J. E. Bogomti.
Moderna punčka
BPgOapoI   zasopljena,   napol   objokana,    vsa   pa   obupaaa  je   prinesla !»Ji^w/<^ Boštičeva Minka svojo punčko v hišo k staremu očetu, JZčrimJSšA           »A, kaj pa je, Minka, tako hudega ?« so se zavzeli oče,
»Oh, oče, raoja purička, moja punčka!« je ihtelo dekle.
»Kaj pa je ž njo ]<--    ^
»Roko si je zlomila, uboga puncka, uhuuu!«
Minka je zajokala, kakor da je njena roka proč. Pa so jo oče brž potolažili, da bo punčka kmalu zdrava, in za hip je tudi Minki odleglo. Pregledali so oče tista polomijo in odločili, da bo morala biti roka nova in lesena. Pa tudi kar sami so se brž lotili dela.
Par domačih otrok je očetu »svetilo«, da so lažje dclali. Saj veste, kako »sveti« tak drobiž? Gleda in zija, vprašuje in presoja, da bi angelu pošla potrpežljivost.
,. Boštičev oče so pa še dosti mirno prenašali to »svečavo«. Delali so po svoje, pa malo godli vmes, tudi po svoje, Pa jih je bilo še prav pri-jetno poslušati.
»Oh, no, saj pravim, no !« so zamrmrali.
To je bil začetek, Večjidel vedno tak.
»Sa^ pravim, no ! Takale kupljena roba! Vse skupaj ni vredno, da bi v peč zadegaf, Nak, ni! Včasih so ravnali dekliči punčke kar iz cunj. Pravzaprav : drugi so jih jim ravnali. Pa so bile boljše kakor to žaganje. In Če se je kaj potrlo, vsaj škode ni bilo kdovekaj. Kar malo prevezati je bilo treba, pa je bila punčka spet nova.«
»Kaj pa fantiči konje?« je vprašal Tinek.
»Konje smo pa delali iz repe pa iz korenja, Bohinjčev pastir je imel še uro iz repe.«
»Iz repe, hahaha !« se je zakrohotal Tinek. »Kakšna pa je bila ?«
»Ravno pravšna za pastirja je bila. Poznal tako ni nič na uro. Šla je pa takrat, kadar je pastir sam šel. Navijati je tudi ni znal, Polorail bi jo bil. Ura iz repe je bila Čisto pripravna zanj. Imel jo je pa zato, da se je postavljal z njo, za drugo mu tako ni bila. I ja, otroci, včasih smo imeli vse rajši domače igrače, Bolj preproste so res bilc, pa so bile vsaj tudi i dobre in trdne. Zdaj imajo pa otroci kupljene igrače, šmenta, da ni za od enajstih do poldne. Pripravne so že, čedne tudi, drage pa še bolj. In tr-pežne manj ko pastirjeva ura.«
»Nar Minka!«
In punčka je imela novo leseno roko. Spet ie bil mir v hiši. »Za par dni I« so rekli oče. »Saj pravim, no! Ta reč novošegna, samo da je za oči, obstanka pa nobenega, kakor tatn breznov sneg na strehi!«
Moderna punčka.