Ljubljana, 23. oktobra 1997 A številka 36 ☆ letnik 56 Važno je, da prideš na cilj, ne pa, kako Prideš. S takofdozofijo oblasti in delodajalskih združb se bodo delavstvo in sindikati tako kaže, soočali, še kar nekaj časa. Eno °d soočanj sindikatov z vladno fdozofijo Priti na cilj za vsako ceno je njen cilj znižati Pravice v sedaj veljavni delovnopravni zakonodaji in znižati raven socialne varnosti, beri: spreminjati socialno državo in še bolj povečevati socialne razlike, spreminjati socialno strukturo državljanov. Ze prevečkrat smo v tem časniku zapi-sali, da v drugih evropskih državah vlade sklepajo s sindikati dogovore o socialnih reformah in da vlade stojijo ali padejo na teh reformah. Volilci si pa sploh zapomnijo vlade, ki v svojem mandatu posežejo v tako °hčutljive teme. Vlada, ki predlaga take reforme in sprejema tekočo politiko in ukre-Pe Za realizacijo teh reform, in vlada, ki Predlaga zakone, kot so: zakon o delovnih razmerjih, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakon o olektivnih pogodbah, zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zakon o de-avcih v javni upravi, zakon o stavki, sprememba zakona o denacionalizaciji, pokoj-ninska reforma, nadaljevanje reforme zdra- ampak je važno tudi to, kako pridemo. Žal tega ne počne in škoda je, da ne. Še več, oziroma šolski primer takega nepočetja je, da zaradi nekaterih dogajanj v večjih sistemih oziroma delniških družbah, ko gre za povsem druge igre med upravo, nadzornimi sveti, sveti delavcev in lastniki, vlada oziroma njeni ministri na vrat na nos začno pripravljati spremembe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in spet v smer znižanja pravic delavcev. Pa ja ne menda spet po naključju? Eden od sindikalnih liderjev je opozoril svoje člane, naj poslancem še kako gledajo pod prste, kako bodo glasovali pri sprejemanju oziroma spreminjanju vseh teh zakonov. Ni kaj, dober napotek, ki ga je vredno posnemati. Človek bi rekel, da gre za spretno strategijo zategovanja vijaka vsakič za en navoj. In spretno je, da se gospe Evropi poroča, da je veliko narejenega pri har-Piše: Rajko Lesjak monizaciji zakonov tudi na področju de- VS!va, davek na dodano vrednost, varčevalni lovnopravne in socialne zakonodaje. Pa ukrepi, spremembe zakona o denacionali-~ŽČ*ji\ se morala redno sestajati s sin-lkati in prisluhniti ter upoštevati njihove Predloge, pa ne samo zaradi ljubega social-nega miru in politične higiene oziroma kul-!lre' a/npak zaradi tega, ker bi tako lažje speljala vse te projekte. S tem bi vlada spremenila svojo filozo-lJ°: ni važno samo to, da pridemo na cilj, ne, da je spet naključje, da pokojninsko reformo v Sloveniji začenjamo s tako imenovano belo knjigo pred Evropo? Ne, ni naključje. Tiste, ki so imeli že pripombe na nekatere rešitve pokojninske reforme, je potrebno stisniti v imenu Evrope. Belo knjigo je potrebno pač "prodati” in brati, in nastavki za pokojninsko reformo bodo pod streho. 9°spod DEL0' DRU^IN0 IN S0CIALNE ZADEVE Usklajev^Ze svob.odn'h s'ndikatov Slovenije je sprejel sklep, da se takoj opravi 'Zvaianii za 1110800 julij 1997 v skladu z določili 14. člena Zakona o 8°cialnega sporazuma za leto 1996. Zvaianju Predlagan, 1996 naknanda v skladu 2 Zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto ano objavite rast drobnoprodajnih cen za obdobje april-junij 199/. ^ kolikor ne k siridikatov o, te objavili navedenega podatka, bomo Zveza svobodnih Preračung oven'je ih sindikati dejavnosti, ki so združeni v ZSSS, sami objavili 'l0 se t= v e 'zhodiščne plače od 1. julija letos, povečane za 3,7 % ter dosegli ^javnostih in podjetjih realizirajo. Lei p Pozdrav | ntlni/f '' Na vrhu delavskega gibanja Skejevci so na seji v Danfossu ugotovili, da so na čelu delavskega gibanja v Sloveniji. Da bi tam tudi ostali, ali bili še močnejši, se bodo, tako je predlagal zlasti Janez Jakša iz Revoza, skušali združiti z drugimi sindikati (stran 3). Več kot 400 članov Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije se je ta torek zbralo na srečanju v Šempetru pri Novi Gorici. Najprej so imeli okroglo mizo, na njej so govorili zlasti o spoštovanju kolektivne pogodbe svoje dejavnosti in novi delovnopravni zakonodaji. V tamkajšnjem novem športnem centru so imeli tudi družabno srečanje, s katerega je naša slika (več v Zaupniku) Pogovor z Juretom Papežem, dosedanjim predsednikom sveta delavcev v Iskri Kondenzatorjih iz Semiča: Interes mora biti obojestranski ^ran 12) TRGOVCI PO NACRIU jianja za sklenitev nove kolektivne 00- in razvrščania teh del v plačilne ra magal član predsedstva ZSSS Brane Mišič, sodeloval bo tudi predstavnik pravne službe Sveta kranjskih sindikatov. O strokovnih vprašanjih §°dbe d“‘‘ja za členitev nove kolektivne po- in razvrščanja teh del v plačilne razrede.Ta me- pripravljen sodelovati pri izdelavi spremenjene "ačrtu. sjL m,sU trgovine Slovenije tečejo po todologija bo priloga h kolektivni pogodbi naše plačne politike v naši dejavnosti. a že pe,krra P°f 7|a s,ka skuP‘na seie sesla- dejavnosti. Delodajalci, ki nimajo svojih aktov Potek pogajanj je spodbuden, zato priča- lektiVne do‘ ' u USd ad'hl 37 členov novc k°- 0 sistemizaciji ali jih želijo ukiniti, bodo na njeni kujemo, da se bodo končala v novembru. V Se vsak teden PoSaja,ska skupina, sestaja podlagi razvrščali delavce v že opredeljene decembru pa bodo organi obeh interesnih skupin lntarifnonriln rausk adltlSep°8laV''e0plaČah P!ačilne razrede- Delavcev torej ne bodo mo- imeli dovolj Časa za temeljito proučitev predloga t£^.m***'“riMhr"rcd0V ^hivo m,-i 1 | UtP)l strokovnih institucij za Po sklepu izvršnega odbora Sindikata dela- dnje leto. ologije vrednotenja tipičnih del vcev trgovine Slovenije bo našim pogajalcem po- Sandi Bartol : TEKSTILCI IN USNJARJI PRVIČ ZA MIZO Pogajalski skupini delodajalcev in delojemalcev, zadolženi za pripravo predloga nove kolektivne pogodbe za tekstilno, oblačilno in usnjarskopre-delovalno dejavnost, sta se prvič sestali 17. oktobra. Že na začetku sta obe skupini ugotovili, da imata dokaj različne cilje, kijih bosta skušali uskladiti med pogajanji o posameznih rešitvah. Sindikalna Stranje predlagala, naj bi za obdobje od 1. septembra do konca letošnjega leta podpisali aneks dosedanje kolektivne pogodbe, s čimer bi se izognili pravni praznini. Pogajalski skupini sta se dogovorili, da predlog sklenitve aneksa (ta strokovno ni sporen) pošljeta upravnemu odboru združenja pri gospodarski zbornici. Potrditev aneksa bi po mnenju obojih ugodno vplivala na socialni mir in tudi ustvarila boljše ozračje za pogajanja, ki se bodo nadaljevala 6. novembra. F. K. Pefanrska enotnost 23. oktobra 1997 Standardna klasifikacija delavnosti zahteva spremembe organiziranosti sindikatov Piše: Brane Mišič Od začetka letošnjega leta se pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, posredovanju in izkazovanju podatkov na ekonomskem, demografskem in socialnem področju uporablja nova standardna klasifikacija dejavnosti, objavljena v Uradnih listih RS št. 34/94, 3/ 95, 33/95 in 25/96). Nova standardna klasifikacija je usklajena z mednarodnimi primerjavami, kar pomeni, da so podatki po dejavnostih mednarodno primerljivi. Ta klasifikacija je nadomestila dosedanjo jugoslovansko enotno klasifikacijo dejavnosti, ki je med drugim bila tudi ena od podlag za organiziranje sindikatov dejavnosti. O novi klasifikaciji dejavnosti smo v ZSSS že lani organizirali enodnevni strokovni posvet, na njem so sodelovali predstavniki Statističnega urada Republike Slovenije. Prvi problem zaradi nove klasifikacije dejavnosti je nastal pri splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in objavi podatkov. Statistika namreč ne zbira več podatkov o povprečjih za gospodarstvo, zato uporabljamo zadnje znane podatke. Zaradi tega smo v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti spremenili osnove za določanje plač, nadomestil in drugih prejemkov. Nekaterih dejavnosti po bivši jugoslovanski klasifikaciji ni več, zato se zanje podatki ne objavljajo. Prav tako so velike spremembe v nekaterih dejavnostih, kjer so podskupine po načelu kaj “delaš" razvrščene v nove dejavnosti. Če kolektivne pogodbe dejavnosti ne upoštevajo nove standardne klasifikacije dejavnosti, lahko pride do problemov. Izvajanje kolektivnih pogodb je namreč mogoče spremljati le na podlagi podatkov, ki so skladni z novo klasifikacijo. Vsi tisti sindikati, ki bodo ostali pri stari klasifikciji, bodo lahko izvajanje plačne politike po kolektivni pogodbi dejavnosti spremljali le na podlagi podatkov, ki jih bodo morali zbrati sami, kar bo povezano s precejšnjimi stroški. Vsako drugačno spremljanje izvajanja kolektivnih pogodb pa ne bo kakovostno. Glede na izkušnje iz drugih evropskih držav sem prepričan, da bo zaradi nove klasifikacije dejavnosti prišlo do reorganizacije in drugačne postavitve sindikatov dejavnosti. Sindikati dejavnosti se bodo zaradi prilagoditve uradni klasifikaciji dejavnosti prisiljeni reorganizirati in tudi združevati. Na to opozarjam zaradi tega, ker je sindikalna scena v Sloveniji dokaj pestra. Če se želi sindikat postaviti kot močan socialni partner, kar je glede na gospodarsko in socialno problematiko zagotovo nujno, potem se mora ustrezno ekipirati. Uveljaviti mora prepotrebno solidarnost in strokovnost, okrepiti in pomladiti mora tudi svoje vrste. Naloge sindikatov niso lahke, delo je vsak dan zahtevnejše, zato je potrebno - če želimo to ali ne - več povezav med sindikati za dosego ciljev v interesu članstva. Problemov ni težko ugotavljati, ampak odpravljati. Položaj zaposlenih lahko sindikati izboljšujejo le s sodelovanjem v socialnem dialogu in z drugimi oblikami sindikalnih aktivnosti - tudi s sindikalnim bojem. Pismo poslanskim skupinam Obračamo se na Vas v zvezi Z revizijo ZDEN. Ker je zaradi tega zakona ogroženo tudi precejšnje število delovnih mest v Metalki Trgovini, v končni fazi pa celo resno ogroženo poslovanje celotnega podjetja, vas prosimo, da naše argumente vzamete skrajno resno in temeljito premislite, kako glasovati, ko boste odločali. Posamezni denacionalizacijski upravičenci se pojavljajo v različnih funkcijah; najbolj sporna pa je vloga državnega sekretarja za privatizacijo g. dr. Eda Pirkmajerja, kateri nastopa do Metalke Trgovine istočasno kot denacionaizacijski upravi- čenec, ko gre za objekt na Goriški 3 v Ljubljani, ki je bil popolnoma obnovljen, zemljišča asfaltirana in komunalno opremljena -pa vendar je bil njegov delež ocenjen na 60 % in naš na 40 %. Prepričani smo, da je bila že s samo cenitvijo Metalka močno oškodovana - vendar je to stvar cenitve, čeprav tudi to ni malenkost in bi bila verjetno potrebna revizija. Se hujši primerje v prodajalni na Topniški 9, ki jo je Metalka odkupila odTKG že v Šestdesetih letih, pa vendar je zaradi krivične in šodljive zakonodaje spet denacionalizacijska zavezanka. V tem primeru se g. Pirkmajer pojavlja kot pravni pooblaščenec demcionalizacijske upravičenke (nezakonska hčerka bivšega lastnika). Ne gre samo za to, komu se premoženje vrača v naravi, čeprav je povsem jasno, da upravičenec nikoli ne bo nadaljeval prejšnje dejavnosti (kovinska galanterija), niti ni sposoben nadajevati sedanje dejavnosti denacionalizacijskega zavezanca. Se huje je to, da je bil objekt konfisciran s sodno odločbo zaradi kolaboracije z okupatorjem, vendar je bila ta po letu 1991 razveljavljena na sumljiv način. Povrh vsega je delež Metalke ocenjen na bistveno manj kot 30 %, čeprav je stanovanjskemu delu bilo pozneje nadzidano še eno nadstropje, napeljana centralna kurjava po celem objektu, popolnoma re-noviran dobršen del drugega dela itd. Kljub vsemu vlaganju naj bi sedaj plačevali mesečno najemnino v protivrednosti 19.000 DEM, kar pomeni, da bi se ena najakumulativnejših enot spremenila v izgubaša ter s tem ogrozila ne samo okrog 35 delovnih mest, temveč tudi druge enote. Prav tako je vsaj moralno, če že ne pravno sporna vloga g. Pirkmajerja, ki se, kot smo navedli, istočasno pojavlja kot denacionalizacijski upravičenec, denacionalizacijski pooblaščenec in kot visok državni uradnik. Nikomur ne kratimo pravice do lastnine, vendar pa bi se tudi parlament in vlada mo- &S0?S S&tf ČJS&SS N AROČILNICA i | Naročamo ....... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: 1 I 1 ........................................................................ | Plačnik teh izvodov je: ................................................ 1 ........................................................................ I Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. | Posamezna številka stane 170 tolarjev. \ Za naročnika: ................... mm mm wm mm mm mm mm mm mm mm mm. mm mm mm imm mm mm mm mm mm mm mm mm mm Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja RajkoLesjak,tel.310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 »Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Člani vodstva SKEI so na tiskovni konferenci ta torek govorili zlasti o položaju v Slovenskih železarnah (SZ) in zahtevali od vlade, naj čimprej razreši prvega človeka železarn Igorja Umka. Umek naj bi “odletel”, ker še ni sestavil celotne uprave in sanacijskega načrta, ker morajo podjetja iz sestave SZ preveč plačevati za krovno podjetje, ker je skušal kolektivno pogodbo dejavnosti nadomestiti z za delavce slabšo splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Te razloge za razrešitev prvega moža slovenskih železarn so obrazložili Albert Vodovnik, Jože Kolar, Franci Zaberl, Tone Mo-toh in Tone Zubak. Albert Vodovnik je Umku očital še slab odnos do sindikata. Sindikat skuša tudi pripraviti do stavke, tako je bilo tudi v Plamenu, s čimer naj bi nanj padla tudi krivda za propad podjetja. Jože Kolar, namestnik predsednika SKEI družb Slovenskih železarn na lokaciji Ravne je zaUmkovo odstavitev spisal tudi pisno nezaupnico. Prvemu človeku očita, daje železarne prevzel, čeprav nikoli prej ni vodil nobene gospodarske družbe. Umek naj bi že v prvih nastopih trdil, daje pomemben le koncem SŽ, medtem ko posamezne družbe lahko gredo tudi v stečaj. Zajulijsko izredno sejo parlamenta, ki naj bi sprejela dva sanacijska zakona, naj ne bi pripravil sanacijskega načrta, zaradi česar zakona nista bila sprejeta. Umek naj ne bi izkoristil ali znal izkoristiti niti denaija, ki gaje za sanacijo SŽ državni zbor že odobril. Brez odelovanja in nadzornega sveta naj bi Umek spravil v stečaj najprej Jeklolivarno, zatem pa še rala zavedati, da ne moreš dopoldne nastopati kot državni sekretar, popoldne pa kot denacionalizacijski upravičenec zahtevati vrnitev nacionaliziranega premoženja. Prav tako se kot denacionalizacijski upravičenci pojavljajo potomci nekdanjih lastnikov Schneiderja in Verovška ter zahtevajo delež v poslovni stavbi oz. blagovnici na Dalmatinovi 2. Seveda vsak od teh zahtevkov ne pomeni bistvenega zjna-njšanja vrednosti celotnega podjetja, vendar vsi skupaj pomenijo nevaren napad na celovitost in rentabilnost podjetja. Ne moremo si zamisliti, da so avtorji ZDEN in tisti, ki so ga podprli, imeli v mislih takšno popravo krivic. Delavci se zavedamo, da obstajajo žal še hujši primeri, kar pa ne zmanjšuje naših pričakovanj, ko bo zakon temeljito spremenjen, pač pa dobesedno kriči po takojšnji spremembi. Čeprav se dobro zavedamo, da bo dobršen del poslancev tudi na ta naš poziv ostal žal gluhih za naše zahteve, pričakujemo od vseh poslancev in poslanskih skupin, da se jasno izrečejo pred vso slovensko javnostjo, pred delavci in volilci, da bomo vsi vedeli pri čem smo in komu zaupati svoj glas pri naslednjih volitvah. Upamo, da bosta končno tudi vlaga in parlament pri uvajanju vseh mogočih varčevalih ukrepov sprevidela, da ne moremo nositi vsega bremena tranzicije na svojih plečih samo zaposleni, ki nas je tudi zaradi delovanja ZDEN vse manj ter smo že samo zaradi tega bolj obremenjeni, pač bo treba končo zajemati tam, kjer je! V upanju, da boste vzeli naše argumente na znanje in se tudi temu primerno obnašali, vas najprisrčneje pozdravljamo! Za OOS Metalka Trgovina, Tugomer Kušlan smdnivsindikMB ; UMEK NAJ GRE1 Plamen. Delavce, ki so zaradi tega ostali brez delaje spravil v veliko nesrečo. Od desetih zahtev, ki mu jih je postavil državni zbor (uresničene naj bi bile do 1. oktobra), ni Umek do 15. oktobra izpolnil niti ene. S tem naj bi Umek v državnem zboru povzročil negotov izid glasovanja o sanaciji SŽ. S svojim delovanjem naj bi predsednik uprave prepričeval slovensko javnost o nesmiselnosti državne pomoči za sanacijo SŽ. Kolar Umku tudi očita, ker je v medijih napovedal iskanje strateških partnerjev v tujini, za kar naj ne bi bil pooblaščen. Izven njegovih pristojnosti naj bi bila tudi odprodaja uspešnih energetskih družb. Umek naj bi bil odgovoren tudi za terjatev Elesa do stečajne mase Jeklolivame. Po Kolaijevem mnenju bi morale SŽ imeti zaradi zakupljenih prevelikih kapacitet kapitalski delež v Elesu, ne pata v njih. Velika Umkova napaka naj bi bilo tudi prizadevanje za zmanjšanje pravic zaposlenih. Umek naj bi v koncernu SŽ zaposloval kadre, ki nimajo zveze s finančno stroko, za katero je koncern še posebej odgovoren. Kolar svojo pisno nezaupnico končuje s pripombo, da za vse te napake Umek ni kriv sam, ampak tudi njegovi^prišepetovalci. Franci Žaberl, predsednik SKEI za Gorenjsko, je politiki očital, da vodi v SŽ le boj za prevlado, namesto da bi pomagala pripravljati posle. Sindikat pa podjetij ne more voditi, le nesmiselne odločitve lahko spodbija. Tisti, ki v SŽ šest let niso nare- dili ničesar, morajo po ŽaberlO' vem mnenju tudi oditi. Umkuj£ tudi očital, da o sanaciji SŽ g°' vori na podlagi skript o krizne11! vodenja podjetij, in rešitev na tej podlagi res ne more predlagati-Ker je Plamen že v stečaju, Zabef upa, da bo stečajni upravitelj ožb'1, njegovo proizvodnjo. Omenil je še 1 da so se za nakup podjetja iz Kro; pe zanimali Nemci, vendar scznjin1, nihče ni hotel pogovarjati. Pozitivni rezultat sanacije Sžj£ le zmanjšanje števila zaposlenih* 18000 na 7500, je povedal Ton1 Motoh, predsednik konferenc SKEI SŽ. Neuradno se govori, J* bo odpuščenih še več kot 20tK delavcev. Državni zbor je zahteva* naj mu vlada razloži vzroke kriz nega stanja v SŽ in odgovornost zanj SKEI SZ bo tudi zaradi tega sode loval na problemski konferenci( -položaju v koncernu. Tovil hočejo preseliti ali vsa prodati, čeprav posluje pozitiv ( no, je povedal Tone Zubak, pre j dsednikSKEIvTovilu.Tenameb ( slabo vplivajo na delo in posl°' , vne rezultate podjetja. j “Najprej so nas selili v Kr°' po. Ker smo to s pomočjo kolek tivne pogodbe preprečili, so za na kupovali prostore v Kranju. Zda . se govori o privatizaciji, konceh SŽ naj bi nas prodal in s tem tud J zaslužil.” Tako Zubak. Kot je pred zaključkom tisku ' vne konference napovedal Alber I Vodovnik, bo SKEI Umkovo raz s rešitev zahteval tudi zaradi avtokf3 tskega vodenja, saj naj bi mu d' I rektorji odvisnih družb vnapr? c podpisali odstopne izjave. E l p ___________________J i NEGOTOVA USODA 500 DELAVCEV JEKL0TEHNE TRGOVINI Celjska Kovinotehna je odstopila od nakupa trgovske hiše Merkur, naj večje veleblagovnice v središču Maribora. Kakor smo že poročali, je bila na okrožnem sodišču v Mariboru v okviru stečajnega postopka za delniško družbo Jeklotehna javna dražba, na kateri so drugič prodajali Merkur za 11,8 milijona mark. Za to ceno ga je bila na dražbi pripravljena kupiti samo Pro-banka Leasing. Ker je Kovinotehna imela zaradi hipoteke nad delom Merkurja predkupno pravico, je sodišče dalo vodstvu tega podjetja tri dni časa za odločitev. Vodilni v Kovinotehni so se odločili, da predkupne pravice ne bodo izkrostili in da Merkurja ne bodo kupili. Strokovne službe Kovinotehne so namreč izračunale, daje cena Merkurja previsoka, še zlasti, ker bi morali v njegovo posodobitev vložiti še dodatnih 2,5 do 3 milijone mark. Ob takšnih vlaganjih pa bi bilo po mnenju vodilnih v Kovinotehni nemogoče zagotoviti rentabilno poslovanje trgovske hiše. Ker Kovinotehna ni kupila Merkurja, je povsem negotova usoda Jeklotehne Trgovine, ki ima Merkur v najemu. To ma- riborsko trgovsko podjetje-je v večinski lasti Kovinote ne, sedaj ne bo imelo lastnih p° slovnih prostorov. V vodst Kovinotehne zagotavljajo, ‘ se bodo s Probanko Leasin,-začeli pogajati za najem M6 rkurja, kakor hitro bo banka P*1 dpisala pogodbo o nakupu tr govske hiše. Tudi v Probam Leasingu zagotavljajo, daij0^ za nakup Merkurja odloči" to, da bi ga dajali v najem- ^ veda pa je vprašanje, ali b05 ‘ Probanka Leasing in Jeklote" ‘ Trgovina s Kovinotehnino p močjo našli skupen jezik o vb1 najemnine. Če bi Jeklotehna Trgo’'1^ ostala brez poslovnih prosto^ v Merkurju, bi verjetno toogb žilo obstoj podjetja. To še ^ dno sodi med naj večja trgovs podjetja v Mariboru, saj " delo in kruh okoli 500 delavk ^ Zaradi tega je Kovinotehni^ spomladi stečajnemu senatu p _ dlagala, naj Merkur ProC^L|i kvazulo, da je kupec d° prevzeti skupaj s trgovsko h ^ tudi del zaposlenih. Sodisu za takšno klavzulo ni zato so na dražbi prodali-^ Merkur. Kakšna bo usoda delavcev JeklotehneTrgo bo kmalu pokazal čas. ^ j Popravek nfc V prejšnji številki se nam je pri poročanju s tiskovn fei renče SKEI v Litostroju prikradla napaka. Objavili smo ^ podatek, da naj bi Duhovnik v Krekovo banko vložil / ji|c£ nov mark. Stane Pugelj, ki smo ga citirali kot avtorja te s nam je sporočil, daje šlo le za 70.000 mark. Prizadetim s pako opravičujemo. > ■S ^ .-A ^ ^ S.??- V»»» \ sr ^ o o '43 n -: “ s.. SrjR =„*, s=-- 3 9cL~^riSa ^ t t t o* j£ Izvršni odbor Skei zasedal v Danfossu »GONILNA SILA '■ : Takole je Leopold Panjan (tretji z leve), direktor Danfossa, skejevcem razložil, kako so v dveh letih prepričali Dance, da Bela krajina ne spada v Vzhodno Evropo. Izvršni odbor SKEI je prejšnji četrtek na seji v črnomaljskem Danfossu analiziral rezulta-te nedavnega protestnega shoda. Člani izvršnega odbora so menili, daje bil shod izvrstno organiziran in zato uspešen. Pogovarjali pa so se tudi o oblikah delovanja v prihodnjem ob-^bju. SKEI bo skušal s svojim delovanjem preprečevati negativne pojave v posameznih po-vJetjih in zmanjševanje pravic zaposlenih. Veliko so govorili zlasti o položaju v Slovenskih 2elezarnah, kjer bo SKEI zahteval zamenjavo direktorja Igorja Umka. K°t je uvodoma ugotovil Albert Vodovnik, je bil shod Zvrstno organiziran. Pravšnja Je bila tudi udeležba, manjkali So delavci nekaterih podjetij z ^likimi težavami, tudi železarji. jKdije je pohvalil, ki da so o shodu poročali dokaj korektno. Vodovnik je še omenil, daje Kastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, P°tem ko z zahtevo, da bi govoril na shodu tega ni dosegel, začel napadati Bogdana Ivanoviča in ga skušal kompromiti-Vodovnikovjh besedah tnohl udinja podpredsedniku v ade Marjanu Podobniku. ,Ce se bodo poskusi zmanjševanja pravic zaposlenih i aljevali, bo verjetno potrebna :e|vlka stavka. Do te bi lahko J[ISJo tudi zaradi tega, ker na adi ne prodrejo sicer za dela-Ce in podjetja dobri predlogi lr>istrstva za gospodarske deja-tosti. Vodovnik je omenil še nevarnost ma bo zakon o priva-1Zaciji državnega premoženja ovzročil stečaj večine podjetij ast' Razvojne družbe. Razlog tli(|StaVk° sindikatov bi lahko bila 1 aktivnost Gospodarske zbor-^ in delodajalskih organizacij ‘ izničenje kolektivnih pogodb deJavnosti. Daje bil shod potreben in uspešen, dokazuje dogovor med delavci Revoza in upravo, da bodo v izvolili svete delavcev. Shod je po Vodovnikovih besedah pokazal, da je SKEI gonilna sila slovenskega delavskega gibanja. To pozicijo pa je treba razvijati še naprej, zato mora SKEI nenehno pritiskati na vlado in druge partnerje. Daje shod uspel, menijo tudi v SKEI Revoza, je povedal Janez Jakša, predsednik tega sindikata. Če hoče SKEI ostati gonilna sila in na vrhu delavskega gibanja, mora pritiske nadaljevati. V ta namen mora začeti tudi združevati sedaj preveč razro-bljene sindikate. Vse delavce, ki jih kapital vedno bolj ogroža-v Revozu delavci nimajo niti kančka lastnine - je Jakša pozval k združitvi. Branko Medik, predsednik SKEI Podravja in Mariborske livarne, je menil, daje treba za uspešno izvedbo shoda pohvaliti zlasti organizacijski odbor in ekipo Francija Zaberla.Tudi on je menil, da mora SKEI še naprej »izvajati presing« na delodajalce in vlado. Shod bi bil po Medikovem mnenju še uspešnejši, če bi nanj prišli tudi drugi sindikati. Če se bo število kovi- *aenkrat ni možnosti za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti , -‘■»^uuvanjc MVupuc ucivjvut aivupnic. Ki naj ui Če Clajania 0 spremembah kolektivne pogodbe dejavnosti. Odo pn te.i 7;jhlPVi v/lrntnli m*iirrndnr\ mrv/ni hnrln tudi r !in združenje kovinskih materialov naj bi skupaj proučila lekri,ISte 80sp°darske družbe, v katerih ugotavljajo, da ko- hitno vJePn gospodarski zbornici se obvestil, da bi more-lavcev niZaide Prav’c zaP<,s'en'h zmanjšalo motiviranost de-cni zadel° in s tem tudi njihovo produktivnost. PogodK i33 po Ivanovičevem mnenju ni nobene kolektivne Opisane6’ S * vnaprej določenih ciljev. Kriteriji za ugo-i0, i 'lU!v c*ela plač na osnovi uspešnosti poslovanja se jj ° °čijo s pisnim dogovorom med reprezentativni-iši d s'nclikati v podjetju in delodajalcem v začetku leta ob sprejemu poslovnega načrta. er Doslej je bil v veljavi sistem obračuna uspešnosti i ^ določen v socialnem sporazumu.Ta je omogočal, čo 1 Se pred delitvijo dobička po zaključnem računu ije gotovi presežek med prihodki in odhodki. Tako ih. Sot°vljen presežek izraža uspešnost podjetja in jj, mogoča^ da se 25 % ugotovljenega pozitivnega re.sežka ali ena plača delavcu izplača kot stimu-pP vi':iJa; Ta del plače ni oproščen prispevkov in da-id' ov in pomeni za podjetje strošek poslovanja. V vn 'nc*'^at podjetja in delodajalec v pisnem dogo-nl; r)(R|l določita tudi rok za izplačilo dela plač iz uspešnosti o n;iS')VanJa (enkratni znesek, izplačilo v več delih) ali ^ ’^a se ta del plač izplača v delnicah. •:e p|ave avec je upravičen do polnega zneska dela v« Ce^ 'Z UsPešnosti, če je celo leto efektivno delal. ne Ud Pa delavec ni celo leto efektivno delal pa je ,v6 z av,čen do dela plač iz uspešnosti sorazmerno Opravljenim efektivnim delovnim časom. Na ri- uplrmerv; delavec, ki je začel delati 1. julija, je avičen do polovičnega zneska, delavec, ki je ^ J mesece na bolniški, pa do 75 odstotkov zneska. in la- na bil 3 50. člen £ Obračun plače Se- obr 'zPiačilu plače mora biti delavcu vročen pisni iz- DMCUn’Z vsern‘ Postavkami, ki vplivajo na obračun ‘a' Vin^nn n? t0’ ali se P,ača izplačuje v goto- ;e telrugi osebni prejemki ^ Regr^res za ^etn* dopust -|C na leto kf Za !etn' dopust pripada delavcem enkra ’ \i 2a izrabo i* llr'sPevek za stroške, kijih delavec im; 1 do kon ettlega dopusta. Regres se praviloma izplač; eit nih p0(j a Rušeča julija tekočega leta, v nelikvid gll tekočeg^V'*1 Pa najkasneje do konca novembr; I® Uh, kap2 eta' Ingres se lahko izplača v dveh de d°govorE na^em mnenju odvisno od pisneg; ^Plačila"1 Vo^stva >n sindikata podjetja. Pravica d( y>'. vico Hr, ■ re8resa za letni dopust je vezana na pra J* . Det'/rabc'utnega dopusta. -z '^ajon C1.z Plovnim časom, krajšim od ppolnega bitirp na I'00 C*° re8resa sorazmerno s časom, pre Polovil aIU’ Pomeni’ da ima delavec, ki del; gresa ! dulovni čas, pravico do polovičnega re \?ŽJetni dopust. ^°lektivnre^resaza*etni dopust določa tarifna prilog; Odškodni6 P°8pdbe. Regres za letni dopust (ko >daja] n- P^Pada tudi delavcem, ki zaradi de 'i'eh prjni(,ls<> mogli v celoti izrabiti letnega dopusta ' kazalo -r°V v Pm^5' zelo malo, vendar se ji . t'Vn' pocn ?, Potrebno ta pogoj opredeliti v kolek 2- Juhii da bi se izognili zapletom. Te se i^e nagrade Pn ZadnjCr!, acu-leJ0 za '0,20 in 30 let delovne dobi 'V^ec jubi|P;!floda-ialcu (ta delodajalec je tudi izpla pm“ nagrade, razen v primerih, kadar delava dajalcih in uveljavlja pravice v skla . aleujuhil ■ uaJalcu Pa delodajalec je tudi izpl; 'Hi prj v„ V.n? Hagmdc, razen v primerih, kadar delavt s šestn i 5. °dajalcih in uveljavlja pravice v skl; ^jemdH0^0 ^'ena SKP). Delovno dobo p Pb £emer np aja,cu določa druga točka 42. člena SK Vernu deh Smerno pozabiti tudi na možnost ob pn retj' alinPi; k dmgcmu delodajalcu, določeno ^seiznlaV6 točke 42- člena SKP. Jubilejna n; ‘ca v cncm mesecu po izpolnitvi pogoje Kako uporabljali tarifni del splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti »i Piše: Brane Mišič zajubilejno nagrado. Pri tem kaže upoštevati, da pri istem delodajalcu zaenakjubilej ni mogoče dvakrat izplačati jubilejne nagrade. Izplačilojubilejne nagrade do višine, določene v Uredbi o stroških kot odbitni postavki davka (Uradni list RS št. 72/93 in 7/95), ni obremenjeno z davki in se ugotovljeni znesek izplača kot neto izplačilo. 3. Odpravnine ob upokojitvi Kadar delavec izpolni pogoje in se upokoji, ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Za višino plač se uporablja zadnji znani statistični podatek. Če je za delavca ugodneje, pa se mu ob upokojitvi izplača odpravnina v višini dveh njegovih povprečnih plač za zadnje tri mesece pred upokojitvijo. Izplačilo nagrade ob upokojitvi na osnovi povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih bo vedno ugodnejše, če njegova plača presega republiško povprečje. Tudi nagrade ob upokojitvi niso obdavčene do višine, ki jo določa Uredba o stroških kot odbitni postavki davka. Če pa znesek odpravnine presega znesek po uredbi, se od prekoračitve tega zneska obračuna davek (dohodnina). 4. Solidarnostna pomoč Ta se obvezno izplača ob smrti delavca ali ožjega družinskega člana, ki gaje delavec vzdrževal. Ob smrti delavca se njegovim dražinskim članom izplača solidarnostna pomoč v višini 60 odstotkov znane povprečne plače v Sloveniji, ob smrti družinskega člana pa pripada delavcu 30 odstotkov enakega zneska. Solidarnostne pomoči v drugih primerih se lahko določijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati. 52. člen Povračila stroškov v zvezi z delom 1. Prehrana med delom Ta pripada delavcem s polnim delovim časom, delavcem, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravnikom, vajencem, učencem in študentom na praksi. Delodajalec je izpolnil obveznost zagotovitve regresa za topli obrok, če organizira dnevno prehrano. ki po kakovosti in količini odgovarja normativom. Izjemoma se delavcu, ki iz zdravstvenih razlogov ne more uveljavljati v podjetju organiziranega toplega obroka, regres za prehrano izplača v gotovini. Regres za prehrano se uveljavlja za delovni dan in se usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta. 2. Prevoz na delo Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške prevoza na delo in z dela najmanj v višini 60 odstotkov od cene javnega prevoza. Delodajalec izpolnjuje obveznost po kolektivni pogodbi, če organizira in plačuje prevoz na delo in z dela. 3. Službena potovanja Med stroške za službena potovanja štejejo: - stroški prevozov - stroški nočnine in - drugi stroški, ki jih ima delavec na službenem potovanju v zvezi z opravljanjem naloge. Običajno se ti stroški določijo pred potovanjem na potnem nalogu. Do povračila stroškov za službena potovanja so upravičeni vsi delavci, in to pod enakimi pogoji. Za službena potovanja v tujino se delavcem stroški povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe. 4. Terenski dodatek Do terenskega dodatka so delavci upravičeni, kadar opravljajo delo izven sedeža delodajalca in izven sedeža stalnega ali začasnega bivališča ter če sta na terenu organizirani prehrana in prenočišče. Terenski dodatek, regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujejo. 53. člen Inovacije Delavcu pripada nadomestilo za inovacijo v višini najmanj 3 % čiste gospodarske koristi. Višina nadomestila za inovacijo se določi v dogovoru ali pogodbi med delodajalcem in inovatorjem.To določilo SKP se uporablja, če je za delavca ugodneje in v vseh primerih, kadar nadomestilo za inovacije ni določeno v skladu z določili zakona o industrijski lastnini in na tej podlagi pripravljenega pravilnika ministrstva za znanost in tehnologijo. 54. člen Prejemki pripravnikov Delavcu pripravniku v skladu in za čas, ki ga določa 11. člen SKP, pripada osnovna plača v višini 70 odstotkov izhodiščne plače ustreznega tarifnega razreda. Delavcu pripravniku pripadajo dodatki v skladu s SKP, prav tako pa se obračunavajo tudi nadomestila po SKP. Delavcu pripravniku pripadajo v skladu s SKP tudi povračila stroškov med delom in drugi osebni prejemki. 55. člen Prejemki učencev, vajencev in študentov Učencem in študentom na praksi pripada za poln delovni čas obvezne učne prakse izplačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače v Republiki Sloveniji (vselej zadnji znani podatek) za pretekli mesec. Učenci in študenti imajo pravico do dodatkov v skladu s SKP. Nagrada za čas obvezne prakse se študentom in dijakom izplačuje ne glede na to, da prejemajo štipendijo. Vajencem pripadajo izplačila v skladu z zakonom in učno pogodbo. 56. člen Prejemki mentorjev Mentorju v podjetju, ki skrbi in je odgovoren za pripravnika, za usposabljanje brezposelne osebe in v času praktičnega pouka vajenca, pripada dodatek za mentorstvo. Dodatek se izplačuje in evidentira v posebni vrstici izplačil plač. Višino nagrade in pogoje za izplačilo nagrade določi delodajalec pred opravljanjem mentorstva. 68. člen Prehodna ureditev dodatka za delovno dobo V tem členu je določeno prehodno obdobje za izplačevanje in izkazovanje dodatka za delovno dobo iz 47. člena SKP. Dodatek se uveljavlja do 31. 12. 1999 in v primeru, da se v prehodnem obdobju ta dodatek ne uredi enotno za vse zaposlene v Sloveniji, določbe tega člena ne bodo uveljavljene. To pomeni, da bi se v tem primeru dodatek za delovno dobo še naprej ohranil z enako vsebino in v enakem odstotku, kot velja sedaj. Nadaljevanje prihodnjič HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA BI MARIBORSKI REGIJI PRINESEL 3000 NOVIH DELOVNIH MEST Kmetijstvo je za številne mariborske delavce dodaten vir dohodka Maribor velja za industrijsko mesto, vendar pa se v njegovi okolici mnogi prebivalci ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. V regiji se kar9,3 odstotka aktivnega prebivalstva preživlja samo s kmetijstvom. Poleg tega paje v okolici Maribora veliko pol delavcev polkme-tov. Če ne bi številni delavci imeli doma še koščka zemlje, na kateri pridelujejo hrano zase in za svojo družino, bi bila socialna kriza v podravski regiji, kjer je že nekaj let okoli 32.000 brezposelnih, še veliko hujša. Avtorji globalnega razvojnega koncepta za Maribor (dr. Tomaž Križman, dr. CirilaToplak in mag. Karin Jurše) so ugotovili, da je razvoj kmetijstva za Maribor in celotno Podravje izjemnega pomena. Kmetijstvo tako kakor v razvitih državah tudi pri nas postaja nekakšno infrastrukturno dejavnost, ki poleg pridelave zdrave hrane skrbi tudi za prijazno okolje za vse prebivalstvo. Razdrobljene kmetijske površine Velika večina kmetij v okolici Maribora in nasploh v Podravju je majhna. Zato so te kmetije tudi mešane, saj morajo njihovi lastniki poiskati še dodatni zaslužek.To ustvarja možnosti za uvajanje kombinacije ekosocialnega in tržnega koncepta razvoja kmetijstva na Štajerskem, so ugotovili avtoiji globalnega razvojnega koncepta. Gre za uravnavanje tržnih zakonitosti glede na ekološke in prostorske omejitve. Po mnenju omenjenih imajo pri pripravi razvojnega koncepta kmetijstva v regiji še prav posebno vlogo Fakulteta za kmetijstvo na mariborski univerzi s svojimi inštituti, Zavod za kmetijstvo in številne druge institucije, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s kmetijstvom (denimo Konzorcij za namakanje Podravja). Avtorji menijo, da mora biti cilj kmetijske politike v regiji ohranitev poseljenosti in kulturne krajine, ohrajanje kmetijskih zemljišč in zmanjševanje negativnih ekoloških vplivov, ki jih prinaša s seboj pospeševanje kmetijstva. Prednost razvoju vinogradništva, sadjarstva in zelenjadarstva Po temeljiti analizi kmetijstva v regiji so avtorji globalnega razvojnega koncepta za Maribor pripravili tudi nekaj predlogov za razvoj kmetijstva v regiji. Pri razvoju bi morali dati prednost vinogradništvu (zlasti bi veljalo saditi sauvignon, renski rizling, me-rančana, rulandca in še nekatere druge vrhunske sorte belih vin), sadjarstvu (prednost bi veljalo dati investicijam v trajne nasade jablan, hrušk in breskev) in zelenjadarstvu. Za gojenje zelenjave so namreč na Štajerskem izredno ugodni pogoji, saj je v Mariboru in okolici za to ugodna klima in ustrezna sestava tal. Prav tako ima regija dobre možnosti za razvoj vzrejnih središč za govedo, prašičerejo in perutninarstvo. Pri oživljanju hribovskih kmetij so tržno zanimive še nekatere dejavnosti: pridelava in predelava zelišč, biopridelki, živinoreja in vključevanje v turistično dejavnost. Na južnih obronkih Pohorja deluje Univerzitetni kmetijski center Pohorski dvor, ki naj bi se do leta 2000 razvil v mednarodni razvojni kmetijski center. Že sedaj v njegovem okviru zelo uspešno deluje šest tehnoloških centrov: za vinogradništvo in vinarstvo, za poljedelstvo in vrtnarstvo, za sadjarstvo, za živinorejo in pašništvo, za kmetijsko tehniko ter za gozdarstvo z botaničnim vrtom. Namen tehnoloških centrov, kijih imenujejo “centri znanja”, je razvijanje novih tehnologij in s sodelovanjem kmetijske pospeševalne službe prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Avtoji koncepta menijo, daje Univerzitetni kmetijski center izjemnega pomena za razvoj kmetijstva v regiji, zato je treba razvojna prizadevanja nasloniti na njegovo dejavnost. V Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor imajo velike načrte. Tako je v teku izgradnja vzrejnega središča za prašičerejo, načrtujejo tudi središče za govedorejo, izgradnjo hladilnic, dva rastlinjaka za vrtnarstvo z okrasnimi rastlinami, obnovo 10 hektarov sadovnjakov in 10 hektarov vinogradov ter investicijo v izgradnjo kompleksa Meranovo. V izgradnji je še botanični vrt, ki bo kulturno-pro-svetna ustanova in hkrati tudi turistična zanimivost za domače in tuje goste. Hkrati s tem bo v okviru botaničnega vrta potekalo delo za razvoj pridelave zdravilnih zelišč. Razvojni kmetijski center bo letno izobrazil 50 kmetijskih strokovnjakov, ki bodo lahko nosilci razvoja kmetijstva v regiji in nasploh v Sloveniji. Z namakanjem do večjih prihodkov Po mnenju avtorjev koncepta ima mariborska regija idealne možnosti za namakanje, ki je zlasti koristno v sadjarstvu in vrtnarstvu. Zaradi tega deluje v Mariboru Konzorcij za namakanje Podravja, v okviru katerega se že izvajajo pripravljalna dela za realizacijo prve faze projekta za namakanje za obdobje od leta 1996 do leta 2000. V tem obdobju naj bi v regiji začeli namakati 3300 hektarov kmetijskih površin. Z namakanjem bi se zvečal prihodek v kmetijstvu, izboljšala bi se kakovost proizvodov in živilskih izdelkov, domače cene pa bi se približale evropskim. Avtorji koncepta so ugotovili, da je trženje kmetijskih pridelkov slabo, saj kmetijski proizvajalci nimajo ustreznih blagovnih znamk, marketinga in podobno. Zato bi bilo koristno razviti marketinški center, ki bi skrbel, da bi se cikel “pridelava-predelava-marke-ting” uspešno sklenil. Hitrejši razvoj kmetijstva v regiji bi po mnenju avtorjev koncepta lahko regiji do leta 2002 zagotovil okoli 3000 novih delovnih mest. Zato je čim hitrejši razvoj kmetijstva za sanacijo gospodarskih razmer v Mariboru in regiji še kako pomemben. T K 23. oktobra 1997 PHHHI! Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del oktober 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 lili -po SKPGD (na delovni dan) 500,00 p J Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) : | - za 10 let 47.978,00 IIP - za 20 let 71.967,00 - za 30 let 95.956,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 287.640,00 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 86.292,00 II11 - ob smrti v ožji družini 43.146,00 7 ; 4. Minimalna plača 59.150,00 5. Zajamčena plača 35.173,00 ""1 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 S 1 - največ 127.746,00 Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO ZSSS prvič na seli Eireiste taifitferacii sindikatov ZSSS seje po pridružitvi Evropski konfederaciji sindikatov (EKS), kjer ima status opazovalca, prvič udeležila seje njenega izvršnega odbora. Seje, bila je 16. in 17. oktobra v Bruslju, sva se udeležila predsednik ZSSS Dušan Semolič in podpisana. Sil Izvršni odbor je obravnaval dvanajst točk dnevnega reda, od katerih je bila najpomembnejša priprava na evropski vrh 111 o zaposlovanju, ki bo 21. novembra v Luksemburgu. Izvršni odbor je določil tudi stališča EKS do predloga Evropske komisije o širitvi EU. O stališčih do gradiva za evropski vrh o zaposlovanju, pripravil jih je sekretariat EKS, je bila razprava zelo živahna in jih je izvršni odbor temeljito spremenil. EKS z njimi opozarja Evropski svet, daje kljub pred štirimi leti sprejeti usmeritvi zaboj proti brezposelnosti število brezposelnih in izločenih iz družbe v zadnjih letih močno poraslo. Izvršni odbor EKS meni, daje za zmanjšanje brezposelnosti potrebna resnična politična volja odgovornih državnih in drugih organov. EKS predlaga tudi sprejem sporazuma: o skupni gospodarski koordinaciji; o davčni politiki, ki bi bila bolj prijazna do zaposlovanja; o pomembni vlogi in odgovornosti socialnih partnerjev pri zaposlovanju. Nalog v zvezi z zmanjševanjem brezposelnosti naj Evropski svet ne bi prepustil vladam držav članic, ampak naj bi se tudi sam posvetoval s socialnimi partnerji. Pred evropskim vrhom o zaposlovanju bo EKS organizirala okroglo mizo o zaposlovanju. Dvajsetega novembra bodo na ulicah glavnega mesta Luksemburga demonstracije. Z vsemi temi aktivnostmi bo EKS partnerje sindika-Ijj tov (vlade, delodajalce) opozorila, naj pri zmanjševanju brezposelnosti sindikatom pomagajo. Za razpravo o širitvi EU je sekretariat izvršnemu odboru EKS predlagal, naj podpre začetek pogajanj z vsemi desetimi kandidatkami hkrati, ne glede na večjo ali manjšo sposobnost posameznih držav, saj bi drugačen pristop lahko pomenil odrinjanje druge skupine držav v negotovo prihodnost. Razprave predstavnikov nekaterih članic EKS so izražale podporo mnenju Evropske komisije o začetku pogajanj le s petimi kandidatkami. Temu mnenju se je pridružil tudi predstavnik največje madžarske sindikalne zveze MSzO-Sz. Večinsko mnenje izvršnega odbora EKS pa je skladno s predlogi njegovega sekretariata, torej pogajanja z vsemi desetimi kandidatkami naenkrat. sindikalni ||!li IHij M|| |lll Ulj jllllj iitiiiti !l"»l POSVET SINDIKALNIH FUNKCIONARJEV biei Vodstvo Območne organizacije ZSSS Domžale je 7. oktobra letos v prijaznem Jamarskem domu pripravilo posvet sekretarjev območnih organizacij ZSSS iz vse Slovenije. V uvodu posveta sta sekretarka Justi Arnuš in županja občine Domžale Cveta Zalo-kar-Oražem sindikalnim funkcionarjem predstavili domžalsko območje. V osrednji točki posveta pa so udeleženci posveta največ pozornosti namenili spremembam in dopolnitvam zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in uresničevanju pravic delavcev iz zakona o jamstvenem skladu. Udeleženci posveta so ponovno izpostavili, daje treba predlagane spremembe še naprej odločno zavračati. Opozorili so tudi, da bi spremembe zakona, če bi bile sprejete, zmanjšale tdi pravice tistih, ki so prostovoljno pristali, da postanejo presežni delavci, ker so računali na dveletno nadomestilo in še na dodatna tri leta, ko naj bi pridobili možnost za upokojitev. Pred spremembami tega zakona bi morali pogledati tudi mednarodne konvencije, ki dajejo brezposelnim večje pravice, kot zdaj predlaga ministrstvo. O zakonu o jamstvenem skladu pa so sindikalisti menili, daje preveč zapleten in delavci preprosto ne bodo mogli zbrati vse dokumentacije. Zlasti bodo imeli težave, ki so bili ob delo od leta 1994 dalje. Dokumentov niso zbirali, ker jih takrat še niso potrebovali, niti niso vedeli, kakšne bodo potrebovali. Zato je bil sprejet dogovor, da morajo predstavniki sindikatov, ki so bili delegirani v upravni odbor jamstvenega sklada, zahtevati, naj i se postopki poenostavijo. Justi Arnuš VISOKA GOSTA - Žh/"3.' Cveta Zalokar-Oražern */rKaJ dsednik ZSSS Dušan Se' ob zaključku srečanja sin[ ( nih funkcionarjev v Dortdi^ SLIKA ZA ALBUM - Sindikalni funkcionarji območnih organizacij ZSSS iz vse Slovenije’ ^ na posvetu v Domžalah. jtVa £an tud' l‘go sei Na Pohorju je bil Memorial Vladimirja Lokarja TEKMA MONTERJEV V DELOVNIH DISCIPLIN? Seji izvršnega odbora EKS so zaradi aktualnosti razprave o širitvi EU prisostvovali tudi sindikalni koordinatorji za integracijo iz vseh desetih držav kandidatk Srednje in Vzhodne Evrope. Metka Roksandič, koordinator v ZSSS Na Poštarskem domu na Pohorju je bilo konec minulega tedna 5. državno tekmovanje telekomunikacijskih kabelskih monterjev, poimenovano Memorial Vladimirja Lokarja. Diplomirani inženir Vladimir Lokar, umrl je lani, je bil v vodstvu Slovenke pošte in kasneje Telekoma več kot tri desetletja odgovoren za delovanje in tehnološki razvoj kabelskih sistemov v Sloveniji. Hkrati je bil tudi mentor, vzornik in učitelj generacijam mlajših strokovnjakov in številnim telekomunikacijskim kabelskim monterjem. Delovno tekmovanje slovenskih telekomunikacijskih kabelskih monterjev je organiziral Telekom Slovenije. Organizacijski odbor je vodil Vinko Cvetek, soorganizator tekmovanja pa je bilo podjetje PAP Tele-matika. Memorial Vladimirja Lo-karjaje odprl direktorTelekoma Slovenije Adolf Zupan. Srečanja slovenskih telekomunikacijskih kabelskih monterjev so se na njihovo povabilo udeležili tudi predstavniki družine pokojnega Vladimirja Lokarja. Adolf Zupan je ob tej priložnosti poudaril, da sta znanje in strokovnost danes vodilo napredka tudi na področju telekomunikacij, zato jima vTeleko-mu, ki si prizadeva doseči vrhunsko kakovost storitev, posvečajo vso pozornost. Telekomunikacijskim kabelskim monterjem je zaželel, da bi se na tekmovanju in kasneje pri delu na svojih delovnih mestih odlično odrezali in pokazali vse svoje veliko znanje, izkušnje in ustvarjalne sposobnosti. Nato seje v delovnih disciplinah pomerilo 18 ekip iz vse Slovenije. Bile zelo izenačene, zato ocenjevalna komisija, ki jo je vodil Avguštin Novinac, ni imela lahkega dela. Na Memorialu Vladimirja Lokarja je prvo mesto osvojila ekipaTegrad II v sestavi Vinko Car (vodja ekipe), Huso Okič in Sašo Pravne. Drugo je bilo moštvo PE Kranj v sestavi Janko Sarlij (vodja ekipe), Marko Kobe in Marko Likar, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa PE Trbovlje v sestavi Aleš Matko (vodja ekipe), Bojan Bečirevič in Rajko Krhlahko. Pokale zmagovitim ekipam je podelila vdovaVladimirja Lokarja dipl. ing. arh. Helena Lokar. Druge ekipe so se zvrstile takole: 4. PAP Telematika II, 5. PAP Telematika Celje, 7. PE Novo mes Celje I, 9. PE Mursk ta, 10. PE Ljubljana! grad I, 12.PE MariU PE Koper, 14.PELjut 15. PE Maribor 1,16-17. TK in EL, 18- f Gorica. Državno tekmovanj munikacijskih kabels terjev so podprli tudi sl Siemens AG, Elektri Tegrad.TcImaTrade. leurh, Iskra Zaščita, H dard, Dura Line, Joz Elektrotehna in TK1 Po končanem tekn1 delu Memoriala posedeli še na srečanju. iiii»iiB»iggti! V Novi Gorici je bilo 6. srečanje delavcev gostinstva in turizma Slovenije INŠPEKTORJI DELA POTRDILI SUM: DEJAVNOST GOSTINSTVA in turizma je idealna za delo na črno » •* * iictac uuniuviiic. uupuiuiic je z,aeeiu enajstih) so si eni ogledali pršutarno v Kobjeglavi trefraSU’ ^ru^‘ v*ns^° klet v Dobrovem v Goriških brdih, Ji sodelovali na okrogli mizi v konferenčni dvorani znati Te-PeHe V ^ov' Gorici..., popoldne pa so se vsi zbrali UK . ruzabnem srečanju, ki seje v imenitnem razpoloženju s'JajPak zavleklo pozno v noč. ^2 ,^eleženci »tradicionalne« povedal Brezovar, svoja raz-■dsed8'16 m'ze’ vo^'* J0 ic Pre- mišljanja o akciji pa zaključil Ktj ni^ Sindikata delavcev go- z naštevanjem ukrepov, do ka- B nstva in turizma Slovenije terih je privedla. Kršilcem so ■ ] Bratož, so najprej vzeli izdali skupno 91 odločb: 40 so robnogled predvsem spo- jih kaznovali na kraju samem, I p e določil kolektivne devetim so zaprli dejavnost, j .dejavnosti gostinstva preostale pa so dali v nadaljnjo !bo r'zrna, v nadaljevanju pa obravnavo sodnikom za pre-a? ^ °°ljeno razmišljali o smereh krške. Ker so kazni zalegle, »še lak teh nove delovnopravne bolj pa slab glas«, v inšpekciji lar ■ noclaje, kije že v parlamen- zadelorazmišljajo, dabi vno- |im ^roce^ur‘-Za iztočnico so vem zakonu o delovnih razme- feto^' tem h''* »rezultati« rjih kazalo krog tovrstnih san-|n- S^Je akcije, s katero so kcij še razširiti, saj je za razliko ji Pektorji za delo v poletnih od »starih časov« ozadje kršitev 11,„ secih ugotavljali,ali jedeja- zdaj predvsem-ekonomsko. BJt gostinstva in turizma še ■ann?i>>najprimerne-iša<< VS£y 23 Pri vsakem drugem ,1 Ivanje na črno, če že ne 1^.,; nr,rnKp 23celo paleto drugih kršitev Kaj nar°be lovnopravne zakonodaje. Državni sekretar v mimstr- L stvu za delo, družino in social- puill je bil potrjen ne za(leve Branko Omerzu je Kot ip a na okrogli mizi najprej spre- ssžsssir« 'ovili, da je »v štev1h!ihJI US°’ mer brezPoselnosti. ki naj bi ^prihajalo do kršUveTte- ^dl1 predvsem pa: pravil pri zaposlo- učinkovitejšemu zaposlovanju, kakor se uradno pra- PospesevanJu legalnega zapo-£br S na črno- V manjših slo!anJain zmanjševanju dela fe’ Predvsem »kafič h«, "" Crn0 ^ b'««* frnaj p,orej f P^beozaposhiviimajo, "ov. dajal prednost aktivnim &ar v veliko primerih le za “bi,kam poslovanja. Uvaja Čas; marsikje tudi zato, dva nova termina: ustrTeTzno In j ^avce držijo v negotovost, Pnmerno zaposli ev. Ustrez- liiiri °t azie »manipulirajo« z na naJ bl blla ^naka r™11-"špektorji so ugotovili, tvi v tlstl razred tarifnega dela nnHipfiih h v t . ' PeKtorji so ugotovi 1 i, j :ujej0 r; a i'11 marsikje ne izpla- r, . ^ Prodni milnih rrtHh ^Va obveščen; ni ne var- ze večkrat pisali, morda le se ^anj i[\delu ne izobraževanja dve »podrobnosti«: brezposel-iudj n '^elo divje polje« je na oseba lahko tudi dela (hono-Jgot0va( Urn° delo, ki je po rarno), vendar mora to prija-trsejnj ,'i^'h inšpektorjev nad viti zavodu, ta pa mu ustrez-- zako ' lriltti«, predpisanimi no zmanjša nadomestilo—ven-»Akc0ni;" dar ne za več kot 50 odstotkov; Ja ir,.. 'Jaje skratka nokazala. če kdo denarnega nadomestila V nadaljevanju je Branko Omerzu spregovoril še o zakonu o odkrivanju in preprečevanju dela na črno. Pri tem je ilustrativno navajal predvsem negativne posledice t. i. sive ekonomije, ki »gloda vse«, za nameček pa je še nevarna za premoženje ljudi in varnost okolja. Po njegovih izračunih delo na črno pri nas dosega od 17 do 25 odstotkov BDP, kar je številka, ki je enakovredna 80.000 delovnim mestom! V sodelovanju z inšpekcijo za delo in policijo so se zato letos poleti odločili za vrsto akcij (doslej sojih izvedli že več kot 20), v katerih so vzeli »na muho« predvsem zaposlovanje brez pogodb, dejavnost v neregistriranih obratih in zaposlovanje tujih državljanov. Tako pojasnil, zakaj so sindikati zavzeli tako kritično distanco do predlogov nove delovnopravne zakonodaje ali »male ustave«, kot ji radi pravijo. Jože Cernoša iz Posavja je menil, da v njej ni pravičnosti, »domačin« Ivan Peršolja pa presodil, »da se preveč ukvarjamo samo z negativnim razmišljanjem«. Karmen Leban je povedala, da na območju Ljubljane in okolice prijavljajo tiste, za katere vedo, da zaposlujejo na črno, da pa inšpekcija za delo večkrat ne ukrepa tako, kot bi morala. »Na RTV Slovenijajih 800 dela brez pogodb; večina zaposlenih pri McDonaldsu dela prek študentskega servisa. Mi na anonimni telefon prijavljamo konkretne ljudi z imeni - pa nič,« je bila neposredna. »Ali ne bi bilo KOL’KOR KAPIJIC, TOUKO LET_______________S to Zdravljico se je začel zabavnejši del letošnjega srečanja delavcev gostinstva in turizma Slovenije pod pokroviteljstvom Hita, na katerem se je dobro zabavalo okrog 400 članic in članov SGiT STROKOVNO OMIZJE - Uvodničarja na okrogli mizi o spoštovanju kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma ter o novi delovnopravni zakonodaji, ki jo je vodil predsednik SGiT Iztok Bratož (v sredini), sta bila glavni inšpektor RS za delo Borut Brezovar (desno) in državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Branko Omerzu (levo). KATERA BO PRVA - Člani ansambla Lapos so bili od samega vraga: z mojstrsko animacijo so znali pare pripraviti tudi do »nezaslišanega«. V eni takih »akcij« so preverjali, katero bo svojemu soplesalcu najhitreje odpela pas... ■ na naj bi bila enaka razvrstitvi v tisti razred tarifnega dela kolektivne pogodbe, ki gaje delavec imel v zadnjih 12 me-IZ"1 aaJih marsikje ne izpla- secih SV0Je§a »službovanja«; (11,; o v Predpisanih rokih, zato primerna zaposlitev pa naj bi S )omKP0dročje označili s pri- blla za razred nlzia kot v za’ * Sošv »neurejeno«. Taka pa dnjem letu zaposlitve in je .ir,'Cs'evilnadruga: discinlinsU lahko za poldrugo uro »od- Hrtma cmz'* no i 'OnvK ar0CJe označili s pri- 01 la za 1 lošev° »neurejeno«. Taka pa dnjem PostStevilnadruga: disciplinski labko za poldrugo uro »od-^ar >0Pki’na primer, se vodijo daljena« od doma. Ker smo na n:j?0 domače«, sindikat pa straneh našega časnika o tem LVa n‘obveščen; ni ne var- že večkrat pisali, morda le še - • r' deli. —:—--------dve »podrobnosti«; brezposel- na oseba lahko tudi dela thono- so na primer na portoroški plaži v enem dnevu pregledali vse gostinske lokale in sedem trgovinic, na celjskem obrtnem sejmu 90 »štantov«. Rezultat: pri vsakem drugem pregledan-cuje bilo kaj narobe! Za učinkov! tega se je izkazal tudi »anonimni telefon«, na katerega državljani čedalje pogosteje prijavljajo »sumljive« zaposlitve. Kot je povedal Omerzu, pa se na ta telefon javljajo tudi taki, ki bi radi legalizirali svojo dejavnost, a jim za to manjka kakšno dovoljenje. »Gre za malenkosti, kijih na ministrstvu lahko uredimo in na ta način nekega jutra lepo prebrati v časopisu: Inšpektorji zaprli McDonalds zaradi dela na črno...!« Na koncu seje oglasil še Brane Mišič. Opozoril je na strukturno brezposelnost, nato pa dodal, da morajo sindikati več pozornosti posvetiti izobraževanju, gojiti solidarnost in s povezovanjem dejavnosti postati še močnejši. N. J. pomagamo takim ljudem,« je dodal. Kaj bi bilo lepo... V razpravi, kije sledila, je sekretar ZSSS Rajko Lesjak Poziv delodajalski strani »Udeleženci 6. srečanja delavcev gostinstva in turizma Slovenije, zbrani v Novi Gorici dne 21. 10. 1997, pozivamo odgovorne predstavnike delodajalcev, da v interesu dobrih partnerskih odnosov in razvoja panoge ne vztrajajo pri zmanjševanju dosedanjih pravic delavcev, saj v času gospodarske rasti v panogi za to ni realne potrebe.« Takšno je besedilo peticije, pod katero so se podpisali domala vsi udeleženci goriškega srečanja. Glavni sponzor 6. srečanja delavcev gostinstva in turizma Slovenije je bil HIT Nova Gorica, po svoje pa so ga podprli še: de Adami Zaloščan, Delavska hranilnica, KZ Goriška brda, MIP, Radenska, Veta Vevče, Hittours International, Ilirija, Droga, Mercator -hotel Ilirija, zdravilišča Moravske Toplice in Laško, Terme Maribor, Terme Zreče, Pivovarna Union, Postojnska jama, Kompas MTS Sežana in Šentilj, Modna hiša Maribor, HOT Postojna, G&P Hoteli Bled, Kmečka zadruga Krško, Grand hotelToplice, Grosist, Evrosad, Biopla, Kras Sežana, Mesarstvo Jurij Šentjur, Coca-coiaAmatil, Mont Kozje, Trgovsko podjetje Usnje Celje, Steklarska šola Rogaška Slatina, Mera Celje, Hotel Turška mačka Celje in ABC Pomurka - Operna klet Ljubljana. RINGA, RINGA, RAJA - Plesišče v novem športnem centru Hita je bilo dolgo v noč polno do zadnjega kotička. Kot da bi gostinski in turistični delavci v tem »edinem dnevu« hoteli nadomestiti vse tisto, čemur se morajo zaradi narave svojega dela odrekati vse leto... VSAKA ZADENE, VSAKA DOBI - Prizadevni organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov, ki ga je s svojimi izdelki (ali denarnimi prispevki) omogočilo skoraj 50 sponzorjev. Zato tudi tolikšna gneča okrog »točke«, kjer se je izkazalo, kaj so zadeli. Pogovor z direktorjem veletrgovine Koloniale Štefanom Štajnerjem KOLONIALE SE JE PRAVOČASNO PRIPRAVIL NA POSLOVANJE V TRŽNEM GOSPODARSTVU Potem ko so morale v Mariboru v stečaj številne tovarne, so zlasti zaradi zmanjšanja veleprodajnih poslov in upada kupne moči prebivalstva zabredla v resne težave tudi številna mariborska trgovska podjetja. Delniška družba Jeklotehna največje trgovsko podjetje, je morala v stečaj; trgovsko podjetje Kvik je odpustilo že veliko trajno presežnih delavcev; usoda JeklotehneTrgovine je negotova, in še bi lahko naštevali. V nasprotju z večino mariborskih trgovskih podjetij pa veletrgovina Koloniale z okoli 360 zaposlenimi dokaj uspešno posluje. Razlog je verjetno tudi to, da seje to trgovsko podjetje začelo pravočasno prestrukturirati in pripravljati na poslovanje v tržnem gospodarstvu. O poslovanju in načrtih veletrgovine Koloniale smo se pogovarjali z njenim direktorjem Štefanom Štajnerjem. Podjetje uspešno posluje (brez izgube) od leta 1951 “Podjetje Koloniale posluje že odleta 1951 naprej. Ustanovljeno je bilo kot trgovina na veliko za oskrbo maloprodajnih trgovih na Štajerskem. V začetku šestdesetih let je prišlo do integracije vse trgovine na tem koncu Slovenije (Gruda, Hrana itd.). Tako je nastalo trgovsko podjetje na veliko in malo Koloniale,” pravi Štefan Štajner. “Tako kot večini naših podjetij Kolonialu tudi v naslednjih letih reorganizacije niso prizanesle. Vanj so se v naslednjih letih integrirale maloprodajne trgovine iz Poljčan, Šentilja, Dra-. vograda in drugih krajev v severovzhodni Sloveniji. Sredi osemdesetih let je bilo v podjetju zaposlenih 2800 delavcev.” Po sprejemu ustavnih amandmajev in zakona o združenem delu seje leta 1974 v našem gospodarstvu sprožil nov plaz reorganizacij. “Naša delovna organizacija je po lokalnem principu razpadla na 14 tozdov, hkrati pa so se trgovske delovne organizacije povezale v sozd Tima. Novi sozd je prvi dve leti pravzaprav posloval kot veliko trgovsko podjetje in takrat prispeval k hitrejšemu razvoju trgovske dejavnosti. V okviru sozda so bile zgrajene veleblagovnice naTeznu, v Ormožu in v Radljah. Kasneje, ko so se vTimo začele vključevati tudi kmetijske organizacije in živi-Iskopredelovalna industrija, pa je bila trgovska dejavnost potisnjena na stranski tir. Večino investicijskih sredstev je sozd namenil za razvoj primarne kmetijske proizvodnje in predelave,” pojasnjuje Štajner. Do večjega premika je prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let, ko je Koloniale ponovno postal enovita delovna organizacija, nato pa delniška družba v 100-odstotni družbeni lasti.V Kolonialu so se torej med prvimi v Mariboru začeli pripravljati za poslovanje v tržnem gospodarstvu i n se za to tudi ustrezno poslovno organizirali. “V podjetju je bilo takrat zaposlenih okoli 520 delavcev,” pravi Štajner. Pravočasno prestrukturiranje in preusmeritev na nove trge Podobno kot številna mariborska podjetja je razpad jugoslovanskega tržišča močno prizadel tudi Koloniale. “Naše podjetje je oskrbovalo velik del Hrvaške od Zagreba do Siska in celotno Medimurje. Zagreb je bil za nas izredno velik trg. Tako rekoč čez noč se nam je promet zmanjšal za 35 odstotkov,” pojasnjuje direktor Štajner. “Vendar pa smo realno ugotovili, da preko državne meje (in carine seveda!) ni mogoče oskrbovati maloprodajnih trgovin z več kot 13.000 različnimi artikli, kolikorjih nudimo našim kupcem. Zato smo bili na eni strani prisiljeni najti tržne niše v Sloveniji, po drugi strani pa smo morali pripraviti program reševanja trajno presežnih delavcev.” Dolgoročno planiranje V podjetju Koloniale so leta 1993 z mehkimi metodami odpustili okoli sto trajno presežnih delavcev. Velikemu številu delavcev so dokupili delovno dobo in jim omogočili predčasno upokojitev. Prav tako so pomagali delavcem, ki so se odločili za samozaposlitev. Vsi trajno presežni delavci so prejeli odpravnine in vse drugo, kar jim je pripadalo po zakonu o delovnih razmerjih. “V podjetju smo pripravili tudi strateški plan do leta 2000. Bili smo med prvimi v Mariboru in Sloveniji, ki smo začeli privatizirati posameze delovne enote, ki za tako veliko podjetje, kot je Koloniale, niso bile rentabilne. Med drugim smo privatizirali tudi avtopark in zmanjšali prevozne stroške za dva odstotka,” pojasnjuje Štefan Štajner. “Skratka, leta 1993 smo podjetje do skrajnosti racionalizirali in ga usposobili za konkurenčni boj v pogojih tržne ekonomije.” Koristne posledice racionalizacije To se je podjetju Koloniale kmalu obrestovalo. Tudi v času največje krize, ki je zajela vse slovensko in še zlasti mariborsko gospodarstvo, je to podjetje, ki 95 odstotkov celotnega prihodka ustvarja z grosistično dejavnostjo, poslovalo z dobičkom. “Podjetje Koloniale je vedno uspešno poslovalo. Od davnega leta 1951, ko je bilo ustanovljeno, pa do danes ni nikoli poslovalo z izgubo,’ ' kar malce ponosno pravi direktor Štefan Štajner. “Res pa je, daje od konca osemdesetih let do leta 1993 krivulja uspešnosti poslovanja padala, po letu 1993 pa seje zopet začela vzpenjati. K temu je veliko prispeval tudi dvig produktivnosti dela. V letih 1994, 1995 in 1996 je podjetje ustvarilo rezultate, kakršne smo si začrtali v strategiji razvoja.” Največja težava - nered na našem finančnem trgu To pa še ne pomeni, da se podjetje Koloniale pri poslovanju ne srečuje tudi s težavami. “Največ problemov imamo zaradi finančne nediscipline na našem trgu. Človek ne more veijeti, zakaj država takšno finančno nedisciplino dopušča in tega vprašanja tako dolgo ne uredi,” se sprašuje Štefan Štajner. “Poglejte! Naše podjetje posluje z več kot 5000 kupci. Če nam samo en odstotek kupcev ne plačuje redno, gre pri tem za ogromna sredstva, ki jih podjetje le s težavo pokrije. Naše marže znašajo manj kot 10 odstotkov. To pomeni, da nam en nesoliden plačnik pobere zaslužek, ki ga ustvarimo s poslovanjem z devetimi dobrimi komitenti. Zaradi finančne nediscipline posameznih partnerjev, ki se jih sicer trudimo dobro pre- Štefan Štajner: Zakaj država dopušča takšno finančno nedisciplino? veljati in kontrolirati, imamo marsikdaj veliko dela, zaslužka pa bolj malo.” To je še zlasti problem za čiste grosiste, ki nimajo dnevnega inkasa. Drugi problem, ki ne pesti samo podjetja Koloniale, temveč vse grosiste oziroma trgovce, ki poslujejo po zakonu, je nelojalna konkurenca. Marsikateri zasebni trgovec zaposluje delavce na črno, ne plačuje redno davkov in podobno. Pristojne inšpekcije so velikokrat neučinkovite in nemočne. Nelojalna konkurenca lahko uniči tudi zdrava podjetja “Zaradi takšnih pogojev gospodarjenja lahko zaidejo v težave tudi zdrava podjetja,” opozarja Štefan Štajner. Sicer pa pri nas niti še niso razčiščeni pojmi o tem, kaj je nelojalna konkurenca in kaj ne. Štefan Štajner opozarja denimo na probleme, ki jih bo mariborskim trgovcem povzročila konkurenca Interspara. “V javnosti sem zasledil podatek, da naj bi Interspar zaposlil okoli 400 trgovcev. Po vsej verjetnosti bodo v tem podjetju zaposlili samo mlade in zdrave trgovke in trgovce, zato bo cena delovne sile pri njih veliko nižja kot denimo pri nas. V našem podjetju pa je povprečna starost zaposlenih 44 let, 10 odstotkov je invalidov, ki jih zakon ščiti. Zaradi starosti kolektiva je vsak dan na bolniškem dopustu v povprečju 8 odstotkov delavcev. Ker ima večina delavcev dodatek na Plače in pravice presegajo tiste v kolektivni pogodbi “Veletrgovina Koloniale v celoti spoštuje kolektivno pogodbo prav tako že dobili ves regres za letni dopust, v višini 102 000 tolarjev. Od tega smo 30.000 tolarjev dobili v bonih, ki smo jih na delu in podjetje nam vrača stroške prevoza z dela in na delo.” mo. Podjetje ob koncu vsakega leta organizira tudi družabno srečanje zaradi zdravja ali zadržanosti srečanja ne morejo udeležiti, pošlje podjetje bone po pošti,” pojasnjuje Zinka Arnuš. V Veletrgovini Koloniale deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Delavcem v stiski poleg tega pomagata tudi vodstvo podjetja in sindikat. “Ce je delavec dalj časa na bolniškem dopustu, mu podjetje da solidarnostno pomoč, vendar v takšni višini, da ne prejme več, kot če bi delal. Sindikat ob veliki nesreči ali smrti bližnjega sorodnika delavcu nudi pomoč v višini 10.000 tolarjev, poleglega pa lahko delavec v takšnem primeru dobi pri sindikatu brezobrestni kredit.” Po besedah Zinke Arnuš je podjetje Koloniale med prvimi imelo svet delavcev, ki sodeluje pri upravljanju po zakonu o soupravljanju. “Pogajanja o uresničevanju delavskih pravic med vodstvom našega podjetja in sindikatom vedno potekajo korektno,” poudarja Arnuševa. pogodbo in še več. Kljub temu pa se tudi v našem podjetju najdejo nezadovoljneži, ki sindikatu očitajo, da premalo stori za pravice delavcev. Ob tem pa kar pozabljajo, kakšne pravice imamo glede na veljavno kolektivno pogodbo in kako veliko socialno varnost nudi delavcem Koloniale, ki je tako in tako v večinski lasti delavcev. V nekaterih mariborskih trgovskih podjetjih so zaradi razmer v mariborskem gospodarstvu in trgovini prisiljeni odpuščati trajno presežne delavce, v Kolonialu pa o tem že vrsto let nihče niti ne razmišlja,” poudarja Zinka Arnuš. Delo sindikalne organizacije v Kolonialu ocenjuje za zelo uspešno tudi območni odbor Sindikata delavcev v trgovini v Podravju.^ Kolonialova trgovina C in C posluje po principu najsodobnejših grosističnih trgovin v Evropi skupno število let zaposlitve, je masa plač za 12 odstotkov večja, kot bi bila, če bi bili sami začetniki, in podobno. Ni problem v tem, da so pravice delavcev prevelike. Problem je samo, daje država skrb za njihovo uresničevanje v celoti naložila na ramena delodajalcev oziroma nekdanjih družbenih podjetij. Nova podjetja pa zaposlujejo mlade delavce za določen čas in se vsem tem problemom izognejo. Za reševanje socialnih problemov bi morala država najti bolj učinkovit sistem.V našem podjetju je tretjina delavcev, ki jih podjetje ne odpusti in tudi ne more odpustiti zaradi takšne socialne politike v državi.” Kljub makroekonomskim problemom, ki pestijo naše gospodarstvo, pa v podjetju Koloniale ne mečejo puške v koruzo, temveč vlagajo veliko naporov v razvoj-Leta 1991 so zgradili skladišče v Ormožu, leta 1993 so postavili skladišče embalaže, lani pa so otvorili trgovino C in C. Samo izgradnja te je veljala500 milijonov tolarjev. Trgovina C in C posluje po vzoru najsodobnejših grosističnih trgovin v Evropi (denimo Metroja): v njej lahko kupujejo brez maloprodajnih davkov in marže podjetniki, obrtniki, samm stojni podjetniki in drugi kupci, ki pa morajo imeti za to posebno kartico. V zadnjem času so v Kol°' nialu temeljito posodobili tudira' čunalniško opremo in informatiko- Kakšni pa so razvojni načrti? “Načte imamo. Kakšni pa soje vsaj malce poslovna tajnost. Lahko pa vam zaupam, da razmišljam^ o nakupu podjetij v maloprodaji - bodisi zaradi perspektivnosti podjetij, bodisi zaradi objektov, s katerimi razpolagajo. V zvezi * tem nam povzroča največ sivih las naša zakonodaja, ki na tem področju še ni urejena,” pravi kar malce skrivnostno direktor Stefan Štajner. Delavci so večinski lastniki podjetja Podjetje Koloniale je bilo med prvimi, ki seje začelo pripra' vljati na poslovanje v novih merah. Očitno so tudi danes) tem podjetju korak pred drug1' mi, saj ne razmišljajo več sam0 o novih fizičnih investicijah’ temveč zlasti o tem, da bi svoj0 strategijo razvoja uresničili na drugačne in tržnem gospodar' stvu primernejše načine. Večinski lastniki podjetij! Koloniale so zaposleni, biv)1 zaposleni in upokojenci.Ti irnaj0 v rokah kar 55 odstotkov del' nic, kmalu pa bodo 60-odstot' ni delničarji. S preostalimi de*' nicami razpolagajo skladi. Plače nad mariborskifl, povprečjem Uspešno poslovanje Koloniajj) občutijo tudi delavci, saj pla° v podjetju dosegajo povpre0 plač v gospodarstvu SlovenU^ To pomeni, da so za 10 odstotk0 višje od povprečja plač v m0, riborskem gospodarstvu. La v je bila povprečna bruto plaC.a Kolonialu okoli 120.000 tolarj0^ Lani je podjetje ustvarilo 10,7 milijarde tolarjev celotneg prihodka in 152 milijonov . larjev bruto dobička oziroma milijonov tolarjev neto dobic Koloniale sije torej s preuu nim delom v minulih letih, k° ^ je temeljito pripravil na P°svU! vanje v tržnem gospodar« . ustvaril lepe razvojne mozn° ^ S'.'? p o o o o = <'p-^«č5-9 9 S 5:9 P.S3 = 9 & T-9 3-r E SOSPODARIRNl 23. oktobra 1997 Masla iiutittst Mednarodna konferenca o notranjem lastništvu in UsPešnosti podjetij ■ moderna organizacija I !N NAČIN VODENJA PODJETIJ Na B ledu se je ta teden končala Jflednarodna konferenca o las-n'stvu zaposlenih in uspešnosti Podjetij. Odgovoriti je skušala na erneljno vprašanje, ali lastništvo Zaposlenih kaj prispeva k dolgoročni uspešnosti podjetij. O za-. Jjjčkih konference več v prihodnji številki našega časnika. Or-pniziralo jo je Združenje za jastništvo zaposlenih DEZAP iz Jnbljane, ustanovljeno leta 1995, ^od ustanovitelji pa je tudi Zveza svobodnih sindikatov. Združenje re no organizira konference in ecaje, s katerimi želi opozoriti na koristi lastništva zaposlenih za Slovensko gospodarstvo. O izkušnjah notranjega lastništva so na Bledu tudi tokrat spregovorili strokovnjaki, ki se z lastništvom zaposlenih ukvarjajo v praksi ali v teoriji v vrsti dežel. Lastništvo zaposlenih se je namreč kot oblika privatizacije razširilo tako rekoč po vseh celinah, najbolj pa v ZDA. Tam je bilo že leta 1995 približno 12.000 podjetij, v katerih je 12 milijonov zaposlenih delničarjev. V nekaterih državah širjenje notranjega lastništva podpirajo z vrsto zakonskih spodbud, med njimi so najbolj popularne in učinkovite davčne olajšave za podjetja in delničarje. V Sloveniji, kjer seje lastništvo zaposlenih razvilo v postopku privatizacije družbenih podjetij, je odprtih še vrsta vprašanj, na katera je skušala odgovoriti tokratna letna mednarodna konferenca Dezapa na Bledu. Udeleženci so spregovorili o različnih vidikih lastništva zaposlenih, o izkušnjah, ki sojih pridobili v uspešnih podjetjih, ki tekmujejo na svetovnem trgu, in o razmerju med lastništvom zaposlenih in uspešnostjo podjetja. Med aktualnimi vprašanji so bile izpostavljene najprimernejše rešitve organizacije lastništva zaposlenih, trgovanje z delnicami na notranjih trgih, vodenje podjetij v notranji lasti, vloga delavskih predstavnikov v podjetjih v lastništvu zaposlenih. Za menedžerje, ki bi radi dobili odgovore na konkretna vprašanja in bi želeli pomoč pri reševanju problemov v njihovih podjetjih, so na konferenci pripravili posebno delavnico, kako uporabiti lastništvo zaposlenih za izboljšanje poslovnih rezultatov podjetja. Lastništvo zaposlenih ima v nasprotju s pričakovanji zelo dolgo tradicijo. Aleksandra Kanjuo-Mrčelaje v svoji knjigi Delničarstvo zaposlenih - na poti v ekonomsko demokracijo zapisala, da so delavske kooperacije v Italiji, Franciji inVeliki Britaniji nastale že pred dvesto leti. Pravi razmah paje notranje lastništvo dočakalo v zadnjih dvajsetih letih, ko seje razširilo na vse celine. Razvoj notranjega lastništva zelo podpirajo politiki, tudi desno usmerjeni: prvi so motivirani z željo po pravični razdelitvi celotnega družbenega bogastva, drugi pa vidijo v širitvi kroga tistih, ki so finančno neodvisni, možnost za zmanjšanje pritiska na državni proračun, piše Aleksandra Kanjuo-Mrčela. Je pa seveda širjenje kroga podjetij v lastništvu zaposlenih povezano z novo delovno filozofijo, strukturo delovne sile, tehnološkim razvojem, novo organizacijsko strukturo in prehodom industrijske v poindustrijsko družbo. Motivacija ne sloni več samo na materialnem Pred vrati je osmi Ljubljanski pohištveni sejem SPET PAŠA ZA OČI Sredi novembra bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprl vrata osmi Ljubljanski pohištveni sejem. Ker se druge ljubljanske sejemske prireditve ponašajo z zaporednimi številkami prek 30, je ob lesnem sejmu treba povedati, da njegovi začetki segajo v petdeseta leta, vendar je bil potem preseljen v Beograd. V Ljubljani je v sedanji podobi spet zaživel leta 1990. Da Slovenci radi hodimo na take sejme in da je tudi interes gospodarstva velik, pričata tako vsakoletni obisk kot iz leta v leto večje število razstavljalcev, ki prihajajo tudi iz tujine. Poseben čar daje sejmu vse večja udeležba zasebnih, malih izdelovalcev pohištva in stanovanjske opreme. Lani denimo je bilo na sejmu 342 razstavljalcev, radovednost pa si je napaslo kar 80.000 gledalcev. Letošnja razstava bo povsem napolnila vse prostore Gospodarskega razstavišča, postavili pa bodo še tri montažne paviljone, tako da bodo razstavljalci zasedli kar 11.600 kvadratnih metrov. Razstavljalcev ilcsit,! Pohištveni sejem je bil dobro obiskan, pokazal pa je tudi precej zelo dobrih stvaritev, tako po bo nekaj več kot lani, namreč 350, *> " kot po kakovosti materialov in izdelave. vendar se jih bo kar 270 predsta- 1 državna birokracija ogroža obstoj Steklarne Rogaška birokratska togost proti POSLOVNI USPEŠNOSTI - y oiuvciiiji /.apuMciic iujcc, saj uu piuizvuunja urez njin ogrožena. ^'bin KNG Steklarne Rogaška vizume potrebovali le tisti tujci, ki bi hoteli med P°slenih ; P ”am je povedal, daje pri njih za- zaposlitvijo tudi stanovati v Sloveniji?« steklopj|lu- hrvaških državljanov, pretežno Šrimpf nam je potem nanizal nekaj sočnih leta’ pornaeT ^ ■S0 V ste*c*arni zaposleni že dolga iz potrebne dokumentacije za zaposlitev tujca. ,la®a'80 j° graditi in se zanjo tudi odrekali Med drugim je treba denimo priložiti overjeno Me a^os'en' so kajpak za nedoločen kopijo zdravniškega spričevala o zdravstveni ■ z za'1tevo vlade da cn vci tniei sposobnosti delavca, čeprav je jasno, da brez opravljenega zdravniškega pregleda ni mogoče vilo brez posrednikov oziroma zastopnikov. Med njimi bo največ domačih podjetij, poleg njih pa še podjetja iz sosednjih držav, Italije, Avstrije, Hrvaške, BiH, in Švedske. Organizatoiji sejma obljubljajo, da bo prireditev kljub velikemu številu razstavljalcev pregledna in tematsko zaokrožena. Poleg celotnih stanovanjskih ambientov bomo videli še opremo za stanovanja, poslovne prostore, šole, vrtce, trgovine, dekorativno blago, zavese, talne obloge, pohištveno okovje, stavbno pohištvo. Ker prireditelji posebej ne omenjajo gostinske ponudbe, pričakujemo, da bo ta sejemsko standardna. Tovrstni sejmi oziroma sejmi nasploh, dandanes ne morejo biti popolni brez strokovnih posvetovanj in delitve raznih priznanj. Na nagrajevanju, bolj izobraženi želijo imeti vpliv na svoje delovno okolje. Način in vsebina dela pa terjata nove oblike organizacije in vodenja. Osnovno vprašanje pa ostaja tisto o pozitivnem vplivu notranjega lastništva na poslovanje podjetij. O tem so mnenja še vedno deljena in mnogi so v izjavah previdni. Dr. Jože Mencinger, predstojnik Bajtovega inštituta, ki je na konferenci sodeloval pri temi o vplivu notranjega lastništva na poslovanje podjetij, je o tem napisal v zadnji številki Slovenskega delničarja: »Škodo zaradi ustvarjanja 'certifikatskih’ kapitalistov v Sloveniji so vsaj malo zmanjšali edini vsaj malo odgovorni domači lastniki, notranji delničarji.To ne pomeni, da notranje lastništvo nima slabosti, ampak le, da boljših lastnikov ni bilo. Notranji lastniki so zdaj edini, ki so z dobičkom pripravljeni posodabljati podjetja, resda predvsem zaradi ohranitve delovnega mesta in manj zaradi bodočega dobička. Vendar, kaj je s tem narobe?« N. L. osmem Ljubljanskem pohištvenem sejmu bodo podelili več raznovrstnih nagrad in priznanj. Revija Naš dom bo podelila najboljšemu izdelovalcu 'Zlato plaketo’. Gospodarska zbornica oziroma njeno združenje za lesarstvo ter Ljubljanski sejem bosta nagradila nove proizvode in nove kreacije z 'Zlatimi kristali’. Strokovna revija Les bo nagradila najbolje predstavljeno srednjo lesarsko šolo. Društvo oblikovalcev Slovenije pa bo podelilo ’ Kocko’ najboljšemu pohištvenemu designu. Škoda je le, daje nagrajena in druga lepota, prikazana na pohištvenih sejmih, dostopna iz leta v leto vse ožjemu krogu državljanov. In to ne zaradi rastočih cen, pač pa zaradi upadajočega standarda. N. L. Napori za doseganje kakovosti močno vplivajo na poslovanje TOVIL POTRDIL KAKOVOST Ali bodo v Steklarni Rogaška res ob hrvaške steklopihače zaradi togosti predpisov o tujcih ? morejo nadomestiti z domačimi, ker ni dovolj Slovencev, ki bi ga znali opravljati. Zmanjševanje števila zaposlenih steklopihačev pa bi lahko pomenilo tudi zmanjševanje proizvodnje, meni Albin Šrimpf, kar bi se poznalo tudi pri drugih zaposlenih, saj tudi teh denimo steklorezačev, ne bi več potrebovali toliko kot zdaj. In vse to naj bi se zgodilo le zaradi duševnega miru državne birokracije? S. J. Podjetje Slovenskih železarn Tovil d. o. o., tovarna vijakov iz Ljubljane, je dobro prešlo prvo redno presojo sistema kakovosti po standardu ISO 9001. Presojo je opravil Slovenski inštitut za kakovost SIQ, in ugotovil, da ima tovarna vijakov uveden in vzdrževan sistem kakovosti, ki ustreza standardom ISO 9001. Certifikat kakovosti ISO 9001 je Tovil pridobil leta 1996, skorajda natančno pred enim letom, in sicer za razvoj, proizvodnjo in prodajo standardnih in specialnih vijakov. V Tovilu so izračunali tudi konkretne koristi naporov in prizadevanja kolektiva za pridobitev tega standarda kakovosti in napori za vzdrževanje poslovanja v okvirih standarda. Pomočnik direktorja, ing. Niko Vojnovič, nam je sporočil, da se je izvoz na konvertibilne trge, preračunan na zaposlenega delavca, povečal od 6060 mark leta 1991 na sedanjih 47.370 mark. Produktivnost na zaposlenega seje s 3,87 milijonov vijakov leta 1991 povečala na letošnjih 11,24 milijonov vijakov. Lani je bila nekaj nižja kot leta 1995 in je dosegla 9,52 milijona vijakov na zaposlenega. Leta 1992 so v Tovilu prodali za 26.190 mark izdelkov na zaposlenega, letošnja prodaja je dosegla 78.350 mark. Dodana vrednost na zaposlenega za več kot polovico presega povprečje v dejavnosti. Kazalci kakovosti in produktivnosti v zadnjih letih strmo naraščajo, pravi Niko Vojnovič in dodaja, daje Tovil v okviru sistema Slovenske železarne zelo uspešno podjetje. Podjetje je letos staro tričetrt stoletja. s. J. 23. oktobra 1997 ŠPORT IN REKREACIJA Slovenci na 24. berlinskem maratonu »HITRO. HITRO. SLOVENIJA...« Na 24. maratonskem teku v Berlinu je med skoraj 18.000 tekači iz okoli 70 držav z vseh celin sodelovalo tudi preko dvajset slovenskih maratoncev. Kljub napornemu potovanju in visoki temperaturi za ta čas je večina maratoncev dosegla imenitne rezultate. Med moškimi so slavili Kenijci, med ženskami Irska, Belorusija in Belgija, med slovenskimi tekači pa se je najvišje povzpela Sonja Bučan iz Nove Gorice, in sicer na tretje mestom v svoji starostni kategoriji. Tudi to pot so slovenski maratonci v organizaciji MTS Gorenje imenitno promovirali Slovenijo. V Berlinu so po vzoru newyorškega maratona letos prvič pripravili dan pred maratonskim tekom tako imenovani »breakfast run«, namenjen druženju in spoznavanju tekačev. Sedem kilometrov dolg tek so pričeli zgodaj zjutraj pred Char-lottenburgom, kjer je tekače »ogrel« nastop prikupnih asic- sovih plesalk v ritmu sambe, sklenili pa so ga na berlinskem olimpijskem štadionu. Med množico zastav je plapolala tudi slovenska in z balkona večnadstropne klinike so med tekom Slovence presenetili vzkliki: »Hitro, hitro Slovenija, hitro...« Belgijci, Novežani, Švedi, Madžari, pa tudi Nemci in Angleži so tu in tam prepoznali slovensko zastavo, pri čemer se marsikdo rad pohvali, da pozna tudi glavno mesto »Lubiano«. Na popoldanskem srečanju ob testeninah in kokakoli ter na sejmu tekaške opreme in ponudbi maratonov z vseh kontinentov sveta, je bilo priložnosti za pogovore ogromno; veliko je tudi iskrenih povabil na najrazličnejše teke po svetu. Marsikdo si težko predstavlja, kako naporen je v resnici maratonski tek, še posebej, če se moraš na kraj ene najtežjih tekaških preizkušenj voziti s slabim prevozom več kot petnajst ur; potem je odveč tudi vsak sončni žarek, vsak rahel vzpon itd, ustreznih napitkov ob progi pa premalo. Opomoreš si lahko šele po masaži in prhanju s to- SIMPATIČNO »OGREVANJE« -Zanj je poskrbel Asics s svojimi prikupnimi plesalkami, ki je pritegnil domala vse udeležence... NOV KAMENČEKV MOZAIKU - Za slovenskim zastopstvom MTS Gorenje je poslej tudi berlinski maraton. plo vodo sredi ulic, ki so se v središču mesta spremenile v prave bolnišnice, umivalnice in podobno. Vse napore k sreči končno odtehta kolajna, ki pomeni za večino tekačev kamenček v mozaiku uspešno premaganih svetovnih maratonov. H. j. NA STOPNIČKAH TUDI SLOVENKA - Sonja Bučan iz Nove Gorice je osvojila tretje mesto v svoji starostni kategoriji! V nedeljo Ljubljana 97 Kot smo že napovedali, bo v nedeljo, 26. t. m., 2. ljubljanski maraton, za katerega seje do konca prejšnjega tedna prijavilo že prek 600 tekačev in tekačic - med njimi poleg vseh naših najboljših in dveh Maročanov tudi sloviti Kenijec Suhano. na 2 ^kmi n 'na'? k ni) bo st M a ko k o f lani! ob 10. uri na Prešernovem trgu. Proga za mali in veliki maraton je krožna. Vodi po Rožni dolini, mimo Živalskega vrta, naVo-dnikovo, v Dravlje, Pržanj, Kamno Gorico, Podutik, čez Brdo in po Rožni dolini trski tek, boste torej morali preteči dva omenjena kroga. Na krajši preizkušnji bodo udeleženci že v Rožni dolini spremenili smer teka: obkrožili bodo študentsko naselje in se vrnili na izhodišče. V klasičnem maratonu bodo vsi, ki pridejo do cilja, prejeli spominsko kolajno. V absolutnih kategorijah pa bodo najboljši prejeli še lepe denarne nagrade (prvo-uvrščcna moški in ženska bosta v žep spravila po tristo tisoč slovenskih tolarjev, drugouvrščena po 150.000, tretjeu vrščena po 75.000 itd.). k N'J' Namizni tenis v Velenju V Rdeči dvorani v Velenju ponavadi gostujejo vrhunski športniki, tokrat pa bodo prostor odstopili rekreativcem, in sicer igralcem namiznega tenisa. V nedeljo, 26. oktobra, se bodo lahko pomerili na četrtem odprtem prvenstvu Velenja. Na voljo bo pet moških kategorij, enotna ženska kategorija in dve kategoriji pri igrah dvojic. Igrali bodo po skupinah; prvi in drugi iz vsake se bosta uvrstila v finale, kjer se igra na izpad. Pisne prijave sprejemajo v Namiznoteniški zvezi Slovenije na Celovški 25 v Ljubljani do 23. oktobra, prijavnino - 1500 tolarjev - pa boste poravnali ob prihodu v Rdečo dvorano. Pri zvezi lahko dobite tudi odgovor na vsa morebitna vprašanja (telefon 061-133-11-42). Prvi štirje v kategoriji bodo prejeli kolajne, najuspešnejši pa še praktične nagrade. Tenis v nekaj korakih V začetku oktobra je na slovenski knjižni trg prišel nov športni priročnik z naslovom Kako obvladati tenis po korakih avotrja Jima Browna. S pomočjo knjige bodo bralci spoznali lopar in igrišče, gradili temelje z osnovnimi udarci, prišli od ravnega servisa do polnega zamaha, z voleji prevzeli pobudo, lobirali v boju za obstanek, zabijali točke s smeši in pretentali nasprotnika s skrajšano žogo. Avtor se je posvetil tudi strategiji in psihološkim taktikam v igri tet razkril nekaj skrivnosti vrhunskih igralcev tenisa. Knjigo je založila založba Gazeta, vse informacije o novi športni literaturi pa lahko dobite pri Sergeji Kavšek, telefon: 061-158-26-66. Po počitnicah ponavadi ugotovimo, d3 smo v poletnih mesecih malce pretiraval s hrano in da nam teden dni na morju n1 prav nič koristil; kvečjemu še bolj smo se polenili. Zdaj je pravi čas, da storite kaj za boljše počutje in boljši videz. V fitnf' suAFA v Mengšu in Komendi zato vabijo k vpisu vse, ki ste sklenili, da boste živej1 bolj polno in rzgibano življenje. Ponujaj0 vam vadbo aerobike in fitnes, vse ob spreni' stvu izšolanih inštruktorjev. Vse druge p°' datke o možnosti vodene vadbe dobite p° telefonu 061-737-112. Pripravil: Žiga Čerfte ■V Športni referenti, napovejte prireditve! Koledar športa za vse je zbirka športnorekreativnih in športnoturističnih prireditev ter pregled možnosti vključevanja v organizirano in neorganizirano športno vadbo in je že nepogrešljiv pripomoček ljubiteljev športa. Leta 1997 je bilo v Koledarju športa za vse več kot 5000 podatkov o možnostih športnega udejstvovanja. V letu, ki prihaja, pa bi pri Športni uniji Slovenije radi to ponudbo še razširili. Zato vabijo vse organizatorje športnorekreativnih, športnoturističnih prireditev in ponudnike organizirane ter neorganizirane vadbe na Slovenskem, naj jim sporočijo podatke o svoji ponudbi. Brezplačne vpisne liste lahko dobite na ŠUS-u, telefon 061-311-728 ali 13-19-277, izpolnjene pa do 15. novembra pošljite na naslov: Športna unija Slovenije, Tabor 14,1000 Ljubljana (ali po zgoraj omenjenih številkah, ki so tudi številke faksov). Koledar športa za vse 1998 bo tudi tokrat vseboval več rubrik: koledar prireditev po dnevih, koledar prireditev po panogah in koledar mednarodnih prireditev. Ostal bo tudi pregled športnorekreativnih vadbenih programov, ki pa bo tokrat še bogatejši. Ker nas je največ takih, ki vadimo »neorganizirano« (po lastni presoji in znanju, brez pomoči usposobljenih voditeljev), bo »koledar 98« vseboval tudi vrsto predlogov, »kam na neorganizirano vadbo«. Ker smo prepričani, da tudi vi, športni referenti pri sindikatih podjetij in družb, svoje prireditve in tekmovanja ne organizirate »z danes najutri«, ampak jih načrtujete na daljši rok, vas pozivamo: prijavite svoje prireditve ! S tem boste prispevali k boljši obveščenosti svojega članstva, hkrati pa pomagali vzpostaviti celovitejši sistem informiranja, ki bo tudi nam pri Delavski enotnosti v veliko pomoč pri načrtovanju in oblikovanju te strani.V dosedanjih koledarjih športa za vse je bila rubrika »sindikalni £ šport« namreč hudo skromna... N. J. KDAJ IN KJE SE BOMO POMERILI V NOVI SEZONI? - Odgovor na to vprašanje vsekakor sodi v Koledar športa za vse 1998... Enostavnejše plačevanje, učinkovitejši nadzor V poplavi plačilnih kartic in takih, ki prinašajo le popuste, se je na trgu pojavila nova - prva POSLOVNA ŠPORTNA KARTICA. Izdajajo Športna unija Slovenije v sodelovanju s podjetjem Plašiš. Poslovna športna kartica je namenjena članom društev (športni!1-zvez, klubov, podjetjem, centrom, agencijam, trgovinam, hotelom, restavracijam...) oziroma njihovim pooblaščenim članoi11 za plačevanje predvsem gostinskih storitev, športne opreme ij1 oblačil ter vseh tistih artiklov in storitev, ki jih društvo potrebuje moteno opravljanje dejavnosti in uresničevanje svojega tva. Tovrstni način plačevanja je enostavnejši, za kupca > ijalca prijaznejši, nadzor nad porabo društvenih finančni tev pa jasnejši in učinkovitejši. Tudi pri prodajalcih je boj en - predvsem zaradi doslej slabih poslovnih izkušenj >vanju z društvi. Tištvo pridobi kartico oziroma več kartic in individualno odo limit na podlagi bilance uspeha in na podlagi premoženjskeg^ i. Zaželeno je, da vsako društvo, ki se vključi v projekt športu^ :e, omogoča tudi plačevanje svojih programov in članan tico, vsem njenim imetnikom pa hkrati nudi še najmanj . >tni popust pri večini svojih programov oziroma članari a športnim organizacijam, ki bodo imele športno kartico^ posredovale podatke o svojih športnih prireditvah, 0 it mesečno objavljali informacije o teh dogodkih, posre ia jih bodo tudi vsem imetnikom športne kartice. o :tna članarina znaša6.000 tolarjev za posamično kartico; drus ht-r, ima vpr — <; nnnhlnSčenci. seveda. Obrazec za pi SLOVNE PLAČILNE KARTICE lahko naročite na lovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, telefon 061/311-/ . družbi Plašiš d.o.o., Slovenska 56, 1000 Ljubljana, 23. oktobra 1997 Delavski turizem ima perspektivo 1 NAJVEČ SLOVENSKIH DELAVCEV JE LETOVALO V AVGUSTU, ZATO JE BILA V DELAVSKIH DOMOVIH TAKRAT GNEČA NEPOPISNA r H er ;v a, ja n: Na 5. mednarodnem sejmu gostinstva in turizma “GOSTTUR 97” je sodeloval tudi direktor borze sindikalnega turizma Atris iz Ljubljane Metod Zalar. Z njim smo se pogovarjali o delavskem turizmu v letošnji letni turistični sezoni. “Letošnja glavna turistična sezona je bila za borzo findikalnega turizmaAtris približno enako uspešna kot lanska. Delavski turizem je v zadnjem času namreč -ropet v porastu, zlasti v času dopustov. Vse kaže, da to ni posledica večjega standarda, pač pa imajo moogi delavci občutek, da so se v minulih letih na prčun dopusta že dovolj odpovedovali. Zato so si etos mnoge delavske družine za razliko od prejšnjih Jel ponovno privoščile letovanje izven kraja svojega bivališča - najraje v obmorskih in gorskih krajih ter zdraviliščih,” pojasnjuje Metod Zalar. Slovenska podjetja razpolagajo v Sloveniji z 12.000 posteljami v različnih turističnih domovih in objektih. Na Hrvaškem pa ima slovensko gospodarstvo še vedno okoli 35.000 turističnih ležišč. Je bilo v omenjenih objektih dovolj prostora za vse slovenske delavce, ki so želeli letovati? “Delavci v številnih podjetjih si čedalje težje 'zbirajo čas dopusta. O tem, kdaj bodo lahko izra-bd' letni dopust, velikokrat odločajo delodajalci. Zato postaja v tem pogledu Slovenija podobna Italiji, Kjer imajo svoj čas dopustov v mesecu avgustu (tako 'menovani feragosto). Letos je bila v objektih za delavski turizem avgusta nepopisna gneča, še več Pa je bilo zanimanjaza letovanje v avgustu. Veliko n'ar'j gneče pa je bilo V juliju, delno tudi zaradi s'abšega vremena,” pravi Zalar. Kakšne pa so bile letos kaj cene? ' V glavni turistični sezoni je morala štiričlanska družina odšteti za sedem dni letovanja v Sloveniji (za polpenzion) okoli 1100 mark, v tolarski protivrednosti seveda, za letovanje na Hrvaškem pa od |50 do 1300 mark. Res pa je, da so bile letos na ijrvaškem izredno visoke izvenpenzionske cene. Zato so verjetno tisti delavci, ki so letovali v SIo-Veniji, na koncu potrošili manj, kot bi na Hrvaškem.” “Turistični in gostinski delavci na Hrvaškem so P° naših informacijah letos turiste iz Slovenije zelo !ePo ^prejeli. Nekaj več težav so imeli samo tisti, ' so želeli na dopust na Hrvaško s polnimi prtljažniki rane, pijače in drugega blaga. Hrvaški cariniki so namreč poostrili kontrolo in marsikdo je moral na ovenski strani izprazniti prtljažnik, seveda če si je vanj naložil več, kot dovoljujejo carinski predpisi. Metod Zalar: Letos se je za letovanje odločilo več slovenskih delavcev kot lani. Težave so imela tudi nekatera podjetja, ki so želela v svoje turistične objekte na Hrvaškem iz Slovenije prepeljati televizoije, glasbene stolpe, pohištvo ter potrošni material v večjih količinah. Tisti, ki so odgovorni za vzdrževanje slovenskih počitniških objektov na Hrvaškem, bodo morali biti bolj na tekočem s hrvaškimi carinskimi predpisi.” Kako pa je z vzdrževanjem turističnih objektov za delavski turizem, ki so bili nekoč sindikalni, danes pa so praviloma v lasti podjetij? ‘ “Večina podjetij ima z vzdrževanjem svojih objektov za delavski turizem v Sloveniji in na Hrvaškem težave, saj denaijanimajo nikjer preveč. Najlažje premagujejo težave tam, kjer so postavili zadeve na tržno osnovo in v svojih turističnih objektih ponujajo dodatne turistične storitve (denimo preventivni zdravstveni turizem, učenje tujih jezikov itd.). Lep primer novega pristopa so tudi novi turistični objekti, ki jih je pred nedavnim odprl sindikat kovinske in elektroindustrije Gorenja iz Velenja,” poudarja Zalar. Kako kaže delavskemu turizmu v naslednjem obdobju? “Delež delavskega turizma v slovenskem turističnem prometu znaša od 8 do 12 odstotkov. Kakšne jasne perspektive, kako naj bi se ta panoga turizma razvijala naprej, Slovenija žal še nima. Vsekakor pa se bo treba o tem hitro dogovoriti, saj so mnogi objekti za razvoj delavskega turizma potrebni obnove. Nekateri objekti, ki sojih nekoč delavci gradili z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom, pa že neslavno propadajo. Glede na zanimanje, ki ga zadnje čase kažejo delavci za to obliko turizma, sem optimist. Sindikalni oziroma delavski turizem je ekonomsko upravičen in ima svoje zaledje in perspektivo, samo dogovoriti seje treba, kako ga bomo razvijali.” In kaj trenutno počne Atris? Kako bo z zimsko turistično sezono ? “V Atrisu se že pripravljamo na poletno sezono 1998 in na zimsko sezono. Res pa je, da imamo v slovenskih smučarskih središčih bistveno manj zmogljivosti kot v obmorskih in zdraviliških krajih. Kakšna bo zimska sezona, je zelo odvisno tudi od vremenskih razmer. Resnici na ljubo pa je treba povedati, daje smučanje za delavske žepe predrago. Cena tedenske smučarske vozovnice znaša skoraj polovico mesečne plače delavca v industriji. Zanimanje za zimske počitnice zato ni tako veliko kot za letne. Tisti, ki se zanimajo, pa največ povprašujejo za smučarske počitnice v Kranjski Gori, na Rogli, v Kaninski vasi in v še nekaterih zimskoturističnih centrih pri nas,” pojasnjuje Metod Zalar. T. K. TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS-BORZASINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 -00-33, int. 384,385,061 /326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101 -601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA:tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno KOSTEL: obnovljena počitniška hiša, opremljena za 6-8 oseb - termini po dogovoru, cena 57 DEM na dan POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno j PLANICA: počitniški dom-sobe, etažniTWC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico in WC, cena 55 DEM na dan + turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termi- j | ni po dogovoru | ČATEŽ: prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na | | dan vkjjučuje tudi 5 kopaliških vstopnic 1 ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena f I 80 DEM dnevno - termini v oktobru | MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne j | sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo j PIRAN: dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziro- j | ma 85 DEM_dnevno | PORTOROŽ-SEČA: ogrevani apartmaji v celoti | I opremljeni za 4 osebe (kuhinja, spalnica, kopalni- | I ca in balkon). Cena 4.000 SIT | PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, pol- J | penzion 54 DEM na dan, otroci imajo | 30 % popust | NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno j BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, | ! 45 DEM dnevno CERKVENJAK: turistična kmetija Firbas, aktivni vikend od petka do nedelje s polpenzionom, cena 8400 tolarjev B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnostplačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje | po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta. SAN MARINO-dvodnevni izlet, ogled Bolonije, San Marina, nočitev, zabavno popoldne v Minobilandiji, prosto popoldne za nakupe. BARCELONA, - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupine do 20 oseb, termin 26. 2. in 26. 3.1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. MARTINOVANJA - Vipava od 8. do 15.11. posebno veselo bo v soboto 8.11. in 15.11. pred Vipavsko kletjo. Martinovanje v Čatežu od 14. do 16.11. Vikend paket od 9 do 16.000 tolarjev. C. SEJMI 1 FRANKFURT: Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra _ D. SILVESTROVANJE MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. MO-RAVSKETOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, skupine do 14 oseb, tri ali več dni, silvestrovanje organizirano v domači gostilni s prekmursko ponudbo. Cena polpenziona je 50 DEM, doplačilo za silvestrski menu. VELIKA PLANINA -Silvestrovanje v planinski koči z celonočno oskrbo in domačim vzdušjem. Cena 10.400 tolarjev. Polni penzion za dni pred in po silvestrovanju 4500 tolarjev. E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. G: KUPIMO Počitniško enoto v Čatežkih toplicah. Ponudbe sprejema ATRIS. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze V ...........................J m Petareka enotnost 23. oktobra 1997 INTERVJU Jure Papež, dosedanji predsednik sveta delavcev Iskre Kondenzatorji iz Semiča Razmišljali smo, ali bi pogovor z Juretom Papežem sploh opravili. Jure je namreč zamenjal službo v semiški Iskri, kjer je bil profesionalni predsednik sveta delavcev, s službo v Ljubljani v podjetju, ki nima s tovarno kondenzatorjev nobene zveze. Vendar smo se naposled odločili za pogovor, saj so nas zanimale Papeževe izkušnje iz soupravljanja. Pomagala pa je tudi odločitev njegovega naslednika na mestu predsednika sveta, naj kar Jure pove, kako so v Iskri v Semiču soupravljali. Tako smo se s Papežem pogovarjali na njegov prvi delovni dan v novi službi v Ljubljani. Jure Papež je bil v Iskri Kondenzatorji v Semiču predsednik sveta delavcev od februarja lani. Septembra lani pa je postal profesionalni predsednik sveta. Nadležno je, če ima uprava vseskozi občutek, da je vsaka izrečena kritika naperjena proti njej. Ko postaviš vprašanje, dobiš namesto odgovora deset protivprašanj, vsi so živčni, potem pa le odgovorijo. bili partnerji. In da meni, daje vsaka izrečena kritična pripomba naperjena proti njej. Očitno so se oddahnili, ko je samoupravljanje preminilo, zdaj pa spet nekaj podobnega kali njihov mir. Ko postaviš vprašanje, dobiš namesto odgovora najprej deset protivprašanj, vse je živčno, in šele potem dobiš odgovor. Mi želimo, da uprava spozna, da smo zaposleni in svet delavcev lahko koristni, daje naš interes, da Iskra dobro dela..-Z druge strani pa ni ustreznega odziva. Vsi zaposleni, ki so člani sveta delavcev, so prikrajšani. Kako prikrajšani? Ni težav zaradi tega, ker zapustiš svoje delo zaradi seje sveta. Toda za čas sejanja dobiš samo plačo brez stimulacije. Sicer se to ne bi smelo močno poznati, ker imamo eno sejo mesečno. < Vendar je stimulacija odvisna od vodje oddelka. Vsak šef sam odreja stimulacijo, od 10 do 30 j odstotkov. Zdaj pa..., eni jo dobijo vsak mesec, nekateri redko... Ali je iz plačilnih list razvidno, da so bili pri tem člani sveta delavcev prikrajšani zato, ker so člani sveta? Ali je to moč trditi? Da stimulacije ni kdo dobil, ker je član sveta delavcev, si nihče, z mano vred, ne bi upal trditi. Alije izplačilnih list moč razbrati, da člani sveta delavcev niso dobivali stimulacij, ali pa so jih bolj poredko kot drugi zaposleni?Ali ste zasledovali te podatke?Alije kdo omenil, da se mu to dogaja? INTERES MORA BITI OBOJESTRANSKI Profesionalni predsedniki sveta delavcev niso pogosto naši sogovorniki. Zakaj ste se v podjetju odločili za profesionalnega predsednika sveta delavcev? V semiški Iskri je okrog 1300 zaposlenih, zato bi po zakonu o soupravljanju lahko imeli dva profesionalca. Vendar sem bil sprva neprofesionalni predsednik sveta. Delal sem v obratu v Črnomlju, in ker je tam le 110 delavcev, nisem mogel biti kot predsednik sveta delavcev zaposlen v majhnem obratu. Zato so me premestili v Semič, ker pa tam ustreznega delovnega mesta zame ni bilo, sem postal profesionalni predsednik sveta delavcev. Kasneje seje pokazalo, da bi bilo morda bolje, če bi bil profesionalec delavski direktor, ki pa ga še zdaj nimamo. Ali je za to kak poseben razlog? Direktorjevo nasprotovanje. Lani novembra smo opravili ves postopek kandidature za delavskega direktorja. Kandidati, bilo jih je pet, so se predstavili, zraven je bil direktor, ki jih je imel možnost spraševati. Naš kandidat je dobil 10 glasov od 13 članov sveta delavcev, vendar je direktor na seji nadzornega sveta dejal, da se z izvolitvijo delavskega direktorja ne strinja zaradi stroškov. Zakaj pa niste predlagali, naj bi delavski direktor delal kot polprofesionalec, če so bili vzrok nasprotovanju stroški? Smo, vendar ni nič zaleglo. Kaj podjetje tako slabo posluje? Ne, delaje dovolj, denarja tudi. Kakšne imate plače? Koliko zaslužijo delavci v proizvodnji? V primerjavi s plačami v Ljubljani so majhne, vendar so na ravni kolektivne pogodbe. Delavci dobijo od 35.000 do 45.000 tolarjev neto. Prehrana je v podjetju, prevoz je plačan 80-od-stotno. Dobijo nadure in stimulacijo. Če tri mesece nimajo bolniškega staleža, dobijo zaposleni, ki delajo na normo, 8 odstotkov stimulacije vsak mesec, v režiji pa.4 odstotke. Kaj pa direktor, sprejema druge stroške soupravljanja, denimo stroške sej? Sodelovanje na sejah sveta delavcev se plačuje kot redno delo. Podjetje plačuje tudi izobraževanje. S temi stroški ni bilo težav. Vseh zakonskih možnosti pa niti nismo izkoristli, čeprav smo obiskali izobraževalne seminarje ZSSS in študijskega centra za industrijsko demokracijo Studio participatis. Ali je med seminarji kaj kakovostne in vsebinske razlike? Zveš, za kaj gre, spoznaš ljudi. Vsebina pa je približno enaka. Kaj ste “odnesli” s seminarjev? Spoznanje s srečanj s kolegi predsedniki svetov delavcev, daje soupravljanje uspelo v podjetjih, kjer je bila uprava zainteresirana. Torej - kjer uprav družb soupravljanje ne moti in kjer imajo denar, da ga lahko potrošijo tudi za to. Denar v firmah, kjer se dogovorno dela, ne bi smel biti problem, saj souprava ne stane veliko. Nekateri trdijo, da je dražja od samoupravljanja. Vi ste premladi, da bi samoupravljanje poznali, sodelovali v njem niste... Ne, nisem. Kaj ste bili prej v Iskri? Bil sem tehnolog proizvodnje. Prehod nay profesionalno delovno mesto predsednika sveta delavcev je bil za vas prevzem povsem novega delovnega področja z mnogimi neznankami... Bilo je precej neznano področje, saj prej nisem deloval niti v sindikatu. Pogajanja sveta delavcev so skoraj kot politika in prej nisem bil s tem sez- nanjem. Nekaj časa sem potreboval, da sem prišel na zeleno vejo. Nazadnje je pa že kar šlo. Po svoje je škoda, da ste odšli iz podjetja, ko ste se ravno pošteno vpeljali v soupravljanje. Kaj pa vaš naslednik, ali je tudi prej sodeloval? Bilje že prej v sindikatu, od izvolitve za člana svetaje aktivno sodeloval. Mislim pa, da bo kljub temu potreboval nekaj časa, da bo prišel v kolesnice soupravljanja. Koliko je bila uprava Iskre Kondenzatorji zainteresirana za soupravljanje? Ko potrebuje soglasje sveta za tisto, kar mora po zakonu o soupravljanju narediti s sodelovanjem sveta delavcev, je zainteresirana. Taka gradiva so prihajala redno, vendar večinoma neposredno pred sejami sveta. Tako je bilo zelo malo časa za preverjanje načrtov uprave. Po zakonu je treba take PreJ- predložitev gradiv v presojo svetu delavcev se uprava ni držala? Ne, mislim, da se jih ni. Ta izjava je lahko problematična. Na dokumentih so zapisani datumi, tako da je trditev moč z lahkoto dokazati ali zavreči. Jaz sem sicer zvedel pravočasno, ker sem se pozanimal. Kdaj pa je prišel material za svet delavcev, je pa drugo vprašanje. Če bi samo čakal na gradivo, bi bil pred sejami vedno v časovni stiski. Kadar sem potreboval kake podatke, sem naletel na vprašanje, čemu potrebuješ, in pogosto na odgovor, da jih ne morem dobiti. Hotel sem denimo vedeti, koliko dopusta ima kdo. Ali o strukturi izobraženosti glede potreb proizvodnje. Ali kolikšen delež bolniških odsotnosti prispeva proizvodnja. Ali koliko je plačana proizvodnja, da bi prepoznali stroške proizvodnje in režije, ki je je pri nas kar precej. V podjetju razvijajo informacijski sistem in upam, da bo vanj kmalu vključen tudi predsednik sveta, da bi imel na voljo želene podatke. Iskraemeca, so mi precej pomagali z nasveti. Mislili smo na strokovno pomoč pri strokovnih analizah ali vprašanjih strokovne, pravne narave, kjer potrebujete strokovno razlago posledic? Pravilnike je pomagal preverjati sindikat. Pri drugem, denimo pri tem, ali nastopiti ostreje do vodstva in priti do participacijskega sporazuma in delavskega direktorja hitro ali doseči cilj po normalni pogajalski poti, nismo iskali zunanje pomoči, čeprav bi nasvet potrebovali. Sami smo se odločili, da bomo skušali stvari uresničevati z normalnimi odnosi. Vendar smo medtem spremenili odločitev in bomo nastopili ostreje, če do konca oktobra sporazum o delavskem direktorju ne bo potrjen. No, tako vsaj smo se dogovorili v času mojega predsednikovanja, morda so se Svet delavcev se je odločil, da uprave ne bo ostro pritiskal, naj pristane denimo na izbranega delavskega direktorja ali naj podpiše parti-cipacijski sporazum. Ker metoda ne deluje, smo se še za mojega mandata dogovorili, da hočemo pristanek uprave k izbranemu kandidatu za delavskega direktorja do konca oktobra, drugače bomo ubrali ostrejše tone. Participacijski sporazum med svetom delavcev in upravo je osnova dobrega delovanja souprave v družbah... Niti participacijskega sporazuma še nismo podpisali. Vse je sicer domenjeno glede materialnih stroškov, dopustov, šolanja, prostorov itd. Za izobraževanje smo dobili celo nekaj več dni. Dogovarjali smo se dvakrat, trikrat, in vedno smo obstali na istih točkah. Kakšne odnose imata svet delavcev in sindikat? Kako sodelujete? Sodelujemo dobro, podpisali smo tudi sporazum o pokrivanju področij. Sicer pa sodelujemo na dosti področjih. Sindikat je imel dobro vpeljano delo, imel je marsikatero analizo. Mi smo pa začeli na sveže in... Ali si pomagate z zunanjimi strokovnjaki, sindikalnimi pravniki itd. ali pa imate svoje ljudi za strokovno pomoč? V začetku nam je dosti pomagal sindikat. Tudi predsedniki svetov delavcev iz drugih podjetij, ki sem jih srečeval na seminarjih ali jih celo obiskal, denimo iz kranjske Save, ali delavski direktor iz medtem stvari že spremenile. Skupščina delničarjev je avgusta letos namreč določila, da mora uprave imeti štiri člane, med njimi naj bi bil tudi delavski direktor. Vendar direktor hoče združiti funkciji delavskega direktorja in vodje splošno-kadrovskega sektorja v eni osebi. Svet delavcev je sicer pristal na tako rešitev, ni pa nam bila všeč, saj bo direktor tako verjetno za delavskega direktorja ustoličil svojega človeka, ne kandidata, ki smo ga izvolili že lani in mu je direktor nasprotoval zaradi stroškov, ki bi pri tem nastali. Zdaj pa hoče združiti obe funkciji, kar pa po mojem najbrže zaradi potrebne izobrazbene usmeritve ne bo “združljivo” z našim kandidatom.Toda delavski direktor bo vendarle tudi na direktorjev način ustoličen in bo samouprava prek njega le prihajala do potrebnih podatkov. Ali imate z upravo soupravljalci še kake druge težave, poleg teh, o katerih sva govorila in ki niso prehude, so pa nadležne? Nadležno je že to, da ima nasprotna stran vseskozi občutek, da smo proti njej, namesto da bi Ne, teh podatkov nisem zasledoval. Ljudje pa tudi ne govorijo radi, vetjetno zaradi strahu.. .Vendar sem pri svoji plači opazil, še ko sem bil v Črnomlju, da sem dobil stimulacijo redkeje kot kolega. Suma, da bi bilo tako zaradi tega, ker sem bil v svetu delavcev, tudi sam nisem nikoli izrazil. Kakšno plačo imate kot predsednik sveta delavcev, v primerjavi s prejšnjo? Enako. Prej sem bil v 21. plačilnem razredu, vendar so mi dali 22. skupino, daje nadomestila stimulacijo ali nadurno delo, ki sem ga opravljal prej. Tako se v kuverti ni poznalo, da tega ni več-Kaj pa sejnine? v Jih ne dobimo. Če bi jih imeli, bi bili člani sveta delavcev za delo v svetu bolj zagreti, kot so zdaj. Ali imate probleme s sklepčnostjo sej? Zaenkrat še ne, vendar je bilo v zadnjih rne^ secih že kar kritično, čeprav je treba upoštevati tudi, da so bili vmes dopusti. Koliko je članov sveta? Trinajst. Ima svet delavcev kakšne odbore? Imamo odbor za varovanje zdravja ter odbor za letovanje in počitniško dejavnost. Ta je najbolj zaživel, ker so nam to področje z veseljem odstopili. Veliko ljudi meni, da soupravljanje podjetjem škodi. Da vtikanje zaposlenih v poslovne I odločitve ni v redu. | Škoditi ne more. Zakon je tako narejen, da | vtikanja ni preveč. Lahko sicer kaj poveš, ukre- ^ pati pa tako ne moreš kaj prida. Po drugi strani pa, če bi uprava znala izkoristiti delavce... Kako bi uprava lahko konkretno izkoristila potencial soupravljanja? Lep primer je uprava Save iz Kranja. Vse urejaj0 brez kakršnih koli konfliktov. Odnosi med upravo in svetom delavcev v kranjski Savi so po vašem prepričanju vzorni? Videl sem, kako pri njih urejajo odprta vprašanja-kakšen je medsebojni odnos. Pri nas pride do konfliktov zaradi neobveščenosti in slabih pO' datkov. Če bi svet delavcev pravočasno dobi’ podatke in če bi bili odnosi z upravo dobri, ne' sporazumov pralftično ne bi bilo. Tako pa brez potrebe prihaja do trenj. Na primer? Na primer konflikt za veliko noč, ko bi bil0 treba delati na soboto. Sindikat je zbiral podp1' se med zaposlenimi, da bi ugotovil, koliko poslenih je za prosto soboto. Uprava pa je v pc' tek izjavila, “daje tudi sama mislila dati dela predan”. Če bi to povedala prej, do nervoze ne prišlo. Podoben problem je bila trgatev. Vnapf0! seje vedelo, katero soboto je, in bi se lahko pr°l povedalo, kot seje, kdo bo moral delati tisto boto, kdo pa bo dobil prost dan. Ljudje namr0 na trgatev povabijo sorodnike, mogoče so na let0 dve, tri priložnosti za takšna srečanja. Toda upra je izdala naloge za delo v soboto, na dan Uc3 tve, šele dan prej ob 12. uri, ko je precej zal# slenih že imelo celo dopuste zaradi trgatve. . bi povedala vsaj v zakonitem roku, 24 ur p™’ ne bi bilo težav, potem pa so padale discip1' ske. Zame je to bila provokacija. Čeprav s zaposleni odvisni od tovarne in ne od kmetijst ki je tod v bistvu vrtičkarstvo, take stvari dar razburijo. Svet delavcev bi lahko bil vi zv°' snik med delavci in upravo. Tudi sam del za problem šele v ponedeljek, ko me je rektor obvestil, da gre 52 delavcev na disc}P - .ot0' sko zaradi izostanka z dela na delovno sod _ ( A S. J- **