Jugoslavijo — 7ov podsavez v Kragujevcu — Čakovec uvrščen v LNP.
JNS će izraditi upute za delegate kod odigravanja grupnih i finalnih utakmica.
Utakmice u lokalnom natjecanju ne mogu se. dluplirati najednom, izuzimajući sporazum.
Za dup'lirane utakmice u grupnom natjecanju odredjuje se slijedeća podjela prihoda:
Gostujući klub dobiva dolje označenu sumu, dok domaći klubovi dijele na jednake dijelove prihod i rashod.
Zagreb:
Split	20.000 Din
Ljubljana	6.000 Din
Osijek	10.000 Din
Maribor	6.000 Din
Beg rad:	
Sarajevo	12.000 Din
Skoplje	10.000 Din
Novi Sad	5.000 Din
Subtica	7.000 Din
Veliki Bečkerek	5.000 Din
Niš	6.000 Din
Ostali sklepi.	
Po1 i/.poslovanju državnega prvenstva se je interes na skupščini zelo1 ohladil in vzdržali so v poznih nočnih urah	
samo še delegati, ki so bili	zainteresi-
rani na posameznih vprašanjih. Sprejeti so bili še naslednji sklepi:
Čakovački SK se priključi na lastno prošnjo in s pristankom obeh podsave-zov LNP-u.
Predlog SK Ilirije, da se omeji razpolaganje podsavezov s termini za lastne tekme na največ štiri vsako leto, je odkazan v rešitev, upravnemu odboru JNS-a.
Lani osnovanemu Niškemu NP-u se prizna: stalnost, cetinski ostane še na-daljno leto provizoričen.
Usanovi se. na novo Kragujevački NP s sedežem' v Kragujevcu. Podsavez je za leto dni provizoričen.
Predlog ZNP za splošno obvezno zavarovanje igralcev, proti nezgodam bo proučila in rešila uprava JNS v roku 3 mesecev,.
V Beogradu in Zagrebu se za eno leto ne sprejme noben nov klub, ker je v teh mestih število'klubov razmeroma preveliko'.
Upokojeni sodniki niso dolžni voditi tekem; kdor pa poda izjavo, da želi soditi, je dolžan prevzeti vsako tekmo, za katero se odredi.
Odbit je bil predlog, da naj se amne-stirajo vsi kaznovani klubi in igralci.
Pri podsavezih se uvede nova funkcija blagajnika II. Do prve skupščine kooptirajo blagajnika II upravni odbori podsavezov.
Odbiti so bili predlogi Zbora nogometnih sodnikov, da naj se ukinejo odbori za delegiranje sodnikov pri savezu in podsavezih in dla naj se da Zboru popolna autonomija.
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 3 3. Telefon 34-34
Tekme reprezentanc
EVROPSKI CUP — ITALIJA : MADŽARSKA 3:2.
V Turinu sta odigrala Italija in Madžarska pred 40.000 gledalci eno najvažnejših tekem za Evropski pokal. Madžari so se morali v prvem polčasu z vsemi silami braniti, v drugem so bili enakovredni. Vodstvo za Italijo je že v prvih minutah dosegel Libo-natti; drugi, Orsijev gol v istem polčasu ni bil priznan radi of sida, pač pa je Orsi v drugem polčasu scortal 2:0. Auer je nato v 16 in 20 min. drugega polčasa izravnal na 2:2, a po vehementnih napadih so Italijani v zadnji minuti dosegli odločilni gol po Argentincu Cesariniju .
Stanje borb za Evropski cup je sedaj naslednje:
Avstrija
Italija
Madžarska
Češkoslovaška
Švica
5 2 2 1	13:6	6
4	2	2	0	8:6	6
5131	13:10	5
4121	13:10	8
4	0	1	3	7:22	4
Madžarska: Grška 4:2. Drugi madžarski team je porazil v. Atenah Grčijo po izvrstni igri.
TEAM BUDIMPEŠTE V BEOGRADU IN NIŠU.
Medmestna tekma Beograd:Budimpešta v nedeljo je prinesla enkrat jako slabo igro Beograda in zasluženo zmago gostov, ki je 3:2 prenizko izražena.
Isti team je igral 17. t. m. v Nišu, kjer je v vzorni igri premagal niško reprezentanco s 5:2.
ZAGREB NE ZNA IGRATI Z GRADCEM.
Reprezentančna tekma v Zagrebu 17. t. m., v kateri je računal Zagreb na sigurno zmago in revanžo za nekoliko zaporednih porazov od graške reprezentance, je prinesla Gradcu zasluženo1 novo zmago s 5:4. Zagreb je igral neprimerno slabše kot v zadnjih uspešnih tekmah z Budimpešto itd.
ANGLIJA:ŠPANIJA 7:1.
Z ogromnim zanimanjem v Angliji in na kontinentu pričakovani nastop kontinentalne reprezentance, ki je doslej igrala v Angliji, je končal s prepričevalno zmago Anglije. O igri angleškega teama pravi sodnik dr. Bauwens, ki je vodil tekmo, da je bila mojstrska, nedosegljiva. Po njegovem mnenju nima noben kontinentalni team najmanjših šans, da bi zmagal nad prvim angleškim teamom na angleških tleh. — Tudi Avstrija bi podlegla vsaj z 2 goloma razlike. Po tem, kar je videl,. smatra Angleže za nesporno' prve nogometaše na svetu.
Španski team se je v soboto nekoliko rehabilitiral v Dublinu z izdatno
zmago 5:0 nad Irsko.
Še nekaj rezultatov
CELJE:PRIMORJE 2:2 (0:1).
C e 1 j e, 20. decembra.
Gostovanje ljubljanskega Primorja le privabilo danes na Glazijo kljub občutnemu mrazu razmeroma mnogo občinstva, ki pa ni prišlo popolnoma na svoj račun. Od Primorja, ki je nastopilo razen Uršiča in Slaparja kompletno, je pričakovala publika namreč mnogo več. Kar se tiče smotrenc skupne igre in tehnik, je ostalo1 mnogo na dolgu; moštvu je razen tega lastna neka značilna poteza nediscipliniranosti, ki ga ne dela baš priljubljenega: stalno ponavlja Protestne in omaložujoče geste napram sodniku, nasprotnim igralcem in publiki.
F Oto - aparati In materijal
Drogerija KailC
Maribor
Okolnost, da je sodnik g. Ochs imel bolj šibek dian, tega vedenja ne opraviči, ker njegove pogreške nikakor niso bile enostranske.
Celje v postavi Pleteršek—Mikuš, Lavrinc—Zupanc, Presinger, Stojanovič —Gobec 1, Veble, Marič, Brunšek, Gobec II — je zaigralo' zopet prav dobro. V drugem, polčasu je bilo boljše od Primorja, tehnično neoporečno kljub zmrznjenemu terenu, pa tudi v skupni igri večinoma dovolj dobro. Sama igra je bila več čas zelo napeta; v prvem polčasu in del drugega polčasa odprta, je potekala nato ob ostrili napadih do-mačih, katerim pa izvrstno disponirani Jančigaj v vratih Primorja in nekoliko pač tudi smola nista pustila do zelo laskave zmage, ki bi ne bila nezaslužena.
Prvi gol je padel v 11 minuti! Hassl je dobil v očitnem of sidu žogo, ki jo je pretvoril v vodilni gol za Primorje. Celje zaman napada in poskuša izenačiti, vse žoge končajo.v rokah izvrstnega Jančigaja. 3 koti proti Primorju
Planinski dom na Kokah
p. Tržič — 1.500 metrov
Najlepši smuški tereni, kurjene sobe, penzija Din 50 in Din 60 Prenos prtljage s kolodvora brezplačno.
Zmerne cene.
Zmerne cene.
pravtako ne spremenijo rezultata kakor 2 kota proti Celju. V drugem' polčasu diktira Celje oster tempo in kmalu prevlada. Primorje poskuša zdaj s prodori in faktično uspe Hasslu, da iz približno 20 m preseneti golmana in postavi na 2:0. Celje zdaj še poveča svoje napore, Primorje s mora umakniti v obrambo. V 26. minuti pade po sijajni kombinaciji 1. gol za Celje; strelec je bil Gobec I. Nato sledijo 4 koti proti Primorju in v 38 minuti 2 gol Celja. Jančigaj ostane do konca močno zaposlen, vendar se rezultat več ne menja.
ILIRIJA:HERMES 4:3 (1:1).
Na praznik 17. t. m. je odigral ŽSK Hermes prijateljsko tekmo z Ilirijo. Ako izvzamemo neke dvogovore med Un-terjem in Doberletom, je imela tekma zares prijateljski značaj. Z mnogimi zanimivimi epizodami in obojestransko fairneso je vezala gledalce do zadnje minute navzlic občutnemu mrazu. Pregrupirano, pomlajeno Hermesovo moštvo je tudi to pot, ko je imelo močnega nasprotnika, napravilo najboljši utis. Tehnično st> vsi igralci dobro izvežbani, igrajo marljivo in smiselno, le pred oo-lom manjka še strela ob pravem času in sploh več odločnosti.
V prvem polčasu je bila igra popolnoma odprta. Vodilni gol je dosegel Hermes z dobro plasiranim strelom Škrajnarja. Ilirija se je morala zelo truditi, preden je po leetu dosegla 1:1, posebno
KIHE»
iAetivMJiC
najtotidnjejk
KLIiARNACTBEU
I1U B L1ÜMADAIMAIIN0VA13
še ker je imela levo kriloi, ki je pokvarilo celo serijo napadalnih akcij. V drugem polčasu je večinoma prevladovala Ilirija, toda dolgo ni mogla zvišati rezultata. Napadalci so sicer streljali mnogo, toda radi težkega terena nesigurno. Tudi Hermesov vratar je uspešno interveniral. No; čim je enkrat šlo, je stal rezultat hitro na 3:1, potem na 3:2 in 4:2. V zadnji fazi igre si je Hermes opomogel, krepko napadal in popravil na 4:3. Malo pred koncem se mu je z enajstko ponudila prilika za izenačenje, toda slabo streljano žogo je Malič z lahkoto' vjel.
Hermes je igral v sestavi: Oblak; Prešern, Sernec; Glavič, Simčič, Kre-tič; Danev, Barducki, Zupančič, Škrajnar, Lasič. — Sodil je g. Zupan.
, n trn ■ anbaftub
ŠE NEKAJ REZULTATOV.
Beograd: Jugoslavija : Ferencvaros 3:1. Madžarski prvak je pričel s to igro veliko turnejo. 18. t. m. zvečer je potoval skozi Ljubljano v Švico in Italijo.
V nedeljo je zmagal v Luganu nad EC Lugano s 3:1. Iz Italije potuje še v Nemčijo.
Zagreb: Hungaria:Gradjanski 3:1 in 2:5. Hungarija je odpotovala dalje v Španijo.
Šabac: Wacker (Dunaj):Mačva 4:0.
O Božiču igra Wacker v Beogradu, zdaj se mudi na Grškem.
Osijek: Finale za prvenstvo ONP Hajduk:Ciba’Iia (Vinkovci) 2:0.
Na Dunaju je Rapid senzacijonalno porazil Admiro kar z 10:2.
Praga: Slavia:Vienna 4:2, Sparta: Libeh 7:2. SK Kladno in Victoria Žižkov sta na daljši turneji po Franciji. Prvi je v Parizu igral 2:2 z Red Star in izgubil z 2:6! proti Stade Renee. Drugi igra večinoma v provinci in visoko zmaguje. Meteor VIII igra v Alžiru; s teamom severne Afrike je igral 3:3.
V prvenstvu Italije je med drugim Alessandria porazila Triestino s 4:0.
Zürich: Grasshoppers, moštvo Hitre-ca in Živkoviča, je moralo deliti točke z Young Boys. Urania, klub Sekuliča in Becka (ki pa še ne smeta igrati), je premagal Nordstern z 1:0.
Število gojiteljev »bele umetnosti« je pri nas zadnja tri leta silno naraslo, tako, da lahko govorimo o smučarstvu kot o narodnem sportu. Vsi ti smučarji so o- smučanju premalo poučeni, ker si kljub brošuram' in raznim knjigam o smučanju ne morejo na snegu dosti pomagati. Vse njihovo smučanje obstoja v »drajsanju« po zloglasnih »hrvaških«, travnikih, v Kranjski gori ali kjerkoli. O lepotah visoko v hribih ne vedo ničesar, ker si pri najboljši volji ne morejo pridobiti iz knjig potrebnega znanja za vožnjo V gorah. Dobro je, če se prirejajo tekme v teku ali pa v skokih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora postati smučanje narodna potreba, ker krepi in pospešuje zdravje naroda.
Cas je, da se začne sistematično delo s proučavanjem najboljših načinov za premagovanje terena na dilcah, da se začne misliti o najboljšem1 načinu vožnje na našem terenu .
Smučarstvo je prodiralo,1 kakor znano (če odštejemo majhne začetke drugod', ki so zgolj gospodarskega pomena), polagoma iz severnih krajev to je iz Severne Rusije, Finske in Skandinavskega polotoka proti jugu do Alp in njihovih najjužnejših robov, to je do nas. Kar je bilo na severu še prometno sredstvo, je postalo v Alpah sport. Jasno je, da se je moral prilagoditi način vožnje novemu terenu. .Vsi ti severni kraji so ravnine brez večjih napetosti. Naseljenci morajo premagovati velike distance (desetine kilometrov dnevno) in zato ni čudno, .če postanejo drvarji ali pismonoše svetovno znani smučarji (Hed-iund, Lapalainen). A že v Švedski sami, v pokrajini Telemarken imamo že drugačen svet. Nizke kope iz paleocoj-skega (starega) kamenja, ki omogočajo
najudobnejše' vožnje skozi gozdove brez večjih strmin in nevarnosti. Mehke oblike terenov se kažejo tudi v mehkih smuških obratih (telemark, plužni zavoji). Toda v Alpah zlasti v domovini modernega smučarstva Tirolski (Vorarlberg) in Češki so se te razmere spremenile. Tudi tukaj imamo vsled paleocoj-skega kamenja še mehke oblike terenov. Tereni pa niso več tako razsežni, sekajo jih večje vzpetine oziroma globine. Za povprečne višine so se še vedno obdržale smučke tipa Telemark, dolžine do 2-30 mi. A za dosego vrhuncev v zimskem času oziroma za vožnjo navzdol je bilo treba najti nov tip smučk in nov način drže telesa. Prejšnja pokončna (norveška) drža se je umaknila v nizko počepno držo— »boke«, katere ustanovitelj je Hannes Schneider,, voditelj svetovno znane smuške šole v Vorarlbergu (St. Anton). Ta vožnja, mogoče še malo predelana, je edino primerna za naš teren. In sicer zakaj? Geološko so naši kraji (razen Pohorja) mlajše
Cene po velikosti in kvaliteti od 250 dinarjev napre). -i
Priporoča se
HOTEL SLON
LJUBLJANA
formacije tin sestavljeni iz apnenca, ki ni tako obstojen, kot različne prvotvor-ne kamenine (granit, gnajs itd.) centralnih Alp in Skandinavskega polotoka. Posledice tega so razmeroma majhne terenske distance, globoke doline na eni in strma pobočja na drugi strani (majhna izjema so Bloke). Temu edinstvenemu terenu je treba prilagoditi smučke, držo telesa in vožnjo. Za lažje kretanje po naših strmih terenih bi morala dolžina smučk znašati okoli 2 m. Manipulacija je v našem terenu edino s takimi smučmi znosna. Za alpsko vožnjo so potrebne tako kratke zaradi figur, ki pridejo pri tej vožnji iv poštev, tp je pri plužni kristjaniji in pri prečnih skokih..
Pri nas imamo ljudi, ki pravijo, da imajo najrazličnejše tečaje za seboj,, in ki nam sgj-virajo, raznih telemarkov, na desetine kristijanij in druge šare, ki naj bi bile potrebne za dobrega smučarja.
' Vprašam kakega boljšega smučarja, če mu je na vožnji od Staničeve koče prišel
•d ' '	•
začetnika, ki se poskuša vedno na pobočnih terenih tudi hoke ni še priporočljiv. Sicer hokeja tudi izvežban smučar na lahkih progah (Planica, Kranjska gora. itd.) ne bo rabil.
Pri nas naj bi se v tečajih za začetnike in izvežbanejše smučarje priporočala in učila sama ta drža. Kaj nam je treba toliko in toliko raznih kristijanij, telemarkov in preskokov. Pribijem, da rabimo pri nas samo plužno kristijanijo in prečni skok. Vse drugo je za naš težavni teren nesmisel. Terenski vozači naj bi torej stremeli za izpopolnitvijo teh dveh za nas najvažnejših smuških likov.
Apeliral bi na športne kroge, ki prirejajo prav sedaj mnogo tečajev, naj bi vzeli vse to malo v premislek, da ne bi bili prav zopet Slovenci zadnji, ki bi to potrebno tehniko posnemali.
Kar pa zadeva smuške tekme pa sledeče. V severnih d'eželah s prostranimi ravninami so se logično razvile smuške tekme v teku .V Avstriji in Švi-
«»ÄS Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka ulica 9, telefon 25-80
Smučarski loden
v modri in rjavi barvi
|^■| po Din 60'-, 90'~, H0‘~,
IH 135" 190 '' in 22°’""
IHI rneter nudi tvrdka
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
na misel telemark ? V idealnem snegu so- pele plužne kristijanije’ v slabem pa 'prečni skoki. Eleganten pa je telemark!
Pridemo še do drže. Vsled hitro pospeševane hitrosti po strminah je nevarnost padca zelo velika. Cim nižje je težišče telesa tem milejši, je eventualen padec. Smučar skoro ne more pasti naprej, kam se pri pokončni vožnji skoro vedno zgodi in kar je zelo nevarno, čepe nje na smučkah je res nekoliko napornejše kot pokončna drža, ki je začetniku veliko bolj pri roki oziroma pri nogi, ker je to normalna drža telesa. Za
ci so pa tekmovanje prilagodili terenu. Tekmujejo skoro samo v smuku (Abfahrt) in slalomu. Isto kar velja za Avstrijo in Švico, velja za nas. Kader terenskih smučarjev, ki bo izšel iz naših tečajev, bo imel šanse v mednarodni konkurenci edinole v alpski vožnji.
A ne smemo pozabiti tudi na najširše plasti smučarjev, da se bo pri njih smučanje razvilo v res pravo alpinsko smučanje z vsemi njegovimi krasotami, ne pa v oštarijsko smučanje.
Josip Černič.
21. redni letni občni zbor SK Ilirije
■ tv.' ' . .	*	■
V dobro zasedeni veliki dvorani OUZD se je vršil pred dnevi letošnji redni občni zbör SK Ilirije', ki je podal verno sliko izredno razsežnega delovanja kluba in velike delavnosti vseh desetih športnih sekcij, ki obstojajo v okrilju SK Ilirije. Z zborovanja je bila odposlana vdanostna brzojavka najvišjemu protektorju sporta Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka predsedniku kraljevske vlade. Občni zbor je nadalje izrazil vdanost in pozdrave g. banu Dravske banovine dr. Dragu Marušiču in županu g. dir. Dinku Pucu ter prosil oba, da podpirata razvoj sporta v banovini odn. v prestolici Slovenije.
Občni zbor je soglasno odobril delovanje. odbora v preteklem letu. Z referati najvažnejših sekcij se bo naš list
po možnosti še bavil v prihodnjih številkah. Danes prinašamo bistvene podatke iz splošnih poročil predsednika g. dr. Milana Dularja in glavnega tajnika g. Evgena Betetta. Iz programa-tičnega referata g. dr. Dularja reproduciramo naslednje aktualne misli: »Tiho, skoro neopaženo je prekoračila Ilirija dvajseto leto svojega obstanka in dela. Naš klub je matična celica za celokupno športno gibanje Slovencev, brez pretiravanja moremo reči, da je izhodišče preudarnega in smo-trenega športnega in organizatornega prizadevanja na športnem telesnokultur-hem polju v Sloveniji. Žal poteka naše športno življenje in gibanje vse preveč mirno in neopaženo. Edini izraz razgibane, moderne, športne mladine tvo-
rijo športne tekme na zelenem in belem polju in v vodi, ki običajno ne zaznamu-! jejo dobrega obiska ter časopisna poročila o njih. Veliko idealnega dela in materialnih žrtev, baš onih manj dobro in celo’ slabo situiranih družabnih slo-j jev se polaga, po javnosti neopaženo, na oltar telesnokulturne vzgoje. Naša mlada država je imela z raznimi perečimi problemi tolikanj skrbi in dela, da se merodajne oblasti za športno gibanje niso dovolj zanimale in ga le v redkih slučajih moralno in materialno podprle, četudi se vlada dobro zaveda, da je široka športna družina z močno disciplino eden trdnih temeljev, na katerih sloni naša lepa domovina.
Žal občni zbor ni forum, ki bi zamo-gel opozoriti vse merodajne kroge, vso javnost, da je bila občudovana klasična Grška izrazita športna država in je samo kot taka zavojevala v zgodovini tako odlično mesto, ki bi zamogel opozoriti, koliko žrtvujejo za športno gibanje druge moderne države in predočiti, da kjer se bodo' danes gradili športni prostori, tam; ne bo treba v bodočih letih graditi bolnic. Prav pa je, da to ugotovimo na našem občnem zboru in naše tu iznesene misli in ugotovitve naj vsakdo v svetem navdušenju ponese v svet, v svoj delokrog. Mi smo vredni moralne in materialne podpore države. Občine bodo prej ali slej morale pripomoči pri zgraditvi športnih naprav, zelo potrebna je reforma šolske telovadbe, potrebni so nam športni učitelji, visoka šola za telesno kulturo; in moderen zakon o telesni vzgoji. Nadejamo se in delali bomo na to, da se ustanovi pri 1 Banski upravi sosvet za povzdigo telesne kulture in sporta.
Športni klub Ilirija je tudi v prete-
klem letu dokazal, da ni več običajno športno društvo, nego močna, harmonično organizirana ustanova, ki z veliko energijo in uspehom zasleduje pota k razvoju narodnega zdravja. Uspehi bi
mogli seveda biti večji, odločilnejši, če se naš klub ne bi moral boriti z neugodnimi finančnimi1 razmerami. Treba bo; še nekoliko; let stisniti zobe, štediti v vsem, vse dotlej, da se do gotove stopnje amortizirajo' naše športne naprave, ki obetajo biti važen vir dohodkov našega kluba. V gospodarskem pravcu smo preteklo leto napredovali: po zaslugi g. ing. Bloudka smo povečali in izpopolnili drsališče in tenišče, poseben odbor agilnih smučarjev pa gradi ponosno postojanko Ilirije v Planici, dom naše smuške sekcije. Uspehi na športnem polju poedinih disciplin so zadovoljivi.«
(Dalje prihodnjič.)
Lahko-atleti so zborovali
Velik napredek naših lahkoatletov. — Prvenstvo države v crpss-country-ju bo v Ljubljani — Program za I. 1932.
Pretekle sobote popoldne se je vršil v Zagrebu redni letni občni zbor Jugoslovanskega Lahko Atletskega Saveza. Zboru, ki je potekel v najlepšem redu, so prisostvovali delegati 15 najuglednejših klubov, ki goje lahko atletiko.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Veljko Ugrinič. Po pozdravu .delegatov je izrazil željo, da se harmonično deluje v klubih in posameznih mestih v procvit naše lahke atletike. Savezna uprava je vseh 10 let delala marljivo in požrtvovalno v korist lahke atletike in dosegla lepe uspehe. Na koncu svojega govora predlaga, da se v izraz vdanosti in zahvalnosti pošlje brzojav Nj. Vel. kralju, kar navzoči navdušeno pozdravijo;.
Po govoru predsednika ugotovi verifikacijska komisija . veljavnost poverilnic11 klubom se prizna pravica glasovanja dočim 4 nimajo pravice, ker so bili šele letos sprejeti za savezne člane.
Tajniško poročilo poda g. Frančič. Spominja na veliko delo v odborih in s številkami dokazuje ogromno delo v administraciji. V savezu je včlanjenih 15 klubov s 1452 verificiranimi atleti. Ugotavlja splošen ogromen napredek v 1. a. v vseh mestih, hvali, posebno Maribor, kjer goje lahko atletiko; kar 4 klubi.
Da se čim: večje število športnikov zainteresira za L a. je savez letos izdal tiskana pravila, po. katerih se morejo v vseh mestih izobraziti iahko-atletski sodniki. Dokazuje pravilnost novega sistema drž. prvenstva moštev, kateri je uspel tako kot je to tehnični referent in upr. odbor tudi pričakoval. V delu z zunanjimi forumi konstatira ogromen napredek, posebno z Grškim savezom.
Športniki,
ne pozabite na
modni salo Gombos
Maribor
Aleksandrova cesta
Njegovo izčrpno' poročilo jemlje skupščina soglasno na znanje.
Nato podaja g. Kohn blagajniško poročilo. Finančno je bil savez podpiran od SSS, .INS in Savske banovine ter izraža navedenim istitucijam svojo zahvalo*. Denarno stanje saveza ni ravno rožnato, vendar je poslovanje bilo brezhibno.
Alpina
Zahtevajte bogato ilustriraoi cenik brezplačno t
dr. z o. z. Ljubljana,
Masarykova cesta, palača Grafike
nudi po zmernih cenah
vse potrebščine
; ULK g;*,:,.. L'
(pod eno streho z S. P. D. in „Skalo“)
za smučarje!
Vse potrebSžine ,a .l-.M.spgr. >upl,e JUg0§p0rt . Uub|]ana Zahtevajte brezplačni cenik! ..	==—^ Dalmatinova ulica 13, poleg hotela Štrukelj
/H. Av W ^	a A.A. A a	a a a a A	A. A A.	A A a
uspeha, vendar od Vas je odvisnoi, da, od vsakega posameznika ali ga dosežemo ali ne. Velik cilj imamo pred seboj: prišel je čas preizkušnje ali smo resni in borbeni ali ne. Ako nismo, tedaj imajo prav oni, ki gledajo v slovenskih športnikih ponižne, nerodne in sentimentalne »Kranjce«.
Prav je, da vidite v sportu zabavo, vendar enemu sportu se je treba posvetiti z resnostjo in z onim navdušenjem in z vdanostjo, ki more edina voditi do Izmage. Vsakdo lahko doseže visoke uspehev vsakdo kdorkoli ima v sebi ponos, voljo in vsaj malo zmožnosti. Kdor pa tega nima, ta ni za sport in bolje je, da zbira znamke ali da šahira, če ima možgane za to. Upam, da med Vami ni takih, saj ste se prostovoljno zapisali v klub in radi prihajate v kopališče, ki Vam je na razpolago. Veliko žrtvuje Ilirija za plavalno sekcijo, dasi tudi klub bridko občuti gospodarsko krizo. Naš športni pionir inž. Bloudek Vam je postavil vzorno letno in zimsko kopališče, zato je tudi Vaša dolžnost, da kažete razumevanje za žrtve in za delo, ki jih je doprinesla Ilirija od časa, ko je1 orala športno ledino na Slovenskem pa do danes, ko velja za naj-
močnejši klub v državi. Kot trener bi moral s tega mesta marsikoga pohvaliti, ki je bil vzoren pri treningih in žlasti one, ki so se odločno in požrtvovalno borili na tekmah. Vendar to prepuščam gosp. Kramaršiču, ki je sestavil, statistiko uspehov. Sam bom omenjal le ambicijozne osmošolke, ki so agitirale in pridobile klubu nekaj novih moči, ki kažejo veselje in talent za plavanje. Treba pa bo še mnogo agitacije, da pride čim več naraščaja in to upam, boste v bodoče storili. Ilirija je Vaš klub in ker ste Ilirjani, delajte vsak po svoji moči za napredek lastne organizacije!
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z g. primarijem dr. Jenkom na čelu. V odbor so prišli tudi zastopniki plavačic in plavačev kot posvetovalni organ.
Načelnik sekcije primarij g. dr. Jenko, se je1 zahvalil odbornikom in članstvu za požrtvovalno delo. Kot zdravnik je ugotovil, da ni napredek le v športnih uspehih, temveč, da je mogel ugotoviti telesno okrepitev in odpornost proti boleznim pri vseh, ki gojijo plavalni sport pod strokovnim vodstvom.
Stane Bervar o treningu smučarjev
(Nadaljevanje in konec.)
Za njim poroča savezni tehn. referent | g. Dobrin. Ugotavlja pravilnost novega načina drž. prvenstva in javlja najboljši uspeh prvih 5 atletov. Letos je od 32 službenih rekordov izboljšanih 15. Z ozirom na to, da se nekatere discipline zanemarja. oziroma se jih sploh ne goji, je več kot 50% rekordov izboljšanih, nekateri celo po večkrat. Posebno lepi so rezultati v metanju kladiva, teku na 800 in na 1500 m ter skok v daljino, ki spadajo že v mednaroden razred.
Spominja se neuspeha drž. Crosscountry prvenstva, ki radi pomanjkanja •strokovnjakov ni dovolil ugotovitve najboljšega moštva države.
Po poročilih je na predlog revizorjev podan odstopajočemu odboru absoluto-rij; proti istemu je bil 1 glas (ZAŠK, Zagreb).
Predsedstvo prevzame g. Jovanovič iz Beograda, ki odreja pred volitvami kratek odmor.
Volilna komisija sestavlja med tem kandidatno listo, ki je bila v celoti sprejeta in se glasi sledeče: predsednik: Veljko Ugrinić, 1. podpredsednik: general St. R. Knežević, II. podpredsednik Zdenko Grund; tajnik !.: Zdravko Frančič, tajnik II: Branko Boranić; blagajnik: Kohn: tehn. referent Dobrin, odborniki:
Kavarna „Jadran“
Maribor
Aleksanrova c. 36
najmodernejše urejena v neposredni bližini glav. kolodvora. Shajališče športnikov.
Zagreb: Kratky, Novak, Müller, Maca-novič, Jankovič; Beograd: Dr. Pavlovič. Jovanovič, Uroševič, Ugrinčič; Ljubljana: Grünfeld1, Karba, S. Sancin, inž. Černe: Maribor: Bergant, dr. Fettmar; Pančevo: Marer, Telesco. Nadzorni odbor: Schlesinger (Zagreb), Fišer (Maribor).
Po izvolitvi nove uprave se preds. g. Ugrinić zahvali za poverenje in poda smernice za nadaljno delo.
Nato preide na izbiro mesta za drž. prvenstva. Delegat Haška predlaga v zadevi cross-country-a, da se mora vršiti isti na zaprtem igrišču, na najmanje 600 m dolgi progi s skupno 10 zaprekami (za preskoke najvišje 90 cm). Kjer to ni mogoče, mora biti start in V2 piroge v zaprtem prostoru, kar se sprejme. Za mesto tekmovanja v 1. 1932 se določi Ljubljana, izvedbo se preda ljubljanskim odbornikom. Datum je 3. april. Prvenstvo posmeznikov: I. del v Zagrebu 9. in 10. julija; II. del v Zagrebu 18. in 19. septembra. Žensko prvenstvo: Zagreb 2. in 3. julija. Prvenstvo mest v cross-country 20. marca. Schell pokal: 12. aprila. Prvenstvo mest; ženske 19. in 19. junija; moški 13. in 14.
avgusta. Balkanske igre 2. do 9. oktobra. Predvidoma bo gostovala naša reprezentanca na velikem mednarodnem meetingu v Pragi 3. julija.
Pri samostojnih predlogih se odobri predlog g. dr. Pavloviča za ustanovitev »komiteja članov uprave JLAS v Beogradu. Isti predlog g. Sancina za Ljubljano se odkloni do izboljšanja razmer med klubi v Ljubljani.
V pogledu članarine se določi: letna članarina Din 150.—, verif. pristojbina Din 10.—, klubi, ki imajo samo 1. a. odsek, plačajo Din 100.—. ozir. Din 5.—; klubi, ki se nahajajo v težkem fin. položaju naj prosijo za znižanje, ki ga. savez lahko dovoli.
Sprejet je bil predlog, da se imenuje tehn. referent za dame, za kar je bil izvoljen g. Kohn.
Vsi drugi predlogi so bili odklonjeni. Za službeno glasilo je izbran »Sportski list«, Zagreb, katerega naj klubi naročijo.
Sklene se prositi JNS, da zabrani vse nogometne prireditve na termin drž. prvenstva. Seje savezne uprave se bodo vršile vsako sredo; občni zbor pa v soboto kot doslej. Upravni odbor sestavi formularje za izpraševanje sodnikov. Določi se maksimalni 4 dnevni rok za vposlanje zapisnikov prireditev.
Predlog blagajnika v proračunu za leto 1932, ki predvideva deficit ca. Din 2000 je bil sprejet.
Skupščina je potekla v redu in v glavnem stvarno, motili so jo deloma nekateri delegati (Fritsch, Sancin) z neumestnimi predlogi in osebnimi napadi, kar je1 zavleklo delo do 24. ure.
Ob koncu se je predsednik g. Ugrinić zahvalil vsem delegatom s pozivom na še marljivejše delo v bodočem 11. letu.	B.
IZ PLAVALNE SEKCIJE SK ILIRIJE Občni zbor plavalne sekcije SK Ilirije se je vršil v sredo 9. t. m. ob obilni udeležbi članstva. Tehnični referent g. Kramaršič je podal obširno poročilo o delu in uspehih sekcije in zanimivo statistiko o uspehih posameznikov. (To poročilo bomo objavili ob drugi priliki - op. ur.) Trener gosp. Ulaga je izvajal v glavnem sledleče:
Vsako leto se zbirate na občnem zboru sekcije, da čujete o uspehih in neuspehih naše plavalne sekcije, da si volite odbor in da sodelujete pri načrtih bodočega leta. Teh je veliko, vendar le eden je važen: Ilirija si mora osvojiti dragocen Petrinovičev pokal. To ni le naša želja, to je želja Ljubljane in vseh Slovencev, da pokažemo, da hočemo igrati bas mi prvo vlogo v jugoslovanskem sportu. V nogometu je ne moremo, tudi v lahki atletiki ne in v tenisu ne, le v plavanju imamo izglede, da postane Ilirija prvak nad' Zagrebom in Beogradom1 in nad1 vsemi klubi Dalmacije. Prijatelji, nismo daleč od tega
Kateri način je najboljši, ve vsak tekmovalec po' lastnih močeh; jaz vozim najraje po prvem načinu. Vse to velja kot rečeno za dolge proge 25—50 km!
4.	Počitek.
Počitek pred tekmo je odvisen od treninga; če je kdo stalno v treningu, da tudi trenira že »na suhem« in potem začne na snegu, tak tekmovalec je potem v stalni formi in mu zadostuje, da počiva 1—2 dni, če je tekma dolga 10 do 20 km, za daljšo tekmo je treba nekoliko več počitka 2—3 dni, če pa ni v treningu, potem pa je priporočljivo, da vozi le krajše tekme in mu zadostuje dan počitka: sicer je pa bolje manj tekem in več treninga!
Blago za smuk in sport naba vite najugodneje pri NOVAKU, na Kongresnem trgu
5. O prehrani in masaži.
Glede hrane pred tekmo ozir. na progi pa so mnenja deljena; glavno' je, da ostane prehrana ista kot za časa treninga, da je želodec vedno enako navajen na hrano; napačno je, da se pred tekmo obteži želodec s kako jedjo, katero preje dotični tekmovalec le malo pozna! Vpliva pa tudi dolžina proge; če je proga dolga, mora biti itak okrepčevalnica vsaj od 20 km naprej, zato je napačno mnenje, da se mora pred dolgo progo veliko jesti, kajti potem rad boli želodec, ker je preveč obtežen, dobro pa je, da se med počitkom par dni preje malo več je, a pred tekmo najmanj 3 ure; najbolje pa vsak sam pozna svoj želodec, kar je glavno!
Kot pri vsakem drugem sportu, tako je tudi pri smučanju zelo koristno, da polagoma veliko važnost na masažo! Osobito pred tekmo, a to najmanje dan preje masirati vse telo, posebno pa mišice na nogah in rokah. Seveda koristi masaža le tedaj, ako je dotični tekmovalec vajen masaže tudi za časa tre-
ninga, t. j. da se vedno masira, ker v nasprotnem slučaju mu lahko le škoduje! Po vsaki tekmi pa je zelo koristno, da se s toplo vodo zmasira vse mišice.
6. Kako se naj tekmovalec obleče?
Tudi obleka igra važno vlogo pri tekmovanju; veliko je- vedno povsod spraševanja pred tekmo ali naj vozim v sami srajci, ali naj oblečem sveater, ali naj vozim z rokavicami itd. itd. Težko je zopet postaviti kake fiksne norme; ta se mnogo znoji, onega zopet radio mrazi itd. najbolje je, da vsak sam sebe kontrolira pri eni tekmi, pri drugi bode pa že vedel česa mu je treba in kako naj se obleče; veliko je odvisno od temperature, ža sebe vem, da vozim skoraj pri vsaki temperaturi enako oblečen: flanelasta srajca, preko volnen jopič brez rokal, vedno volnene rokavice, v kratkih hlačah (Pumphose) z naramnicami, okoli glave nekak trak, da zadržuje pot in varuje uhlje v slučaju hudega mraza; pravim pa, da tako pri vsaki temperaturi, le kadar je izredno mraz (—20° do —30° C) oblečem še volnene kopalne hlačke! To za navadhe tekme, a drugače za alpinske.
7. Nekaj važnih nasvetov.
Smuči naj ne bodo prelahke in preozke, a dolge do 225 cm, palice ne predolge in pretežke, vezava naj bode po možnosti tekmovalna t. j. da ima samo okovje, tako, da prime čevelj samo spredaj, da ni potreba nič stremen in zadnjih jermenov, čevlji naj bodo po možnosti zelo lahki samo spredaj močnejši. Zelo težko je tekmovati v težkih turistovskih čevljih, vse mora biti kolikor mogoče elastično, noga ne sme biti preveč okovana na smuči; le tako je možno napredovati v tekmovalni tehniki! Vsak naraščajnik naj pazi, ko prične voziti, da se kolikor toliko seznani takoj z raznimi načini vožnje; zato je priporočati, d'a se že preje bavi s teorijo tehnike vožnje, da jo zna praktično takoj uporabljati.
Predpogoj vsakega tekmovalca pa- je, da je siguren v terenu, da zna držati
Priporočamo veliko izbiro drsalk, sani, smuči ter vseh sestavnih delov po zmernih cenah!
Železnina
Pinter & Lenard
Maribor, Aleksandrova 32-24
■IIIIIIIIIIIII1M
Nogometne tekme o Božiču
V	soboto 26. t. m. Primorje : Železničar (Zagreb)
V	nedeljo 27. t. m. Ilirija : Železničar (Zagreb)
Obakrat na igrišču Ilirije ob 14. uri.
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA, Sv.Petrac.18
Štampilje, znake, emajl-tablice, številke za na vrata in ključe, etikete i. t. d.
ravnotežje, da se mu ni treba bati vsakega grabna ali drevesa, sploh, da se zna dobro izomikati raznim naravnim oviram; zato pa mora biti izvežban terenski vozač, ker le potem more uspešno voziti težje proge. Zato priporočam vsakemu naraščajniku, da naj se vežba najprej v navadni vožnji; ko obvlada osnovne figure, potem naj prične s tekmovalno tehniko! O teoretičnem razpravljanju o posameznih vrstah tekmovalnega koraka, pa dobite dosti gradiva v smuški literaturi!
8. Mojster govori o mažah.
Tudi glede mazanja smučk je veliko mnenj pred vsako tekmo; da bi pa postali naši tekmovalci spretnejši, jim pa priporočam, da se upoznajo z vsemi mažami kakšne firme, bodisi norveške ali nemške in da potem' vedno eno in isto marko uporabljajo. Naš klub uporablja večinoma norveške maže, ker imajo Norvežani gotovo največjo prakso v mazanju; potrebno pa je nadalje, da pozna vsak tekmovalec vse različne vrste snega, a to pridobi le, če pri treningih dobro pazi, kako je mazal za ta, kako 'za oni sneg; nadalje je važno, da nobeden tekmovalec ne trenira nikdar, ne da bi namazal za vsak trening znova svojih smuči; le na ta način je možno skozi dolgotrajno prakso postati siguren v vsakem snegu. Pa tudi način mazanja je silno važen, kar se pa tudi pridobi z dolgo' prakso. Pri tem se pa ne smemo ozirati na roke, marsikaj se mora pretrpeti, potem je uspeh šele gotov.
9. Smučarji, organizirajte se!
Da se smučarstvo silno razvija, tega ni treba še posebej omenjati; med to silno množico se tudi kvaliteta posameznikov od sezone do sezone dviga, a za ta uspeh se moramo zahvaliti predvsem dejstvu, da se je ustanovilo povsod toliko specialnih smučarskih klubov.
Tako se mlajša generacija lahko takoj seznani z vsemi stvarmi, ki se nanašajo na smuški sport in tako se ji nudi prilika, da se udejstvuje za ono tekmovanje, za katero ima pač največ veselja. Tako se je še dvignilo veliko zanimanje - za smučarske prireditve med našim naraščajem in to da misliti, da se obeta smučarstvu še lepa bodočnost. Pri tako lepem napredku pa je priporočati, da se po možnosti organizirajo vsi smučarji bodisi v specialne smučarske klube, kjer se goji zgolj samo smučanje, ali pa v ostale klube s smuškimi sekcijami. Vsi smučarji prav z veseljem sprejmejo vsakega novega člana v svojo sredino in ga uvedejo v vse tajnosti smuškega sporta.
Vsled tega je treba z veseljem ugotoviti, da je skoraj vsa mlajša smuška generacija že organizirana in zato vidimo tudi napredek.
Priporočam pa vsakemu, in to željo tudi vsak smučar na skrivnem goji, da se izpopolni v smuški tehniki, seveda, da je treba opustiti za par mesecev marsikatero zabavo; da pa postanemo dobri vozači, moramo pa po različnem terenu in brez strahu pridno voziti!
Kajti le tedaj je estetski užitek, vožnje popoln, ako so misli in pogledi zaposleni z občudovanjem zimske bajne lepote!
Fotoamaterji!
Vedno svež fotomaterijal, hitro in najsolidnejše razvijanje in kopiranje izvršuje
IVAN PEČAR
FOTO-CORSO
MARIBOR
Gosposka 11
Bogata izbira v kamerah, za turiste specijalna najmodernejša kamera „Dolly“.
Zimsko športne objave
VOZNI POPUSTI ZA ZIMSKE ŠPORTNIKE.
JZSS pojasnjuje, da imajo pravico do polovičnih voznih listkov z osebnimi vlaki in z brzovlaki pri razdalji nad 50 km samo oni člani, ki imajo legitimacijo Saveza, potrjeno po' Direkciji državnih železnic. Tako legitimacijo dobe člani preko svojega Kluba ter velja ista 10 Din, ako pa je legitimacijo potrebno samo podaljšati, je treba plačati 5 Din za podaljšanje. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo. Klubi zahtevajo- legitimacije za svoje člane preko podsavezov, ti pa dobe izkaznice pri saveznem funkcionarju g. Marzelju, direkcija držanih železnic v Ljubljani. Za vožnjo je predpisana skupina vsaj 6 oseb. Ti morajo imeti uverenje saveza, ki ga lahko1 naroče pri. Savezu za ceno 2 Din, odnosno ga dobe pri Saveznemu blagajniku v Tiskovni zadrugi ali v trgovini Goreč, Dunajska cesta L Izkaznice, katerim ni priložena pristojbina, se ne bodo obravnavale.
SAVEZNI TEČAJ ZA TEKMOVALCE.
Savez razpisuje tečaj v Planici za tekmovalce v smuškem teku, odprt za vse člane saveznih klubov. Tekmovalci bodo lahko nastanjeni v Smučarskem domu Ilirije na Slatni v Planici. Tečaj prične 2. januarja in traja do 10. januarja. Prijave je vposlati Savezu preko podšaveza do- 30. t. m.
PROGRAM ZIMSKO-SPORTNIH PRIREDITEV GORENJSKEGA ZSP.
1. Tekme.
10. januarja 1932: klubski dan.
17.	januarja:	na	Jesenicah:	med-
klubska štafetna tekma na 24 km in medklubska skakalna tekma na skakalnici br. L. Kočarja na Jesenicah; priredi SK »Bratstvo«.
17 .januarja: medkl. slalom, priredi TK »Skala« na Jesenicah.
21.	januarja:	na	Bledu: Sokolske
tekme Gorenjske sokolske župe.
30.	in 31. januarja: v Kranjski gori: prvenstvo GZSP (komb.).
2.	februarja: v Dovjem-Mojstrana: medklubska skakalna, priredi Srn. k. Dovje-Mojstrana.
2. februarja: na Bledu: na 18 km kombinirana, priredi SK Bled.
14.	februarja:	na	Jesenicah:	Juniorsko prvenstvo	(komb.) GZSP,	v iz-
vedbi SK Bratstva na Jesenicah.
14. februarja: v Dovjem-Mojstrana: medklubska štafetna na 24 km in pop. medklubska skakalna, priredi SK Dovje-Mojstrana.
21. februarja: v Bohinju: medklubska skakalna, priredi SK »Bohinj«.
21. februarja: pri Sv. Križu nad Jesenicami: medklubska v smuku, priredi TK Skala na Jesenicah.
28. februarja: pri Sv. Križu nad Jesenicami: medklubska v smuku, priredi SK Bratstvo.
28. februarja: v Bohinju: medklubska tekma na 30 km.
6. marca:	v Dovjem-Mojstrana:
mednarodna skakalna in damskt mednarodna, priredi SK Dovje-Mojstrana.
13. marca: pri Sv. Križu nad Jesenicami: medkl. slalom, priredi SK Bratstvo.
20.	marca: v Bohinju: medklubska v smuku, priredi SK Bohinj.
27. marca: v Triglavskem pogorju: medklubska visokoalpska v smuku, priredita SK Dovje-Mojstrana in TK Skala z Jesenic.
31.	januarja ali 21 .januarja (odvisno od snežnih razmer); podsavezna sankaška za prvenstvo GZSP, v lijz-ved'bi TK Skala, Jesenice.
21.	februarja: na Jesenicah: medklubska drsalna propagandna tekma na drsališču SK Bratstva.
2. Tečaji.
Tujsko prometno društvo v Kranjski gori: Brezplačni smuški tečaj za začetnike in goste v smuškem teku in skokih. Tečaj bo trajal od 6.—15. marca.
Srn. k. Bohinj vi Bohinju bo priredil v Bohinjski Bistrici od 27. decembra do
3.	januarja 1932 brezplačni smuški tečaj za začetnike po dvodstvom tov. Godca.
Gorenjska sokolska župa priredi svoj smuški tečaj v Mojstranj^n ■eiCL'r odi 8. do 15 .januarja; tečaj
nike in že deloma izvežbane smučarje ter 4 dnevni tečaj za tekmovalce; oba tečaja se bosta vršila skupno, ves tečaj bo trajal 7 dni.
SK Bratstvor smučarski tečaj za tekmovalce in začetnike, na Pustem rovtu od 25. do 27 .decembra.
Srn. k. Dovje-Mojstrana: smučarski tečaj za začetnike in tekmovalce, od 25. decembra do 3. januarja in od 31. januarja d o2. februarja.
TK Skala na Jesenicah: dvodnevni alpsk itčaj od L do 10. februarja.
Sk Bled: smuški tečaj za začetnike in že izvežban esmučarje na daljavo in skoke od 25. decembra do konca zime, — Podrobnosti o skakalnih tečajih bodo še objavljene.
Službene objave GZSP.
Društvom sporočamo, da je prevzel posle blagajnika tov. Milan Vidmar, Jesenice, . Gor.; društva naj se obrnejo v vseh zadevah, ki se tičejo blagajne in tiskovin, naravnost na njegov naslov. — Glede verifikacij naj se društva obračajo na tajnika II (naslov: J. Tomažič, žel. uradnik. Bohinjska Bistrica). — Podsavez ima v zalogi vse tiskovine in naj si jih društva pravočasno preskrbijo. — Klubi, ki še niso prijavili kandidatov za sodnike, naj to takoj storijo. Sodniški izpiti se bodo vršili 3. ali 10. januarja na Jesenicah. — Dalje se pozivajo društva, da pošljejo podsavezu razpise svojih prireditev vsaj 14 dni pred prireditvijo in zapisnike tekem v teku 48 ur. — Po sklepu širšega odbora z dne 25. oktobra in 6. t. m. se naloži klubom, ki so' člani podsaveza in imajo lastne skakalnice, da dajo iste klubom1 ki nimajo skakalnic na razpolago v svrho treninga. O podrobnostih naj se klubi sporazumejo sami. — Na seji ožjega odbora z dne
19.	t. m. je bil določen za namestnika načelnika sm. teh. odseka tov. Miha čop. — Podsavezni sodniki, ki so že položili izpit, morajo takoj prijaviti tajništvu. kdaj so položili izpit in bili imenovani sodnikom. — Ponovno se pozivajo vsi člani, da najkasneje do 28. t. m. pošljejo podsavezu seznam verificiranih članov, ki se morajo podvreči zdravniškemu pregledu (brezplačnemu). Sezname bo podsavez overovil ter tekom 24 ur vrnil klubom. — Obveščajo se odborniki ožjega odbora, da se vrše redne seje vsak torek ob
20.	uri v kavarni Čop na Jesenicah.
Tajnik I.
Smuški tečaj na Sv. Planini je odpovedan zaradi neugodnih snežnih razmer. Vršil se bo v januarju, termin bo pravočasno objavljen.
SPD Zagorje.
RAZPIS
za tečaj smuških učiteljev za Slovensko planinsko društvo.
Osrednji odbor SPD razpiše tečaj za smučarske učitelje od 13. do 24. januarja 1932 na Krvavcu. Tečaja se lahko udeleži vsak član SPD ali druge turistovske organizacije, kateri je dober letni turist in izvežban smučar. Namen tečaja je, izvežbati lastni kader smučarskih učiteljev za alpinsko tehniko in uvedbo enotnega učnega načrta za tečaje in sisteme smučanja po Bil-geriju. Vsak udleženec tečaja se obveže v svojih podružnicah držati letno en tečaj za smučanje in organizirati zimsko turistiko.
Vsak, kateri se udeleži tečaja, mora imeti kompletno turistovsko opremo', smuči širine od 7 cm naprej, dereze, Be-zard-kompas, veliki model, zemljevid 1:25.000 Kamnik in lavinsko vrvico .
Po končanem tečaju se vrši prak-
Najboljši smuški materijal Vsa oprema za zimske športnike
najugodnejše
A. GOREČ o.rT(
Ljubljana
v palači Ljublj. kreditne banke. Vsa popravila!
Zahtevajte cenik
brezplačno!
tični in teoretični izpit pred tričlansko komisijo, katero določi Osrednji odbor SPD,
Udeleženci tečaja, kateri polagajo izpit s pravdobrim uspehom, dobijo spričevala, da so pooblaščeni voditi v svojih podružnicah v okrilju SPD ali drugega planinskega društva alpinske tečaje. Ostali imajo izpit ponoviti.
Vsaka podružnica prijavi najkasneje do L januarja 1932 Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani člane, kateri so pripravljeni obiskovati navedeni tečaj.
NAJ ŽIVI FINSKI NAROD
ki ni večji od.našega — piše Paul Martin (Švica) v »Športu« — in kljub temu more celo danes pridelati atletsko mladino, ki dominira v vsej Evropi To ni le zasluga Nurmijeva in Lehtinenova — končno ima tudi Francija svojega La-doumega — temveč to pride od tega. ker Finci niso zadovoljni s tem, da se v šolah samo poučuje, tam zgoraj vzgajajo. V najbolj oddaljenih kmečkih srenjah sem mogel opaziti, kako vzgajajo in napeljujejo' otroke k krepitvi telesa. Na prav revni kmetiji sem videl gospodarja, ki je polival žareče oglje z vodo, da bi pripravil parno kopel zase in za svoja dva sinova. Nekaj trenot-kov pozneje je pograbil kepo snega in je dfcgal svoja fantiča po golem telesu. Tam gori na Finskem je navada, da tečejo vsako jutro na dolge proge in na ta način si podaljšajo korak.
Lehtinen, slavni finski tekač, ki ga smatrajo za Nurmijevega naslednika, mi je pravil, da se je naučil teči, ko je moral vsak dan 25 km daleč v službo in je pri tem nekaj časa hodil, nekaj časa pa tekal. (Pravijo, da dela nekaj podobnega tudi naš Joško Janša. Če mu je v Mojstrani dolgčas, tedaj pogleda na uro in gre in teče v kino — na Jesenice.)
Drug primer:	Anderson, finski
prvak v cross-countryju in olimpijski finalist je prišel k meni, ko' sem bil v finskem' mestu Kotki. Naslednjega dne je moral teči na 5000 m pri mitingu, katerega sva se udeležila tudi Charly Paddork in jaz. Zvečer me je masiral, nato pa se je poslovil z opravičilom, da. ima še dve in pol uri hoda domu!
V finski vojašnici mesta Kouwale smo se morali inozemski tekači presneto potruditi, da smo v tekih zmagali — in sicer proti vojakom. Toda ti vojaki so bili na splošno zelo dobro trenirani: finska vojska posveča vsako popoldne dve uri za lahkoatletske vežbe.
Cenjenim naročnikom, čitateljem in sotrudnikom našega lista pošiljamo božične pozdrave in želimo srečno uspešno novo leto.
Uredništvo in Uprava »Športnega lista«.
Prihodnja številka našega lista izide v torek 5. januarja 1932.
/
mucarji!
Najboljše in najcenejše čevlje dobite pri
CENE: fantovski in dekliški Din 172'-damski Din 265‘-moški Din 295‘-
Vilko Blatnik
Maribor, Meljska c. 2