Mosov utrip od Celja do Venezuele str. 4 Braslovč ■o -r<"> im ■in -t-■r- Na Grajskem sprehodu in pri steklarju str. 28-31 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI Zaupate nam že 69 let □ H3_ PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI Ц Caftfe SVEŽA TROPIC KAVA IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET V Novem tedniku novice iz 33 občin Št. 37 / Leto 69 / Celje, 11. september 2014 / Cena 2,50 EUR Vreme je vedno bolj nevarno Hudo neurje je pred dnevi divjalo tudi v Šoštanju. Zaradi razmočenega terena se je sprožil plaz. Vremenski dogodki postajajo neljuba stalnica. V Novem tedniku pišemo tudi o zaščiti pred vedno bolj nepredvidljivim in nevarnim vremenom. Kako dolgotrajno je lahko odstranjevanje posledic vremenskih ujm, se zaveda tudi družina z Buč. str. 3, 12-13, 25 AKTUALNO Menjava v vrhu sodišča str. 2-3 CELJE - Za razvoj mestnega središča str. GOSPODARSTVO So težave Thermane pretirane? str. 5 30. ultramaraton Nemki in trem Slovencem str. 36-37 Hiša iz hlodov in frančiškanska knjižnica str. 8-10 ŠMARJE PRI JELŠAH Čakajoč na vodo str. 11 POLZELA Dočakali prva semaforja str. 15 Avstralka, ki odkriva deželo svoje mame str. 27 6 spodbudnih dni Enkrat na Leto. Za dobro Leto. www.ce-sejem.si LOKALNE VOLITVE Kakšne so letošnje novosti? str. 14 CELJSKI SEJEM, 10.-15. SEPTEMBER 2014 Igrivi MOS: poseben program za družine z otroki Osrednji oder: glasba in modne revije Adrenalinski MOS: avto in moto atrakcije Celje: brezplačni prevozi in ogledi mesta 2 AKTUALNO UVODNIK Zorni koti Pravzaprav je bolj malo pomembno, kdo so novi in kdo stari obrazi v pričakovano kmalu potrjeni in polno ekipirani Cerarjevi vladi. Pomembneje je, kaj znajo, koliko veljajo in po katerih merilih bodo vladali državi, kjer je tudi v čisto metereološkem smislu očitno vse manj sonca. S ce »rar/sar« jevimi oblačili je pač tako kot tudi sicer v življenju. Šteje zorni kot, iz katerega gledaš. Tako lahko užaloščeni ugotovimo, da smo skoraj zagotovo pred vojno svetovnih razsežnosti, če pogledamo nemiren evropski del z Ukrajino na čelu in vse bolj katastrofično zapletanje ame-riško-ruskih odnosov z vse bolj očitno zlorabo zveze Nato v ozadju še na nekaterih drugih svetovnih žariščih v Afriki in Aziji. Če se postavimo na pravkar prenovljene ploščadi Žalca, Velenja in Celja, je zorni kot seveda povsem drugačen in lokalno ter regionalno hitro postane na moč pomembno, ker ljudem kroji kakovost vsakdanjega življenja tik pred nosom. Ob tem lahko ugotovimo, da so aktualni župani res lepo uredili mestna središča. Kako to, da slovesna odprtja središč povsem slučajno (ali pa ne) sovpadajo ravno s časom predvolilne všečnosti, je že čisto drug zorni kot. Če se ukvarjamo s tem, kaj bi radi brali bralci, in jih pri tem še malo podcenimo ter ugotovimo, da si želijo predvsem novodobnih krvavih iger, ker imajo kruha pač vse manj, bi lahko na primer na naslovnici zapisali, da se je Ljubljana lotila pravcate čistke v celjskih sodniških vrstah, in to pri sami »vrhuški«. A smo se raje odločili za bolj profesionalen zorni kot in zapisali, kar trenutno povsem drži, torej da po izteku rednih mandatov potekajo kadrovske spremembe tudi v celjskih sodniških vrstah. Ne le te, o katerih pišemo tokrat; še kar nekaj kadrovskih sodniških tem imamo na zalogi. Iz marsikaterega zornega kota se je upravičeno, še več, celo nujno treba spraševati: kdo so ljudje, ki nam sodijo v imenu ljudstva? Kakšna je njihova integriteta, kakšna naj bi bila? In tudi koliko vzdržijo indične, telepatske in še kakšne sodbe na dolgi rok. Ter kdo izmed sodnikov bo za morebitne sodne zmote tudi osebno, karierno odgovarjal?! O kakšni transparentnosti sojenj in dela sodnikov je v demokratičnih družbah še sprejemljivo in možno govoriti?! Si takšna vprašanja pri presojanju primernosti kandidatov za sodne vrste zastavljajo tudi člani sodnega sveta? In kje so še dopustne meje javnomnenjskih pritiskov na sodstvo? In kako poimenovati sklicevanje nekaterih sodnikov pri kadrovanju sodniških kolegov na podporo predstavnikov pravosodne oblasti? Včasih so že vprašanja dovolj zgovorna. Tudi o tem, kako (ne)dobro živimo v Sloveniji, bi vsakdo zagotovo znal povedati kaj zanimivega iz... svojega zornega kota. O tem, kako so v 70. letih prejšnjega stoletja živeli v grajskih stanovanjih na dvorcu Strmol, je v Radečah spregovorila še živeča modna ikona tistega časa. Ob iskanju spodbudne zgodbe v okviru nazarskega občinskega praznika smo v Tadeju Leverju iz Šmartnega ob Dreti prepoznali podjetnega in obetavnega sogovornika, ki prisega na gradnjo hiš iz hlodov. Nazaj k naravi torej. Kajti prav slednja nam sporoča tisto, kar že dolgo vemo. Civilizacijski izmislek je namreč, da bi bilo naše življenje lahko predvidljivo in varno. Vse se spreminja, mi in okolje, v katerem živimo. Vključno z vremenom. Spet stvar zornega kota je, koliko k vremenskim spremembam, ki povzročajo, da živimo vse bolj nevarno, prispevamo s svojim nespametnim ravnanjem. Sicer pa smo se v prazničnih Braslovčah odpravili na sprehod po Grajski vasi in našli spodbudno zgodbo, ki jo piše tamkajšnji steklar Mitja Lukanc. Prisluhnili smo mladi Avstralki, ki pod Kalobjem odkriva deželo svoje mame. Na Dobrni smo mleli moko kot nekoč. Za nameček smo spremljali še 30. ultramaraton Celje-Logarska dolina, ki je letošnjo zmago prinesel Nemki in trem Slovencem. Prisluhnili smo stiski družine z Buč, ki ponoči posluša bobnenje zaradi pretečega ponovnega plazu. Ji bo prisluhnil še kdo in ji morda pomagal? Pišemo še o različnih zornih kotih glede cenitve laške Thermane, ki naj bi bila menda vzrok trenutne komedije zmešnjav ob odpoklicu skupščine. Sočustvujemo tudi z moškim svetom, ki se mora tako kot naš tokratni avtor z Rešeta razsvetljenih novinarjev ubadati s prav neverjetno bolečimi tegobami. Tako nekako je tudi v našem poklicu; globlje rineš, bolj boli. Je pa seveda tudi uredniška politika stvar zornega kota; in nekaj znanja, izkušenj in profesionalnosti se prav tako skriva v njenem ozadju. Ter kopica profesionalcev, ki vedo, kako se streže novinarski obrti. 60^ * vwjradio celje BISERKA POVŠE TAŠIĆ Menjava v vrhu I ■ v v ^^ ■ ^ ^k Odmevne odločitve Sodnega sveta RS v Ljubljani -9 VII9V П Po Jazbinšku Žugelj Jazbinškov pečat Miran Jazbinšek se je od delovnega mesta predsednika Okrožnega sodišča v Celju poslovil 4. septembra letos. Pred leti je v intervjuju za Novi tednik dejal, da niti politika niti javnost do sodstva nimata pozitivnega odnosa. Čeprav o politiki oziroma odnosu politike do sodstva nikoli ni želel govoriti, je takrat dejal, da bi ljudem rad dokazal, da stanje v sodstvu vendarle ni tako katastrofalno. Ali mu je to uspelo, lahko po končanem mandatu presodijo javnost na Celjskem in predvsem njegovi sodelavci. Jazbinšek je kot predsednik sodišča imel do medijev korekten, a na trenutke svojevrsten odnos. Je pa po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih ravno pred leti, po odmevni prometni nesreči v Arji vasi s tremi mrtvimi mladimi, sodnikom in sodnemu osebju (tudi zaradi opozarjanja medijev in javnosti) dal navodila, da morajo vse primere sodnih postopkov zoper povzročitelje najhujših prometnih nesreč obravnavati hitreje. Kar se je tudi zgodilo, saj so se v sodnih dvoranah predvsem v letu 2012 tovrstna sojenja vrstila kot po tekočem traku. Tudi za primere izpred več kot sedem let. Pretekli teden je na Okrožnem sodišču v Celju med sodnim osebjem odjeknila novica, da ga dosedanji predsednik Miran Jazbinšek ne bo več vodil. Sodni svet ga namreč v četrtek ni potrdil. Od enajstih članov sodnega sveta je dobil samo en glas. So pa člani sodnega sveta za šest let imenovali novega predsednika Okrožnega sodišča v Celju: okrožnega sodnika svetnika Matevža Žuglja. Neuradno se je že pred tem po hodnikih celjskega sodišča govorilo, da Jazbinšek ne bo dobil podpore, kar se je zdaj tudi res zgodilo. Medtem ko mu v lastnih vrstah niso toliko očitali nestrokovnosti, je bilo večkrat mogoče slišati, da se marsikdo ne strinja z njegovim preveč avtoritativnim odnosom do zaposlenih. Na Jazbinška smo po odločitvi sodnega sveta naslovili nekaj vprašanj. Med drugim tudi, kakšen je njegov komentar odločitve sodnega sveta, ali se bo zdaj vrnil na delovno mesto sodnika, kaj je s svojim delom kot predsednik sodišča v Celju dosegel ter katerih tem se bo moral njegov naslednik čim prej lotiti. Vprašali smo ga tudi, čemu pripisuje to, da so njegovi sodelavci - sicer ne javno, neuradno pa kar pogosto - znali povedati, da ne uživa več njihove podpore. Vendar je bil v svojem odgovoru redkobeseden. »Glede vaših vprašanj lahko povem le to, da nikoli doslej nisem komentiral odločitev drugih organov. Pri enakem stališču vztrajam tudi v danem primeru. Kaj bo počel novi predsednik sodišča, boste morali vprašati njega. Jaz mu seveda želim veliko delovnih uspehov,« je odgovoril v pisni izjavi. Omenjala podporo vodilnih v sodstvu Na četrtkovi seji sodnega sveta je za Jazbinška glasovala samo ena članica, in sicer Marija Bovha, sicer vodja Oddelka za kazensko sodstvo na Višjem sodišču v Celju. Pri tem naj bi po naših zanesljivih virih navedla, da glasuje zanj, »ker njegovo kandidaturo podpirajo začasna predsednica Višjega sodišča v Celju Zinka Strašek, predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša in minister za pravosodje Senko Pličanič«. Zato smo sodnemu svetu poslali vprašanje, ali je pri tovr- stnem glasovanju praksa, da se omenja tudi domnevna podpora vodilnih ljudi v slovenskem pravosodju, ki naj bi jo imel kandidat. »Po poslovniku sodnega sveta vsak član sodnega sveta lahko zahteva, da se njegovo ločeno mnenje vnese v zapisnik, zato menimo, da obrazložitev glasovanja ni sporna,« je odgovoril predsednik sodnega sveta Janez Vlaj. Toda ko smo želeli več podatkov o tem, kakšni so razlogi, da Jazbinška niso potrdili oziroma kakšne so bile navedbe glasujočih o tem, zakaj so glasovali za Žuglja, odgovorov nismo dobili. Odločbe o imenovanju kandidatoma še niso vročili, zato nam tudi razlogov za takšno odločitev za kandidata niso mogli sporočiti, je pojasnil Vlaj. Sindikat za ničelno toleranco šikaniranja Za odziv glede odločitve sodnega sveta smo prosili tudi Sindikat delavcev pravosodja celjske regije. Kot pravijo, odločitve o predsedniku sodišča ne morejo komentirati, saj pri njegovi izbiri nimajo nikakršne vloge, a so dogajanje v zvezi s tem »z zanimanjem spremljali«. In kaj pričakujejo od novega predsednika Matevža Žuglja? »Pričakujemo, da bo več sodelovanja, tako kot to določata Zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba, ničelno toleranco šikaniranja in uvajanje ukrepov, uveljavljanje Zakon o varnosti in zdravju pri delu in uvajanje ukrepov za izboljšanje delovnega okolja s težnjo po družini prijaznemu podjetju,« so v sindikatu zapisali v odgovoru. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Novi predsednik spreten v stečajnih postopkih Matevž Žugelj dela v sodstvu že več kot 26 let, od leta 1987 pa se ukvarja predvsem s stečaji. Zaposleni na celjskem sodišču naj bi njegovo imenovanje sprejeli z odobravanjem, saj ga spoštujejo in ima ugled. V neuradnih pogovorih je mogoče slišati, da je uspešen, korekten, zanesljiv, a zelo strog. Njegovo vodilo naj bi med drugim bilo, da ima okoli sebe ljudi, ki jim lahko zaupa, torej da dela v ekipi, v katero ne dvomi. Veliko naj bi mu pomenilo tudi to, da se sodelavci ves čas izobražujejo na svojem področju dela. Javnost je o njem lahko brala v medijih predvsem v sodnih zadevah, ki so bile povezane s stečajnimi postopki Matevž Žugelj je v Celju dolga leta znan tudi kot predsednik volilne komisije Mestne občine Celje. v primerih Vegrada, in tudi pred meseci, ko se je v teža- vah znašlo podjetje nekdaj prvega gostinca na Celjskem Zvoneta Štormana. Pred leti je Žugelj v vlogi predsednika stečajnega senata na celjskem sodišču v intervjuju za našo medijsko hišo poudaril, da bi bili takšni sodni postopki bolj učinkoviti, če bi tudi sodniki, ki sedijo v stečajnem senatu, imeli več ekonomskega znanja. Na eno takratnih vprašanj, ali je na sodišču (v primerih stečajnih postopkov) veliko poskusov, da bi s delalo »po ovinkih«, je odgovoril, da jih ne dovoli in da so bili primeri, ko so nekateri dolžniki želeli točno določenega upravitelja, vendar njihovim željam niso ustregli. »Za stečajne upravitelje velja isto kot za sodni- ka - morajo biti popolnoma nepristranski,« je še dodal. V prvem odzivu po imenovanju je Žugelj za našo novinarsko hišo dejal, da je ta hip za kakršnekoli komentarje še prehitro. Najprej se želi po predaji poslov seznaniti s stanjem na sodišču, za tem pa se bo odzval na vsa vprašanja zainteresirane javnosti. Novi predsednik sodišča začne svojo funkcijo opravljati z dnem imenovanja, če ni zoper odločbo o imenovanju sprožen upravni spor. Tožba, vložena v upravnem sporu, lahko namreč zadrži izvršitev imenovanja. AKTUALNO 3 CELJE - V Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbor 2014 so svoje dosedanje proteste, ki jih dnevno prirejajo pred stavbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, drugi ponedeljek v septembru razširili na vso Slovenijo. 81. dan, odkar je Janez Janša za zapahi v zaporu na Dobu, so se namreč protestniki zbrali na shodih Za vladavino prava tudi pred desetimi okrožnimi sodišči, med njimi tudi v Prešernovi ulici pred Okrožnim sodiščem v Celju. Malo več kot sto protestnikov, ki so pred stopnišče ob vhodu v prostore okrožnega sodišča prikorakali s protestnimi panoji in slovenskimi zastavami, je zahtevalo, da vrhovno sodišče takoj sprejme odločitev o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo. Z glasnimi vzkliki v podporo Janši in soobsojenemu v Rošada tudi na višjem sodišču? Po naših zanesljivih virih se menda prav te dni maje stolček tudi Zinki Strašek, ki je začasna predsednica Višjega sodišča v Celju že od začetka julija. Kmalu naj bi bila namreč znana tudi odločitev, ali bo Straškova po šestih letih vodenja celjsko višje sodišče vodila še naprej. Kot smo izvedeli, je prav na seji, na kateri so potrdili Žuglja, sodni svet opravil tudi ustni razgovor s Straškovo, ki naj bi bila zaenkrat edina kandidatka za predsednico celjskega višjega sodišča. Toda člani sodnega sveta stališča o njenem (ne)imenovanju še niso sprejeli, ker postopek odločanja še traja. Za imenovanje predsednika višjega sodišča mora namreč sodni svet po zakonu pridobiti tudi mnenje resornega ministra, a tega mnenja do minulega torka še ni pridobilo. Evakuirali 12 ljud J Hudo neurje s plazovi divjalo okrog Šo-I štanja in Ljubnega - Uničena mizarska delavnica Na shodu v Celju je malo več kot sto protestnikov izrazilo tudi svoje nestrinjanje s tem, da je Slovenija edina evropska država s političnim zapornikom in država, v kateri se na sodiščih dokazano množično kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Po slabi uri se je protest, ki so ga spremljali tudi policisti, mirno končal. Za vladavino prava Vztrajniki tudi pred celjskim sodiščem zadevi Patria Tonetu Krkoviču so zahtevali odpravo »neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria« ter se ob tem zavzemali za dejansko vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države. Zbrane so v imenu Odbora 2014 nagovorili Aleš Hojs, Vančo Tegov in Franc Zabukovšek. Upokojen šentjurski zobozdravnik, ki je član Svetovnega slovenskega kongresa od njegove ustanovitve v letu 1991, je protestnikom predstavil svojo izkušnjo s sodstvom. Celjan Vančo Tegov pa je na vprašanje, ali je bil ponedeljkov protest enkratni dogodek ali lahko podobna zbiranja pred sodiščem v Celju še pričakujemo, povedal, da jih v Odboru 2014 v primeru, da bodo potrebni, še načrtujejo. IS, foto: SHERPA Torkovo močno deževje je močno prizadelo območje Pohrastnika in Skornega v občini Šoštanj, kjer je plaz poškodoval dve hiši, popolnoma uničil novo gospodarsko poslopje, evakuirati pa so morali 12 ljudi. Neurje in plazovi pa so povzročili precejšnjo škodo tudi v Zgornji Savinjski dolini in na območju Šmarja pri Jelšah. Plaz v Skornem pri Šoštanju na začetku soteske Penk je poškodoval dve stanovanjski hiši, uničil mizarsko delavnico, stroje in naprave v njej ter poškodoval cesto Šoštanj-Penk. Poškodovan k sreči ni bil nihče, je povedal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj mesto Milan Roškar. Kot so povedali na Občini Šoštanj, so zaradi plazu evakuirali pet družin. Štiri so odšle k sorodnikom, eni pa so zagotovili začasno bivalno enoto. Plaz še vedno ogroža pet stanovanjskih hiš. Zaprli sotesko Penk Pri odpravljanju posledic je bilo ob pripadnikih civilne zaščite na terenu 57 gasilcev, ki so na ogroženem območju čez noč organizirali stražo, policija je izvajala redne obhode, teren pa si je tudi že ogledal geolog Andrej Blažič. Na nujni seji se je sestal občinski krizni štab, ki je sklenil, da bodo iz varnostnih razlogov zaprli sotesko Penk, čeprav je cesta že prevozna. Nekaj materiala je plaz nanosil tudi na železniško progo pod cesto, a so ga hitro odstranili, tako da železniški promet teče nemoteno. Občino Šoštanj so v zadnjih letih prizadele tri večje naravne nesreče: plazovi v Lokovici leta 2009, poplave leta 2012 in žled 2014. Plaz zasul cesto Ljubno-Luče Posledice neurja so čutili tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer se je plaz sprožil na glavni cesti Ljubno ob Savinji-Luče kar v dolžini 50 metrov. Enako se je zgodilo na cesti Luče-Konjski Vrh. V Krnici pri Lučah je meteorna voda ogrožala stanovanjsko hišo, gasilci so številnim krajanom pomagali pri preusmeritvi toka vode, da jim ta ni poškodovala hiš in objektov. Plaz se je včeraj sprožil še v Senovici na območju Šmarja pri Jelšah in uničil silos za živinsko silažo. Sicer pa so v Šmarju pri Jelšah, Zastranju in Grajskem logu imeli težave tudi z meteorno vodo, ki je poplavila prostore v štirih stanovanjskih hišah in enem večstano-vanjskem objektu. Zaradi zamašenih meteornih jaškov je bilo poplavljenih tudi nekaj cest. ROBERT GORJANC TINA VENGUST Foto: Občina Šoštanj Posledice uničujočega plazu v Skornem v Občini Šoštanj NA KRATKO Denar bo DOBJE - Občinski proračun za letos predvideva 20 tisoč evrov subvencij za male čistilne naprave. Posamezniki bi predvidoma lahko dobili 400 oziroma 800 evrov nepovratnih sredstev. Zaradi manjših zapletov pri pripravi razpisa ta sicer še ni objavljen. Občina še vedno spodbuja krajane k priključitvi na centralno čistilno napravo, ki je trenutno 40-odstotno zasedena. Priključitev stane 300 evrov ob predvidevanju, da uporabniki določena dela opravijo sami. Prav tako naj bi preučili možnosti za postavitev manjših skupinskih čistilnih sistemov po vaseh in zaselkih. Zaradi razpršene gradnje bo večina čistilnih naprav verjetno individualnih. Višja subvencija je predvidena za gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod in plačujejo takso za obremenjevanje voda, nižja pa za vse ostale uporabnike. StO Dokončno na seji ZREČE - Kot vse kaže bo ta občina na območju Konjiškega prva, ki ji bo uspelo sprejeti občinski prostorski načrt. Pripravljali so ga dolga leta, vendar se je njegova izdelava ustavila, saj so za novo prostorsko zakonodajo manjkali še izvedbeni predpisi. Prav tako je bilo zamudno usklajevanje z ministrstvi in različnimi državnimi službami. Na zadnji seji občinskega sveta je že bila opravljena druga, to je zadnja obravnava odloka o občinskem prostorskem načrtu, vendar odloka dokončno še niso mogli sprejeti. Za dokončni sprejem občinskega prostorskega načrta, temeljne prostorske listine občine, namreč manjka še odločba sektorja za celovito presojo vplivov načrta na okolje. Njegovo odločbo pričakujejo sredi tega meseca. Od 265 pobud občanov za gradnjo so jih v občinski prostorski načrt uspeli vključiti malo več kot polovico. BJ Nove vsebine na Strmolu ROGATEC - Občina je bila na osmem javnem pozivu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo uspešna s prijavo projekta ureditve obrtnih delavnic v prostorih dvorca Strmol. Projekt se nanaša na dopolnitev vsebinske ponudbe omenjenega gradu. Ta je svoja vrata po osemletni prenovi odprl leta 2003. Medtem ko je bila zunanjost gradu prenovljena v celoti, je bil takrat obnovljen le osrednji del notranjosti gradu. Po zaslugi uspešnega projekta bodo sedaj urejeni še prostori na vzhodnem in zahodnem delu. Namenjeni bodo prikazom rokodelskih dejavnosti, kot so kamnoseštvo, glažutarstvo in tkalstvo. Projekt je ocenjen na 700.000 evrov, od tega bo pol milijona evrov zagotovila Evropska unija. Občina je izvajalca, ki naj bi začel delati jeseni, že izbrala. TV NE PREZRITE V tokratni Naši temi Vreme je vse bolj nevarno. Šteje preventiva! strani 12-13 ČETRTEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ШШИШШЗИИИ 22 12 22 13 2313 23 4 GOSPODARSTVO Od Celja do Venezuele Do ponedeljka na celjskem sejmišču spet na ogled najboljše iz domače in tuje ponudbe Mednarodni sejem obrti in podjetnosti ne ponuja samo priložnosti za sklenitev novih poslov, ampak tudi za kakšen nakup. Celje je od včeraj spet središče obrti in podjetnosti. Začel se je že 47. Mos, na katerem svoje novosti predstavlja več kot 1.500 razstavljavcev iz tridesetih držav. Dogajanje na sejmu, ki ga družba Celjski sejem že vsa leta pripravlja v sodelovanju z Obrtno-podje-tniško zbornico Slovenije, bodo tudi letos zaznamovali mnogi strokovni dogodki in mednarodna srečanja, na katerih bodo podjetja in podjetniki lahko izvedeli, kakšne so možnosti za razvoj doma in kakšne priložnosti ponujajo tuji trgi. Obisk sejma je napovedalo kar nekaj tujih delegacij, ki bodo z obrtno in gospodarsko zbornico sodelovale na poslovnih srečanjih. Obrtna zbornica Slovenije bo pripravila srečanje malih in srednjih podjetij Evropske unije in jugovzhodne Evrope, Gospodarska zbornica Slovenije pa bo domačim podjetnikom spet ponudila priložnost, da spoznajo pogoje poslovanja na nekaterih tujih trgih. Tokrat se bodo lahko seznanili s priložnostmi in z izzivi poslovanja na indijskem, srbskem in slovaškem trgu, izvedeli bodo tudi, kako se izogniti težavam pri poslovanju z Avstrijo. En dan sejma bo spet namenjen gospodarski diplomaciji, dogodek bosta pripravila družba Celjski sejem in ministrstvo za zunanje zadeve. Letošnja tema razprave bo spodbujanje uporabe blagovne znamke I feel Slovenia za večjo prepoznavnost slovenskih izdelkov na tujih trgih. Skupaj bolj zanimivi Tudi na letošnjem Mosu so se podjetja iz nekaterih držav odločila za skupno predstavitev. Gospodarske priložnosti svoje dežele in kulturne ter druge posebnosti tokrat na enem mestu predstavljajo kar tri iz skupine hitro vzpenjajočih se držav - Brazilija, Indija in Kitajska. Kitajsko gospodar- stvo se je za takšno predstavitev odločilo prvič, skupen razstavni prostor imajo prvič tudi podjetja iz Venezuele. Dogovori o takšni predstavitvi Rusije so padli v vodo zaradi ukrajinske krize. Za skupinsko predstavitev so se, kot že mnogo let doslej, odločili tudi razstavljavci s Hrvaške in iz Srbije. Obiskovalcem sejma je vse dni na voljo brezplačno energetsko svetovanje strokovnjakov mreže Ensvet, poleg tega bodo strokovnjaki gradbenega inštituta ZRMK pripravili tudi predavanja o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov. Letos pet podjetnih talentov Obisk najbolj znanega celjskega sejma je v preteklih že skoraj petih desetletjih marsikateremu podjetniku pomagal na njegovi poslovni poti. Zato v družbi Celjski sejem že nekaj let trem mladim podjetnikom z inovativnimi idejami omogočajo brezplačno udeležbo na sejmu. Izbirajo jih z razpisom in letos je bilo prijav toliko, je povedala izvršna direktorica Breda Obrez Preskar, da so jih izbrali kar pet. Mariborsko podjetje No-mnio predstavlja razvoj celovite rešitve za povezovanje naprav v internet, podjetnik Tadej Lever iz Šmartnega ob Dreti je postavil hišo iz hlodov, podjetje HomeOgarden iz Ljubljane se predstavlja z inovativno linijo naravnih in okolju prijaznih izdelkov za dom in vrt, velenjska Malinca s portalom z zdravimi recepti in s spletno trgovino z zdravo prehrano, podjetje Pel3o iz Ljubljane pa s svojo različico 3D-tiskalnika. Popoldne ceneje Poleg novosti, s katerimi se predstavljajo razstavljavci, je nekaj novosti in ugodnosti za obiskovalce pripravila tudi družba Celjski sejem. Cene vstopnic so namreč vsak dan po 16. uri nižje. Odrasli morajo za vstop na sejem odšteti 5 evrov, upokojenci 4, učenci, dijaki in študenti 3, cena družinske vstopnice pa je 8 evrov. Parkiranje, za katero je sicer treba odšteti 3 evre, je po 16. uri brezplačno. Največji samostojni razstavljavec na sejmu je obr-tno-podjetniška zbornica, ki se predstavlja na kar 1.300 kvadratnih metrih. Poleg številnih aktivnosti, ki so namenjene predvsem obrtnikom, je zbornica letos prvič postavila Ulico obrti, kjer v živo predstavljajo osem tradicionalnih obrtnih poklicev. Letos lahko obiskovalci Mosa spoznavajo tudi bogato zgodovino Celja in njegovo turistično ponudbo. Na izbrane lokacije v mestu in okolici s sejmišča in tudi nazaj vsak dan vozi poseben turistični avtobus. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Letošnji Mos so izkoristili za skupno predstavitev tudi v treh celjskih javnih komunalnih podjetjih. Pod sloganom Skupaj za zeleno Celje se bodo predstavila javna podjetja Simbio, Vodovod-kanalizacija in Energetika Celje. Vzporedno s predstavitvijo na sejmu bodo ta četrtek in petek v Toplarni Celje, kjer iz odpadkov nastaja toplota za daljinsko ogrevanje, pripravili dneva odprtih vrat. Podjetje Matjaž in vrata Hörmann Ahac Z milijonSko na sejmu Na razstavnem prostoru podjetja Matjaž, ki je generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji, si boste lahko na letošnjem sejmu v Celju na več kot 220 m2 ogledali, preizkusili in se dodobra spoznali s celotnim programom vrat Hörmann. Na ogled bodo garažna sekcijska in navojna vrata, z osebnim prehodom in brez njega, dodatna vrata za garažo, obsežen program vhodnih vrat, med drugim tudi vhodna vrata Hörmann Ther-moCarbon z najboljšo vrednostjo toplotne izolacije Ud do 0,45 W/m2K, krilna notranja, zunanja in ognjevarna vrata Hörmann. Kot novost si boste lahko med drugim ogledali tudi različne vzorce dvoriščnih ograj, vrat in pogonov. Za tiste, ki se ukvarjate s proizvodnjo, skladiščenjem, kmetijstvom ali drugimi poslovnimi dejavnostmi pa bo na ogled tudi veliko različnih rešitev vrat za poslovne objekte. Predstavljena bodo sekcijska in navojna industrijska vrata, hitrotekoča vrata, drsna ognjevarna vrata in nakladalna tehnika, najvišje kakovosti. Vse iz ene roke, proizvajalca Hörmann. Pridite in nas obiščite! Z veseljem bomo skupaj z vami poiskali najprimernejšo rešitev za vaš dom ali poslovni objekt! Najdete nas v hali D, razstavni prostor 25. Promocijsko besedilo naložbo Distribucijsko-proizvodno podjetje tudi v času suhih krav beleži dobiček Z odprtjem upravne stavbe in logističnega središča je podjetje okrepilo svojo izhodiščno točko v Šentjurju. Za organizacijo dela je največja pridobitev skladišče s 1.500 paletnimi mesti na dobrih tri tisoč kvadratnih metrih. Naložba je vredna 1,8 milijona evrov. Podjetje je lani zabeležilo 26 milijonov z dobičkom podprtega prometa. Kot pravi lastnik in direktor Roman Moškotevc, za prihodnje kaže še bolje. Svojo filozofijo »čim bliže stranki« so v podjetju podprli tudi z novim razstavno-pro-dajnim prostorom. Kot pravi, gre prav tej miselnosti zahvala, da podjetje vsa ta leta napreduje in raste. Prednost njihove distribucijske mreže je bila v intenzivnem delu trgovskih potnikov, ki so tedensko, po potrebi tudi večkrat, skrbeli za položaj zastopanih izdelkov na trgovskih policah. »Na ta način je novim blagovnim znamkam tržni delež rasel bistveno hitreje. Sčasoma so nas s ponudbami in z željami za distribucijo in zastopstvo njihovih izdelkov proizvajalci praktično zasuli.« Tako je v njihovi poslovni mreži danes več kot petdeset slovenskih in tujih, nekaj tudi prestižnih ekskluzivnih blagovnih znamk. Z njimi zalagajo vse večje trgovske verige pri nas, držijo pa se načela, da nobena gostilna ali trgovinica za njihovo dostavo ni ne premajhna ne predaleč. »Tega smo se trdno držali tudi v času gospodarske rasti. Danes, ko kupna moč pada, naš promet raste prav po zaslugi preteklega dela in lahko rečemo, da žanjemo sadove za nazaj,« je zadovoljen Mo-škotevc. Blagovna znamka kot dragocen kapital Distribucijsko dejavnost so pri Ahacu pred tremi leti nadgradili z lastno proizvodnjo hrane in tudi s promocijo pijač lastne blagovne znamke. Poleg distribucijskih centrov v Slovenski Bistrici in Jaršah pri Ljubljani ima podjetje Ahac še proizvodni obrat v Središču ob Dravi, in sicer poslovno enoto Gosad, ki med drugim proizvaja različne prehrambene izdelke Droga. Priznano slovensko blagovno znamko je Ahac nazaj odkupil od hrvaškega lastnika Droge Kolinske. Podjetje Ahac trenutno zaposluje približno šestdeset ljudi. Celotna skupina, ki jo sestavljajo še gradbeni podjetji Voc Celje in Ahac NG, Gostilna pri Ahacu ter od letošnjega leta radijska postaja Radio Štajerski val, skupno zaposluje skoraj petsto ljudi. »Imeli smo srečo, da nam je to uspelo. Znamka se je izkazala kot strateško pomembna, višji kakovostni razred smo nadgradili z linijo Droga Gourmet. Kot izvrstna poslovna odločitev se je izkazal tudi nakup blagovne znamke Argo, ki proizvaja jušne koncentrate. Manj znani so zaenkrat še paradižnikovi koncentrati Mmm. SAŠKA T. OCVIRK GOSPODARSTVO 5 So težave Thermane pretirane? Nova cenitev zdravilišča, ki vodi v razlastitev zdajšnjih lastnikov, ni strokovna, trdijo manjši delničarji - Uprava družbe preklicala četrtkovo sejo skupščine Borut Soklič: »Če bo treba, bomo sprožili sodne postopke tudi za ugotavljanje osebne odgovornosti. Prej ali slej bomo prišli do resnice. Imamo voljo in tudi sredstva.« V dveh letih je vrednost nepremičnin Thermane padla za 38 milijonov evrov. Obe cenitvi je opravil isti cenilec. Zaradi visokih oslabitev vrednosti nepremičnin je zdravilišče leto 2013 zaključilo z več kot 25 milijoni evrov čiste izgube. Čeprav je bilo že na zadnji seji skupščini, ki je bila konec avgusta, jasno, da pri odločanju o prihodnosti družbe nimajo več besede, so se manjši delničarji laške Thermane odločili, da bodo šli do konca. Odvetnik Borut Soklič je v začetku tedna v imenu več podjetij, ki imajo skupaj približno 16 odstotkov kapitala Thermane, vložil izpodbojno tožbo na dva sklepa avgustovske seje, in sicer na sprejetje letnega poročila in na podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Uprava in nadzorni svet svojega dela nista dobro opravila, še celo več, ravnala sta v škodo lastnikov, so prepričani manjši delničarji. Izvirni greh vsega dogajanja je po njihovem mnenju nova cenitev nepremičnin družbe, ki je vodila v slabitve, te pa v 25-milijonsko izgubo, razglasitev insolventnosti in skoraj zagotovo tudi v razlastitev delničarjev. Več kot očitno je torej, da se bodo manjši delničarji do zadnjega borili proti razlastitvi in tudi dokapita-lizacije, ki je na dnevnem redu naslednje seje skupščine, ne nameravajo podpreti. Thermana namreč po njihovem mnenju sploh ni insolventna, lanska izguba pa je prikazana previsoko in ne kaže dejanskega stanja podjetja. Odvetnik Borut Soklič v imenu manjših delničarjev, med katerimi sta tudi podjetji Remont in KM Inštalacije, trdi, da je uprava Thermane samovoljno naročila novo cenitev zdravilišča, ki je sprožila vse nadaljnje postopke in se bo (v prisilni poravnavi?) očitno zaključila z razlastitvijo zdajšnjih delničarjev. Cenilec prepolovil vrednost zdravilišča Soklič je prepričan, da finančno stanje Thermane ni tako dramatično, kot trdi vodstvo družbe. »Drži, da ima Thermana težave, ker je v preteklosti najemala kratkoročna posojila za dolgoročne naložbe, zdaj pa je treba denar vrniti, vendar razmere niso tako hude, da bi vodstvo moralo razglasiti insolventnost. Še zlasti, ker so banke aprila letos podprle njen načrtu finančnega prestrukturiranja. Ne vem, kaj se je nato zgodilo v samo enem mesecu, da je predsednik uprave Andrej Bošnjak maja naročil cenitev nepremičnin, na podlagi katere se je potem opravilo prevrednotenje kapitala. Ta nova cenitev pa je pravzaprav vir vsega zla,« pravi odvetnik. Pri tem opozarja, da uprava sploh ne želi pojasniti, zakaj se ^^^^^^^____ je za cenitev odločila. V letnem poročilu je samo zapisala, da »obstajajo indici za morebitno precenjenost sredstev družbe«, nikjer v nobenem drugem dokumentu in tudi na sami seji skupščine pa kljub pozivu malih delničarjev ni hotela pojasniti, kateri so znaki, ki kažejo na precenjenost. Cenitev je opravil isti cenilec, ki je nepremičnine Thermane ocenil že pred dvema letoma, vendar je sedanje vrednotenje za kar 38 milijonov evrov nižje od prvega. »Tako visoka razlika zahteva drugo mnenje, ki bi ga morala naročiti uprava sama. Ne le, da tega ni storila, cenitveno poročilo skriva pred delničarji,« pravi Soklič. Nestrokovno poročilo, usodne odločitve Mali delničarji so namreč že pred avgustovsko sejo skupščine zahtevali ceni-tveno poročilo, vendar so iz dveh obsežnih dokumentov dobili le nekaj več kot dvajset strani. A so ob pomoči izvedencev tudi na tako skromni osnovi ugotovili, da je poročilo nestrokovno in zato skrajno neprimerno kot podlaga za sprejemanje tako pomembne in usodne odločitve, kot je razglasitev insolventnosti. Zato bodo sodišču predlagali, da Ther-mani naloži predložitev celotnega poročila, zahtevali bodo tudi pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja o izvedenih postopkih - ne le o cenitvi, ampak tudi o vsem, kar je tej cenitvi sledilo. »Zanimivo je namreč,« pravi Soklič, »da je Andrej Bošnjak ves čas trdil, da je revizor tisti, ki je zahteval prevrednotenje vrednosti zdravilišča. Vendar revizor kaj takšnega sploh ne sme zahtevati, kar je sam odločno povedal tudi na seji skupščine.« Iz vsega tega dogajanja je po Sokličevem mnenju mogoče zaključiti, da je uprava na lastno pobudo začela nepotrebne postopke. Posledica teh postopkov je v manj kot enem mesecu še ena seja skupščina, za katero mali delničarji že zdaj napovedujejo izpodbojno tožbo. Seja je, kot trdijo, sklicana na podlagi razglašene insolventnosti, pri čemer je izhodišče za insolventnost, to je ceni-tveno poročilo, delničarjem neznano. »Poleg tega obstaja sum, da cenilec svojega dela ni opravil strokovno. In če dela ni opravil strokovno, je tudi prevrednotenje sredstev nezakonito, ker temelji na neveljavni podlagi,« opozarja Soklič. Zadnja možnost za delničarje? Na novo sejo skupščine bodo morali manjši delničarji čakati dlje, kot je bilo napovedano. Vodstvo Thermane je namreč v torek preklicalo sejo, ki je bila napovedana za 11. september, in jo prestavilo na 24. september. Vendar to ni edina sprememba, ki se je zgodila. Tudi dnevni red prestavljene skupščine je drugačen. Poleg zmanjšanja osnovnega kapitala s skoraj 16 milijonov evrov na le dobre tri milijone, s čimer bi delno pokrili lansko visoko izgubo ter skoraj v celoti razlastili delničarje, je namreč predlagana samo dokapitalizacija, ki bi jo izvedli zdajšnji delničarji. V nakup bi jim ponudili za 16 milijonov evrov novih delnic, uprava pa je določila, da bi bilo povečanje osnovnega kapitala uspešno, če bi delničarji kupili najmanj 75 odstotkov novih delnic. O dokapitalizaciji, ki bi jo izvedli s pretvorbo terjatev bank upnic v lastniške deleže, pa ni več sledu. V Thermani pojasnjujejo, da so se za preklic odločili, ker so na podlagi prijav ugotovili, da se seje ne bodo udeležili vsi delničarji in torej predlaganih sklepov ne bi mogli veljavno spre- jeti. Na naše vprašanje, koliko delničarjev se seje ne bi udeležilo, predvsem pa, kateri, predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak ni odgovoril. Prav tako ni pojasnil, zakaj na dnevnem redu prestavljene seje ni več predloga sklepa o konverziji terjatev bank upnic v lastniške deleže. Zapisal je le, da se delničarji zdaj neposredno pogovarjajo z bankami upnicami, ki so na zadnjih sestankih v Laškem povedale le, »da pričakovanja obstoječih lastnikov presegajo realne možnosti.« Kaj to konkretno pomeni, Bošnjak ni navedel. Poudaril pa je, kar je zapisano tudi v sklicu naslednje skupščine, da s to sejo delničarjem dajejo še zadnjo možnost, da sami pripomorejo k odpravi insolventnosti in znižanju zadolženosti družbe. »Če delničarji predlagane doka-pitalizacije ne bodo izvedli, družbi oziroma poslovodstvu ostajajo na voljo le še zakonske možnosti za sanacijo stanja,« je še sporočil Bošnjak. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (TimE) NATANČNO VEMO, KJE JE NAŠE MESTO. V vašem mestu. Tukaj smo, v vaši bližini. Z našo mrežo poslovalnic vam poskušamo biti blizu na vsakem koraku. S storitvami vam želimo olajšati življenje in pomagati pri doseganju ciljev. Živimo z vami. Od generacije do generacije. Osrednja banka v vaši regiji. 150 let I banka celje www.banka-celje.si Note za oživitev mestnega središča so pripravljene, čez mesece pa se bo slišalo, kako uigrano bodo zaigrali Celjani. Polepšano mesto bodo oživili šele ljudje CELJE - Končana 7,6 milijona evrov vredna obnova starega mestnega jedra zdaj od vseh, ki tam živijo, delajo in ustvarjajo, terja nadaljnja prizadevanja. Zgolj obnovljeni mestni tlaki in komunalni vodi brez novih, zanimivih vsebin v mestno središče ne bodo privabili več življenja. Prav živahnejši utrip mestnega središča pa je cilj, ki si ga želijo v Celju doseči vsi, tako občinska uprava z mestnim marketingom kot seveda tudi vsi, ki si v lokalih starega mestnega jedra služijo vsakdanji kruh. In nenazadnje si tudi velika večina meščanov želi, da se Celje ne bi spremenilo v mesto duhov že nekaj minut zatem, ko se konča običajen delavnik. Ob koncu obnove starega mestnega jedra so v petek zvečer na Glavnem trgu pripravili slovesnost, na kateri so kulturni program oblikovali Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta, Trobilni kvintet Glasbene šole Celje, plesalci Plesnega vala in Baletne šole Tama-re Divjak ter kantavtorica in šansonjerka Jana Kvas. Temu je sledilo druženje na trgu pred Mestnim kinom Metropol, kjer je za zabavo poskrbela skupina Uglašena riba ... in kljub temu da so v mestni obči- ni za darila meščanom pripravili dežnike z napisom Dobimo se v mestu, je celo letos sicer zelo nestabilno poletno vreme dolgo zdržalo brez dežja. Župan Bojan Šrot se je meščanom in vsem, ki so med aprilom 2012 in letošnjim septembrom v mesto prihajali po opravkih, zahvalil za potrpežljivost. Kljub temu da je bilo mestno središče eno samo veliko gradbišče, so namreč ljudje to sprejemali zelo strpno. Namesto negodovanja je bilo večinoma mogoče slišati optimistične napovedi, da se splača potrpeti, saj bo potem »veliko bolje«. Sporazum brez fige v žepu Obnova mestnega središča pomeni le prvi, sicer velik in pomemben korak do cilja, zdaj je na vrsti vsebinska prenova, ki jo bodo v mestni občini skušali doseči tudi s skupnimi akcijami mestnega marketinga. Že v petek se je tako 45 podpisnikov, med katerimi so bili ob mestni občini večinoma trgovci, gostinci in nekatere mestne ustanove, zavezalo, da bodo sodelovali pri razvoju mestnega jedra. Da bi se trudil čim širši krog ljudi, so bile k podpisu sporazuma povablje- ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN NA KRATKO Dočakali 1,2 milijona evra CELJE - Mestna občina je konec minulega tedna prejela sklep o sofinanciranju vrtca na Hudinji v višini 1,2 milijona evrov. Tako bo enota Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji svoja vrata otrokom odprla predvidoma v ponedeljek, 15. septembra. Starše, ki so v to enoto vpisali 166 malčkov, o selitvi podrobno obveščajo v zdajšnjih začasnih prostorih, kjer so zagotovili varstvo za njihove otroke, starše tistih malčkov, ki so ostali v domačem varstvu, pa po pošti oziroma telefonu. Mestna občina zdaj končno lahko konča 2,2 milijona evrov vredno naložbo, saj je bil pogoj za pridobitev nepovratnega denarja to, da vrtec pred koncem razpisa ni dokončan. 9-od-delčni nizkoenergetski vrtec na Hudinji bo med najsodobnejšimi v državi, ta teden pa so v Celju izkoristili za to, da zanj pridobijo uporabno dovoljenje in da stavbo pod svoje okrilje tudi uradno prevzame Vrtec Tončke Čečeve. IS Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto »VODJA SLUŽBE ZA OBRAČUN« za katerega lahko kandidirajo vsi, tudi pripravniki (mora biti razvidno iz vloge), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: končana Vi/1, VI/2 ali VII. stopnja izobrazbe smer računalništvo in informatika (univ. dipl. inž. računalništva in informatike (VII), dipl. inž. računalništva in informatike (VI/2), inž. računalništva in informatike (VI/1), ali podobne strokovne izobrazbe), znanje slovenskega jezika, izpit B kategorije, uporaba osebnega računalnika - zahtevno. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z življenjepisom do 20. 9. 2014 na naslov podjetja s pripisom PRIJAVA ZA PROSTO DELOVNO MESTO. Vabilo k podpisu sporazuma o sodelovanju pri razvoju mestnega središča ne III. OŠ in Glasbena šola Celje in dve banki, ki delujeta v mestnem središču. Se je pa v mestnem marketingu očitno zgodila nerodnost in so med vabljenimi povsem prezrli ljubiteljsko kulturo. Tako so bili razočarani zlasti v Zvezi kulturnih društev Celje, saj so po besedah predsednika Živka Beškovnika prav ljubiteljski kulturniki tisti, ki so doslej vnašali na mestne ulice in trge največ življenja. Pomemben partner v mestu so seveda tudi meščani. V njihovem imenu je sporazum podpisal predsednik Mestne četrti Center Andrej Dušan Pavlin, ki je ob tem poudaril, da si želi, da med podpisniki ni takšnih, ki bi držali figo v žepu ob tem, ko bi pod listino zapisovali svoje ime. »Vsi si želimo živahno mesto, v veliko lokalih se močno trudijo,« je povedal in ob tem dodal, da bi morali svoje zdaj primakniti še vsi, ki so zadolženi za nadzor. »Ne le stanovalci, prepričan sem, da bi bili tudi v vseh tistih lokalih, ki poslujejo po predpisih, namreč veliko bolj zadovoljni, če bi v mestnem središču pogosteje srečevali inšpektorje, redarje in tudi policiste. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Tehnični prevzem opravljen SLOVENSKE KONJICE - V mestu je bil v preteklih dneh opravljen tehnični prevzem obnovljene pomožne stavbe dvorca Trebnik. Razpadajočo stavbo je obnovila družba Remont, ki je morala odpraviti še nekatere pomanjkljivosti. Stavba je bila dolgo črna točka mesta, saj je bila nazadnje v tako slabem stanju, da ji je manjkal velik del strehe. Gre za veliko pomožno stavbo dvorca, kjer je v starih časih stanovalo osebje dvorca ter pozneje socialno šibkejši občani. Občina Slovenske Konjice, ki je naročila celovito prenovo stavbe želi, da bi v njej nastal hotel. V prenovljeni stavbi so zato uredili trinajst sob ter konferenčno dvorano. Prenova je bila sofinancirana z evropskim denarjem, z Remontom so podpisali pogodbo v vrednosti 1,3 milijona evrov. Razpis za najem stavbe za 15 letno obdobje je že bil objavljen. BJ Zaživel muzej rudarstva Imajo državnega prvaka LJUBNO - V okviru sejma Agra v Gornji Radgoni je Zavod za gozdove Slovenije pripravil že 16. Državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Kot je povedal Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, so tekmovanja izziv, da se lastniki gozdov, ki sami opravljajo delo v gozdu, pomerijo med seboj in dokažejo. Rezultati pomenijo stalno spodbudo ne samo za tekmovalce, ampak tudi za lastnike gozdov, in sicer za izboljšanje znanja, spretnosti, učinkovitosti, opremljenosti in predvsem varnosti pri napornem delu v gozdu. Na letošnjem državnem tekmovanju je bil najboljši med vsemi udeleženci Domen Arnič, po domače Pekoski, z Ljubnega ob Savinji, ki je postal državni prvak. HŽ LAŠKO - Občina, tamkajšnji center za šport, turizem, informiranje in kulturo ter Rudarsko etnološko društvo Brezno - Huda Jama so nekdanjem zaklonišču ob Muzeju Laško uredili rudarski muzej. Prve obiskovalce bo muzej sprejel ta petek. V Laškem in njegovi okolici je v preteklih dvesto letih potekala pomembna premogovniška dejavnost. Prvi pisni viri govorijo, da so na obeh straneh Savinje - pod Humom in na Šmihelu, Hudi Jami, Govcah in na Breznem že leta 1766 kopali premog. Ta dejavnost se je zaključila leta 1992, ko je iz tamkajšnjega rudnika pripeljal zadnji vagonček premoga. V Muzeju rudarstva bo v jamskem ambientu na ogled video predstavitev zgodovine premogovništva v okolici Laškega in prikaz odkopnega mesta v premogovniku. TV Domačin na drugem mestu VOJNIK - V Vizorah pri Novi Cerkvi je bilo v soboto tekmovanje v smučarskih skokih za deklice in dečke, stare do devet let. Na tekmovanje za pokal Cocta se je prijavilo 42 najmlajših skakalcev iz različnih krajev Slovenije. Tekmovanje je bilo na trinajst metrov dolgi skakalnici. Med cicibankami se je na prvo mesto uvrstila Brina Su-šnik iz SK Triglav, med cicibani je bil prvi Aljaž Repinc iz NSD Bohinj. Najuspešnejši tekmovalec iz naše regije je bil Ožbej Vačovnik Kotnik iz SD Vizore, ki se je uvrstil na drugo mesto. V Smučarskem društvu Vizore, ki je tekmovanje pripravilo, imajo osemnajst svojih skakalcev, in to predvsem v mlajših selekcijah. Najbolj znani so po Timu Zajcu, ki je bil pred dvema letoma svetovni šolski prvak. Predsednik kluba je Feliks Skutnik, trenerja sta Slavko Grm in Bogdan Robnik. BJ NA KRATKO Slovesno ob 70-letnici osvoboditve MOZIRJE - Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje sta v soboto na nogometnem igrišču v Mozirju pripravila osrednjo slovesnost, s katero so obeležili sedemdeset let od pohoda XIV. divizije na Štajersko in osvoboditve Zgornje Savinjske doline. V tem času je prišlo tudi do pobega in osvoboditve 87 britanskih vojnih ujetnikov iz Ožbalta. Na osvobojenem ozemlju je bilo tako vzpostavljeno normalno življenje in prebivalci skoraj niso čutili, da vojna še ni končana. S tem so bili vzpostavljeni temelji osvobojenega ozemlja, ki so ga sicer nemški vojaki še v istem letu znova zasedli in se maščevali partizanom in lokalnemu prebivalstvu. Osrednji govornik na prireditvi je bil Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V programu so sodelovali Godba Zgornje Savinjske doline, Partizanski pevski zbor, Mešani pevski zbor KD Ljubno ob Savinji, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, člani Kulturnega društva Mozirje in Radio Maribor. Častni gost na slovesnosti je bil predsednik države Borut Pahor. HŽ Celovito obnovili osnovno šolo PODČETRTEK - V občini so pred kratkim zaključili energetsko obnovo osnovne šole. Naložba je bila vredna okrog 850 tisoč evrov, od tega je občini od Ministrstva za infrastrukturo in prostor uspelo pridobiti dobrih 545 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Pogodba o pričetku gradbenih del med občino Podčetrtek in podjetjem GES je bila podpisana sredi marca letos, delati pa so pričeli aprila. Kot pravijo na občini, so cilji energetske obnove: povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje proizvodnje toplote iz obnovljivih virov. S prenovo prostorov šole pa naj bi zagotovili tudi boljše delovne pogoje za učence in zaposlene. Energetska obnova je sicer vključevala fasaderska dela na stavbi, izolacijo strehe in zamenjavo stavbnega pohištva. Projekt je vključeval še zamenjavo obstoječe kurilne naprave s kotlom na lesno bi-omaso, hidravlično balansiranje sistema ogrevanja, ureditev razsvetljave in uvajanje energetskega prezračevanja. JP Še vedno odpravljajo škodo ŠOŠTANJ - Pretekli teden so začeli prenavljati ceste in odpravljati nastalo škodo februarske vremenske ujme. Podpisali so pogodbi za obnovo gozdne ceste in odpravo plazu v Belih Vodah ter rekonstrukcijo lokalne ceste pri odcepu Skorno v Florjanu. Skupna vrednost naložbe v Belih Vodah znaša slabih 47,5 tisoč evrov, od tega bo iz državnih sredstev iz sklada za sanacije po naravnih nesrečah občina prispevala slabih 9 tisoč evrov. Preostalih dobrih 38 tisoč evrov bo primaknilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Občina Šoštanj financira projektiranje, vrednost projektantskega nadzora in izdelavo dokumentacije, strokovni nadzor, izdelavo varnostnega načrta in koordinatorja. Med desetimi ponudbami je bila najugodnejša ponudba gradbenega podjetja Pirc iz Luč, za obnovo lokalne ceste v Florjanu pa so po pogajanjih med tremi najugodnejšimi ponudniki izbrali najcenejše podjetje Andrejc iz Šoštanja. Naložba je vredna 321 tisoč evrov, dobrih 99 tisoč pa bo financiranih iz državnega proračuna. Oba izvajalca začetek del napovedujeta v teh dneh, dela pa naj bi se končala sredi oktobra. AK Pripravljeni na zimo VELENJE - Toplovodni sistemi v Velenju so pripravljeni za ogrevalno sezono, tako da se lahko začne ogrevanje stanovanjskih objektov, individualnih hiš in poslovnih ter drugih objektov. Stanovalci v stanovanjskih blokih lahko začnejo ogrevati svoje prostore. Ko stanovalci bloka obvestijo upravnika, da bi želeli začeti ogrevati, ta o tem pisno obvesti Komunalno podjetje Velenje. Na podlagi pisnega obvestila upravnika komunalno podjetje prošnji ugodi. Na sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline je priključenih 35 tisoč uporabnikov, na sistem oskrbe z zemeljskim plinom pa 280 uporabnikov v občinah Velenje in Šoštanj. Čeprav v poslovni enoti Energetika Komunalnega podjetja Velenje pravijo, da ne govorijo o začetku ogrevalne sezone, ker si jo odjemalci določajo sami, so v teh dneh zaradi specifičnih vremenskih razmer priključili na sistem daljinskega ogrevanja že sedem večstanovanjskih objektov. Kot še zagotavljajo, je cena toplotne energije v Šaleški dolini najnižja v Sloveniji in je letos ne nameravajo povišati. AK Direktorja še niso našli V šolskem centru vršilka dolžnosti še eno leto - Nov program SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Šolski center Slovenske Konjice-Zreče bo vodila še eno leto kot vršilka dolžnosti direktorice Jasmina Mihelak Zupančič. V zavodu, ki vključuje splošno gimnazijo v Slovenskih Konjicah in Srednjo poklicno in strokovno šolo Zreče, je v tem šolskem letu novost izobraževanje v programu za gastronomsko-turističnega tehnika. Zaplet, ki je povezan z vodenjem šolskega centra, se je pojavil lani julija, ko je dotedanji direktor Milan Sojč nepričakovano odstopil na začetku svojega drugega direktorskega mandata, pri čemer vzroka ni nikoli povedal. Na povabilo sveta zavoda je funkcijo vršilke dolžnosti prevzela Jasmina Mihelak Zupančič, ki dela tam že skoraj dve desetletji. Na razpis za novega direktorja so se prijavili štirje kandidati, med temi trije z vsemi pogoji. Kljub temu ni prejel pozitivnega mnenja nihče od njih. O tem so odločali v učiteljskem zboru, dijaški skupnosti, svetu staršev, občinskih svetih in nazadnje v svetu zavoda, kjer je bilo tajno glasovanje. Povsod so kandidate zavrnili. Tako so se v svetu zavoda pred dnevi odločili, da bodo Jasmini Mihelak Zupančič mandat vršilke dolžnosti podaljšali še za leto. Nov razpis za ravnatelja nameravajo objaviti spomladi. Nov program V Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče to seveda ni edina novost. Druga je izobraževanje v programu za gastronomsko-turističnega tehnika, kamor se je vpisalo enajst dijakov, med njimi eno Jasmina Mihelak Zupančič bo kot vršilka dolžnosti direktorice na čelu Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče še eno leto. dekle. Dijakinja v srednji šoli v Zrečah, ki prihaja iz Celja, je tam veliko presenečenje, saj se je znašla kot edina med sto tridesetimi fanti. V Zrečah poleg tega letos zno- va izobražujejo v programu za inštalaterja strojnih inštalacij, za katerega ni bilo več let nobenega zanimanja. V šolskem centru izvajajo poleg splošnega gimnazijskega programa med drugim še program za strojnega tehnika in poklicna programa za oblikovalca kovin in orodjarja. V celoten zavod je vključenih 350 dijakov, kar je podobno število kot v preteklem šolskem letu. In možnosti zaposlovanja bivših dijakov po končanih programih poklicne šole? »V gospodarstvu naše okolice, v industriji jih potrebujejo toliko, da bi jih lahko vse zaposlili,« opaža vršilka dolžnosti direktorice šolskega centra. Opozarja na potrebe gospodarstva treh okoliških mest, to je Zreč, Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice. BRANE JERANKO Foto: arhiv šolskega centra V najem dajemo tri opremljene in delujoče gostinske lokale: GOSTILNA ZADRUŽNIK Solčava GOSTILNA KMET Luče RESTAVRACIJA GAJ Mozirje SOLČAVA, Solčava 18 LUČE, Luče 34 MOZIRJE, Cesta v Loke 7 Za več informacij pokličite na: Tel.št.: 03 837 07 00 / Gsm :03i 676 929 Kontaktna oseba je Blanka Plesec Krepijo podjetniški duh ŠMARJE PRI JELŠAH - Več kot 500 ljudi se je doslej pridružilo projektu Mala šola podjetnikov, katerega cilj je povezovanje malih in srednjih podjetij na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške ter spodbujanje mladih za podjetništvo. Projekt soustvarjajo Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica ter čez-mejni partnerji iz Varaždina in Krapine. Mlade v zadnjih letnikih srednjih šol animirajo z informativnimi delavnicami, kjer jim predstavijo prednosti in pasti podjetniške poti. V sklopu projekta nastajata mobilna aplikacija, ki bo simulirala dinamično podjetniško okolje, prav tako pa spletna stran, ki bo zbliževala podjetnike s Slovenije in Hrvaške. VSAK ČETRTEK Btäifl ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Naročnikom se je pridružil tudi Mladinski center Velenje www.mc-velenje.si Poleg številnih izobraževanj na temo podjetništva, informacijsko komunikacijskih tehnologij in tujih jezikov, so sodelujoči partnerji mlade iz obeh strani meje povabili na izmenjavo dobrih praks. Svoje ideje so z njimi med drugim delili predstavniki Kozmetike Afrodita, Orglarstva Škrabl, podjetja Petek ter Izobraževalnega centra Prah. TV Kdo bo vodil LUŠ in JSKD? ŠENTJUR - Odkar ima občina v državnem zboru dve poslanki, sta brez vodstva ostali dve pomembni krajevni inštituciji. Direktorico Ljudske univerze Šentjur Jelko Godec je zamenjala vršilka dolžnosti Alja Pole-nek. Kdo bo dolgoročno nadomestil Anito Koleša na območni izpostavi JSKD, se za zdaj še ne ve. Ljudska univerza je zaposlovala tudi do šest ljudi, z različnimi projekti so uspeli na številnih razpisih in v občino pritegnili veliko evropskega in državnega denarja za izobraževanje odraslih. Po novem je vlogo vršilke dol-žnostiprevzela žedoslejzaposlenavzavoduAljaPolenek. Kot pravi, vizija in poslanstvo ljudske univerze tudi pod njenim vodstvom ostajata enaka. Jelka Godec v okviru zakonskih možnosti poleg poslanskega mandata ostaja petinsko zaposlena kot predavateljica. Manj dorečena je kadrovska rešitev v šentjurski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Anito Koleša trenutnonadomešča študentka. Zadva mesecajepravna pooblastila zanje dobil vodja izpostave Šmarje pri Jelšah David Stupica. »Glede na finančne razmere v državi takojšnje kadrovske rešitve nepričakujem, upam pa, da bo do konca leta ministrstvo izdalo soglasje za nadomestno zaposlitev,« je povedala Koleševa. V vmesnem času bodo aktivnosti tekle bolj ali manj nemoteno. Tudi abonma Gustav bodo razpisali, verjetno pa bo vpis terminsko nekoliko zamaknjen. StO PRILOGA ^ Ц ^ 1 ^ m ^ шш h .A. J^m M >• d s л Јф Љ M. /-Л ^^ Neprecenljiva vrednost knjig V knjižnici frančiškanskega samostana Marija Nazaret približno 5 tisoč enot zgodovinskega gradiva - Vedno se najde nekdo, ki potrebuje podatke iz knjig Na griču ob sotočju Savinje in Drete leži frančiškanski samostan, ki ga je leta 1623 grof Sigismund podaril škofu Tomažu Hrenu. V Nazarje so frančiškani iz Ljubljane prišli leta 1632 in 49 let pozneje zgradili cerkev. V samostanu že deset let živi pater Franc iz Vitanja, ki se je za samostansko pot odločil leta 1976. Od nastanka samostana so frančiškani zbirali knjižno gradivo, ki so ga potrebovali za redno izobraževanje, delovanje teološke šole in ljudske knjižnice za otroke. Leta 1752 so ustanovili knjižnico, ki je bila med drugo svetovno vojno, leta 1944, s samostanom poškodovana. Ob tem je bil uničen dobršen del dragocenih knjig, nekatere so bile več desetletij neustrezno hranjene, nekaj pa se jih je ohranilo in so dobile mesto v prenovljeni samostanski knjižnici. Trubar in Dalmatin V njej je kar nekaj redkih zapisov. Rokopisi na perga-mentu iz 11. in 12. stoletja, prevod evangelijev Primoža Trubarja Ta celi Novi testament našiga Gospudi inu Iz-veličarja Iesusa Christusa, na dva majhina dejla razdilen iz leta 1557 in dva izvoda Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Večina gradiva je s področja teologije, zastopani pa so tudi medicina, pravo, zgodovina, jezikoslovje, leksikoni in bele- V samostanu je delovala tudi lekarna, ki je bila tedaj edina lekarna v Zgornji Savijski dolini, zato je v knjižnici ohranjenih mnogo zeliščarskih knjig, ogromno pa je tudi literature za medicino in kirurgijo. Nad več kot pet tisoč knjigami bdita pater Damjan in pater Franc, ki jih očistita, prelistata, preženeta molje in z njih pobrišeta prah. tristika. V vsakem samostanu je potekal pouk neke smeri, v tem so poučevali filozofijo. »Za kakovosten študij so potrebovali bogato zbirko knjig. Najkasneje dve leti po izidu so že polnile police naše knjižnice.« Verska literatura Knjižnica hrani približno pet tisoč enot gradiva z letnicami nastanka do leta 1830. Od znamenitih verskih tiskov imajo v lasti Lutrovo Biblijo iz leta 1535. Poleg starejših in mlajših izdaj biblij v latinskem in nemškem jeziku hranijo obsežen korpus knjig iz 16. stoletja. Med njimi sta tudi kodeks komentarjev k Svetemu pismu iz leta 1508 in nekaj let mlajši latinski prevod Evangelijev Erazma Rotterdamskega. Večjezični slovarji Posebnost so popolne izdaje medicinskih in zgodovinskih del in trojezični pojmovni slovar, ki so ga uporabljali učenci latinskih šol. Med jezikoslovnimi deli se ponašajo s Calepinovim šestjezičnim latinsko-grško--italijansko-francosko-špan-sko-nemškim slovarjem iz leta 1567. V pariški izdaji latinske Nove zaveze iz leta 1578 je zapisana slovenska molitev, ki je verjetno prvo natisnjeno daljše slovensko katoliško besedilo. Na perga-mentnih listih, porabljenih za vezavo knjig, se je ohranilo nekaj besedil z nevmami -staro obliko zapisovanja not, ki je bila v rabi do 13. stoletja. Večina gradiva je v latinščini in nemščini, manj v drugih jezikih. Pomembni zgodovinski dokazi Eden najstarejših zapisov je tudi knjižica, ki je razvozlala ugibanja in napake, od kod so prišli frančiškani v Nazarje, pojasni pater Franc. Zgodovinarji so okna (les, les/alu, pvc) vhodna vrata montažne hiše panoramske stene polkna swesna okna podstrešne stopnice meSHWin 014 - najdete nas prostor 31. GLIN NAZARJE d. o. o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje, T: 03 83 98 600, E: info@glin.si V knjižnici hranijo tudi knjigo, strogo varovano, z originalnim podpisom Valentina Vodnika iz leta 1557. »Vsaka knjiga ima pomembne dodatne zapise. V njih so se podpisovali študentje, novinci, zapisovali svoje ugotovitve,« pove pater Franc in doda, da lahko iz takšnih zapisov sklepajo tudi o dogajanju v samostanu in okolici. Na fotografiji je fotokopija strani iz knjige s podpisom enega najvplivnejših in najpomembnejših slovenskih pesnikov in jezikoslovcev. NAZARJE PRAZNUJE 9 »Zbirka tako pomembnih knjig ima za nas neprecenljivo vrednost. Knjige, ki smo jih po vojni izgubili, se počasi vračajo,« veliko vrednost knjig pojasni pater Franc in doda, da tiste, ki jih najdejo v antikvariatih, tudi odkupijo. Prevod Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Pet inkunabul je postavljenih v zaščitene vitrine. Najpomembnejša je delo nemško in latinsko pišočega humanističnega in satiričnega pesnika Sebastijana Branta z naslovom Razne pesmi, ki je izšla v Baslu leta 1498. Na obisk prihaja veliko učencev in dijakov, redni obiskovalci so gimnazijci iz Lendave, najpogostejši pa so romarji, ki se odločijo za romanje po Benedikto-vi romarski poti, katere del je nazarski samostan. »Trubarja nima vsaka knjižnica in na to bi morali biti domačini ponosni,« opozori pater Franc in doda, da je ti ne poznajo najbolje. namreč delali napake pri prepisovanju letnic, ki so se nato prenašale in se še vedno od enega zapisa do drugega, saj študenti, ki raziskujejo ta področja, pogosto prepisujejo in ohranjajo napačne zapise, opozarja pater Franc. »V knjižici so v nemškem in latinskem jeziku zapisani dohodki samostana kmetov z Ljubne-ga in ure, ki so jih oddelali. Med temi zapisi so še danes prisotni slovenski priimki družin iz Rastk, ki sem jih sam poiskal na vasi,« ponosno pove pater in doda, da ni denarja, s katerim bi jih kdorkoli lahko odkupil. Čeprav nazarska frančiškanska knjižnica ni najbogatejša med samostanskimi knjižnicami v Sloveniji, ima nekaj zelo pomembnih slovenskih knjig. Med drugo svetovno vojno so samostan okupirali Nemci, leta 1946 pa so se iz izgnanstva vrnili frančiškanski patri, ki so samostan obnovili in še danes med drugim skrbno varujejo zaklade slovenske književnosti. ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA Eden od treh prejemnikov zlatega grba Občine Nazarje je tudi pater Mirko Silvester, ki že 25 let bogati duhovno delovanje nazarske župnije. Nedavno je praznoval diamantno mašo - 60 let mašništva - kar se je zgodilo prvič v zgodovini nazarskega samostana. Več kot 20 let je služboval tudi v Ameriki, veliko bogoslužnih tekstov je prevedel iz latinščine, ki jo je poleg angleščine tudi poučeval. Pater Franc drži v rokah knjigo dohodkov in prihodkov, v kateri so zapisane vse dajatve kmetov med leti 1667 in 1886. Iz njih je razvidno, da so ljubenski kmetje iz Rastk samostanu morali dati kar desetino svojega pridelka. »To je knjiga, ki nam je pomagala, da smo zgodovinarjem dokazali, da so se v svojih zapisih motili, ko so dejali, da so frančiškani v Nazarje prišli iz bosanskega mesta Rostock. To je knjiga o dajatvah iz vasi Rastke na Ljubnem ob Savinji.« Veliko zaslužnih občanov Ob občinskem prazniku bodo zlati grb Občine Nazarje prejeli Roman Krajner, ki je na čelu Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje že več kot 35 let, pater Mirko Silvester, ki živi v frančiškanskem samostanu Marije Nazaret v Nazarjah in že 25 let bogati duhovno delovanje v nazarski župniji. Nedavno je praznoval diamantno mašo, kar se je zgodilo prvič v 390-letni zgodovini nazarskega samostana. Zlati grb si je prislužila tudi Ida Pustoslemšek Kramer za dolgoletno vodenje Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Mozirje, za prizadevanje za ohranitev javnega zdravstva v dolini in za zdravje prebivalcev celotne doline. Srebrni grb občine si zasluži Franci Kotnik, aktiven član odbora za pripravo Lesarskega praznika. Sodeluje v številnih društvih in je kot povezovalec popestril mnoge prireditve. Bronastega bodo dodelili Župnijski Karitas Nazarje za požrtvovalno dobrodelno pomoč ljudem v stiski, župniku Ivanu Šelihu, povezovalnemu členu med župnijo, društvi in krajevno skupnostjo ter Občino Nazarje. Nedavno je praznoval deset let mašniškega posvečenja. Bronasti grb si zasluži tudi kmetovalec Ivan Poljanšek, član živinorejskega društva, ki svojo humanost že štirideset let izkazuje tudi kot gasilec. Županova priznanja bodo prejeli Sonja Špo-ljarić, gradbeni odbor Župnije Šmartno ob Dreti, odbor Planinskega društva Nazarje, družina Jelšnik in Godba Zgornje Savinjske doline za dolgoletno uspešno delovanje in vrhunske tekmovalne dosežke. Za posebna priznanja pa so zaslužne organizacije ob svojih okroglih jubilejih delovanja. PGD Nazarje ob 90-letnici, PGD Gorica ob Dreti ob 90-letnici, nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije ob 20-letnici in Center za samostojno učenje Nazarje ob 10-letnici delovanja. AK Vilma Slapnik s.p. Brdo 11 3341 Šmartno ob Dreti Pokličite: Smučarski kompleti Windstopperji Športne in pohodniške hlače Ostala oblačila za prosti čas Maturantske in svečane obleke Popravila/predelava vseh vrst oblek Razmnoževanje krojev www.afrodita-modnekreacije.si 10 NAZARJE PRAZNUJE Narava je polna čudovitih skrivnosti Vsak hlod iz Zgornje Savinjske doline pripoveduje svojo zgodbo V Sloveniji je brezposelnih več kot tretjina mladih. Veliko diplomantov po končanem študiju ostaja doma pri starših, saj ne najdejo zaposlitve. V podobnem položaju se je znašel tudi devetindvaj-setletni gozdar Tadej Lever iz Šmartnega ob Dreti pri Nazarjah. Pred štirimi leti je končal študij gozdarstva in vzel usodo v svoje roke. »Z lesom in gozdom sem povezan že od otroških let,« pove nadebudni mladenič, ki sta ga velika želja po ustvarjanju z lesom in vpliv študija pripeljala do odločitve, da je začel izdelovati stavbe iz hlodov. Tadejevi starši imajo doma v Šmartnem lesnopredelovalni obrat, kar ga je tudi spodbudilo k študiju gozdarstva. To naj bi bil poklic, kjer vsakdo dobi zaposlitev, a se je ob koncu njegovega študija stanje spremenilo. Zaposlitev v tej panogi ni bilo več. »To bom enkrat delal!« Toliko lesa imamo, a ga ne znamo izkoristiti, je nad stanjem v Sloveniji razočaran Tadej. Ideja o tem, kaj bi po-čelv življenju,sejeporodila, ko je mama domov prinesla revije, v katerih so bile hiše iz hlodov. »To bom enkrat delal,« je vzkliknil Tadej. Poiskal je literaturo in ljudi, ki bi mu lahko s svojimi izkušnjami in z znanjem pomagali pri izdelavi. Začel je sam, nato se mu je pridružil kolega Andrej, pozneje pa je Tadej zaposlilše dva delav- ca. Tako so zdaj štirje in skupaj gradijo že sedmi objekt. Kar je dala mati narava Začel je doma. Njegov prvi projekt iz hlodov je bil nadstrešek za avtomobile. Vse, kar izdelujejo, je iz zgornje savinjskega lesa. Gre za smrekoin macesen, odvisno SPODBUDNA ZGODBA »Nisem vedel, ali mi bo uspelo ali ne, a če stojiš za svojimi cilji, greš naprej ne glede na to, kaj se zgodi na poti,« je v svoj uspeh prepričan Tadej, ki je pri rosnih šestindvajsetih letih ustanovil podjetje Alplog. Univerzitetni diplomirani inženir gospodarstva Tadej Lever je pri devetindvajsetih letih z voljo do dela, željo po ustvarjanju in odprtimi očmi, s katerimi spremlja dogajanje v lesarstvu, prekosil že marsikaterega »starega mačka« na svojem področju. od želje stranke, pojasni Tadej. »Drevesna vrsta ni tako pomembna kot to, da držimo vlago čim dlje od lesa.« Zato so temelji betonski, da je les dvignjen od tal, še pojasni. S svojim raznolikim znanjem znajo pokriti tako streho kot opremiti unikatno hišo. S takšnim načinom gradnje vsak dobi neponovljivo hišo z naravnimi oblikami lesa, je prepričan. »Kar je mati narava dala hlodu, lahko občudujemo vsak dan. Vsak hlod ima svojo zgodbo.« Gre za zelo zahtevno fizično delo, ki ogroža njihovo zdravje, zato se poslužujejo tudi ergo-nomskih načinov dela. Zaradi mase gradbenega materiala si morajo pri prenosu hlodov pomagati z žerjavi. »Ko prideš domov, samo ležeš v posteljo. Fitnes odpade!« Ročno delo Najprej s stranko podpišejo pogodbo in uskladijo načrte. V gozdu z gozdarji izberejo ustrezna drevesa, jih posekajo, odkupijo in prepeljejo v skladišče. Tam hlode olupijo, oštevilčijo, preverijo formule in začnejo ustvarjati. Z motorno žago pripravijo spoje, sledi še eno lupljenje, da s posebnimi noži odstranijo najmanj odporne dele lesa, da ta postane odpornejši. Les premažejo z borovo soljo, ki služi kot naravna zaščita pred insekti in glivami. V proizvodni hali hišo sestavijo, ko ustreza meram, jo razstavijo, pritrdijo tesnila in namestijo slovensko ovčjo volno, ki med hlodi služi kot izolator. »Želim delati s slovenskimi proizvodi, da delovna mesta ostajajo pri nas.« Pri stranki potem hlode ponovno sestavijo in počasi začne nastajati edinstvena hiša. Nov izum? Zanimajo ga nenavadni projekti: »Samo da ni hiša šti-rioglata. Veselim se posebnih zahtev vsake stranke.« Poleg novih gradbenih izzivov bi z ekipo radi izdelali stroj, ki bi olajšal beljenje lesa, kar zdaj počnejo z lupilniki. S tem bi prihranili veliko časa, je prepričan samostojni podjetnik, ki je na začetku podjetniške poti veliko truda vložil v učenje zaposlenih. Ker gre za novo panogo, so bili določeni postopki izdelave večini še znani, a je vztrajal, saj imajo hiše iz hlodov velik potencial. Opaža namreč, da se vedno več ljudi vrača k naravi in si posledično tudi želi naravnega bivanja. ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA B/S/H/ Z novo energijsko nalepko za sesalnike bo izbira lažja BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Za boljši jutri. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si Evropska unija je 1. septembra 2014 uvedla energijsko nalepko za sesalnike. Tako bodo jasno prikazane lastnosti aparatov, kar vam bo v pomoč pri nakupu sesalnika. Nalepka ob nakupu omogoča pregled bistvenih lastnosti sesalnika, ki jih lahko hitro in enostavno primerjate pri različnih aparatih. Z enim pogledom lahko iz nalepke razberete vrednost porabe energije (A-G), učinkovitost čiščenja na preprogi, učinkovitost čiščenja na trdih tleh, stopnjo hrupa in stopnjo emisije prahu. Po septembru 2014 lahko proizvajalci umestijo na trg le še sesalnike z močjo motorja do 1600 W. Aparat energijskega razreda A ima tako moč manj kot 850 W. Pri sesalnikih pa je odločilna predvsem moč čiščenja, ki se na nalepki loči na čiščenje preproge in čiščenje trdih tal. Pričakovanjem kupcev morajo ustrezati tudi stopnja emisije prahu in glasnost aparata pri sesanju. Podjetje BSH Bosch in Siemens Hišni aparati je z energijsko varčnimi in zelo zmogljivimi sesalniki Bosch in Siemens že usmerjeno v nove predpise. Poleg prednosti za kupce vidi BSH tudi možnosti za proizvajalca, saj je z energijsko nalepko mogoča transparentna primerjava med aparati. Bosch in Siemens pri motorjih sesalnikov stavita na energijsko varčno kompresorsko tehnologijo motorja, ki pri nižjih nazivnih močeh motorja dosegajo višjo učinkovitost čiščenja. Promocijsko besedilo www.bosch-home.si www.siemens-home.si ŠMARJE PRI JELŠAH - Pet občin Obsotelja in Kozjanskega gradi vodovodno omrežje v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Projekt bi moral biti po prvotnih načrtih končan do 2. septembra, vendar je Občina Šmarje pri Jelšah, ki je njegova skrbnica, dosegla podaljšanje roka do 15. oktobra. Projekt se, kar se tiče grad- ša več kot 11,6 milijona evrov, evrov. Zdaj se občine Kozje, benih del, končuje. Od skupne je realizacija do avgusta prese- Podčetrtek, Rogaška Slatina, pogodbene vrednosti, ki zna- gla vrednost desetih milijonov Šmarje pri Jelšah in Rogatec Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle je skupni projekt šestih občin, le da Občina Šentjur svoj del vodi ločeno. Celotna naložba, ki bo oskrbo z zdravo pitno vodo omogočila več kot 32 tisoč občanom Obsotelja in Kozjanskega, je vredna skoraj 14 milijonov evrov, od česar bo dobrih deset milijonov evrov prispeval Kohezijski sklad Evropske unije. Projekt Oskrba s pitno vodo se končuje. V Občini Šmarje pri Jelšah so za razumevanje in strpnost hvaležni lastnikom zemljišč in uporabnikom cest, saj je bil med gradnjo vodovodnega omrežja pogosto oviran promet. Fotografija prikazuje gradnjo vodovodnega omrežja v kraju Sveti Štefan. Voda bo pritekla poldrugi mesec kasneje Gradbena dela se končujejo - Tehnični pregled konec septembra pripravljajo na administrativni konec projekta. Za začetek oktobra načrtujejo tehnične preglede naložbe in pridobitev uporabnih dovoljenj. Kljub temu je šmarska občina, ki je nosilka projekta, po predhodnem soglasju ministrstva za kmetijstvo in okolje podpisala dodatek k osnovni gradbeni pogodbi, je povedal vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Šmarje pri Jelšah in skrbnik projekta Peter Planinšek. »Vzrok so prvotni zapleti, povezani s čakanjem na podpis pogodbe o sofinanciranju, saj so dela takrat potekala počasneje, kot bi lahko. Glede na to, da gre pri gradnji omrežja za pretežno zemeljska dela, je vzrok za zamudo tudi slabo vreme,« je dejal. Izplačila še zamujajo Dodatek k pogodbi vključuje tudi za približno 200 tisoč evrov nepredvidenih del, ki so se izkazala kot nujna za delovanje vodovodnega omrežja. Po besedah Planinška gre za navezave na obstoječe vodovodno omrežje. Nekoliko večji obseg dodatnih del je v Občini Rogaška Slatina. Na območju, predvidenem za cevovod, se je namreč sprožil zemeljski plaz, ki je bil nujno potreben sanacije. Spomnimo, da je šmar-ska občina vrsto mesecev čakala na podpis pogodbe o sofinanciranju s pristojnim ministrstvom, kljub temu da je že novembra lani podpisala pogodbo z izvajalcem del za gradnjo vodovodnega omrežja. Po besedah Planinška projekt še vedno spremljajo zamude nakazil iz državne in evropske malhe. Ker izplačila nenehno zamujajo, se mora šmarska občina soočati z zamujenimi plačilnimi roki. TINA VENGUST Foto: Občina Šmarje pri Jelšah NA KRATKO Nov predsednik VITANJE - V soboto je bil občni zbor slovenskega društva piscev besedil narodnozabavne glasbe. Za novega predsednika društva so izbrali Mateja Kocjančiča iz Žužemberka. Dosedanji predsednik Anton Gričnik, zreški rojak iz Ljubljane, za predsednika ni več kandidiral. Na zboru so se odločili, da bo Vodovnikovo nagrado društva za pisce besedil prejel Bernard Miklavc iz Domžal. Med zborom so prav tako razpravljali o kakovosti besedil na področju na-rodnozabavne glasbe, saj se preveč pojavljajo iste teme in je včasih pomembno le, da se takšna glasba dobro proda. Razpravljali so še o delovanju Sazasa in ugotavljali, da posamezniki z njegovim sistemom nagrajevanja niso zadovoljni. Za kraj naslednjega zbora društva so izbrali Žužemberk. Udeleženci, bilo jih je več kot trideset, so si v Vitanju ogledali vesoljski center, Brodejev etnološki muzej, razstavo križev na Slovenskem in Skazovo goslarsko delavnico. BJ Nove table DOBRNA - Pred nekaj dnevi je občina postavila tri informativne table, in sicer v samem središču kraja, pri glavnem parkirišču ter pred hotelom Vita. Na panojih je letalski posnetek območja občine, kjer so med drugim označene znamenitosti, nastanitvene možnosti, turistične kmetije, različne krajevne ustanove, pohodniške in kolesarske poti. Prav tako so zapisani splošni podatki o občini in nujne telefonske številke. Na Dobrni so podobne table postavili pred desetletjem, vendar so zdaj nekateri podatki že zastareli. Table so postavili v sodelovanju med občino in Zavodom za šport, turizem in kulturo Dobrna. BJ Blagoslovili poslovilno vežico ROGAŠKA SLATINA - Da je po štirih desetletjih gradnja poslovilne vežice v kraju nujna, so se strinjali prebivalci krajevne skupnosti Sv. Florijan. Občina jim je v želji po enakomernem razvoju v vseh krajih prisluhnila in za naložbo namenila 320 tisoč evrov. Nova poslovilna vežica bo omogočila dostojnejše izvajanje poslovilnih slovesnosti v kraju. Da prihodnje generacije ne bodo imele težav s pomanjkanjem prostora, sta v novogradnji urejeni dve mesti za pokojne, kljub temu da je v kraju le okoli 12 pogrebnih slovesnosti letno. Poslovilno vežico je gradilo podjetje GIC gradnje. Stavba je velika 144 kvadratnih metrov, v njej so poleg prostorov za pokojne še avla, čajna kuhinja, sanitarije, skladišče in predprostor. Zunanja ureditev vključuje tlakovan prostor in razširjeno dostopno cesto. Delne obnove bo v bližnji prihodnosti najverjetneje deležen še poslovilni objekt v Kostrivnici, druge večje naložbe v pokopališko infrastrukturo pa po zagotovilu vodstva občine trenutno niso predvidene. TV Prenova v številkah ŽALEC - V soboto, na dan občinskega praznika, so Žalčani namenu predali prenovljeno staro mestno jedro. Od lani junija so prenovili vso infrastrukturo in podobo mesta in s tem izboljšali kakovost življenja in gibanja v mestu. Pod zemljo so prenovili vodovod in kanalizacijo ter uredili odvodnjavanje. Asfalt so položili na skoraj 7.500 kvadratnih metrih površin. Vlili so 3.000 kvadratnih metrov betonskih plošč, položili 4.560 kvadratnih metrov granitnih kock in različne talne podlage obrobili z dva kilometra robnikov in obrob. Prerazporedili in na novo so zasadili tudi zelene površine. Na 552 kvadratnih metrih so posejali travo, posadili so 74 dreves in kar 420 grmovnic. Mesto je dobilo tudi sodobnejšo in varčnejšo LED razsvetljavo, od mraka do zore zdaj v Žalcu sije 101 luč. Temu sledi tudi nova urbana oprema, 16 klopi in 13 košev za smeti in koši za pasje iztrebke. V osrčju Šlandrovega trga je nameščen tudi pitnik z vodo. Novi kakovosti gibanja in življenja sledi tudi prireditveni prostor v osrčju Šlandrovega trga z večnamenskim paviljonom in prireditvenim odrom. ŠO Srečali so se ljubitelji letal PREBOLD - Aero klub Prebold je v nedeljo pripravil že tradicionalno srečanje letalcev in ljubiteljev letenja. Dan odprtih vrat so popestrili tudi člani drugih tovrstnih klubov. V Kapljo vas so se pripeljali z ultra lahkimi leta iz vseh delov Slovenije. V preboldskem klubu, ki so ga ustanovili leta 1996, je bilo v začetku združenih le nekaj pilotov motornih zmajev in ljubiteljev tovrstnega letenja. Leta 1997 so uredili vzletno pristajalno stezo in pridobili obratovalno dovoljenje za vzletišče Kaplja vas. V naslednjih letih so postavili hangar, pred dobrim desetletjem pa je je klub pridobil prvo lastno letalo. V tem času se je povečalo tudi število članov, katerih je danes okoli 20. Od tega se jih polovica ukvarja z ultra lahkim letenjem, motornim zmajarstvom in motornim jadralnim padalstvom, ostali pa so modelarji, ki se ukvarjajo z modelarstvom oziroma radijsko vodenimi modeli. ŠO Svetinčani so praznovali ŠTORE - Krajevni praznik na Svetini, ki so ga praznovali v soboto, je bil v znamenju pihalnih godb. Najprej so se odpravili na pohod po Anzekovih poteh v spomin na nekdanjega kapelnika godbe na Svetini Ivana Ulago. Ivan Ulaga, po domače Vrhovski Anzek, je bil tudi ustanovitelj godb v Štorah in Šentjurju, prav tako je sodeloval v godbi v Laškem. Tja je s Svetine pešačil po dvakrat na teden, zato so v njegov spomin pripravili že osmo leto pohod po Anzekovih poteh. V soboto se je tako zbralo točno sto pohodnikov, ki so pešačili iz Laškega na Svetino tudi v dežju in blatu. Na Svetini je bila najprej maša za pohodnike in godbenike, ki jo je opravil letošnji laški novomašnik Ivan Hrastnik, kaplan v celjski stolnici. Po njej je bil nastop štirih godb, ki so z Ivanom Ulago tesno povezane, to so svetinska, štorska, šentjurska in laška. Letos ustanovljeno Športno društvo Svetina je nato pripravilo državno tekmovanje v vleki vrvi. Krajevni praznik so zaključili z veselico. BJ domač radier z okusom limete pice iz krušne peči, razne hišne specialitete, kot so pečena krača, pivska klobasa ... dnevna kosila in ponudbe za večje skupine sobe in apartmaje po ugodnih cenah 12 NAŠA TEMA Nepredvidljivo vreme, a predvidljiva preventiva Najbolj učinkovito je previdno ravnanje že pred deževjem September je mesec, ki skoraj vsako leto preseneti s številnimi neurji in predvsem z močnim dežjem. Ta povzroči posledice, ki marsikomu zagrenijo življenje. Poplave so skoraj že stalnica na Celjskem in o tem smo pisali že mnogokrat. Vse pogosteje poročamo tudi o veliki škodi zaradi udarov strel, zgodba zase so tudi plazovi. Ali se lahko sploh učinkovito zaščitimo pred takšnimi nepredvidljivimi naravnimi nevarnostmi? Kot vse kaže, je najučinkovitejša zaščita preventiva. Nepredvidljivo postaja iz leta v leto predvidljivejše. Vremenske napovedi dokaj točno razkrijejo, kdaj in na katerih območjih se lahko nadejamo močnega deževja, Agencija za okolje RS izdaja opozorila in oranžne ter rdeče alarme, ki pomenijo visoko verjetnost naravnih nesreč zaradi vremena. Javnost o nevarnostih ujm opozarja tudi Uprava RS za zaščito in reševanje. Kljub temu da se je ne glede na vse napovedi in opozorila težko ubraniti posledic nevarnih naravnih pojavov, so določeni ukrepi vendarle možni. Če bi lastniki na svoje stavbe name- stili kakovostne strelovodne varnostne sisteme, bi se udarom strel lahko izognili. Če ne bi gradili na plazovitih območjih, ne bi bili v nevarnosti zaradi plazov. S tem se strinja tudi direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Ravno gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, so v primerih takšnih naravnih nesreč prvi na kraju in tudi poskrbijo za prvo nujno sanacijo. »Nekateri podcenjujejo naravo. Če bi odšli pogledat nekatere stavbe, bi lahko videli, da imajo le redke strelovode. Strelovod je treba urediti že pred neurjem, saj gre pozneje le za blaženje posledic,« razlaga Požežnik. Podeželje »privablja« strele V zadnjih letih smo pogosto poročali o udarih strel predvsem na podeželju. Ljudje so zaradi požara ostali brez gospodarskih poslopij, kmetijske mehanizacije in tudi brez živine. Podatek, da strele večjo škodo povzročijo na podeželju, ne pomeni, da je strel izven mest več, ampak da je na podeželju več možnosti, da pride do hujših posledic. Strelovodi bi v tovrstnih situacijah lahko preprečili takšne posle- dice, vendar moramo upoštevati, da bi morali lastniki takšen zaščitni sistem urediti ne le na stanovanjskih stavbah, ampak tudi na gospodarskih poslopjih. In zakaj je ponavadi ravno udarov strel v hleve in gospodarska poslopja največ? »Gospodarsko poslopje je običajno večje in višje od ostalih stavb, zato je udar strele vanj verjetnejši kot v stanovanjski objekt. Gospodarska poslopja, ki so na začetku lahko večji kozolci za spravilo mehanizacije, ponavadi zaradi uporabe postajajo vedno bolj opremljena, vanje napeljujejo tudi električno napeljavo, ki ni vedno prilagojena možnosti udara strele,« razloži inženir elektrotehnike Rado Isakovič iz Elektroinštituta Milan Vidmar. Ravno pri gospodarskih poslopjih na podeželju je dodatna težava tudi to, da v njih kmetje shranjujejo predmete, ki so lahko gorljivi. To so na primer les, slama, papir, suha krma za živino in podobno. »Če je električna napeljava blizu teh gorljivih stvari, lahko pri poškodbi izolacije zaradi udara strele nastane električni preskok in s tem požar,« še pojasnjuje Isakovič. Takšni požari so praviloma zelo nevarni, razvijejo se hitro in povzročijo večjo škodo. »Meni se ne more zgoditi« Drugače je v mestih. »Tam je več kovinskih napeljav, ki so povezane in ozemljene, s čimer se poveča število odvodov strele v zemljo, kar zmanjšuje tok in segrevanje vodov. V mestih nadzor in meritve strelovodnih sistemov izvajajo pogosteje, kar povečuje učinkovitost strelovodnih naprav,« Isakovič dodatno razloži, zakaj je škode zaradi strel v mestih manj. Najbolj učinkovita je ravno izvedba strelovodnega sistema. Takšna zaščita je na splošno razdeljena na zunanji del, ki preprečuje nastanek požara zaradi udara strele v objekt, in na notranji del, ki preprečuje, da bi udar strele povzročil vdor napetosti v prostore, kjer bi lahko uničil ali povzročil okvare električnih, telekomunikacijskih in elektronskih naprav. Ljudje bi morali biti bolj pozorni tudi pri vgradnji raznih kovinskih elementov na stavbah, kot so antene, klimatske naprave ali kovinski dimniki. Če ti niso pravilno oze-mljeni oziroma niso vključeni v sistem zaščite pred strelo, so lahko potencialna nevarnost ob njenem udaru. »Ljudje se tega premalo zavedajo, mislijo, da se kaj takšnega njim ne more zgoditi. In takšno razmišljanje je pogosto vzrok, da se v družbi naredi premalo na področju preventive. Namestitev strelovodnega sistema res predstavlja določen strošek, a je ta zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzroči udar strele,« še dodaja Požežnik. In ko strela enkrat udari, je že prepozno. Takrat se zadeve dogajajo samo še po scenariju »reši, kar se rešiti da«. Posek in razmočena tla - ni hujšega Tudi pri plazovih je problem večplasten, opozarja Požežnik. V času plazenja posledice samo blažijo, davno prej pa bi morali lastniki zemljišč ravnati preudarno, da bi se plazenju izognili. »Občine res pri izdaji soglasij za gradnjo zdaj vedno bolj upoštevajo tudi geološka mnenja o nekem območju. Torej za območja, ki so pla-zovita, dovoljenj za gradnjo ne izdajajo.« Toda lastniki zemljišč plazovitost zemljišča nemalokrat posredno povzročijo sami. Posekajo gozd in s tem postane območje nevarno. »Ne gre le za gozdove. Nekdo poseka sadno drevje. Če je to na delu, ki je strm, tudi to vpliva na večjo plazovitost terena. Vedeti moramo, da drevesa s svojimi koreninami ščitijo pred plazovi, saj vežejo zemljo skupaj. Takšno početje pomeni napačno razmišljanje na dolgi rok,« še dodaja Požežnik. Uprava za zaščito in reševanje je že avgusta na svoji spletni strani jasno opozorila, da so zaradi obilnih padavin zemljišča že dodatno razmočena in da morajo biti ljudje pozornejši na spremembe v okolju, ki bi lahko nakazovale, da se bodo ponekod sprožili plazovi. Še posebej izrazita grožnja je na tistih predelih, kjer so se plazovi v preteklosti že sprožali. Da to jesen pričakujejo ravno pojav večjega števila plazov zaradi večje razmočenosti zemlje tudi na Celjskem, potrjuje tudi Požežnik. Preventiva: opazovanje in reakcija Gasilcem so plazovita območja na Celjskem že znana in morala bi biti tudi ljudem, ki tam živijo. »Do plazu namreč ne pride tam, kjer do zdaj ni »Vseh vremenskih ujm po svetu sicer ne moremo neposredno povezati z globalnimi spremembami podnebja, kajti izjemni vremenski dogodki so se dogajali tudi v preteklosti. A podnebne spremembe povečujejo verjetnost, da se takšni dogodki zgodijo,« v pogovoru za Novi tednik pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Nojevsko obnašanje ne bo pomagalo O nevarnostih, ki jih prinašajo spremenjeni vremenski pogoji »Naj se skeptiki še tako trudijo dokazati nasprotno, je neizpodbitna resnica, da se podnebje spreminja, in to po vsem svetu,« pravi mednarodno priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. »Svet postaja toplejši, padavinski vzorci so spremenjeni. Vse to občutimo ne le kot počasen dvig temperature zraka, tal in voda, ampak zlasti opazimo spremenjene vremenske vzorce. Te spremembe rušijo naše predstave o normalnem, majejo naše izkušnje z vremenom in nas delajo bolj ranljive.« Spremenljivosti vremena predvsem po poletju, ki je za nami, pač ne moremo spregledati. »Lani na primer pri nas poleti marsikje skoraj ni bilo resnega dežja, letos pa je bila v nekaj dneh mesečna ali celo polletna količina padavin. Pozimi to opažamo tudi pri snežni odeji, bodisi je ni od nikoder ali nas sneg zasuje precej nad povprečno mero.« Kot pravi Kajfež Bogatajeva, je tipičen pokazatelj podnebnih sprememb tudi povečana pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm. Ta je povezana z naraščajočo globalno temperaturo in osta- limi podnebnimi spremembami, ki so posledica omenjene pogostnosti. Gospodarska škoda in manjša varnost Vreme nas ne ogroža le v fizičnem in gospodarskem smislu, ampak celo v naci- onalnem merilu. »Vse, kar počnemo, spremljajo večja tveganja, pa naj gre za kmetovanje ali turizem. Vreme dela gospodarsko škodo. Evropa je na primer od leta 1970 do leta 2012 zabeležila 1.352 katastrof s 146.956 smrtnimi žrtvami in s 376 milijardami dolarjev škode. Največ smrtnih žrtev v določeni državi je zahteval ekstre-men vročinski val, ki je za več tednov leta 2010 zajel ozemlje Rusije. Umrlo je vsaj 56 tisoč ljudi. Na drugem mestu je vročinski val iz poletja 2003, ki je pomoril še več Evropejcev, kar približno sedemdeset tisoč, pri čemer je prizadel tudi več držav, najbolj Italijo in Francijo, a tudi Španijo, Nemčijo, Portugalsko in Belgijo. Celo v Švici je avgusta 2003 zaradi vročine umrlo vsaj tisoč ljudi, pri nas približno sto. »O tem, da bi se verjetnost, da doživimo udar strele, povečala zaradi vremena, ni dokazov. Smo pa ljudje spremenili življenjski slog, bolj smo mobilni, pri sebi nosimo kovinske predmete, mnogi preživijo več časa na prostem, turisti se pogosto podajo na pot v vsakem vremenu. To lahko vpliva na izpostavljenost.« »Osebno se ga ne bojim, a spoštujem ga izredno, saj vem, da je vreme močnejše od nas. Vedno preverim napoved za čas, ko sem izpostavljena, in redno spremljam radarsko sliko. Predvsem pa ne precenjujem svojih sposobnosti.« »V smislu samozaščitnega ravnanja moramo kot družba čim prej oblikovati jasne odgovore na vprašanja: Kje imamo strategijo obvladovanja naravnih nesreč? Kje so nove ocene tveganja? Imamo organizirano ustrezno izobraževanje, vaje reševanja, ali krepimo meteorološko službo? Kako naj reagira majhen človek in kako na primer zavarovalniška politika?« NAŠA TEMA 13 Vreme je vedno bolj nevarno. In povzroča tudi vedno večjo gospodarsko škodo. Zato mu tokrat odmerjamo pozornost nekoliko z druge plati. Še vedno v pričakovanju sonca: »Kakšna dobra novica v prvih dneh septembra?« In odgovor: »Seveda. Še vedno ne sneži.« Naše teme sta se tokrat lotili Saška T. Ocvirk in Simona Šolinič. Strelovod mora biti urejen pravilno, saj mora zdržati različne vremenske pogoje in biti odporen proti koroziji. Sestavljen je iz treh komponent, lovilne, odvodne in oze-mljitvenega sistema, ki znižuje najvišjo prenapetost. Glavni lovilni vod je namenjen sprejemu udara strele in poteka po najvišjih točkah strehe po slemenu od prvega do drugega roba strehe. Odvodi so vodniki, ki se spuščajo po strehi in navpično po steni zgradbe do tako imenovanega ozemljila, ki odvode povezuje z zemljiščem. Pomožni vodi pa vežejo večje kovinske površine na glavni lovilni vod ali na odvode. bilo nikoli nobenih znakov, ki bi kazali na plazovitost. Ti znaki so predhodno vidni in bi jih ljudje morali upoštevati,« dodaja vodja celjskih poklicnih gasilcev. V Upravi RS za zaščito in reševanje ponujajo hitri test za oceno plazovitosti. Odgovori na ta vprašanja so ključni pri preventivnem ravnanju ljudi, še preden se pojavita neurje oziroma močno deževje. Ali so tla razpokana? Se na pobočju pojavljajo lomljivi robovi? Je drevje nagnjeno in so debla dreves ukrivljena? So na zidovih, stenah znaki pokanja? Pritrdilni odgovori na ta vprašanja pomenijo, da se moramo nujno posvetovati s strokovnjakom, to je z inženirskim geologom ali geomehanikom. Ta bosta namreč ocenila ogroženost in določila zaščitne ukrepe, dolžnost lastnikov zemljišč pa je, da že pred neurjem o nevarnosti plazu pripravijo načrt evakuacije in redno spremljajo spremembe na zemlji ali na stavbi. S takšnim ravnanjem se da izogniti hudim posledicam neurij. Ne gradite po sistemu »A je to« Stopnja nepredvidljivosti se glede plazu vendarle zmanjša, če so lastniki stavb in zemljišč pri gradnji in bivanju premišljeni in če ravnajo v skladu s strokovnimi opozorili. Vsa gradbena dela bi morali izvajati v suhem vremenu in se pri tem izogibati izkopom ob vznožju pobočja. Vedno je priporočljivo preučiti smiselnost in nujnost gradnje ustreznih podpornih konstrukcij ob vznožju pobočja ter zmanjšati namakanje pobočja oziroma odkopanih delov. Vsak ve, da moramo poskrbeti za nadzorovano odvajanje površinskih in meteornih voda v tla ter zmanjšati možnost izcejanja vode zaradi napak v vodovodnem in kanalizacijskem sistemu, toda tega še vedno ne počnejo vsi. Nikoli tudi ne smemo nalagati težjega materiala na zgornji del pobočja bivanja ali zgornji dela preveč zalivati z vodo. V Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo še na naslednje: z zasajanjem rastlin, predvsem drevja z globokim in močnim korenskim sistemom, se poveča tudi rastlinski odvzem vlage iz tal. S tem se namreč utrdijo pobočja. Vse to je ustrezna preventiva. SIMONA ŠOLINIČ Da ne bi udarila strela ... Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi. Večinoma udari med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. »Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran - razdeljen na pozitivne in negativne naboje - oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči,« razlagajo v Upravi RS za zaščito in reševanje. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra. Pred strelo smo ljudje varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Kopasti oblaki s temnim vznožjem in z razcefranimi robovi ali oddaljeno grmenje so lahko znaki za alarm. Med neurjem ni priporočljivo uporabljati stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči, uporabnik pa ob tem lahko dobi poškodbe ali celo umre. Najvarnejše mesto med neurjem je v zaprti zgradbi, opremljeni s strelovodom, ter stran od zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo. Izogibati se moramo manjšim nezaščitenim zgradbam, kot so drvarnice, lope ali odprte garaže. Med nevihto ali neurjem se ljudje tudi ne bi smeli kopati ali prhati, saj je voda prevodnik električnega toka. Tudi uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo. Smo pa ljudje v vozilu varnejši pred udarom strele kot pa na prostem. SŠol, foto: osebni arhiv Marka Korošca Lučka Kajfež Bogataj Tudi poplave morijo v Evropi, a zaradi razmeroma dobre protipoplavne organiziranosti in obveščenosti ljudi odnesejo manj življenj kot vročina. Voda je v tem pogledu odgovorna le za tri odstotke, kar je še vedno grozljivih 4.500 smrtnih žrtev. »Zato pa poplave povzročijo bistveno večjo gospodarsko škodo. Štiri desetine vseh škod gre na račun poplav in v štiridesetih letih to skupno znese več kot 150 milijard dolarjev. Največjo ceno poplav plačuje Nemčija, sledijo ji Italija, Francija in Združeno kraljestvo Velike Britanije. Nemčija je samo v poplavah leta 2O02 izgubila petnajst milijard evrov.« Število po- plav in neurij se v zadnjem desetletju izrazito povečuje. Slovenija v tej zgodbi ni nobena izjema Kot pravi sogovornica, postajamo dežela rdečih in oranžnih meteoroloških alarmov, dežela, kjer v zadnjih letih izrazito narašča število suš in poplav, a tudi izjemno vročih dni. »Brez večjih razprav in vsebinskih odgovorov vse pogosteje ob ujmah zaprosimo unijo za solidarnostno pomoč in jo (zaenkrat) tudi dobimo. Preveč se zanašamo na Bruselj, ki daje denar, če naravna nesreča povzroči več kot 0,6 odstotka našega bruto družbenega proizvoda. A milijoni iz Bruslja niso prava pot, kaj šele rešitev za prihodnost.« V prihodnosti bomo enostavno morali vzeti v zakup nova plazovita in poplavna območja tam, kjer se to nikoli prej ni dogajalo. Že prej ogrožena območja pa so samo še bolj na udaru. »Skrajni čas je za večjo ozaveščenost prebivalstva, čas za novo organiziranost služb za reševanje, čas, da se država, politika, prebivalstvo, mediji in gospodarstvo začnejo obnašati drugače. Odgovorno in v korist ljudi,« poudarja Lučka Kajfež Bogataj. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv V Sloveniji obstaja pravilnik, ki predpisuje zahteve za izvedbo zaščite pred strelo. Izveden strelovodni sistem pa moramo tudi vzdrževati in preverjati. Profesionalni lovec na tornade svetuje Fotograf in meteorolog, Primorec Marko Korošec, je slovenski lovec na nevihte, ki je zmagal na prestižnem fotografskem natečaju revije National Geographic Traveler. S fotografijo nevihtnega oblaka, ki jo je posnel v ameriškem Koloradu, je ugnal konkurenco osemnajst tisoč fotografij z vsega sveta. Kot pravi, je lov na nevihte in tornade zelo nevarno početje, saj so to ekstremni vremenski dogodki, ki povzročijo materialno škodo in lahko tudi človeške žrtve. »Za varno opazovanje moraš imeti izkušnje in dobro razumevanje tako dinamike vremena kot fizikalnega ozadja teh pojavov. Vreme v takšnem stanju napak ne dopušča, hitro lahko spraviš sebe in kolege v resno nevarnost.« Marko ve, o čem govori. Serijo svojih izjemnih fotografij je snemal tudi v vremensko najbolj izpostavljenih predelih sveta, in sicer čez območje tornadov v Združenih državah, Bangladešu in delih Rusije. Tam so pogoji za najbolj rušilne nevihtne sisteme na planetu. »Tudi v Sloveniji pride do takšnih vremenskih pojavov, a so manj robustni in manj obsežni. V pogojih močnih neviht se lahko zgodijo nekajkrat na leto.« Ko ga povprašate o najbolj kočljivih situacijah v življenju, je Marko zelo natančen. Zgodilo se je zadnjega maja lani v Oklahomi. »Lovili smo največji tornado vseh časov. Njegov premer je znašal kar 4,5 kilometra. V nekem trenutku se je nepričakovano močno okrepil in povečal. Le Marko Korošec s težavo smo se umaknili na varno. V središču tornada so hitrosti vetra dosegale približno 500 kilometrov na uro. Na svoji poti pa je postrgal celo asfalt s cest,« zgodbo, ki bi se lahko tudi drugače končala, sklene Marko. StO, foto: osebni arhiv Marka Korošca Če vremenskega pojava ne poznate, se mu ne približujte in ne izzivajte. Ekstremni vremenski pojavi so nevarni in vas lahko poškodujejo - če vas na primer zadene strela ali zajame neurje s točo in z orkanskim vetrom. Ob tornadih po zraku letijo tudi razbitine, strešniki in deli drevja. Pri strelah velja pravilo: če štejete sekunde od udara strele do groma in ta čas delite s tri, vam to pove, kako daleč je udarila. Na primer strela udari, preštejete petnajst sekund, delite s tri in dobite pet. To pomeni, da je strela udarila pet kilometrov stran od vas. 14 LOKALNE VOLITVE In župan(ja) v naši občini bo ... Zdolšek v Laškem še tretjič, županske kandidate ima tudi Cerarjeva stranka Območna organizacija Socialnih demokratov Celje je minuli četrtek pripravila volilno konvencijo, na kateri so člani potrdili Staneta Rozmana kot kandidata za župana Mestne občine Celje in Jureta Ferleža kot županskega kandidata Občine Vojnik. Oba sta predstavila svoje poglede na vodenje občin in pri tem izpostavila, da mora temeljiti na strankarskem dialogu, preseganju delitev in ustvarjanju okolja, ki bo omogočalo lažji in kakovostnejši napredek. Konvencije se je udeležil tudi predsedujoči SD Dejan Židan, ki je poudaril nujnost sprememb v Celju in predstavil županskega kandidata Rozmana v luči njegovega dosedanjega dela, izkušenj in doseženih rezultatov, ki bodo po njegovem mnenju omogočali še večji napredek in soustvarjanje Celja za Celjane. Na konvenciji so potrdili tudi strankine kandidatne liste za celjski mestni svet. Nosilec liste v 1. volilni enoti bo Branko Verdev, v 2. volilni enoti Stane Rozman in v 3. volilni enoti Damir Ivančič. Zbor članov Lokalnega odbora SMC Celje je v ponedeljek potrdil kandidatne liste za celjski mestni svet in kandidatne liste za občinska sveta v občinah Vojnik in Štore. Za županskega kandidata v Celju so potrdili Urbana Goleža, za županskega kandidata v Občini Vojnik pa Dušana Horvata. V Dobju se je z neodvisno listo v župansko tekmo podal tudi Leopold Arzenšek. Profesor nemškega jezika, ki je zaposlen kot komercialist v gospodarstvu, stavi na nove obraze in povezovalnost. Kot pravi, je odločitvi botrovalo predvsem razočaranje nad vedno istimi imeni v lokalni politiki. V Občini Laško se bo za župansko mesto že tretjič potegoval Franc Zdolšek iz Slovenske ljudske stranke. Glavni razlog za ponovno kandidaturo je, da želi nadaljevati projekte, ki jih je začel v zadnjih dveh mandatih. Njegove obljube volivcem so urejanje komunalne infrastrukture - gradnja vodovoda, kanalizacije, lokalnih cest in javnih poti. To je po njegovem mnenju osnova za kakovostno bivanje ljudi. Želi pridobiti evropski denar za gradnjo širokopasovnega omrežja, da bi lahko mladi uporabljali splet na podeželju, ustanavljali manjša podjetja in se tako samozaposlili. Njegov cilj je dobro sodelovanje z glavnima podjetjema na področju turizma v Občini Laško - s Thermano Laško in z Rimskimi termami. Poudaril je, da strankarstvo za uspešno delo v občini ni pomembno in da je za skupne cilje nujno sodelovanje. Na prihajajočih lokalnih volitvah ima zagotovljeno podporo Nove Slovenije, Mlade moči Občine Laško in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. V Rogaški Slatini je ponovno kandidaturo najavil aktualni župan mag. Branko Kidrič, ki ga podpirajo občinski odbori petih strank, in sicer SLS, SDS, DeSUS, NSi in SMC. Ponovno kandidaturo je zastavil na osnovi uspešno uresničenega programa v zadnjem mandatu. V svojem volilnem programu za naslednji mandat je izpostavil predvsem štiri področja, in sicer posodobitev cestne in komunalne infrastrukture, razvoj družbenih dejavnosti, podporo turizmu in promociji Rogaške Slatine kot enovite turistične destina-cije in podporo gospodarskim dejavnostim. Tudi v prihodnje si bo prizadeval za enakomeren razvoj občine na njenem celotnem območju. Tako kot doslej se bo zavzemal tudi za prednostne razvojne projekte širšega območja Obsotelja in Kozjanskega. Svojo listo kandidatov za svetnike v Šentjurju je javno predstavil dosedanji župan mag. Marko Diaci. Kot kaže bo njegov edini izzivalec Lo-vro Perčič iz SDS. V tej tekmi se na Šentjurskem presenetljivo ni izpostavila nobena druga stranka. Pretresi v SDS? Zadnji tedni in dnevi so bili dokaj burni v velenjskem in celjskem lokalnem odboru SDS. Potem ko je po neuradnih podatkih velenjski odbor dobil novo vodstvo, saj je dolgoletnega predsednika Franca Severja zamenjal Anton De Costa, ki naj bi bil tudi županski kandidat v tej mestni občini, ostaja v Celju vse po starem. V celjskem mestnem odboru so izbirne postopke za izbor županskega kandidata ter določitev kandidatne liste za mestni svet izpeljali v drugi polovici avgusta, zatem pa 21. avgusta pripravili tudi predstavitev svojega županskega kandidata. Javnosti so predstavili 54-letnega Miloša Rovšnika, v Slovenskih železnicah zaposlenega izkušenega ekonomista in menedžerja, ki pa se v politiki doslej ni izpostavljal in zato velja za nov obraz tudi za veliko Celjanov. Po govoricah, ki so kmalu zatem zakrožile v javnosti, naj bi Celjani pohiteli in se o kandidaturi niso predhodno posvetovali z vodstvom stranke. Kot možna županska kandidatka v knežjem mestu se je tako omenjala Sonja Ramšak, strankina poslanka iz Celja v preteklem mandatu ter do lanskega kongresa tudi podpredsednica SDS. In če so zamenjavo v Velenju zahtevali v stranki, pa je izvršilni odbor SDS na svoji seji konec minulega tedna v Zagorju ob Savi potrdil odločitev Celjanov. Tako ostaja strankin županski kandidat v Celju Rovšnik, na kandidatni listi za mestni svet pa ni Sonje Ramšak, ki je pred potrjevanjem kandidatne liste na izvršilnem odboru tudi umaknila svoje soglasje h kandidaturi. Predsednik mestnega odbora SDS Janko Požežnik o dogajanju v preteklih dneh pravi: »Kot v marsikateri stranki, ko ob lokalnih volitvah pridejo v ospredje določeni osebni interesi, je do zapleta prišlo tudi v Celju. A izvršilni odbor je dal prav meni kot predsedniku mestnega odbora in soglasno potrdil vsa imena, s katerimi se v Celju podajamo na volitve.« IS Novosti letošnjih lokalnih volitev Nova pravila za financiranje volilne kampanje in zastopanost obeh spolov v lokalni politiki »Je, kar je,« bi lahko zapisali na dan izida našega časopisa. Do sinoči so morali vsi, ki želijo sodelovati na lokalnih volitvah, pri občinskih volilnih komisijah (OVK) vložiti kandidature. To velja tako za županske kandidate kot tudi za kandidatne liste za občinske oziroma mestne svete. OVK imajo zdaj do torka čas za preizkus zakonitosti vloženih kandidatur, nato bodo v posameznih občinah sledila žrebanja vrstnega reda, po katerem bodo kandidati zapisani na glasovnicah, ki jih bomo prejeli na voliščih v nedeljo, 5. oktobra. Sočasno z volitvami županov in članov občinskih oziroma mestnih svetov čaka volivce še eno opravilo. V občinah, ki imajo tudi ožje dele, kot so vaške in krajevne skupnosti ali mestne četrti, so namreč župani za 5. oktobra razpisali tudi volitve v svete teh skupnosti. Razmerje med spoloma Sicer pa je ena od novosti letošnjih lokalnih volitev, ki jo prinaša zakonodaja, uveljavitev enakomerne zastopanosti spolov v občinskih oziroma mestnih svetih. Politične stranke in skupine volivcev, ki so pri OVK vlagale po volilnih enotah kandidatne liste z več kot enim kandidatom za člana občinskega sveta (velja tudi za volitve v svete krajevnih skupnosti, op. p.), so morale na to še posebej paziti. Vložena kandidatura namreč ne bo prestala preizkusa zakonitosti, če vsakemu od obeh spolov na listi ne bo pripadel najmanj 40-odstotni delež. Ker je politika še vedno pretežno »moški svet«, morajo biti na primer na 10-članski listi med kandidati zapisane vsaj štiri ženske. Zakonodaja tudi določa, da jih predlagatelji ne smejo uvrstiti na zadnja štiri mesta, torej od sedmega do desetega. Kandidate in kandidatke na prvi polovici kandidatne liste morajo razporediti izmenično po spolu, torej po načelu t. i. zadrge. Preglednejše financiranje Druga novost letošnjih lokalnih volitev je doslednejša ureditev financiranja volilne kampanje posameznih kandidatov. Tako lahko prvič kandidatom denar donirajo le fizične osebe, a le 50 evrov v gotovini oziroma malo več kot 15 tisoč evrov (kar znaša deset povprečnih bruto mesečnih plač v preteklem letu, op. p.), če jih nakažejo na račun. Vsak organizator volilne kampanje je moral za financiranje vseh aktivnosti v tem času odpreti poseben račun, z njega pa bo moral poravnati tudi vse stroške kampanje. Zakon o volilni in referendumski kampanji glede na število volivcev v občini določa tudi zgornjo mejo denarja, ki je organizator volilne kampanje ne sme preseči. Organizatorji volilne kampanje bodo morali po poravnavi vseh obveznosti ob zaprtju volilnega računa preostanek denarja nakazati v dobrodelne namene. IVANA STAMEJCIC Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da stroški volilne kampanje za volitve v mestne in občinske svete ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volivca v občini. Stroški volilne kampanje za volitve župana pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volivca v lokalni skupnosti. Če pride do drugega kroga županskih volitev, se stroški volilne kampanje lahko povečajo za 0,15 evra na posameznega volivca. LOKALNE VOLITVE 2014 Vabilo uredništva Novega tednika Vsem kandidatom za župane občin bomo omogočili naslednjo brezplačno predstavitev v okviru uredniške priloge Vladali nam bodo ... Kandidate za župane vabimo, da nam najpozneje do 16. ure v petek, 19. septembra 2014, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si pod naslovom Lokalne volitve posredujete pisne odgovore na naslednja tri novinarska vprašanja. Prvič: Naštejte tri največje izzive/probleme svoje občine. Drugič: S katerimi konkretnimi ukrepi se boste lotili reševanja oziroma uresničevanja omenjenih izzivov/problemov/? Tretjič: V čem bo vaša občina po mandatu drugačna, boljša? Navodilo: Na prvo vprašanje odgovorite tako, da zgolj naštejete izzive/probleme. Za odgovore na drugo in tretje vprašanje skupaj imate na voljo 1.500 znakov s presledki. Vsi kandidati nam pošljite tudi portretno fotografijo in osnovne podatke ob njej: ime, priimek, formalno izobrazbo, trenutno zaposlitev, politično stranko, za katero kandidirate. V uredništvu Novega tednika bomo tovrstne predstavitve objavili v dveh delih, po vrstnem redu prejema odgovorov, in sicer prvi del v četrtek, 25. septembra, in drugi del v četrtek, 2. oktobra. Možnost objave boste imeli vsi uradno potrjeni kandidati za župane iz 33 občin Savinjske statistične regije, ki nam boste pravočasno, do zapisanega roka, posredovali želeno gradivo v predpisanem obsegu. Za dodatne, plačljive predstavitve se dogovorite z marketinško agencijo naše medijske hiše: agencija@nt-rc.si. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA tednik@nt-rc.si птшоМошк Le dočakali prva semaforja Pametna signalizacija zamenjala policiste POLZELA - Občina je z začetkom septembra postala bogatejši za novo prometno ureditev. Kljub temu da po številu prebivalcev ne sodi med najmanjše tovrstne lokalne skupnosti, do zdaj na njenem območju ni bilo semaforiziranih prehodov za pešce. Potem ko so Žalčani s prenovo mestnega središča prednost v prometu namenili pešcem, so tudi Polzelani kot kaže sledili smernicam trajnostnega prometa, ki prednost dajejo pešcem in kolesarjem. Ob začetku šolskega leta je polzelska občina v središču Polzele namestila semaforja. Še posebej so se ju razveselili otroci in njihovi starši. Postavila ju je namreč pri prehodih za pešce pri vrtcu, ki je mimogrede v prvih dneh septembra dobil dodatne igralce, ki po novem zagotavljajo pod eno streho prostor za vse polzelske cicibane, in pri šoli. Nekoliko manj so semaforjev veseli vozniki. Gre namreč za t.i. pametno prometno signalizacijo, ki deluje skladno z merilcem hitrosti, ki ga je občina namestila že letos marca kot odgovor na vse prepogoste kršitve prometnega režima Namesto policistov nad prehitrimi vozniki na Polzeli po novem bdita kar semaforja. Če merilnik hitrosti zazna, da voznik pelje več kot 65 kilometrov na uro, se na semaforju preprosto prižge rdeča luč in voznik mora ustaviti. v najobčutljivejših predelih kraja. Če voznik skozi naselje, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, za kar seveda ni potrebno izgubljati odvečnih besed, pripelje več kot 65 kilometrov na uro, se na semaforju preprosto prižge rdeča luč. Občina si s tovrstno postavitvijo želi izboljšati varnost varnost otrok na poti v oziroma iz šole in vrtca ter voznike prisiliti, da ti umirijo hitrost, ko se približujejo prehodu za pešce. Če se je sprva bala, da bo nov prometni režim, ki daje na prvo mesto pešce, med Polze- lani povzročil val ogorčenja, si je kmalu oddahnila, ko je ugotovila, da ga večina ljudi sprejema z odobravanjem. Veliko jih je celo mnenja, da bi bilo na mestu hitrost, pri kateri se prižge rdeča luč, celo še z nižati na 55 kilometrov na uro. ŠPELA OŽIR, foto: TT Še naprej bodo obnavljali TABOR - Občina bo jeseni nadaljevala obnovo ceste v naselju Miklavž, in sicer na odseku, imenovanem Pri Tonu - Konjščica. Gre za triletni projekt, v sklopu katerega Taborčani v več etapah obnavljajo omenjen odsek ceste. Ocenjena vrednost projekta znaša 240 tisoč evrov, od tega bodo 65 tisoč evrov namenili za jesensko obnovo. Kljub temu, da je bilo sprva načrtovano, da bo projekt zaključen do konca letošnjega leta, se bo, kot so prepričani na občini, zaradi pomanjkanja državnih finančnih sredstev zavlekel v prihodnje leto. ŠO Vsi za enega, eden za vse ŠMARTNO OB PAKI - Vaška skupnost Mali Vrh je odprla cestni odsek Žrebelj-Volk, katerega obnovitvena dela so se končala avgusta. V okviru posodobitev cest po letnih načrtih vaških skupnosti je bilo avgusta asfaltiranih 200 metrov ceste v Malem Vrhu. Celotno pripravo spodnjega ustroja ceste in priključke k hišam so prevzeli vaščani Malega Vrha. Preplastitev z asfaltom je bila v domeni Občine Šmartno ob Paki, naložba pa je bila vredna slabih 10 tisoč evrov, ki jih je prispevala občina iz občinskega proračuna, je pojasnila Bernarda Drev z Občine Šmartno ob Paki. AK NA KRATKO Pobreški gasilci so praznovali REČICA OB SAVINJI - S slavnostno sejo in priložnostno slovesnostjo so člani PGD Pobrežje ob Savinji prejšnjo soboto obeležili devetdeset let društva. Na slavnostni seji so predstavili svoje dolgoletno delo in tudi različne pridobitve, s katerimi se ponašajo v društvu. Seveda je njihova temeljna naloga pomoč sočloveku, ob čemer niso zanemarili dodatnih izobraževanj, vlaganj v opremo, pridobivanja novih članov in sodelovanja na različnih tekmovanjih. Ob visoki obletnici so že junija predali namenu športno-rekreativni prostor, kjer se poleg gasilcev družijo vsi krajani Spodnjih in Zgornjih Pobrežij ter Trnovca, svoja prizadevanja pa so pobreški gasilci zaokrožili s prenovo streh na objektih in z novo fasado na gasilskem domu. Na seji so se z različnimi priznanji zahvalili gasilcem za njihovo dosedanje delo, ob jubileju pa so prejeli tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije, ki ga je predsedniku Francu Finkštu izročil namestnik predsednika GZS Janko Cerkvenjak. HŽ Sanirali bodo plaz NAZARJE - Nad lokalno cesto Nazarje-Kokarje-Lačja vas se je sprožil zemeljski plaz, ki je ogrožal cesto in zemljišče ter gospodarsko poslopje. V teh dneh sanirajo plazovit teren. Že julija je Občina Nazarje od ministrstva za kmetijstvo in okolje prejela obvestilo, da so v program sanacije škode po žledolomu, ki je Slovenijo in tudi občino Nazarje prizadel letos v začetku februarja, vključili tudi sanacijo plazu Jozl. Takoj nato je občina objavila javni razpis za izvedbo del, na katerega se je javilo deset ponudnikov. Najugodnejše je bilo podjetje gP Pirc, d. o. o., Luče s ponudbo v vrednosti približno 29 tisoč evrov v bruto znesku. Dela naj bi bila končana sredi oktobra. V sklopu sanacije bodo uredili dostopno pot do plazu in kamnito rebro z odvodom vode, ter drenažo z zbirnim jaškom in s cestnim prepustom. HŽ Srečali so se Založani POLZELA - Krajevni odbor Založe, ki mu predseduje Sergej Zabukovnik, je je v nedeljo pri lovski koši v Založah pripravil sedmo srečanje tamkajšnjih vaščanov. Srečanja se je letos udeležilo 150 Založanov, ki so prepričani, da so tovrstni dogodki nadvse koristni, saj se lahko ob prijetnem druženju pogovorijo o morebitnih težavah, ki jih kot krajane tarejo, o njihovih željah in najnovejših pridobitvah. Srečanje je nenazadnje priložnost za spoznavanje novih sokrajanov. ŠO Kanalizacija kmalu za vse LUČE - V Krnici, delu Luč na desnem bregu potoka Lučnice, v teh dneh zaključujejo dela na gradnji kanalizacijskega omrežja. Krnica je bila namreč zadnje naselje v Lučah, ki kanalizacije še ni imelo urejene. Istočasno prenavljajo vodovod, v zemljo bodo vkopali električne vode in vode za kabelsko televizijo. Po opravljenih zemeljskih delih nameravajo posodobiti javno razsvetljavo in urediti cesto. Vrednost projekta, ki so ga začeli izvajati v začetku julija, je ocenjena na približno 180 tisoč evrov. HŽ HITRO, ENOSTAVNO IN BREZ NAPORA... S STISKALNICO ZA STISKANJE SADJA LAN C MANT Tekmovali so gasilci BRASLOVČE - Braslovško gasilsko društvo je pripravilo 20. tekmovanja za pokal hmeljske kobule in 13. memorial Žiga Rožiča v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Nastopilo je 10 moških in 7 ženskih ekip. Pri članicah je zmagala ekipa PGD Lokovica. Sledile so gasilke iz gasilskih društev Braslovče in Kapla-Pondor. Pri članih se je najbolje odrezala ekipa PGD Andraž nad Polzelo, na drugem mestu so pristali gasilci iz Lokovice in na tretjem iz Rečice ob Savinji. V tekmovanju v spajanju sesalnega voda pod žarometi so bili najboljši člani PGD Lokovica in članice iz PGD Drešinja vas. ŠO Niso počivali VRANSKO - Občina je v okviru rednega vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter površin v juniju, juliju in avgustu opravila pobarvala in obnovila vse talne oznake na območju občine. Lotila se je obnove mostu Brode, ki je po novem varnejši in lepši ter se tako bolje sovpada v okolico. »Zmulčala« je obcestne brežine, ki so bile letošnje poletje zaradi obilnega dežja močno zaraščene. Uredila in obnovila je cesto Lokan-Limovce ter po neurjih obnovila tudi več ostalih makedamskih in lokalnih cest. ŠO 16 KULTURA Letos po poljih kulture Hiša kulture vstopila v šesto sezono ustvarjanja - Letošnji poudarek bo na zapostavljenih umetniških zvrsteh Hiša kulture Celje je ob začetku nove sezone in petletnici delovanja predstavila program za prihajajočo sezono. Celjski kulturniki so zavod ustanovili leta 2009. V tem času je pripravil več kot 487 dogodkov v sodelovanju z 48 koprodukcijski-mi partnerji. Še posebej se je uveljavil na področjih, kot sta glasba in gledališče, odlikuje pa ga velik delež lastne produkcije. Hiša kulture v prihajajoči sezoni, imenovani Polja kulture, želi v prvi vrsti osvetliti v mestu do zdaj zapostavljene in manjkajoče zvrsti umetnosti. Posvetila se bo resni in klasični glasbi, džezu ter drugačnim, manj prisotnim glasbenim, gledališkim in glasbeno-gledališkim praksam. Program zgoščen v tri cikle Glavna novost sezone, kot je napovedal vodja programa Simon Dvoršak, so trije vsebinsko zgoščeni programski sklopi. Prvi med njimi je program Vesperae Musicae, cikel devetih koncertov resne glasbe. V sodelovanju z Mestnim kinom Metropol se bo tudi letos nadaljeval Džjezz do it, ki bo v mestu ob Savinji postregel z devetimi koncerti džez glasbe. Ob petkih in sobotah zvečer se bo predstavljala pisana mavrica predvsem domačih džez glasbenikov, od Nuše Ofentavšek do zasedbe Nina Strnad Trio. Zadnji strnjeni cikel bodo Glasbene sobo-tnice, ki nastajajo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje. Matinejski izobraževalni koncerti so namenjeni uvajanju otrok v svet klasične glasbe. Letos bodo najmlajšim približali operni svet, godalno glasbo, zborovsko prepevanje, glasbene pripovedke in tolkala. Vzporedno z vsemi tremi cikli bo hiša kulture pripra- Z leve programski vodja Gregor Deleja, poslovni direktor Hugo Bosio ml. in programski vodja Simon Dvoršak »Z novo sezono se vračamo k osnovnemu poslanstvu Hiše kulture Celje - odkrivanju in prepoznavanju tistega, kar v urbanem okolju na področju kulture manjka. Iz tega razloga smo izbrali tudi slogan - Polja kulture, saj svoj programski fokus usmerjamo na specifična polja oziroma področja kulture, ki jih vidimo kot deficitarne v mestu in regiji,« pravi programski vodja Gregor Deleja. vljala dosedanje tradicionalne koprodukcijske dogodke. V sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec in s Festivalom Velenje bodo to Trianglovi večeri. Nenazadnje bo še naprej velik poudarek namenjala gledališki dejavnosti, podobno kot lani organizirala gostovanje komične opere Slovenskega komornega glasbenega gledališča v Celju in predstavila plesno ko-produkcijo v sodelovanju s Cankarjevim domom. Vse bolj prepoznavni Poslovni direktor hiše kulture je z letošnjo sezono postal Hugo Bosio ml., ki je na tem mestu nasledil dosedanjo direktorico Polono Marovt. Prepričan je, da so rezultati, ki jih je ta celjski kulturni zavod dosegel v preteklih letih, izvrstni. »Takšen ritem se bomo trudili držati še naprej. Ob tem se moramo zavedati, da je zagotavljanje finančnih sredstev v tem času precej težko. In ravno na tem področju se bom trudil kot nov poslovni direktor iskati nove pristope, od sodelovanj z zasebnimi podjetji do sodelovanj z drugimi ustanovami v regiji,« je pojasnil Bosio. Hiša kulture je letos vstopila v shemo štiriletnega financiranja projektnih vsebin ministrstva za kulturo, kar pomeni, da ima zagotovljen priliv finančnih sredstev za naslednja dobra tri leta. Vodja programa Gregor Deleja je vesel, da jo vse bolj prepoznavajo kot enakovrednega partnerja na kulturnem parketu tudi velike in uveljavljene ustanove, kot je Cankarjev dom. Kot primer izpostavlja lansko gostovanje plesne predstave He, he helium v tem osrednjem slovenskem kulturnem hramu in letošnje ko-produkcijsko sodelovanje s kulturniki iz ZDA na temo Celjanke Alme M. Karlin. ŠPELA OŽIR Foto: MATJAŽ OCKO Ne manjka folklornega vrveža Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca v teh dneh na Celjskem skrbi za folklorni vrvež. Festivalsko dogajanje se je začelo v torek popoldne na Šlandrovem trgu v Žalcu, od koder bi se morala karavana folklo-ristov preseliti v Celje, a ji je pri tem zagodlo vreme, zato je celjski uvodni koncert odpadel. Folkloristi z ljudsko pesmijo in s plesom kulturno dediščino predstavljajo v občinah Žalec, Celje, Laško in letos prvič tudi v občini Velenje. Na festivalu, ki sodi med največje tovrstno dogajanje v Sloveniji, sodeluje kar 110 tujih plesalcev z Madžarske, iz Srbije, s Finske in iz Izraela ter okoli 60 domačinov, članov Celjske folklorne skupine, Folklorne skupine Grifon iz Šempeter in Folklorne skupine Lipa iz Rečice. V osmih letih je na njem nastopilo 30 različnih folklornih skupin iz vsega sveta. Med njimi so prevladovali folkloristi iz Evrope, manjkali pa niso niti ljubitelji ljudske kulture iz Indije. Letošnji festival zajema tudi nekaj novosti. Poleg tega, da se je dogajanje razširilo v Velenje, kjer so si predstave ogledali tamkajšnji osnovnošolci, letos prvič v sklopu festivala folklorne plese spoznavajo tudi celjski srednješolci. V dogajanje se je še posebej intenzivno vključila srednja šola za gostinstvo in turizem. Njeni dijaki pri organizaciji sodelujejo kot vodiči za tuje skupine. V okviru festivala bo tretje leto zapored nacionalni večer. Letošnji, ki bo nocoj v Petrovčah, bo v znamenju srbskih folkloristov. Nastopili bodo člani Srbskega humanitarno kulturnega društva Desanka Maksimović iz Celja, Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in folklo-risti iz Srbije. Festivalsko dogajanje bo vrhunec doseglo jutri, ko bo prvi gala večer v Celjskem domu, in dan kasneje, to je v soboto, ko bodo na gala koncertu, na katerem se bodo predstavili vsi tuji folkloristi in domačini, ponovili še v žalskem domu II. slovenskega tabora. ŠPELA OŽIR NA KRATKO Deset let ubranega petja RADEČE - Ljudski pevci iz Svibnega, ki delujejo pod okriljem istoimenskega prosvetnega društva, so z nedeljskim koncertom obeležili deset let delovanja. Skupina ljudskih pevcev iz Svibnega se je razvila kot sad delovanja študij skih krožkov pod mentorstvom Jožeta Praha. Druži okoli 15 domačinov, ki jim je blizu ljudska pesem. Zasedbo vodi Ludvik Kmetič, za organizacijske naloge skrbi Tatjana Kavšek. Dobivajo se tedensko na vajah v prostorih krajevne skupnosti, na leto pa naštejejo okoli 50 nastopov. V spomin na pokojno članico Ano prirejajo vsako leto pod vaško lipo prireditev Anina pesem. Ta je bila letos še posebej slovesna, saj so ob njej obeležili tudi prvih deset let delovanja. V goste so povabili Dušico Kunaver, ob tej priložnosti pa so izdali žepno pesmarico. TV Vabilo na ples GORNJI GRAD - V Galeriji Štekl je minuli četrtek tamkajšnje kulturno društvo pripravilo odprtje razstave Sla-vice Štrukelj Kokoravec z naslovom Vabljeni na ples. Avtorica prihaja iz Ljubljane in se poleg slikarstva ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi, kot so modno oblikovanje, sti-liranje, bioterapija. Vse našteto s pridom uporablja in kombinira pri svojem vsakdanjem delu. S slikanjem se aktivno ukvarja deset let, prav tako se redno udeležuje ex-temporev in slikarskih kolonij v Sloveniji in tujini. Imela je 23 samostojnih in 43 skupinskih razstav. V Gornjem Gradu je prvič razstavljala že leta 2008. Obe razstavi imata skupno temo, in sicer ples. Razstava iz leta 2008 je bila v celoti posvečena folklorni tematiki, tokratna pa je različnim zvrstem plesa. V kulturnem programu ob odprtju je sodeloval kvartet Štiglic. HŽ Veliki pianist v Logarski dolini SOLČAVA - V nedeljo so v hotelu Plesnik pripravili klavirski koncert Justusa Frantza, prof., izredno nadarjenega pianista in dirigenta. V začetku devetdesetih let je ustanovil Filharmonijo narodov - Philharmonie der Nationen. Navdih je dobil od Leonarda Bernsteina in Yehudina Menuhina. V filharmoničnem orkestru je združil mlade talente petdesetih narodnosti, da bi poslušalcem pričaral nenavadno in nepozabno doživetje. Koncert tega izjemnega umetnika so Plesnikovi priredili tako za svoje poslovne partnerje kot tudi za vse obiskovalce Logarske doline, ki radi prisluhnejo klasični glasbi. Obiskovalci so bili nad dogodkom navdušeni, številni so izrazili željo, da bi bilo takšnih popestritev turistične sezone še več. HŽ Pojoče kobilice na Kozjanskem KOZJE - Na gradu Podsreda so pred kratkim predstavili knjigo z naslovom Pojoče kobilice Slovenije. Avtorja Stanislav Gomboc in Blaž Šegula sta tako javnosti prvič predstavila več kot deset let trajajoče raziskovanje kobilic na Slovenskem. Kozjanski park s Stanislavom Gombocem in Blažem Šegulo sodeluje že več let. Kobilice sta raziskovala tudi na območju Kozjanskega parka, kjer sta našla najmanjšo kobilico na Slovenskem, ki meri le nekaj milimetrov. Kozjanski park je sicer poznan po bogati flori in favni. V zadnjem času tod raziskujejo tudi metulje. Po besedah direktorja Kozjanskega parka Tea Oršaniča je pestrost rastlinskega in živalskega sveta rezultat ohranjenosti krajine ter zelo dobrega in kakovostnega sozvočja med prebivalstvom, rabo krajine in ohranjanjem narave. JP Dediščina na sodoben način BISTRICA OB SOTLI - Projekt »iHERITAGE: dediščina na sodoben način« je v polnem teku. Mladi iz Bistrice ob Sotli, bistriška osnovna šola, mladi iz Kumrovca na Hrvaškem in kumrovška osnovna šola pod vodstvom obeh občin že intenzivno delajo na projektu. Gre za popis kulturne dediščine obeh regij, s ciljem ustvariti mobilno aplikacijo, ki bo zainteresirane domačine in turiste vodila od ene do druge kulturne znamenitosti. V obeh regijah bodo iskali primere dobrih praks in si le-te izmenjevali. Ob tem bodo izdali tudi vodiče. Da pa bodo znanje o dediščini res približamo mladim, bomo vse informacije o popisani dediščini, vključno z njihovo lokacijo, opremili na zemljevidih z dvodimenzionalnimi kodami. Projekt bodo zaključili marca prihodnje leto. JP novi tednik СРПРТ 1 "7 Št. 37, 11. september 2014 ОГОП1 I/ Rešitev je zgolj športni psiholog Trenerju Martine Ratej Andreju Hajnšku vsaj malce odleglo Vse prevečkrat se je Martina Ratej v tej sezoni spraševala, kaj je šlo narobe. Ena glavnih adutinj izmed športnic (in tudi športnikov) s Celjskega za zelo odmeven dosežek v mednarodni konkurenci je bila letos Martina Ratej. S trenerjem Andrejem Hajn-škom sta si srčno želela prvega odličja na velikem tekmovanju. Pričakovanja so podpirali pri Atletskem društvu Kladivar Celje, saj so pravočasno okrepili strokovni štab. Martina Ratej je na evropskem prvenstvu v Zürichu zasedla šesto mesto, v petek pa v finalu diamantne lige v Bruslju sedmo. Toda v nedeljo je slovenska rekorderka v metu kopja prepričljivo zmagala na mitingu v italijanskem Rietiju. Po nekaj slabših nastopih je orodje znova vrgla krepko prek 60 metrov. Slavila je z zelo dobrim izidom 63,91. Zanjo sta zaostali Latvijka Madara Palameika (60,72) in Nemka Katharina Molitor (60,70). Z izidom svetovne vrednosti je Martina marsikaj znova postavila NA KRATKO Verbič zdrav Rakvere: Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v Estoniji z zmago kar s 7:1 zaključila sicer neuspešne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. V drugem delu 1. polčasa sta slovensko vodstvo na 3:0 in 4:0 povišala člana Celja Blaž Vrhovec in Benjamin Verbič. Celotno tekmo je odigral tudi nogometaš velenjskega Rudarja Denis Klinar. Celjski nogometaši so med prvenstvenim premorom odigrali prijateljsko tekmo v Vidmu. Italijanski prvoligaš Udinese je bil boljši s 5:1. Edini gol je dal Andraž Žurej. Pojutrišnjem bo Celje gostovalo v Novi Gorici. Po nove olimpijske točke Zagreb: Hrvaška prestolnica bo od jutri do nedelje gostila veliko nagrado v judu, ki je bila lani na Reki. Na blazinah dvorane Doma športov bo številčno slovensko zastopstvo. Od 16 borcev in bork jih bo kar deset iz celjskega Sankakuja, bronasti s svetovnega prvenstva Tina Trstenjak in Ana Velen-šek, Petra Nareks, Anka Pogačnik, Klara Apotekar, Matjaž Terbovc, Adrian Gomboc, Rok Drakšič, Gašper Jerman in Mihael Žgank. Prvo mesto v kategoriji prinaša 3.000, drugo 2.000 in tretje tisoč dolarjev. Vladarji kot nekoč? Ljubljana, Velenje: V Celju raste izjemno obetaven atletski rod. Mladinke Kladivarja so v Ljubljani postale državne prvakinje, mladinci so bili drugi. Posamične zmage so dosegli Luka Janežič na 100 in 200 metrov, Miha Uranič v metu kopja, Lucijan Zalokar na 800 metrov in Barbara Pušnik na 100 metrov. V Velenju pa so državne prvakinje postale celjske pionirke, pionirji so bili tretji. Nastja padla Hong Kong: Po zaključku ženskega dela odprtega teniškega prvenstva Združenih držav Amerike v New Yorku je objavljena najnovejša svetovna lestvica. Na njej je Celjanka Nastja Kolar izgubila 28 mest, s 182. je padla na 210. mesto. Od Slovenk sta pred njo Polona Hercog (67.) in Tadeja Ma-jerič (175.). Kolarjeva je na turnirju v Hong Kongu izpadla v 2. krogu kvalifikacij. Malce nepričakovano je klonila proti 32-letni Japonki Junri Namigata s 6:2 in 6:3. V uvodnem krogu je 20-letna Nastja s 6:4 in 6:2 ugnala domačinko Claire Spackman. »Jasno je, da je bila Martina primerno telesno pripravljena, ni pa zdržala psihološkega pritiska. Tu moramo najti rešitev.« na glavo. Torej je vendarle odlično pripravljena, višek forme ni bil napačno načrtovan, na kar so namigovali mnogi. Na udaru kritik je bil seveda predvsem njen trener Andrej Hajnšek. Vam je v nedeljo precej odleglo, ko je postalo jasno, da je Martina absolutno dobro pripravljena? Malce mi je odleglo, to moram priznati. Toda še vedno ostaja grenak priokus. Dobro znano dejstvo je, da na prejšnjih treh tekmah Martina ni storila tistega, česar je sposobna. Niti približno. V diamantni ligi je v skupnem seštevku meta kopja osvojila drugo mesto, kar je najboljši slovenski dosežek. Je s tem kaj zaslužila? Z drugim mestom na končni lestvici, žal, prav nič. Zmagala je v Dohi, nato je bila trikrat druga. Prvo mesto prinaša denarno nagrado 10.000 dolarjev bruto, drugo šest in tretje štiri tisočake. Od teh vsot je treba odšteti davek dr- Visoka razlika Laško: Vodstvo košarkarskega kluba Zlatorog je sestavilo moštvo. Zadnja okrepitev je 27-letni občasni gruzijski repre-zentant Miheil Berišvili. 203 centimetre visoki košarkar je z Laščani sklenil enoletno pogodbo. Berišvili se je že predstavil v Treh lilijah na prijateljski tekmi s šoštanjsko Elektro, ki so jo Laščani dobili s 97:72. Izid prvega polčasa 49:43 je napovedoval tesnejši razplet. Čater vse boljši Ljubljana: Poldrugi mesec pred novo sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki se bo začela 25. oktobra na ledeniku Rettenbach nad Söldnom, osem tekmovalcev in dve tekmovalki še niso podpisali individualnih pogodb s Smučarsko zvezo Slovenije. Vodja panoge za alpsko smučanje Vlado Makuc zagotavlja, da so pogodbe podpisali z vsemi reprezentanti in reprezentantkami z najvišjim tekmovalnim rangom, statusom A, med nepodpisniki pogodb pa so večinoma tekmovalci s statusom B, tudi člana mariborskega Branika, Celjan Martin Čater in Šentjurčan Mišel Žerak. Čudi dejstvo, da je Čater v B-ekipi. Na ameriški turneji je bil najboljši slovenski smučar v veleslalomu, drugi v superve-leslalomu in tretji v smuku. (DŠ) Uvod po željah Celje: Tekmovanje v 1. slovenski ligi za rokometaše se je začelo brez presenečenj. Celjani so premagali Loko s 36:20, Velenjčani so imeli nekaj preglavic v Slovenj Gradcu, a ob koncu zmagali s 33:28, Mariborčani pa so bili v Sevnici boljši s 34:22. Trener Celja Branko Tamše je dejal: »Vse prve tekme so nekaj posebnega. Odigrali smo tako, kot sem si želel. Najpomembneje je, da smo obračun končali brez poškodb. Zavedamo se, da imamo mlade in perspektivne igralce in da lahko pride do nihanj, Vse bomo naredili, da jih bo čim manj.« Nadaljevanje priprav Celje: Košarkarice Athleta so odigrale že sedmo pripravljalno tekmo. V svoji dvorani so s s 73:48 premagale češko Slovanko. Najučinkovitejši sta bili Rebeka Abramovič (17 točk) in Marica Gajić (14). V torek bodo Celjanke v Poreču igrale z ruskim Dinamom iz Novosibirska. Sledil bo turnir prvakov držav, ki so sestavljale bivšo Jugoslavijo, zadnji test pred začetkom sezone pa bo v madžarskem Pecsu. (MK) žavi, v kateri je miting. Ko poplačaš menedžerja in potne stroške, ostane malo denarja. Vaša varovanka je v diamantni ligi zbrala 10 točk, 12 manj od Špotakove in pet več od Stahlove in Vi-ljoenove ter pravzaprav že zaključila sezono. Pred Martino sta namreč le še dva ekipna nastopa v Sloveniji. Lahko pričakujemo še kakšen njen izbruh? Konec tedna bo v Novem mestu ekipno državno prvenstvo in Martina bo oblekla Kladivarjev dres. Reprezentančno majico pa bo nosila 20. septembra v Ljubljani na merjenju moči z balkanskimi državami. Forma pada, to je dejstvo. Če bo ponovila met okoli 63 metrov, bo super. Vseskozi smo trdili, da je preveč zakrčena, napeta in obremenjena. Ko je sproščena, ji praviloma uspe odličen dosežek. Kdaj se bosta usedla in pogovorila? Črte pod sezono res še nisva potegnila. Sestal se bo Andrej Hajnšek celoten strokovni štab. Jasno je, da je bila Martina primerno telesno pripravljena, ni pa zdržala psihološkega pritiska. Tu moramo najti rešitev. Iskali jo bomo s pomočjo športnega psihologa. Mora priti čas, da pokaže, kaj zna in zmore. Absurdno je, da se pogovarjamo o domala neuspešni sezoni, ko pa je Martina podrla dva mejnika - zavihtela se je najvišje v diamantni ligi od slovenskih atletov, dosegla je svojo najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. Želimo preveč ali je bilo po obetavnem začetku sezone realno pričakovati še odmevnejše dosežke? Nekateri rezultati so bili dobri in so jo gnali, da si je želela še več. In potem je logično nezadovoljna s šestim mestom, ko je bilo razvidno, da je bila večina evropske konkurence v Zürichu premagljiva. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA, SHERPA) Panorama ROKOMET 1. SL, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Loka 36:20 (18:9); Janc 8, Zarabec 7, Poteko, Ivić 4, Razgor, Slišković 3, Marguč, Miklavčič, Kasal 2, Malus 1; Cingesar 5, Kavčič 3, Slovenj Gradec - Gorenje 28:33 (16:15); Levc 9, Ovni-ček 4; Dujmović 6, Szyba 5, Medved 4, S. Burić, Šoštarič 3, Golčar, Kleč, Dobelšek 2, Cehte, Nosan, Bećiri 1. NOGOMET 2. SL, 5. krog: Dravinja -Veržej 1:3 (1:0); Gaber (28); Vinkovič (68, 71, 77), Triglav - Šmartno 4:0 (3:0). Vrstni red: Krško 13, Aluminij 12, Tolmin, Triglav 9, Veržej, Ankaran 7, Šmartno 5, Dra-vinja, Šenčur 4, Dob 1. 3. SL - sever, 3. krog: Dravograd - Šampion 4:1 (1:1); Akamba (12), Šentjur - Maribor B 1:6 (1:2); Karabegovič (21), Mons Claudius - Šmarje 1:0 (1:0); Peer (45-11 m). Vrstni red: Maribor B, Dravograd 9, Fužinar 7, Korotan, Šampion, Mons Claudius 6, Drava, Radlje 4, Podvinci, Lenart, Malečnik 3, Šmarje 1, Bistrica, Šentjur 0. MČL, MNZ Celje, 2. krog: Šoštanj - Žalec 3:1 (1:1); Cel-cer (7, 52), Muratović (77); Dolinar (37), Kozje - Mozirje 2:1 (0:0); Lojen (47), Levstik (50-11 m); Hostnik (77), Brežice - Kovinar 4:0 (1:0), Rogaška - Vojnik 2:1 (0:0); Grošič (67), Kuraj (75); Korotaj (47). Vrstni red: Brežice, Šoštanj 6, Zreče, Kovinar, Mozirje, Rogaška, Kozje 3, Žalec, Voj-nik, Vransko 0. (MiK) Športni koledar Petek, 12. 9. NOGOMET 2. SL, 6. krog: Šenčur Dravinja (19). Sobota, 13. 9. NOGOMET 1. SL, 8. krog: Gorica - Celje (16), Velenje: Rudar - Koper (19). 2. SL, 6. krog: Ankaran -Šmartno (16). 3. SL - sever, 4. krog: Ma-lečnik - Šentjur, Šmarje - Lenart, Drava - Mons Claudius, Korotan - Šampion (16.30). MČL, MNZ Celje, 3. krog: Vojnik - Šoštanj, Štore: Kovinar - Rogaška, Zreče - Brežice, Mozirje - Vransko, Žalec - Kozje (16). ROKOMET 1. SL, 2. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30), Velenje: Gorenje - Maribor (20). 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE POSEST MOTORNA VOZILA PRODAM R 4 GTL, letnik 1991, neregistriran, za 280 EUR in zastavo 750 LE, letnik 1983, vozno, prodam za 320 EUR. Telefon 031 826-782. 2579 GOLF IV 1,4 B, letnik 2000, srebrne barve, prevoženih 122.000 km, vzdrževan in ohranjen, prodam za 2.000 EUR. Telefon 040 651-553. 2596 KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 567-747. 2499 STROJI PRODAM STROJ Lägler, za brušenje parketa, prodam. Telefon (03) 5740-621. 2541 PLUG Slavonec, dvobrazdni, typ PTO 2, 10-colski, malo rabljen, prodam za 240 EUR. Telefon 041 290-613. 2591 KOSILNICO Bcs 630 WS Maks, oljni pogon, greben EU, prodam. Telefon 041 766216. 2598 MIKSER za peso, koruzo in ostalo, ohišje je litoželezno in ima 3 KW motor, skoraj nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 663-686. 2610 KUPIM TRAKTOR, do 90 KM, lahko je poškodovan ali v okvari in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060. 2499 MOTOKULTIVATOR ali Bcs Ws 630 kupim. Telefon 041 577-832. Š 207 ШШШ astrologinjai jasnovidnosti PRODAM STAREJŠO hišo z nekaj zemlje, sončna lega, cena dostopna, prodam. Telefon 031 211-874. _ 2390 ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Šentjurja, dostop z glavne ceste, parcela ima vse priključke, prodam. Telefon 041 836398. 2410 LOKAL v velikosti 40,5 m2 (možno tudi koriščenje mansarde) v Šentjurju, Drofenikova 16 (tržnica), primeren za prodajalno ali poslovni prostor, prodamo ali oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 630-390.2534 VIKEND na relaciji Celje-Laško, Debro 57, prodam. Telefon (03) 5488-081 ali 041 514-722. 2533 ČE želite bivalni vikend v bližini Podčetrtka in imate radi mir, pokličite 041 429-567, Bojan. 2581 PRODAM cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja VOJNIK. Stanovanje, mansardno, 54 m2, stavba in stanovanje 2006 kompletno prenovljeni, nizki stroški, ZK urejeno, prodam za 36.000 EUR. Telefon 070 561-473 . 2 5 48 CELJE, Hudinja. Prodam dve sosednji stanovanji, v bloku, pritličje, 44 in 27 m2 ali menjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani. Telefon 041 966-240.2568 NOVIGRAD. Prodamo dvosobno stanovanje, 35 m2, z garažo 16 m2, 20 m od morja. Telefon 041 350-250. 2600 ODDAM OBNOVLJENO dvosobno stanovanje, na relaciji Šentjur-Dramlje, ugodno oddam (nekadilcu). Telefon 040 590-111. 2570 ZAMENJAM ЛТИП1Ш i astrologfnja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR ol po ceniku vaiega operaterja V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bival- ni vikend s hišno številko, centralnim ogrevanjem, z vinsko kletjo in štiristo trsi, sadnim drevjem različnih sort in vso kletarsko opremo, na sončni legi, z lepim razgledom po celotnem Obso-telju. Telefon 041 560-539. 2593 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 2593 V BREZJU ob Slomu, Ponikva, prodam hišo z zemljo, ki je zazidljiva in zazidalno parcelo v Šentjanžu nad Štorami. Telefon 041 325-191. 2599 STANOVANJE v centru Šentjurja, 30 m2, lastniško, nova okna, radiatorji, kuhinja in dnevna ločeni, zamenjam za enosobno stanovanje, z doplačilom, v Šentjurju ali Celju. Telefon 041 427481. 2 5 51 PRODAM PRODAM ODDAM STANOVANJSKI prostor, 8 - 12 m, oddam. Telefon 041 219-152. 2540 V ŠKOFJI vasi oddam delavcem 3-stano-vanjsko hišo. Telefon 041 725-092. 2600 STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje z velikim balkonom, v centru Laškega, prodam za 50.000 EUR. Telefon 041 736-708. 2553 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave in kilogram težke bele piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p NEMŠKE ovčarje prodam, cena 150 EUR. Telefon 041 763-188. 2495 PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Telefon 041 268-432. 2552 KRAVO simentalko, brejo 2. teleta, telico, brejo in teličke, težke od 190 do 400 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2583 TELICO simentalko, težko 550 kg, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 229754. 2595 BIKCA, sivo rjavega, starega 6 mesecev in teličke simentalke, po izbiri, prodam. Telefon 041 794-328. 2603 BIKA simentalca, težkega 110 kg, prodam. Telefon 5716-516. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p MLADE in stare koze, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5708-106. 2615 TELICO sivko, v devetem mesecu brejosti, prodamo. Telefon 031 604-443.2617 POSTELJO, 160 - 200, dve nočni omarici in petdelno omaro, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 353-228. 2388 PEČ na olje Riello, rabljeno 3 sezone, kot novo, prodamo z gorilnikom ali brez. Cena 250 oziroma 200 EUR. Telefon (03) 5826-506. 2618 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, težke od 20 do 50 kg in bikca križanca, ugodno prodam. Telefon 041 836-398. 2410 KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BIKCA, 200 kg in telico, 310 kg, simentalca, prodam. Telefon 070 419-631. 2535 KUPIM NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA NAROČILNICA : IME IN PRIIMEK: : ULICA: ^^^^ i KRAJ: : DATUM ROJSTVA: : Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let : PODPIS: - : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik ШШ 1 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 173 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg ter telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 2373 KOZO mlekarico kupim oziroma menjam z bursko kozo. Telefon 051 328-192. 2578 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIX. Divizije 14, 02/425 70 OO. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. VINO izabela, žganje, prepeličja jajca in domač česen prodam. Telefon 031 480-510. 2558 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346. p GROZDJE šmarnico, kvinton in cepljeno belo ter domača neškropljena jabolka ugodno prodam. Telefon 5794-242, 041 848-363. 2572 KORUZO za silažo, z njive, lokacija Me-dlog, koruzo, ječmen, v big-beg vrečah ali 50 kg, cena 0,24 EUR, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 2590 JABOLKA, neplantažna, elstar, izredno dobra, posebej za jabolčni sok in druge stare sorte, poceni prodam. Telefon 031 747-930. 2592 GROZDJE, 500 kg, belo, kraljevina, rizling in 500 kg rdečega, modra frankinja, žametna črnina, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 655-527. 2587 GROZDJE na brajdi, koprska izabela in jurka, prodam. Telefon 041 539-390. 2597 SVINJSKO mast z ocvirki, čisto ali samo ocvirke, prašiči krmljeni z domačo hrano, prodam. Telefon 070 366-076. 2574 KROMPIR, sorte kenebec in dezire, prodam, cena 0,50 EUR/kg. Telefon 041 794-270. 2613 NA Tinskem prodamo belo sortno in mešano grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014. 2619 PRODAM BEL jedilni krompir, nad 90 kg brezplačna dostava, prodam. Telefon (03) 8385054, 051 628-677. 2470 1,30 ha silažne koruze, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 547-769. Š 201 GROZDJE belih in rdečih sort, v šmarsko virštanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777. 2505 JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 2543 DOMAČ bel krompir, po 0,48 EUR, prodam. Lahko dostavim tudi na dom. Telefon 051 248-291. 2544 KUPIM GROZDJE, rumeni muškat, laški ali renski rizling in druge bele sorte grozdja kupim. Telefon 041 341-578. 2585 OSTALO PRODAM CISTERNO za vino jaklič, 400 l, plavajoč pokrov, pokrov z veho za vrenje, tri kovinske pipe, malo rabljen, prodam. Telefon 041 896-044. 2532 ELEKTRO motor, 7,5 Kw, 1.440 obratov, 80 l, sadna stiskalnica, vijak, dve kisikovi steklenici + mamometer, dve gospodinjski plinski jeklenki, ugodno prodam. Telefon 051 386-509. 2542 BIKCA in teličko, simentalca, stara 14 dni in 3 tedne in traktor Imt 533, dobro ohranjen, registriran, prodam. Telefon 031 840-282. 2559 NOV mlin za grozdje, za 50 EUR in bio beli krompir za ozimnico prodam. Telefon 041 866-611. 2580 LITOŽELEZNO peč za centralno ogrevanje na drva prodam ali menjam za drva. Telefon zvečer, (03) 5722-396. 2586 60 l cisterno za sok, narejeno na pritisk, prodam. Telefon 041 228-537. 2576 DVA soda, 320 l, lepo ohranjena in vzdrževana, prodam. Telefon 5794-285. 2589 AGREGAT, primeren tudi za varjenje in ko-ziko, kozliča, stara 5 mesecev, srnaste pasme, prodam. Telefon 031 407-219. 2577 SENO v kockah in pasjo utico prodam. Telefon 031 801-960. 2608 SUHA bukova drva ugodno prodam. Telefon 041 250-010. 2606 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2605 INVALIDSKI skuter, štirikolesni, kot nov, v garanciji in nov invalidski voziček, električni, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p ŠTEDILNIK na trda goriva, desni, iz nerjaveče pločevine, deske hrast, smreka, 3 cm, obračalni plug, 10 col in jeklene verige, 650/16, za TV, prodam. Telefon 051 624-250. 2612 KUPIM ALFO - brzoparilnik, velikost 140 l, kupim. Telefon 041 295-239. 2561 SEM moški, star 51 let, visok 171 cm, 65 kg. Iščem žensko, staro od 45 do 55 let. Telefon 070 287-767. 2478 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n BRZOPARILNIKE - alfe prodam. Telefon 030 929-205. 2244 LES, hrastov, kostanjev, za vrtno ograjo, 10 - 10 m, višina 1 m, prodam. Telefon 040 211-346. 2336 JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. V prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2403 DRVA v hlodih ter razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346. p DVOKAPNICO, dolžina 5 - 4,50, nadstrešek, prodam. Telefon 031 507-519. 2492 DRVA, bukova, suha, možen razrez z dostavo, prodam. Telefon 041 697-819. 2569 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM soplesalko srednjih let, visoko do 165 cm. Telefon 040 306-497. 2531 SKLADIŠČIMO za vas. Telefon 041 633856. Prima ekstra, d. o. o., Petrovče 208 a, 3301 Petrovče. n JEDILNI krompir, beli, rdeči in rumeni ter krmni krompir prodam. Kupim kmetijske stroje, lahko tudi v manjši okvari. Telefon 041 646-087. 2584 IŠČEM soplesalko, starejšo, vitko, visoko do 165 cm. Telefon 040 306-497. 2594 RA INFORMACIJE 19 VSAK ČETRTEK Največ informacij s Celjskega ШЈШП шИ5(б)@@0 ВИЗИИБЗЗИБЗИ Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata MILANA VASLETA s Polzele (13. 4. 1936 - 29. 8. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Re-zarjevi, medicinski sestri Jožici, dr. Žuranu in koronarnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Polzela in pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Lucija ter hčerki Silva in Martina z družinama 2609 Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice KAROLINE SREBOT rojene Vengust iz Goriške ulice 1 v Celju (22. 8. 1929 - 3. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme in iskrene besede tolažbe. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo, staro mamo in prababico pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča sinova Igor in Peter z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ALOJZIJE -SLAVICE ŠALEJ rojene Jager iz Selc, Sketova ulica 10 v Celju (8. 6. 1936 - 1. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in izrazili sožalje. Žalujoči vsi njeni 2567 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le naša misel vedno k tebi si želi. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, sin, brat, svak in stric FRANC GUČEK iz Tovstega 23 nad Laškim (19. 5. 1952 - 24. 8. 2014) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej sosedom, in sicer družinam Jakopič, Ter-šek, Kričaj, Vidic, Flis in Rezar za nesebično pomoč v času te težke izgube. Hvala vsem za darovane sveče, svete maše in denarno pomoč ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala gre kolektivu Paron Laško, gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Matjažu Piklu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču gospodu Marku za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinova David in Joži z Mojco, vnukinji Ajda in Monika, mama Angela, sestra Rozika z družino ter ostalo sorodstvo L 122 Poroke Celje Poročili so se: Nera KOPITAR in Igor ČANDER, oba iz Celja, Vesna LIPOVČIĆ in Slaviša KUZMANOVIĆ, oba iz Celja, Karmen NOVAK in Marjan KOVŠE, oba iz Stra-žice. Laško Poročili so se: Tadeja OSREDKAR in Matic Nejc KREČA, oba iz Trbovelj. Zlato poroko, 50 let skupnega življenja sta praznovala Milena in Karol POČIVAL-ŠEK iz Globokega. Šentjur pri Celju Poročili so se: Nataša ŠA-FRAN iz Kostrivnice in Klemen GAJŠEK iz Grobelnega, Blanka PEVEC iz Slatine pri Ponikvi in Matej CINGL iz Tomaža nad Vojnikom. Žalec Poročili so se: Tanja SKOK in Aleš BLATNIK, oba iz Lat-kove vasi, Brigita PETAR in Saša ARAPOVIĆ, oba iz Žalca, Tjaša ŽNIDAR iz Ločice ob Savinji in Miha PROSEN iz Celja, Klara KLANČNIK iz Latkove vasi in Tomaž KOZLAR iz Trnja, Tjaša ŽNIDAR s Polzele in Miha PROSEN iz Celja, Diana ŠELIGO iz Pongraca in Gregor DEŽELAK iz Zabukovice. Mozirje Poročili so se: Teja HRI-BERŠEK in Boris SOTLER, oba iz Topolšice, Tjaša ZOR-KO in Janez ŽUNTAR oba iz Zgornjih Pobrežij, Klara TOSTOVRŠNIK iz Rečice ob Savinji in Sebastjan ŠLAJ-PAH iz Šentlovrenca, Simona TRČEK iz Loga pri Brezovici in Luka RUF iz Ljubljane, Katarina KRALJ in Marko GROHAR, oba iz Hrastnika. Velenje Poročili so se: Vesna SA-DIKOVIĆ in Damjan ONUK, oba iz Velenja, Tanja STROPNIK in Jernej ČEPELNIK, oba iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Angela BEUKO-VIČ iz Celja, 77 let, Terezija BUSER iz Celja, 92 let, Frančiška VREČKO iz Vojnika, 93 let, Sabina BRAČIČ iz Celja, 87 let, Neža KRAMERŠEK iz Vojnika, 55 let, Karol BLAZINA iz Šentjurja, 85 let, Paula ZAPUŠEK iz Celja, 89 let, Ivanka BOBNIČ iz Celja, 84 let, Rudolf KRAJNC iz Žalca, 68 let, Franc KOSU iz Bra-slovč, 71 let, Mihaela OGRA-JENŠEK iz Žalca, 74 let, Angela HOSTNIK iz Grobelna, 76 let, Ferdinand SAVSKI iz Celja, 61 let, Milan VASLE s Polzele, 78 let, Doroteja DO-BOVIŠEK iz Maribora, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Slavica KITAK iz Krtince, 74 let, Anton KRUŠIČ iz Rogaške Slatine, 88 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Alojzij BRANTU-ŠA iz Račice, 90 let, Anton KU-KOVIČ iz Uniš, 57 let, Franc KLADNIK iz Loke pri Planini, 60 let, Marjana VREČKO iz Boletine, 59 let. Žalec Umrli so: Antonija VERDEL iz Zavrha pri Galiciji, 82 let, Marija NATEK iz Pondorja, 88 let, Terezija FELE iz Trbovelj, 79 let, Marija PIHLER s Polzele, 93 let. Mozirje Umrli so: Franc PLESNIK iz Krnice, 59 let, Maks KAKER iz Radegunde, 80 let, Frančiška KRAJNC iz Rad-mirja, 92 let, Franc KOLENC iz Grušovelj, 87 let. Velenje Umrli so: Angela KOTNIK iz Šoštanja, 84 let, Anemari Lia SAJE iz Velenja, 72 let, Danijela Nada VELAM iz Nazarij, 68 let, Boris GAŠPER iz Velenja, 60 let, Katarina JAZBINŠEK iz Hrastnika, 81 let, Frančiška ŽAKELJ iz Velenja, 78 let, Ana PETRIČ iz Žalca, 83 let, Milena LOVRENČIČ iz Mozirja, 90 let, Martin VALNER iz Šmarja pri Jelšah, 79 let, Rozalija FAJ-MOT iz Velenja, 74 let. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. V SPOMIN Pet let je minilo, kar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, tast, dedi in pradedi JOŽE SELIČ iz Spodnje Rečice 123 pri Laškem (17. 3. 1929 - 8. 9. 2009) Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Pogrešamo te! Vsi njegovi Sedmo leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 3. september, ko je pred sedmimi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragemu očetu, dediju in tastu FRANCU RADOŠIČU iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (1. 10. 1930 - 3. 9. 2007) Zelo močno te pogrešam, dragi oče, in vsak dan smo v mislih skupaj s teboj. Tvoja hčerka Erna z družino Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. VSPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil naš dragi IVAN SKALE iz Šmihela nad Laškim Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Žalujoči sin Rafko z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Mineva dolgo in težko leto, kar se je poslovil STANKO SELIČ iz Lažiš, Dobje pri Planini Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v trajnem spominu. Žalujoča žena Tini in ostalo sorodstvo p 20 INFORMACIJE / VODNIK -№ . ..—3B- \Чч Razstava znamk POZABI OTETA PRETEKLOST ČETRTEK, 11. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 12. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. AM I WRONG - NICO & VINZ (4) 2. CHAMBER - LENNY KRAVITZ (4) 3. RUDE - MAGIC! (5) 4. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE (3) 5. SHE KNOWS ME - BRYAN ADAMS (1) 6. THE SUN - PAROV STELAR FEAT. GRAHAM CANDY (2) 7. LOVE YOU LOUDER - CHASSIO (1) 8. FIREBALL - PITBULL FEAT. JOHN RYAN (2) 9. TROUBLE WITH MY BABY - PALOMA FAITH 10. IT'S YOUR WORLD - JENNIFER HUDSON FEAT. R. KELLY DOMAČA LESTVICA 1. BALON - NUDE & SIMFONICNI ORKESTER GS (3) 2. MOJA SOSEDA - KATARINA MALA (6) 3. DAN SE PREBUJA - LAVENDER (1) 4. PETRA - ROKNBAND (5) 5. NAJ SE JE, PIJE, UŽIVA IN POČIVA - ANDREJ ŠIFRER (5) 6. VISOKO - BO! (2) 7. SAMA SAMA - MARINA & BAND (4) 8. ZVEZDNO NEBO - NINO (3) 9. HLADNE NOČI - ESKOBARS (2) 10. HODIM PO DEŽJU - NIKA ZORJAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: JACK IN A BOX - JACK SA- VORETTI KILL THE LIGHTS - RADIO KILLER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DANES JE MOJ DAN - KINGSTON DOBRO JUTRO - FOLK IDOLI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SOBOTA, 13. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 14. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Bojan Pišek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedelj- kovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Bojan Pišek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) ČETRTEK, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK 19.00 Fantovska leta - drama PETEK, SOBOTA 20.00 Fantovska leta - drama SREDA 20.00 Jimmyjev dom - zgodovinska drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Hrabri avtek Plodi - družinski animirani film, sinh. 18.30 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama 20.00 Popotovanje tisočerih okusov - komična drama SOBOTA 18.00 Hrabri avtek Plodi - družinski animirani film, sinh. 19.30 Ninja želve - akcijska pustolovščina 20.00 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama 21.30 Popotovanje tisočerih okusov - komična drama NEDELJA 10.30 Ninja želve - akcijska pustolovščina 16.00 Hrabri avtek Plodi - družinski animirani film, sinh. 18.00 Popotovanje tisočerih okusov - komična drama Spored od 11. 9. do 17. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 14.20, 17.10 Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Bog, le kaj smo zagrešili? - komedija od četrtka do srede: 18.00 Fantovska leta - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 20.30 sobota, nedelja: 14.00, 17.15, 20.30 Hrabri avtek Plodi -animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.30, 16.00 Inferno - drama od četrtka do srede: 18.30, 20.45 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 15.00 Kakor zgoraj, tako spodaj - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 petek, sobota: 17.20, 22.15 Lucy - znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.40, 21.00 sobota, nedelja: 14.15, 17.40, 19.40, 21.00 Nikec na počitnicah - družinska komedija od četrtka do srede: 16.30 Odpleši svoje sanje: Zdržene moči - romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 20.00 sobota, nedelja: 14.10, 16.20, 18.40, 20.00 Plačanci 3 - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30, 21.10 petek, sobota: 19.30, 21.10, 22.00 Popotovanje tisočerih okusov - komedija od četrtka do srede: 16.30, 19.00, 21.20 Varuhi galaksije - akcija, pustolovski 3D sobota, nedelja: 14.50 Vroči posnetki - komedija od četrtka do srede: 19.15, 21.30 — 19.00 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama 20.30 Dva dneva, ena noč - drama PONEDELJEK 20.00 Inferno - drama PRIREDITVE ČETRTEK, 11. 9. 11.00 Dom kulture Velenje Od Celja do Žalca mednarodni folklorni festival gostuje v Velenju 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi PETEK, 12. 9. 18.00 Šaleški grad Šalek_ Lirikonfest koncentriranje Sama Kutina in Ane Kravanja, improvizirana glasba na afriška glasbila iz Foitove muzejske zbirke 19.00 Kavarna pri Mišku Knjižku Nana Miličinski četrtkov kavarniški večer 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Pogovori o knjigah Prebeli, Podeli! pogovor o knjigi Divja bo vodila Uršula Menih Dokl 19.19 Mestna knjižnica Velenje Okrog sveta potopisno predavanje Andreja Morelja 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Hmeljarski dom Petrovče Mednarodni folklorni festival Srbski večer z osrednjimi gosti člani FS Ribarska banja iz Srbije 20.00 Atrij Velenjskega gradu Oto Pesner & Primož Grašič kvartet zaključek poletnih jazzovskih dogodkov 20.00 Thermana Park Laško Pianino večer z Georgom 9.30 Mestno središče in telovadnica srednje šole za turizem in gostinstvo Celje Promenada udeležencev festivala skozi mesto jedro in zaključni koncert za dijake celjskih srednjih šol 9.30, 12.00, 16.00 in 17.30 Vila Bianca Velenje Lirikonfest mednarodno književno srečanje 17.00 Muzej Laško Odprtje Rudarskega muzeja Laško 17.30 Aškerčeva domačija na Senožetih Srečanje pevskih zborov - MPZ in ŽPZ Rimljanke z gosti 18.00 Grad Vrbovec Nazarje Jes pa vem za eno zgodbo, iz gozda pripovedovalska tribuna ob lesarskem prazniku 18.00 Titov trg Velenje_ Dražen Zečić in Natalija Verboten koncert 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Dr. Peter Weiss: Zgornjesavinjske narečne starosvetnosti 19.00 Vila Bianca Velenje_ Akademija Poetična Slovenija slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj 20.00 Galerija AQ Celje_ Samo slike odprtje razstave Daliborja Borija Zupančiča 20.00 Celjski dom_ Gala koncert nastopile bodo folklorne skupine iz Srbije, Izraela, Madžarske, Finske ter KD Celjska folklorna skupina 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gostja: Milena Miklavčič 21.00 Občinsko dvorišče Laško Vokalna skupina Chillax zaključni koncert VODNIK 21 Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Dobite jo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si. Popusti za upokojence in mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila, Vpis: dosedanji abonenti od 8. 9. do 19. 9. 2014, novi abonenti od 25. 9. dalje Informacije in prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 21.00 Vila Bianca Velenje Lirikonfest etno koncert SOBOTA, 13. 9. 9.00 Pri Centru Nova Velenje Gledališče v mestu predstavitev Kulturnega društva Gledališče Velenje 9.00 do 13.00 Podeželska tržnica Žalec Hmeljkov dan družinska prireditev 9.00 Bohačev Toplar Nazarje Praznovanje lesarskega praznika s kulturnim programom nastop Godbe Zgornje Savinjske doline, MePZ KD Nazarje in I-zborček 10.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Godba veteranov Univerze za III. življensko obdobje in Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje koncert 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Odprtje prenovljenega fotoateljeja in Galerije Josip Pelikan 12.00 Dom kulture Nazarje Lesarski praznik nastop pevskega zbora OŠ Nazarje 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer gostja: Slavica Tesovnik ter odprtje razstave 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Gala koncert in zaključek mednarodnega folklornega festivala Od Celja do žalca NEDELJA, 14. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom Svobode Zidani Most Krajevni praznik s kulturnim programom _astro center wadeiewanj® ли astrologija pogovor ©9© 1111 :akyp mir« ©SO 35 BI Društva vabijo _PETEK, 12. 9._ 16.00 do 20.00 Thermana park Laško Thermanina domača tržnica 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev SOBOTA, 13. 9. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 13.00 Podeželska tržnica Žalec Humanitarno zbiranje otroških oblačil in igračk ter bolšji sejem PONEDELJEK, 15. 9. 17.00 Dom sv. Jožef Celje Pogovor o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Potovanje v Rusijo predava Olga Kupljenik v okviru Univerze za III. življensko obdobje 18.00 Galerija Velenje_ Rastoči svet odprtje razstave KUD Koncentrat, Galerija Velenje in Pikin festival TOREK, 16. 9. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgdovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča 11.00 Pokrajinski muzej Celje Pozabi oteta preteklost odprtje razstave znamk na temo arheologije 18.00 Velenjski grad_ Velenjske znamke in V jutranji tišini odprtje dveh razstav SREDA, 17. 9. 11.00 Celjski dom_ Ko se zgubljamo in pozabljamo predava: Mihaela Tršinar, mag. farm. spec. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.30 Knjižnica Velenje S Piko raziskujemo in praznujemo odprtje razstav 19.00 Vila Bianca Velenje_ Ilustracije slovaških ilustratorjev odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje O tehničnih pripomočkih in pravici do slušnega aparata predavanje 10.00 Pred gradom Vrbovec Nazarje Lesarski praznik sejem izdelkov iz lesa, ponudba domačih dobrot na stojnicah, delavnice za otroke in mladino, prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarstva... 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev 17.00 Okrepčevalnica Puncer Celje_ Veganska večerja pripravlja Društvo veganov celjsko-savinjske regije NEDELJA, 14. 9. 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice PONEDELJEK, 15. 9. 14.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center interaktivne, glasbene, kuharske delavnice, družabne in športne igre, zaposlitveni kotiček .. SREDA, 17. 9. 10.00 do 13.00 Tic Laško Domači kotiček predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Razstava Pogled v sled; Kjer se klešejo črte in netijo barve; ob 20-letnici Likovne šole Umbra; 15. občasna razstava v Otroškem muzeju Hermanov brlog z ustvarjalnim programom, do 30. 9.; Srčni pozdrav iz bojnega polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na celjskem, do 28. 2. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Volk Celje: razstava likovnih del XVI. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava »Slike«, slikarja in vsestranskega ustvarjalca Roka Komela, do 30. 9. Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - tihožitje, XII. uličnega slikanja tihožitij, do 30. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovni del ustvarjenih na XVI. poletnem slikarskem EX-tem-poru »Celjske poletne vedute 2014«, do 30. 9. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku, do 16. 10. Galerija Mozirje: dokumentarna razstava O osvobojeni Zgornje Savinjski dolini, do 30. 10. kavarna Miško Knjižko Četrtek, 11. september, ob 19. uri Nana Miličinski -Četrtkov kavarniški večer ob 100-oble- tnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Franeta Milčin- skega Ježka Vstop prost! Levstikova dvorana Ponedeljek, 15. septembra 2014, ob 17.30 Univerza za tretje življenjsko obdobje Potovanje v Rusijo - predstavitev - Olga Kupljenik v prostorih knjižnice Ponedeljek, 15. september, ob 16.30. uri Nasilje v družini-delo s povzročitelji nasilja in učenje nenasilne komunikacije (Društvo za nenasilno komunikacijo) v prostorih knjižnice Ponedeljek, 15. september, ob 18. uri Lepše v novi dan, predavanje Alenke Gabrovec (Društvo zakonski in družinski inštitut ETEOS) v prostorih knjižnice ali lapidariju Sreda, 17. September, ob 10. uri Tečaj nordijske hoje (Koronarno društvo Celje) knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 17. september 2014, ob 17. Uri PRAVLJICA PRI MIŠKU KNJIŽKU, pravljične dogodivščine z Mojco. Levstikova dvorana Četrtek, 18. september, ob 17.30 uri Pogovor in predstavitev knjige Metulj brez pomladi. Pogovor z avtorico knjige Antico Marijanac bo vodila Ljudmila Conradi. Vstop prost! kavarna Miško Knjižko Četrtek, 18. september, ob 19. uri Četrtkov kavarniški večer Dani Bedrač & Mirko Videčnik - Sine. Vstop prost! Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Grad Podsreda: slikarska razstava Vesne Davidovič »Slike o svobodi«, do 31. 10. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Zaupate nam že —69 let- Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NASI MOJSTRI Med prostore, ki so dokaj neizkoriščeni kot stanovanja, spadajo tudi kletni prostori. Vsak bivalni prostor mora ustrezati osnovnim pogojem za bivanje. Od njega pričakujemo, da omogoča zadovoljevanje v prvi vrsti bioloških potreb - od prehranjevanja, spanja in počitka do vzdrževanja ustrezne osebne higiene ter drugih, tudi socialnih potreb - od druženja z družinskimi člani in s prijatelji do učenja, zabave ... Pri tem pričakujemo ustrezno udobje, ki ga zagotavlja zdravo, svetlo, toplo, prijetno okolje. Še posebej moramo biti pozorni na bivalne pogoje, ki nam jih omogočajo kletni prostori. Ni vsak kletni prostor primeren za bivanje. Pri kletnem prostoru sta najpomembnejši možnost dnevne svetlobe in čimbolj prijetna in zdrava klima brez vlage v zidovih in radona v zraku. Klet lahko kot bivalni prostor načrtujemo in pripravimo že pri novogradnji ali jo preuredimo naknadno, torej v stari zgradbi. V prvem primeru je bistveno lažje poskrbeti za ustrezno izvedbo tal in za hidroizolaci-jo, saj prostor gradimo od zunaj in so nam stene in tla dostopni tudi z zunanje strani. V primeru stare zgradbe pa imamo na voljo dostop le z notranje strani, zato lahko prostor vključno s tlemi in z ustrezno izolacijo opremljamo samo od znotraj. Pri novogradnji tla v kleti pripravimo po naslednjem vrstnem redu. Na teren najprej nasujemo plast gramoza, ki poskrbi za izravnavo in drenažo. Na to plast položimo plast podložnega betona, nanjo toplotno izolacijo, PE-folijo in plast armiranega betona. Sledita hladen bitumenski premaz in hidroizolacija v sloju ali dveh. Najbolje je, če je hidroizolacija položena v nepretrgani plasti nad temelji in nad zaključnimi sloji tal v kleti. V tem primeru je v isti ravnini. Toda največkrat tla v kleti izdelujemo šele v zadnjih fazah gradnje, ko je hiša že »zaprta«, zato hidroizolacije ni mogoče položiti naenkrat v nepretrganem sloju. A poskrbeti je treba, da hidro-izolacijsko plast kletnih tal dobro prilepimo ali toplotno privarimo na hidroizola-cijo temeljev. Tako je nepretrgana in vlaga ne more najti poti mimo spojev. Na hi- droizolacijo položimo ločilni sloj PE-foli-je, nanj cementni estrih in ustrezno talno oblogo. V kleti starejših zgradb ponavadi naletimo na betonska tla. Velikokrat lahko samo ugibamo, ali so ustrezno izolirana proti vdoru vlage in ali so dovolj nosilna. Nosilnost lahko preverimo, če razbijemo delček tal. Dobimo podatek o debelini betona in armira-nju. Največkrat gre le za nekaj centimetrov debelo plast podložnega betona. To plast je najbolje odstraniti in teren toliko poglobiti, da najdemo stik s horizontalno izolacijo temeljev. Tako lahko preverimo njeno stanje in nanjo privarimo hidroizolacijo novih tal. Plasti polagamo podobno kot pri novogradnji. Če je prostor nizek, je poglobitev tal do brodošla, vendar v vsakem primeru zače tna plast tal ne sme biti pod ravnjo teme ljev. Če se ne odločimo za odkopavanje, beton sko ploščo najprej izravnamo, če je treba, premažemo z bitumenskim premazom in položimo hidroizolacijo, ki jo ob stiku s stenami zavihamo navzgor. Če je dosto pen stik s hidroizolacijo temeljev, stik privarimo. Sledijo toplotna izolacija, PE-foli-ja, betonski plavajoči estrih in zaključna talna obloga. Ključne so obodne stene novega stanovanja. Od njih pričakujemo ustrezno izolativ-nost, ki ločuje bivalni prostor od okolice. Notranjost obodnih sten lahko zaključimo s klasičnimi ometi ali na suhomontažni način. Klasični ometi potrebujejo čas za sušenje, zato so bolj primerni za novogradnje, kjer tako ali tako pred vselitvijo čakamo na izsušitev zidov. Za obnove je primernejša suhomontažna zaključitev z mavčno kartonskimi ploščami. Pritrdimo jih na podložne letve, stike zatesnimo in steno dvakrat ali trikrat prepleskamo. Delo je lahko končano v nekaj zaporednih dneh in prostor je takoj vseljiv. Tudi za predelne stene, ki jih bodisi postavljamo na novo ali jih samo obnavljamo, priporočamo suhomontažni postopek. Delo je bolj čisto in hitro. V prostor ne vnaša dodatne vlage, mavčno-kartonske plošče pa zagotavljajo prijetno bivalno okolje. Strop v kletnem prostoru je skoraj vedno nizek, le v redkih in zelo starih zgradbah je visok, morda celo obokan. Takšen ima neprecenljivo vrednost in ga je treba ohraniti, s čimer ohranimo tudi delček zgodovine in posebno ozračje, ki prevladuje v takšnem prostoru. V povprečni kleti strop ne dosega 2,50 metra višine, zato je škoda vsakega centimetra, ki bi ga izgubili z dodatno stropno konstrukcijo. Ker je prostor v nadstropju višje ponavadi ogrevan, toplotna izolacija ni potrebna. Včasih je dovolj, da s tanko plastjo izravnalne mase poravnamo neravnine in strop prebelimo. Če je strop preveč grobo izdelan in so neravnine opaznejše, je najbolje nanj v primernih enakomernih razmikih priviti nosilne letve, s katerimi izravnamo površino, na te letve pa lahko pritrdimo bodisi lahke stropne dekorativne plošče bodisi mavčno-kartonske plošče ali lesen opaž. Pri slednjem je treba opozoriti, da temni odtenki lesa optično znižajo prostor, zato je bolje uporabiti svetel opaž. Naravno dobra hrana T: 03 4250753 GSM: 040821421 mirw.hana-ana.§i info@hana-ana.si Če želite oglaševati \ v rubriki СТлр/ Vsi naši mojstri, C J*k P°Wičite: ПГ2-1 AQO-KfiO je dovolj prostora za okno. Večja kot je njegova svetla površina, bolj osvetljen je prostor in prijetnejši za bivanje. Tudi dostop do kletnih prostorov mora biti udoben, a naj ne vodi skozi drugo stanovanje, četudi je to stanovanje staršev. Primeren dostop je le iz skupnega hodnika, a če ga ni mogoče izpeljati, obstaja možnost zunanjih dodatnih stopnic. Odkopati je treba del zemljišča ob zgradbi, izdelati stopnice in odpreti vhod v klet. Stopnice pokrijemo z ustreznim nadstreškom. V kletnih prostorih imamo lahko z dnevno svetlobo nekaj težav. Vse je odvisno od tega, koliko je klet globoka. Pri visokopritlič-nih hišah so tla v kleti približno meter do metra in pol pod ravnjo terena. Do stropa Okna lahko vgradimo tudi naknadno. To je delo za strokovnjaka, ki v zid vgradi ustrezno nosilno preklado, odpre luknjo in vstavi okno. Dela se raje ne lotevajmo sami, ker lahko z nepravilno izbrano in izdelano preklado oslabimo nosilni zunanji zid. Spodnji rob okna naj bo približno trideset centimetrov nad ravnjo terena, da ga ne moči od tal odbita meteorna voda. Veliko več težav je v primeru, če nad terenom ni prostora za okno, ker je klet pregloboko. Pomagamo si lahko s svetlobnih jaškom. Lahko je zidan ali že vnaprej pripravljen. Pri obnovah je najbolje poseči po že izdelanih elementih iz poliestra. Svetlobni jaški sicer dovajajo nekaj dnevne svetlobe in omogočajo zračenje, vendar je takšna rešitev bolj primerna za skladišča, kurilnico in druge prostore, ki jih občasno uporabljamo, kot za stanovanje. Za prijetno bivalno počutje in za manjšo porabo energije za ogrevanje je treba izolirati tudi tla in stene kletnega stanovanja. Če klet ni ustrezno izolirana in je ogrevana, lahko do dvajset odstotkov toplotnih izgub v celi zgradbi nastane zaradi neizo-lirane kleti. Najbolje je stene kleti izolirati z zunanje strani. Izolacija naj bo brez prekinitev in navzgor povezana z izolacijo fasade. Le tako se lahko izognemo toplotnim mostovom, ki nastanejo, če izoliramo samo del stene pod zemljo. Primerna debelina izo- VSI NASI MOJSTRI 23 ČMLjrkl PLIkCA KJi. m. Qrtvtr&mck 1, -i-/ . /V<1Л QL.4 DIP Nova vas, 3000 Celje I V? I ОГР UlJ www.siviliskisemfc^ *OLNl r^Vl? TEkrnLNlH IN USNJENIH OkLACIL 5 DELOVNI ČAS fim. - pet.: od-1 do-Hurt; soj-.: od X. do-11. urt [^ззСажЕпеСззсЗ^^ je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 d o m o f i n a I -GSM: 041 756 668- -krovstvo - stavbno kleparstvo -tesarstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 5% SEJEMSKI POPUST ob ZAMENJAVI KRITINE. SEJEMSKA AKCIJA: 15 evrov tekoči meter ŽLEBA Ivan ROBACER s.p., 3212 Vojnlk CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITFTNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - pajklu<. Denarja ljudje takrat skoraj niso imeli, zato je mlinar za plačilo vzel merico moke,« je obujal zanimive spomine domačin Kugler. Franc Špegel, ki si je nadel že šest križev, se še živo spominja, kako je kot šolar spremljal brata, ko sta s kravjo vprego peljala žito v Vovkov mlin. »Spodaj še ni bilo mostu in krave so morale čez vodo, česar so se bale,« je obujal spomine Špegel. V dolini mlinov, pri Kačjem gradu, so se vse do danes ohranili trije mlini, ob katerih je bila v nedeljo prireditev Mlinarska nedelja. Edini delujoč je obnovljen Vovkov mlin, ki je deloval vse do leta 1991. Tudi tam se je po hudem neurju mlinsko kolo ustavilo, grozil je propad zadnjega mlina. Lastnik Karl Pungartnik, po domače Vov-kov, se spominja, kako je začel mlin počasi obnavljati. Poskrbel je za streho, fasado, novo mlinsko kolo ... Nekaj težav je bilo, ker je Vovkov mlin na ozemlju velenjske občine, na medobčinski meji, medtem ko je domačija v dobrnski občini. Danes je v tem mlinu spet kot v starih časih, iz žita nastaja moka. Na zidu še vedno visi stara mlinska tarifa za sodni okraj Celje, postavljen je tudi starinski stroj, ki ločuje pleve od žita. V mlinu se lahko oglasijo skupine turistov. Pri treh mlinih Mlinarska nedelja je obudila spomin na stare mlinarske čase in ponudila kulturne užitke, ki jih ustvarjajo občani Dobrne in sosednje Vinske Gore. Prireditev so pripravili v sodelovanju med KUD Dobrna, Turističnim društvom Vinska Gora in Vovkovo kmetijo, sodelovalo je Turistično društvo Dobrna. »Kmetom svetujem, da se pri košnji držijo datuma Mli-narske nedelje, saj imamo vedno lepo vreme,« se je pred zbrano malo množico v šali pohvalil predsednik Kulturno--umetniškega društva Dobrna Aleš Štepihar. »Ko smo včeraj gledali v nebo, smo mislili, da se danes ne bomo videli,« je povedala o zaskrbljenosti organizatorjev predsednica Turističnega društva Vinska Gora Mateja Učakar. Vreme je letos seveda ena najpomembnejših tem oziroma skrbi. Pihalna godba Dobrna je tako na prizorišču Mlinarske nedelje nastopila v soncu. Prireditev se je začela pri zgornjem od treh mlinov, kamor se je bilo treba napotiti po pešpoti približno deset minut navkre- ber. Tam sta se predstavila dobrnski ženski pevski zbor Korona in moški pevski zbor, žene iz Turističnega društva Dobrna so postregle z različnimi dobrotami. Tam so nato pokazali ovčji meh za prenašanje žita in moke, ki so ga nato nosili na ramah do srednjega mlina. Na njegovih vratih visi obvestilo, da je naprodaj. Pred mlinom je ob potočku s pesmijo nastopila pevska skupina Reber z območja Vinske Gore, ki ima posnete štiri zgoščenke in dva DVD. Da ni uživala samo duša, ampak tudi želodec, so ob srednjem mlinu poskrbele članice Turističnega društva Vinska Gora. Na stojnici so ponudile flancate, miške, jabolčni zavitek, domačega prijatelja, brezglutensko pecivo, različne vrste kruha, kruhke s čemaževim namazom, tako imenovane »šnite« iz belega kruha, pomočenega v jajca ... S kulturnimi in z bolj zemeljskimi užitki so nadaljevali ob gglavnem prizorišču Mlinarske nedelje, ob Vovkovem mlinu. Dobrnske Ljudske pevke so pele, da je »luštno na svetu živet in pridno ženko imet«, dobrnska godba je igrala. Kulturno društvo Medžimurje iz Velenja je predstavilo glasbo in plese te zanimive hrvaške pokrajine, katere kultura zelo spominja na slovensko. Za konec so na odru dali priložnost okoliškim harmonikarjem in mladim narodnozabavnim ansamblom. BRANE JERANKO Foto: BJ V odmaknjeni dolini mlinov so se do danes ohranili trije. Pri zgornjem mlinu je zapel tudi dobrnski ženski pevski zbor. Zadnji mlinar Karl Pungartnik, po domače Vovkov, iz Lokovine Predsednica Turističnega društva Vinska Gora Mateja Učakar Postanek pri srednjem mlinu v dolini mlinov »Pajkl« je meh iz ovčje kože, v katerem so nekoč prenašali žito in moko. Na steni Vovkovega mlina je izobešen starinski mlinski cenik. Spodnji, Vovkov mlin, ki še deluje. Zanimanja za mlinarjevo delo ni manjkalo. 34 PORTRET Modna ikona z rogaškega gradu Zgodbe stanovalcev s Strmola - Od pomanjkanja do modnega razkošja Po modni reviji so modni dodatki - ujemajoče se torbice, verižice, zapestnice, šali in čevlji - dobili prostor v steklenih vitrinah. Razstava prikazuje fotografije devetih družin, ki so nekoč živele na gradu Strmol. Predsednica Društva žena Rogatec Majda Kramberger je poudarila, da je razstava prvi korak, ki odpira možnost bolj poglobljenega raziskovanja o vsem, kar se je nekoč dogajalo na gradu. So pa vsi, ki so prispevali svoje fotografije, potrdili, da je bilo to obdobje njihovega življenja srečno, kljub temu da v stanovanjih ni bilo kopalnic, televizij in udobja, kot smo ga vajeni danes. Marsikdo ne ve, da je bil na Strmolu tudi mladinski dom, kjer so nekaj let živele vojne sirote. Med njimi je bila tudi Sonja Kitak. »Sem se prišla, ko sem bila stara 14 let. Upravnica je bila moja skrbnica. V tistem obdobju sem se izučila za svoj poklic in spoznala svojega bodočega moža. Bilo je lepo, imeli smo dovolj hrane, skrbeli so za nas. Postelje pa so bile postavljene tako kot pri vojakih,« se spominja. Ena najprivlačnejših točk Rogatca je zagotovo dvorec Strmol. V njem so bila podobno kot v drugih gradovih na Slovenskem po drugi svetovni vojni stanovanja. Članice Društva žena Rogatec so z razstavo fotografij obudile utrip tedanjega časa in spomin na nekdanje prebivalce gradu. Med njimi je bila pred pol stoletja tudi Frida Crnogaj. Za dekletom, zaljubljenim v modo, se je ozrlo marsikatero oko. Zaradi pomanjkanja stanovanj v občini je s svojimi starši na dvorec Strmol prišla kot mlada dama in tam ostala šest let. Čeprav se besedna zveza »živeti na gradu« morda sliši idilično, so bile razmere takrat vse prej kot rožnate, pravi sogovornica. Prostori niso bili kaj prida urejeni, poslopje je bilo že precej poškodovano. V stanovanjih so bile nastanjene pretežno delavske družine. »Lepo smo se razumeli, vendar nismo bili deležni nobenega razkošja. Srečni smo bili, da smo imeli streho nad glavo, sicer pa v tistem času sploh nismo razmišljali o tem, da smo doma na gradu. Danes to z veseljem povem. To izkušnjo zdaj cenim popolnoma drugače.« Ljudje so bili bolj povezani Frida Crnogaj je na gradu živela v času najstništva. Kljub skromnim razmeram jo na to obdobje življenja vežejo izredno lepi spomini. Družbe ji ni manjkalo, saj je bila na Strmolu gruča otrok. Tudi skupne kopalnice in stranišča so zbliževala ljudi. Ti so se poleti hladili v senci dreves na dvorišču. Ženske in mladina so takrat v roke vzeli pletenje, mlajši so poslušali pripovedi starejših. Kratko-hlačniki pa so skoraj vsak dan kakšno ušpičili. »Otroci kot otroci,« pripomni Frida. Selitev v drugo stanovanje je prinesla tudi premik pri kakovosti bivanja. Že samo Članice Društva žena Rogatec, stare od 34 do 72 let, so nastopile kot modeli in predstavile pisano paleto modnih dodatkov, ki pospešijo srčni utrip modni navdušenki Fridi Crnogaj. pranje perila je namreč na gradu predstavljalo velik napor. Gospodinje so morale premagati vrsto stopnic in se podati po hribu navzdol do vodnjaka, kjer so ročno prale perilo. To ni bil mačji kašelj, ampak tega so bili stanovalci navajeni, poudari sogovornica. Otovorjeni s perilom so se vračali v stanovanja, znova srečevali drug drugega, kakšno rekli in živeli tako, kot je narekoval tisti čas. Pritegnila je poglede Je pa Frida Crnogaj, ki je pred dnevi praznovala 70. rojstni dan, med domačini znana tudi kot modna ikona Rogatca. Sama razlaga, da njena naklonjenost lepim oblačilom in urejenosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja v času mladosti. Oče ji je namreč umrl, ko je bila stara petnajst let, z mamo sta nato živeli skromno. Bele hlače, pobarvane v črno, je na primer nosila tako poleti kot pozimi. Ko se je zaposlila, je v njej zaživela želja po mavričnih barvah in modnih oblačilih, ki jih v majhni občini, ki meji na Hrvaško, ljudje sicer niso bili vajeni. Mladi so bili nad njenim stilom oblačenja navdušeni, starejše gospe pa so bile bolj naklonjene tradicionalnim oblačilom. Še posebej so jim šli v nos škornji z drobnimi luknjicami, ki jih je Frida pred približno petdesetimi leti nosila poleti. Tudi tisti par škornjev, ki ji je segal do kolen, se ji je zdel naravnost čudovit. Dame iz Rogatca pa so ob tem zmajevale z glavo in dejale, da bi bilo tako obuvalo odlično za kidanje gnoja. Igranje z dodatki Frida Crnogaj nikoli ne nakupuje brez premisleka, ampak že načrtuje, kaj bi se podalo h kateremu krilu ali kostimu. Njena strast so modni dodatki. Od nekdaj jo namreč veseli iskanje kombinacij, s katerimi pride njena garderoba še bolj do izraza. Kot pravi, tudi cenejša oblačila zažarijo, kadar si nadene zraven kakšen kos nakita, zanimiv šal ali izbere prave čevlje. Pri tem mora obveljati prava mera, poudari. So pa njene modne podvige od nekdaj iz srca občudovali otroci, ki jih je spremljala kot učiteljica razrednega pouka. Prvih sedem let je učila pod Donačko goro. To, da je bila videti kot iz škatlice, je bilo za mlade zvedave glave pravi mali čudež. Občudovali so jo in jo nič kolikokrat pobožali po laseh, ki so bili že takrat pobarvani s prameni. Medtem ko matere teh otrok še niso bile najbolj prepričane o smiselnosti takšne lasne kozmetike. Zvesta svojemu okusu Kljub temu da je naša sogovornica z veseljem spremljala smernice iz svetovnih modnih prestolnic, ji finančno zaledje ni omogočalo, da bi sledila čisto zadnjim domislicam oblikovalcev. Prav zato je do potankosti izostrila lasten okus in še danes prisega na to, da se v svoji koži dobro počuti. V njeni omari je ogromno torbic, nakit bi najlažje izmerili kar v kilogramih. Vendar to niso briljanti in diamanti. Presrečna je namreč, kadar si izbere nov kos bižuterije. Le še prave hlače in majico poišče, doda primeren sako in spet je v trenutku urejena od glave do pet. TINA VENGUST Foto: TV Dvorec Strmol obiskovalce že več kot desetletje navdušuje s svojo obnovljeno podobo v renesančno-ba-ročnemu stilu. V času do 70. let so v njem ljudje tudi živeli. Vitalna in modno usklajena - to je Frida Crnogaj. BUKVARNA 35 Roman Kukovič: Škržati z Lavande Dialog moške in ženske duše O avtorju: Roman Kukovič je novinar in avtor več romanov in dokumentarnih filmov. Pred Škržati z Lavande je že izdal mladinski roman Tartinijev ključ in romana za odrasle Internetna čokolada ter Za soncem pride dež. Zadnje desetletje živi na treh lokacijah, ki so zaznamovale tudi njegovo ustvarjalno pot, med rodnimi Trbovljami in Ljubljano ter Rimom. Dialog dveh ranjenih duš: popotnika Odiseja, ki še leta po izgubi soproge, ki je umrla zaradi raka, ostaja zvest spominu nanjo, in razočarane Julije, ki jo mož obvesti, da odhaja k mlajši, tako da ji sporočilo nakraca na listič papirja in ga pritrdi na hladilnik. In na otočku Lavanda, kjer vsakdo od njiju pričakuje, da se bo v objemu škržatov, vonjavah sivke (lavande) in na morskem zraku v popolni osami predajal sebi in svojim mislim ter v najbolj oddaljenih globinah svoje duše našel mir, se zgodi. Njegova turistična agencija očitno zamoči in v odljudni samotni kamniti hiški brez primesi in dobrobiti razvajajoče civilizacije se znajdeta dve ranjeni, osamljeni, a obenem tako dopolnjujoči duši: moška in ženska. In tudi njun dialog v izredno lepo in tekoče napisanem romanu v navidez lahkotni poletni ljubezenski zgodbi razkriva tudi bolj večplastne dileme, ki jih življenje nalaga tako moškim kot ženskam srednjih let. Posameznikom torej, ki niso več nepopisan list in jih je življenje že pre-metalo, obtesalo in na koncu izvrglo malce iztrošene, prizadete, a vendar še z žarom in s tihotnim pričakovanjem, da bosta iskra in veter ljubezni zanetila še en nepozaben požar ljubezni. In v monologih Julije zasledimo dileme prenekatere posameznice, ki se v krizi srednjih let sooča z enakimi dilemami po razsutem zakonu: »Če ne bi bilo deklet, bi ... Oh, hudiča bi! In tudi nisi. Nič nisi storila! Prav nič! Samo sediš in gledaš, kako ti gre zakon v maloro ...!« In ob razmišljanju, če bi si na dosegu roke vendarle privoščila malo mesene ljubezni s tipom, s katerim se je presenetljivo lahko pogovarjala o vsem in še tako super ji je utrl kremo za sončenje, si Julija prišepne: »Mater, tega bi morala na globoko zamrznit in ga odnesti s sabo domov. In ga vsake toliko odtajati in ga ponucati!« Po vseh nežnostih na Lavandi Odisej spozna, da je vse skupaj iluzija, da ne zmore ljubiti še enkrat tako, kot je pokojno ženo. Ali pač? Morda tokrat prvič naleti na njeno kopijo, na Julijo, ki bi ga skoraj uspela prikovati in umiriti in odtegniti njegovo večno tavanje in popotovanje skozi življenje ter Sizi-fovo iskanje nečesa, kar bi pregnalo njegovo bolečino v srcu in praznino v duši. Ali kot v poslovilnem pismu zapiše Njej: »Ti imaš svoje življenje in jaz svoje. In tako je tudi prav. Nobene pravice nimam, da vdiram v ta tvoj svet, da te ugrabim in vlečem s seboj skozi moje potovanje. Da z menoj jadraš med Scilo in Karibdo, da z menoj živiš v večni negotovosti. To ne bi bilo pravično. Ne do tebe, ne do tistih, ki jih imaš rada. Prav je, da se umaknem in ti pustim dihati. Živeti.« Izkušnja, tudi mesena, ki sta si jo na samotnem otočku, proč od ljudi, ukradla Julija in Odisej, je dosti več kot kratka poletna romanca; je tudi lek (ali pa morda nova bol) za njuni duši. BPT Dea Josifovski n i i* Ж stihije gladi i ljubavi Bukvarna Novega tednika Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije Dea Josifovski, odlomki iz romana, prevod Urban Belina Erotopolis: Grozodejstva lakote in ljubezni (1) Začela se je vojna. Niku sem pred odhodom na fronto pregledala vse zobe. Spodnjo levo sedmico so mu že izpulili, v štiricah ima plombi, v zgornji in spodnji. Ostali so bili zdravi. Imel je nasmeh človeka, ki mu je vseeno. Po njegovem odhodu na fronto sem pospravila sobo ... Izpod postelje sem izvlekla črno majico in boksarke ... Zaželela sem si, da bi verjela, da mi je namerno pustil vsaj kakšen spomin. Pogosto sem na robu postelje zakopala glavo v njegovo spodnje perilo, za trenutek nehala dihati, ostala sem brez sape v nekakšnem obrednem vzpostavljanju bližine. Pripeljala sem se celo do nezavesti, da bi ga na vso moč občutila in mu tako posvetila dan. Dolgo sva se pogovarjala, povedala sem mu o vseh pripetljajih, strahovih in premišljevanju, nakar sem zaspala v njegovem naročju. To so bili posebni dnevi, namenjeni samo nama. Namesto spalne srajce sem oblekla njegovo črno majico. Določene noči so dišale po njegovem telesu, določeni dnevi pa po njegovem obstoju. Ljubezen zaudarja po zadušljivem pristaniškem baru, v katerem vonjave ostanejo še dolgo po odhodu. Poletje pred vojno je bilo neznosno vroče. Nebo se je razžarilo in zemlja je gorela. Spomnim se, klimatska naprava je bila v okvari, hladila je tako šibko, da je ni imelo smisla prižigati . Noči so bile soparne, povsem brez vetra ... Vročina in žeja sta me zbudili po samo nekaj urah spanca. Zdelo se mi je, da Nik sploh nikoli ne spi. Čakal me je na balkonu. Poznal je že moj nočni ritem prebujanja. Mojo potrebo po hrani, pijači in tobaku med dvema obrokoma spanca. Nenaspana in izčrpana sem si zaželela cigarete . in tako preostanek časa do svita preživiva v pogovorih, ki pogoltnejo noč, zora pa prinese blag vetrič. Nik me za dobro jutro poljubi na lase, jaz pa ga prosim za jutranjo kavo . Čakala sva na slovo, to mi je postalo jasno šele kasneje. Od slovesa dalje čakam, da se vse preživeto z Nikom znova vrne, da se zavrti ... Opija me preteklost, ki mi jo je posvetil. Ne vem, če je po meni ljubil še kakšno drugo žensko. Če se mu je sploh prebudila potreba po tovrstnih občutjih. Vem, da v njem obstaja strast do ljubezni, kot majhen skrit diamant, ugnezden v srčnem mišičju. Nisem pa prepričana, da se je diamantu uspelo prebiti v krvni obtok, če se je Nikovo telo uspelo naježiti od ljubezni. Njegovo pohoto poznam. Nisem se ji upirala, čeprav me je srce bolelo zaradi njegovega izginjanja. Moje premišljevanje zmoti alarm. Opozori me, da je ob 18.00 seansa pri Gabi. Oh. Torek je. Zmenek z Gabi je moja edina današnja obveznost in zmeraj se začudim, kako hitro mine čas od enega torka do drugega. Gabi to pojasni s psihološkega vidika: »Strahovi in neprijetni dogodki pospešujejo čas v notranji uri bitja.« Pot do ordinacije ni dolga, a se vseeno odpravim skoraj uro prezgodaj. Rada izstopim kakšno postajo prej, da še malce pretegnem noge in si zbistrim um. Edina gimnastika, ki jo izvajam, je mentalna, Dunaj pa je v tem smislu izvrsten. Pri parku Rathaus prižgem cigareto. Opazujem okolico. Morda je Zweig po pisanju v sobi hotela Rathaus, ki leži ob parku, vdihoval svež zrak ravno na klopi, na kateri sedim. Nadaljujem s sprehodom in pokukam v Cafe Landt-mann. Za Freuda bi prej lahko rekli, da je bil gostitelj in ne gost te kavarne. Sem zahajam redko, samo tedaj, ko si hočem malo privoščiti. Nimam denarja za posedanje ob kavi zunaj, toda zelo rada imam vonj dunajskih kavarn. Pot od trotoarjev do njihovih pragov je časovni preskok skoraj dve stoletji v preteklost. Po nekaj minutah hoje se znajdem pred vhodom v kavarno Central. Temnopolti moški, ki mi pride nasproti, z nasmehom odgovori na moj nasmeh, čeprav se ne smejim njemu, smešne se mi zdijo neumne domislice, ki se mi podijo po glavi. Po ulici, po kateri hodim, so se leta 1913 sprehajali mnogi znani obrazi tistega časa in mnogi, ki so zasloveli kasneje na različne načine. Prav v Centralu je Trocki podal roko Stalinu. Nekje blizu, kakšnih 100 metrov stran, se je sprehajal mladi delavec Josip Broz, Hitlerju pa se je s slikarskim stojalom zelo mudilo na Akademijo likovnih umetnosti ... Preko rame se ozrem za temnopoltim moškim in vidim, da se je obrnil za mano. Nasmihava se . Intelektualni duh Dunaja ni nikoli opustil nagnjenosti k skrivanju beguncev. Včasih so bili to disidenti, danes so jih zamenjali emigranti brez dokumentov. V glavnem, obdržal je dober glas enega od najboljših skrivališč v Evropi. Na vrhu ulice Berggasse se obrnem na desno. Freudov muzej na številki 19, to je dejansko hiša, v kateri je živel 47 let. Rojstni kraj psihoanalize. Z besedami Carla Rodgersa: »Kraj, iz katerega izvirajo vse težave.« Na srečo hodim na gestalt terapijo, ki se ne potaplja v izvor težav, ne koplje po preteklosti. Metoda »tukaj in zdaj« zna biti celo zabavna. Pogledam na uro, dve minuti pred terminom pozvonim na domofon. Skrbno pazim na točnost. Enkrat sem prišla 15 minut prej in kljub vztrajnemu zvonje-nju sem ostala pred vrati kot pes, ki čaka, da mu da gospodar znak in ga spusti noter. Gabrijelina zračna ordinacija je profesionalno opremljena: dva stola, ena miza, na njej vaza s cvetjem, debela bež preproga, pastelni zidovi. Z Gabrijelo si seževa v roke, pozdraviva se. »Vedno me prime, da bi se sezula pred vašo ordinacijo,« poskusim pohvaliti urejenost prostora. »Me veseli, to pomeni, da vam je všeč, da ta prostor doživljate kot kraj počitka.« odvrne Gabi in pogleda na uro. Naslednjih 45 minut je oder moj. DAN ODPRTIH VRAT OB 60-LETNICI RADIA CEUE P PETEK, 19. september 2014, med 11. in 16. uro Radio Celje, Prešernova 19 Г Obiskovalci si boste ogledali radijske prostore, izvedeli, kako nastaja radijski program, kakšen je delovnik novinarja, urednika, tonskega tehnika, radijskega voditelja ... Info: 03 4225 148, radio@nt-rc.si Termini za voden ogled Radia Celje: ob 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00 36 FOTOREPORTAŽA 30. ultramaraton Nemki in trem Ljubljančan, Moravčan in Kranjčan skupaj pritekli v cilj - Kernova prvič videla Slovenijo - Smodiša zaustavil močan prehl Nekaj minut čez šesto uro na levem bregu Savinje v Celju Z leve so Aleš Žontar, Danijel Hajdinjak in Vid Senica, zmagovalci 30. ultramaratona. Rezultati Celje - Logarska dolina (75 km) Moški - 1. Aleš Žontar (Ljubljana), Vid Senica (Moravče) in Danijel Hajdinjak (Kranj) 5:23:19 ... 8. Jakob Zajšek (Mozirje), 10. Dalibor Petrinjak (Šempeter). Ženske - 1. Karin Kern (Tübingen) 6:07:39, 2. Nataša Robnik (Celje) 6:26:03, 3. Brigita Burja (Radomlje) 6:30:35 ... 6. Bernarda Zvir (Rečica ob Savinji), 12. Nikolaja Krašovic (Braslovče). Mozirje - Logarska dolina (42 km) 1. Marko Bratuša (Podgorci) in Mojca Justin (Šmartno pri Litiji); 2. Andrej Cvikl (Celje) ... 3. Petra Kronovšek (Mozirje). Ljubno - Logarska dolina (42 km) 1. Niko Čuček (Jurovski Dol) in Nataša Aljančič (Domžale). Luče - Logarska dolina (17 km) 1. Matevž Schaubach (Ljubljana) in Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji) ... 3. Mateja Tofant (Škofja vas). Na prvem pohodu leta 1985 so bili trije možakarji, leto kasneje jih je bilo šest, nato 14, leta 1988 pa se je začelo zares, ko je zmagal Milan Vidmar. Naslednje leto je pritekel v cilj s Kir-nom in Erjupom, letos pa se je ponovila »trojna zmaga«. Ženske so prvič tekle takoj po osamosvojitvi, enajstkrat so slavile tujke, kot zadnja v soboto Nemka Karin Kern. Prvič je manjkal pionir pohoda Franc Smodiš. 80-le-tnemu Celjanu je nastop preprečil močnejši prehlad. Pogrešali smo ga, hči pa je bila kar zadovoljna, zlasti ker ni tvegal, da bi se mu zdravje poslabšalo. 25-krat je prehodil 75 kilometrov. »Dohitela« sta ga dva Celjana, 54-letni Milan Pilih in 65-letni Leopold Drame. »Kerlca« sta prejela posebni priznanji za jubilejna ultramaratona. Vedno »jočemo« »Ni bilo posebnega dogovora med nami, podzavestno si nismo hoteli škoditi,« je začel lanski podprvak Vid Senica iz Moravč. In nato nadaljeval: »Zaradi konkurence je bil tempo zelo dober. Ni bilo toplo, dežek nas je lepo svežil. Skratka, super.« Ljubljančan Aleš Žontar je lani zmagal v teku na 42 kilometrov: »Ni imelo smisla, da bi se >poklali< v zadnjem kilometru in bi se grdo gledali na naslednjih tekmah. Pa smo šli vštric skozi cilj.« Tako kot Žontar je tudi Danijel Hajdinjak iz Kranja prvič pretekel 75 km: »Uh, dolga je bila ta pot. Zelo sem zadovoljen. Imel sem dobro spremstvo, organizacija je bila odlična. Prvi kilometri po razmočeni zemlji so bili zahtevni. Če pa bi bilo vreme sončno, bi nam bilo vroče. Vedno >jočemo< ...« Dodal je še, da bi lahko bil morebitni pobeg nekoga izmed njih v zadnjem kilometru samomor za utrujene mišice. Žreb za nagrade Trio je vodil od Nazarij. Pri Solčavi smo začutili, da zavoljo »teritorialne povezanosti« ne bo drame v finišu. »Ni imelo smisla, da bi se >poklali< v zadnjem kilometru in bi se grdo gledali na naslednjih tekmah. Pa smo šli vštric skozi cilj,« je priznal Aleš Žontar. Pa smo jih dregnili z roba ceste: »Boste skupaj pritekli v cilj?« Žontar, ki je malo prej med tekom opravil malo potrebo, je odvrnil: »Bomo videli ...« Že odgovor v prvi osebi množine je nakazal razplet. Morebiti se bo kdo od vas obregnil ob to, da ni bilo športnega boja. Toda po 75 kilometrih ... Organizatorji niso nergali. Denarno pogačo so razdelili na tri enake dele, za bogate praktične nagrade pa so junaki žrebali. Tajnica Društva maratoncev in poho-dnikov Celje (DMPC) Dragica Tratnik je prinesla vrečko s papirčki. Po vrsti so izvlekli enico, dvojko in trojko ... »Še to so se dogovorili,« se je glasil prvi komentar, pospre-mljen s smehom in z dobro voljo. Dovolj časa za Natašo »Kar nasmejalo se mi je v Letušu, ko sem opazila, da je trasa spremenjena in da bomo do Mozirja tekli po asfaltu. Saj so bili pogoji za vse enaki, toda razmočena steza v prvi tretjini proge me je zelo motila,« je pripovedovala lanska zmagovalka, tokrat drugouvrščena Nataša Robnik. Celjanka je bila spet nasmejana: »Spremljal me je mož Bogdan, naslednje leto bom jaz njega. Če bo šlo vse po načrtih, se bom namreč čez dobro leto udeležila Spartatlona.« Na znamenitem grškem teku je treba preteči 246 kilometrov. Tokrat je bila najboljša Nemka Karin Kern: »Sama sem ostala po 50 kilometrih. Hitra sem bila, ni kaj.« Smejala se je, ko nam je razlagala, da bo FOTOREPORTAŽA 37 i Slovencem id Pred Celjanko Robnikovo njen mož Bogdan na kolesu, nad njo na mostu njeni navijači Karin Kern je bila zelo suverena na progi. Zasledoval jo je Ivan Hrastovec z Vranskega, ki je celotno progo pretekel brez majice: »Bilo je vroče!« Bil je tretji na 75 km v starostni kategoriji do 29 let. morala na izbranca Jürgena počakati še nekaj ur, saj je slab tekač. »Hotel v Celju je odličen. Slovenija, ki sem jo prvič obiskala, je krasna. Ljudje ste zelo prijazni. Vse je tako lepo in še zmagala sem,« je zaključila 47-letnica. »47? No, potem pa imam še dovolj časa,« ni dobra volja minila Robnikove. Dvajseta obletnica Savinja je bila v zgornjem toku povsem bistra. Nad Logarsko dolino so bili gosti oblaki, meglene koprene so se vzpenjale po grebenih in se lepile za drevje. Dolgo časa na ciljnem prizorišču ni deževalo, ko pa je bilo zbranih največ ljudi, se je nebo vdalo. Ploha je bila kratka, a večina obiskovalcev se je razbežala. Maratona se je na različnih razdaljah udeležilo 775 pohodnikov in tekačev. V Celju je štartalo 192 tekačev in 57 tekačic, skupno kar 249. Pred penzionom Na razpotju so sprva najboljše proglasili predstavniki Slovenske vojske, nato je sledila podelitev priznanj najboljšim v absolutni konkurenci. Spet sta si oddahnila vodilna Nemka Kernova je bila navdušena nad vsem v Sloveniji, najbolj pa nad zmago. Prehitelo jo je le deset moških. Predsednik DMPC Odon Simonič (levo) in Elvis A. Herbaj, vodja Oddelka za promet v SUP PU Celje, sta ves čas budno spremljala, kaj se dogaja na progi. moža DMPC, Odon Simonič in Ivan Žaberl. Čeprav je vse utečeno, sta nenehno krožila med šotori in z najbližjimi sodelavci urejala manjše zaplete. Vse kaže, da se bo tradicija nadaljevala še vsaj nekaj let, odvisna pa bo zlasti od energije predsednika in podpredsednika. Za udeležence se ni treba bati, vsaj 500 Slovencev ima v svojih koledarjih podčrtano prvo soboto v septembru. Čez osem dni bo DMPC praznovalo dvajseto obletnico. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Celjana Milan Pilih (levo) in Leopold Drame sta še 25. zmogla najdaljšo razdaljo in prejela posebni priznanji. Levo v ozadju je Ivan Žaberl. 38 INFORMACIJE Trženje vzajemnih skladov m za družbe za upravljanje Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: ATKA Z nami vedno nekaj prihranite!. Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si *Tržno sporočilo. Družba ATKA- PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21 člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta IB, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http//uuLuuu.alta.si/disclaimer. Medijska pokrovitelja: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE p I Južna Italija TATJANA CVIRN Glasovanje se začenja Potopis po izboru bralcev Novega tednika Glasujemo ves september Nadaljujemo objavo »foto spiska« poleti objavljenih potopisov. Na priloženem kuponu obkrožite zaporedno številko potopisa, ki vas je najbolj navdušil in ga pošljite najpozneje do vključno petka, 26. septembra na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Naj potopis. V ponedeljek, 29. septembra, bomo v sodelovanju s pokroviteljem akcije, podjetjem Optimist, izžrebali nagrado za enega izmed bralcev in seveda tudi za pisca najboljšega potopisa. oPTimisT KOVČKI - DODATKI -TOR.BE - DENARN KUPON Navdušite nas s potopisom! IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON/GSM: E-NASLOV: Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.10. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje Zapisane podatke bomo uporabili Izključno za namen te akcije In ne v komercialne namene. PODLISTKA 39 Laška pihalna godba skozi čas (3) Ustanovitev nove, »tretje« godbe, in sicer pod taktirko Franca Ropreta ZGODBE IZ KAMRE <Џ w amra www.kamra.si V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Laški trg (od 1227) vedno bolj razvijal v turistični kraj, ki je ob sedemstoletnici leta 1927 dobil mestne pravice. Samoumevno je bilo, da kraj ne more brez svoje godbe. Spet so se zbrali novi amaterji, ki so si nabavili vsak svoje glasbilo. Spomladi leta 1924 so začeli vaditi godbeniki, kmetje in rudarji: bratje Škorja, bratje Ojster-ški, Zdolšek, Teršek, Vorina, Knez, Kranjc, Peternel, Vil-har, Šraj, Dernovšek, Sirk in še drugi. Za »taktirko pa je zgrabil« kapelnik Franc Ro-pret in tako je Laško dobilo »tretjo godbo«. Franc Ropret se je rodil v Bohinjski Beli pri Bledu in tam obiskoval osnovno šolo. Glasbeno šolo je končal v Ljubljani. Kot godbenik je deloval v raznih vojaških godbah: v Italiji, Franciji in Romuniji. Po prvi svetovni vojni je igral orgle v različnih krajih Slovenije. Ustanovil je in vodil tudi nekaj pevskih zborov in tamburaških orkestrov. Kot finančnega uslužbenca ga je pot pripeljala v Laško, od koder je bil premeščen v Trbovlje in nato še v Šmarje pri Jelšah. Bil je tudi kitarist Kapelnik Franc Ropret je obvladal skoraj vsa orkestralna in tamburaška glasbila. V različnih krajih Slovenije je vodil tamburaše, pevske zbore in godbe na pihala. V laški glasbeni šoli je poučeval nauk o glasbi in harmonikarje, zasebno pa tudi kitariste. Bil je tudi komponist, njegovi sta skladbi Naša nova godba in Strmški glasovi. Leta 1926 je bil Franc Ropret premeščen iz Trbovelj v Šmarje pri Jelšah, zato ni mogel več voditi godbe v Laškem. V Šmarju je takoj ustanovil novo godbo in tako sta se obe godbi obiskovali. Je pa po Ropretovem odhodu godba v Laškem ponovno zašla v kadrovske in prostorske težave. Med drugo svetovno vojno se je vrnil v Laško in godbo vodil do leta 1947. SREČKO MAČEK Uporabljeni viri: - Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971 -130 let Laške pihalne godbe, 1992 -140 let Laške pihalne godbe, 2002 Prihodnjič: Čeh se s trobento ali kolarjem rodi ... Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. »Tretja« Laška pihalna godba na Strmci nad Laškim pod vodstvom Franca Ropreta leta 1924 Tri leta, od 1928 do 1931, je godbo vodil rudniški uslužbenec Mihael Verbič ob pomoči Franca Cepuša, kapelnika celjske poštarske godbe, ki je kar nekaj Laščanov izučil za nove godbenike. Ranjenci s fronte iz Galicije v družbi bolniških sester SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Ivan Janez Doltar v vojaški bolnici Na fotografiji je Ivan Janez Doltar iz Gradca. Rodil se je 28. 4. 1886 in umrl 27. 12. 1966. Na fotografiji leži na nosilih. Fotografija je bila posneta v glavni vojaški bolnišnici v Feldbachu maja 1918. Feldbach je v bližini Gradca, in sicer leži severovzhodno. V tistem času so fotografi v navedeni bolnišnici fotografirali ranjence ali skupine ranjencev in iz teh fotografij naredili razglednice, ki so jih lahko poslali svojim domačim. Besedilo na hrbtni strani omenjene razglednice se glasi: »Takoj vam pošlem to sliko od mene in mojih prijatelov mislim da me boste lahko našli zdaj že polahko hodim prejmi lepi pozdrav od mene tvoj brat J. D.« Prispevek: Stojan Majcen Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Mladi in alkohol Poraba alkohola na prebivalca je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, med mladimi pa še narašča. Skrb vzbujajoče so predvsem posledice pitja alkoholnih pijač. Opijanje mladih in otrok je tudi na Celjskem pereč problem. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da tu ne gre za alkoholizem, temveč za željo, da se mladi za določen trenutek odtujijo. Kako je z dostopnostjo alkohola mladoletnim v Sloveniji? Bi morali za vzor vzeti skandinavske države, kjer je prodaja alkohola urejena v za to posebej specializiranih trgovinah? Kdo je v prvi vrsti odgovoren za vedenje otrok - starši, družba, šola, okolje? Kaj bi morali v družbi spremeniti, da po alkoholu ne bi posegali že otroci pri desetih letih? Na takšna in podobna vprašanja bomo poskušali odgovoriti v četrtkovi oddaji Odmev na Radiu Celje. Vabljeni k poslušanju ob 12.15. 4 VSAK ČETRTEK ob 12.15 ■ VbAK I K I C! . OE d me v POGLED! lUejlS N ■ www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz 40 BRALCI POROČEVALCI Zmagalo je prijateljstvo Druženje prostovoljnih gasilcev Zadnji dan avgusta smo se v Obsotelju srečali gasilci PGD Jarenina in gasilci PGD Lokrovec-Dobrova, ki že dolga leta prijateljsko sodelujemo. Že pred nekaj leti smo namreč podpisali listino o prijateljskem sodelovanju. Druženje sta nam polepšala predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in njegov namestnik Janko Cerkvenik. Gostje iz Jarenine, ki so se pripeljali z avtobusom, so s sabo prinesli obilo dobre volje, manjkali niso niti godci, ki so dajali takt celotnemu dogajanju, Lokrovčani pa, ki so bili gostitelji, so prispeli z gasilskim kombijem. V zdravilišču Terme Olimia smo vsi z zanimanjem spremljali predstavitev, si ogledali novi del term in lep film o dejavnosti, ki daje pečat temu okolju, nudi zaposlitev domačinom in privablja goste iz domovine in tujine. Pot nas je nato vodila v Podsredo na lepo urejen grad. Po prečudoviti pogostitvi smo se dobre volje odpeljali skozi lepa kraja Kozje in Lesično ter med vinogradi do gostišča Banovina na Virštanju, kjer smo ob zvokih Jarenin-skih muzikantov nadaljevali s kosilom, nazdravili z virštanjsko dobro kapljico, izmenjali zdravice, prijazne misli in lepe želje. Pesmi in glasba so nas navdušile, postali smo bogatejši še za eno lepo doživetje. Iskrenost, preprostost in dobra volja, ki odlikuje gasilce prostovoljce, so nas na poseben način povezale. Resnično veselje, ki ga izžarevamo, pa je poglobila še zavest, da je tudi vodstvo Gasilske zveze Slovenije kljub vsem obveznostim, ki jih ima, pripravljeno prisluhniti svojim članom in s svojo prisotnostjo obogatiti druženje. Prijateljsko srečanje se je končalo na domačiji Počiva-všek v Podčetrtku, kjer smo si ogledali etnološko zbirko in si ob dobri kapljici in pršjači obljubili, da se drugič snidemo v Jarenini. Nato smo se odpeljali še h gostiteljem, Današnji način življenja in razmišljanja ljudi vedno bolj oddaljuje in peha v osamo, zato so takšna druženja izrednega pomena za ohranjanje pristnih medčloveških odnosov in prijateljskih vezi in so velika spodbuda za krepitev takšnega sodelovanja. Veseli smo, da je naši pobudi prisluhnilo tudi vodstvo Gasilske zveze Slovenije. gasilskemu društvu Lokro-vec-Dobrova v Lokrovec pri Celju, kjer smo v gasilskem domu ob podoživljanju vtisov pričakali večer. JOŽE POČIVAVŠEK Z mopedi po Šmartnem Že drugo leto zapored so se lastniki starih Tomos in Puch mopedov zbrali in odpravili na skupno panoramsko vožnjo po Šmartnem v Rožni dolini. Letošnjega srečanja se je udeležilo sedemdeset mopedistov, ki so izkoristili sončno zadnjo soboto v avgustu za prijetno druženje z ljubitelji starodobnih mopedov. Poleg druženja so izrabili priložnost tudi za izmenjavo izkušenj v zvezi z obnavljanjem starih mopedov. Najbolj izkušeni in drzni mopedisti so svoje znanje in spretnosti pokazali tudi na poligonu varne vožnje. (PRIMOŽ TOČAJ) Na obisku v štorskem domu Dolgoletna članica Društva proti mučenju živali Celje Vida Mohar je s podpredsednico društva Verico Štante popestrila urico prijetnega druženja oskrbovancem Doma Lipa v Štorah. Življenjsko poslanstvo Vide Mohar, to je pomoč živalim, sta želeli posredovati vrstnikom še v katerem drugem domu, ne samo v celjskem, kjer živi. Prav z zanimanjem so poslušali njeno pripovedovanje, kako je stik z živaljo dobrodošel za dobro počutje. Predstavila je tudi pesmi iz iz svoje pesniške zbirke. Oskrbovanci doma so posredovali povratne izkušnje o reševanju živali, pripovedovali so o svojih živalih, ki so jih zapustili ob prihodu v dom. Gospa Vida je kljub svojim častitljivim letom še vedno prava zaščitnica živali, občasno domsko muco razveseli s priboljški, tudi mimoidoči kužki jo že poznajo na sprehodu. Pravi, da živali čutijo, da jih ljubi, zato pridejo same do nje. Svet bi bil veliko lepši, če bi bilo še več takšnih oseb, kot je gospa Vida. VŠ Setveni koledar Čas za presajanje je od 16. septembra ob 10. ure do 30. septembra do 20. ure. 11. ČE od 13. ure list 12. PE plod 13. SO plod 14. NE korenina do 8. ure, od 9. ure plod 15. PO korenina 16. TO korenina do 16. ure, od 17. ure cvet 17. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. BRALCI POROČEVALCI 41 Pohod po Orionovi poti Slikovita pokrajina in prijetna družba Zanimiva objava v lokalnem časopisu me je pritegnila, da sem se odločil za Orionov pohod. Ob osmi uri zjutraj smo se začeli zbirati pohodniki iz raznih krajev slovenije pri lepo urejeni kartuziji v Jurkloštru. Ob deveti uri sta nas pozdravila predstavnik društva Odon in predsednik Krajevne skupnosti Jurklošter. Opisala sta zgodovino kartuzije in Orionovo pot. Krenili smo od kartuzije po asfaltni cesti do Marofa. Tam so nam domače gospodinje pripravile tople napitke in sladke dobrote iz domače kuhinje. Ogledali smo si obnovljeni Karšekov mlin. Mlinar nam je izčrpno razložil zgodovino in delovanje mlina, ki hkrati lahko melje tri vrste različnih žit. Pohodniki smo bili navdušeni nad lepoto osemme-trskega vodnega slapa. Skozi naselje Marof smo se začeli vzpenjati po poti proti gozdu na tri vrhove enake nadmorske višine, ki so povezani s kamnitim obzidjem, ki ga je že dodobra načel zob časa. Pot smo nadaljevali po grebenu preko Mrzlega polja, kjer obstajajo še ostanki nekdanjega rudnika rjavega premoga. Prispeli smo do kmetije Bevc, tam smo ime- li krajši postanek, postregli so nam z obilno malico, s pijačo in sladkimi dobrotami. Organizatorjem in Bevčevim gre posebna zahvala za organizacijo in postrežbo. Dežne kaplje so nam dale vedeti, da moramo nadaljevati pot v dolino Gračnice. Ta reka izvira v vznožju Planine pri Sevnici in je danes še vedno lepo razvidno, kako si je skozi tisočletja utirala pot skozi skalni greben in se preko slapa zliva v velik tolmun. Ob slikoviti pokrajini in žuboreči reki smo pohodniki pri- speli do ribnikov na Marofu. Privoščili smo si še manjši postanek pri ribiški koči. Opravili smo še preostali del poti do kartuzije Jurklošter. Pri vrnitvi nas je dodobra namočil dež. Organizatorji in prostovoljno gasilsko društvo so nas zopet prijetno presenetili, saj so nam zagotovili streho nad glavo in nam postregli s čevapčiči, pivsko klobaso in pijačo. Nazdravili smo z vrčkom piva in si obljubili, da se drugo leto zopet udeležimo Orionovega pohoda. DRAGO PODREBERŠEK Iz Pegaza v Kranjsko Goro »Dopust« v kranjskogorskem domu starejših Izmenjava stanovalcev v domovih za starejše postaja v zadnjem času vse bolj aktualna. Pegazov dom Rogaška Slatina se je med prvimi vključil v mrežo Linked Age. Gre za organizacijo, ki spodbuja izmenjave stanovalcev domov za starejše tako v Sloveniji kot tudi mednarodno. Izmenjave imajo veliko pozitivnih učinkov: odpirajo možnosti obiska novih krajev, pridobivanje novih izkušenj, spoznavanje drugih kultur, izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj, spodbujanje aktivnega življenja v starosti ... Sonja Lah in Marija Kitak sta se odločili, da bosta šli za en teden »na dopust« v dom starejših v Kranjsko Goro, Jožica Germ pa se odpravlja na morje, v dom starejših v Umag. O svojem dopustovanju je Sonja Lah povedala: »Zjutraj smo se odpravili proti Kranjski Gori. V domu starejših Viharnik smo bili lepo sprejeti. Z Marijo Kitak sva bili nameščeni v udobnem apartmaju. Po dobrem kosilu sva si ogledali prekrasne gore - Mojstrovko, Vitranc in Špik, z balkona pa sva imeli lep pogled na Kranjsko Goro in na mogočne Karavanke. Škoda je samo, da naju noge ne nesejo, da bi si lahko vse to ogledali bolj od blizu. Dom je zelo lep, s sodobnim pohištvom in lepo sprehajalno potjo. Zelo všeč nama je bil njihov park. Osebje je prijazno, stanovalci so vljudni in spoštljivi. Najlepše je bilo na terasi, kjer smo klepetali, se zabavali in se prepuščali svežemu zraku, ki je prihajal z gora. Teden je kljub turobnemu vremenu kmalu minil in posloviti se je bilo treba od novih znancev in prijateljev. Čeprav je bilo v Kranjski Gori lepo, sva se radi vrnili v naš Pegazov dom.« IVAN ŽERJAV Pohvale vodstvu društva Pestra dejavnost delovnih invalidov NAS! BRALCI FOTOGRAFIRAJO Članica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje (MDDI) sem že 25 let. Društvo je v tem času zamenjalo več vodstev, a sedanje je eno najprizadevnejših do zdaj. Sama sem vključena v aktivno delo društva kot upokojena zdravstvena delavka. Sedanja predsednica Dragica Mirnik vodi društvo že devet let in je zelo prizadevna, ustvarjalna, sočutna. Naše društvo izvaja veliko dejavnosti v zadovoljstvo naših članov. Izvajamo številne enodnevne izlete po naši domovini, piknike z različnimi družabno--športnimi igrami in nagradami za zmagovalce. Članom nudimo različne zdravstvene usluge z nasveti. Organiziramo pohode, nordijsko hojo, v naših prostorih se vedno sestajajo članice skupine Zvončnice, ki že tradicionalno vsako leto ob materinskem dnevu obiščejo porodnišnico Celje z darili, ročno izdelanimi copatki za dojenčke in ročno izdelanimi voščilnicami za mamice. Skrbimo za svoje člane po domovih za starejše in jih ob obisku pozorno obdarimo. Obiščemo jih ob častitljivih življenjskih oble- Gobe po dežju tnicah doma in v domovih. Za težko gibljive organiziramo družabno srečanje s kulturnim programom in skupnim kosilom. Srečanja so zelo obiskana, ker veselje povezuje ljudi in daje duhovno hrano za naprej. Več kot polovica članstva ima lep in zvest odnos do društva. Smo kot ena družina, hvaležni za vse ponujene možnosti. V jesenskem času društvo organizira dan odprtih vrat z razstavo večnih del, s kulturnim programom v sodelovanju s sorodnimi društvi, z dobro jedačo in veliko mero dobre volje. Naše društvo uspešno sodeluje z umetnikoma Andrejo Džakušič in Simonom Macuhom ter s hortikulturno delavko Ireno Ašič ter tako pomaga uresničiti različne skupne projekte. Enako zelo dobro sodelujemo z mD Savinja oziroma s skupino za samopomoč Iskrice. Naši predsednici lahko izrazimo samo pohvale in zahvale za tako uspešno vodenje društva in za prizadevnost ter pomoč velikem številu posameznikom po zdravstveni, socialni in še bolj po človeški plati. ŽELJKA VOVK Letošnje obilno deževje gre na roko predvsem gobarjem. In da gobe res rastejo po dežju, je potrdil tudi zvesti bralec Novega tednika Franc Jazbec iz Šmarjete. V minulem deževnem koncu tedna je namreč v bližnjem gozdu, nedaleč od svoje hiše, našel dve veliki gobji lepotici. Skupaj sta tehtali ravno toliko, kolikor sme nabiralec naenkrat odnesti iz gozda. Kako omamno je dišalo v njegovi kuhinji, ko jih je pripravljal za kosilo, pa lahko samo ugibamo. Foto: TEJA VENGUST VSAK ČETRTEK ■ПВвЕшВиЗ i ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN | www.novitednik.com tednik@nt-rc.si 42 AKCIJA NAGRADNI RAZPIS Prvi krog glasovanja 3. julija smo prvič objavili povabilo k sodelovanju v naši akciji v rubriki Živalski svet. Želeli smo čim več zabavnih in zanimivih fotografij vaših živalskih ljubljenčkov. Ugotavljali smo namreč, da mnogi med vami še bolj pogosto kot svoje otroke fotografirate svoje živali. Zato smo bili prepričani, da boste pobrskali in našli kaj zanimivega v svojem arhivu ali pa hitro poslikali kaj na novo. In nismo se motili! Do konca avgusta, kot smo postavili rok, smo prejeli več kot 30 fotografij. Zato smo se odločili za več krogov glasovanja. Tokrat je na vrsti prvi. Do konca septembra boste lahko glasovali za svojo najljubšo fotografijo in zmagovalna se bo v finalnem delu potegovala za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Za-dobrove pri Škofji vasi. Kupone bomo objavili še v naslednjih številkah Novega tednika. Izpolnjene pričakujemo vse do 30. septembra. Na koncu meseca bomo tudi med glasovalci izžrebali dobitnika hišne nagrade. 4. Snoopy nima nič proti, če ga slikajo s kapo, pravi Nevenka Rabuza iz Šentjurja. 8. Snoopy rad počiva s punčko, je zapisala Dragica Jezernik iz Arclina pri Škofji vasi. 1. Luksi Marije Kračun iz Lesičnega je na morju pazil šotor. 5. Akrobatski Bolt Sare Konščanski iz Prebolda obvlada supanje. 9. Maja Vrhnjak iz Suhe v Avstriji z Nukiem uživa v bazenu. 2. Aya je bila na počitnicah pri Anji Rožič iz Celja. 6. Beni Dušana Vengusta z Ljubečne zna marsikaj, tudi sprehajati 10. Maček Jerry Tatjane Pevec z Ložnice pri Žalcu se je v vročih dneh drugega psa. rad hladil na travi. \/1 I DOM Fotografija vašega IxUrUIN ljubljenčka I Ime in priimek Naslov Poštna številka in kraj Telefon 3. Puholina, ki se ne fotografira rad, ima Mateja Podpečan iz Šentjurja. Kaja Robačer s Prekorja. Glasujem za fotografijo številka: 1 2. 3. 4 5. a 7. 8. 8. 10. 7. Fotografijo psičke, ki je nadomestna varuška za muce, je poslala Kupon p°je na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje Sprejemali jih bomo do 30. septembra! ŽIVALSKI SVET 43 Ko se pri lovu združita človek in ptica Vilma Alina Šoba, predsednica sokolarske zveze Slovenije -Sokolarstvo je bliže umetnosti in kulturi kot rekreativnemu športu Bilo je pred več tisoč leti. Sredi ravnice azijskih step je človek ujel sokola. Da bi spoznal duha divje ptice, jo je odnesel domov in nekaj časa hranil. In ko jo je izpustil, se je zgodilo nekaj presenetljivega. Svoboden ptič se je dvignil pod oblake, zagledal pod seboj plen in ga v strmoglavem letu ujel. A ni odletel. Počakal je »svojega« človeka, da bi z njim delil plen. Tako - pravi legenda -se je rodila ena najstarejših lovskih tehnik. Umetnost in znanost sokolarstva. Čeprav se zdi sokolarstvo v našem okolju nekaj eksotičnega, dolgo je bilo celo prepovedano, je ta tradicija na Slovenskem stara več kot osemsto let. Za prepoznavnost si zadnja leta prizadeva Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic. Predsednica, Vilma Alina Šoba, nam je odstrla pogled na aristokratsko dediščino viteških gradov, kot si to dejavnost od daleč predstavljamo nepo-znavalci. Moški v njeni družini so lovci, zato s tradicijo zelene bratovščine živi že od nekdaj. Začelo se je s tem, da si je želela lovskega psa. Hkrati je odkrila sokolarstvo. »Bilo je logično in nujno, da sem se poučila o lovstvu in opravila izpit. Naslednji korak je bil sokolarski test. Glede na to, da sem imela ob tem sama s sabo kar nekaj dela, sem vsaj s ptičem ubrala bližnjico. Moj kragulj Jonny je namreč že izurjen lovec,« o svojih začetkih razloži Vilma. Pri nas lovita sokol in kragulj Vsak sokolar mora biti nujno najprej lovec. »Poznati moraš naravo, njene danosti, različne živali, njihove posebnosti, pravila in podobno. Potem ti za trimesečno šolanje sokolarji določijo mentorja. Ko obvladaš teorijo in prakso, to na papirju in v naravi dokažeš še na izpitu. Po tradiciji jih opravljamo novembra na Beltinških dnevih, kjer je tudi prikaz lova s sokoli.« Pri nas je lov dovoljen z avtohtonimi pticami, kot sta sokol selec in kragulj. Po drugih evropskih državah lovijo tudi z orli ali s križanci. V vsakem primeru morajo biti ujede iz umetne vzreje. Iz narave jih je prepovedano jemati. Vsaka ptica ima neke vrste rodovnik, s Od vrane, perjadi do zajca Ko kragulj na roki zaprhuta s krili, zelena lovska uniforma dobi drugačen odsev. V navezi s ptičem postane lovec del narave. Moči združita dva plenilca. Prvobitno in divje. Brez puške in brez smodnika. »Od tebe je odvisno pravilno rokovanje s ptico, ujeti moraš idealno lovno težo, s plenom opravi ptič. Če je sit, zgolj za to, da bi ustregel svojem lastniku, seveda ne bo lovil. Samičke so večinoma težje od samčkov. Lovijo večinoma pernato divjad, zadnje čase jih treniramo tudi v lovu na vrane, ki zara- Prve omembe sokolarstva pri nas najdemo na Loškem leta 1226 v vasi Pevna. Dokumentirani viri o razvitem sokolar-stvu obstajajo vse do 18. stoletja. Sodobno društvo, ki je povezalo sokolarje v Sloveniji, je bilo podobno kot drugod po Evropi, ustanovljeno leta 1995. Danes so sokolarji vse bolj upoštevan del zelene bratovščine oz. lovske skupnosti. posebno številko pa so potem vpisane v register pri pristojni državni agenciji in pri sokolar-ski zvezi. Cene lovnih ptičev se začno pri tristo, povprečje dosežejo pri šeststo evrih. Na arabskem trgu, kjer je sokolar-stvo zelo resen posel milijonskih vrednosti, lahko v butični prodaji za ptico plačajo tudi do trideset tisoč dolarjev. A to so razmere zlatih kletk in vrhunske ptičje oskrbe, česar si zares niti predstavljati ne moremo. Vilma Alina Šoba s svojo psičko Tiso. Psi žimovci so lovski mercedezi, primerni za vse vrste lova. Če kragulj Jonny v tem triu ohranja svoje divje dostojanstvo, pa sta Vilma in Tisa neločljivi prijateljici. di velikega števila povzročajo precejšnjo škodo, večje ptice pa napadejo tudi zajca. Takšen lov je skoraj obvezno v navezi s psom. Pes je tisti, ki nakaže plen, in pes potem tudi najde ptico. Pri kragulju je lovni krog še dokaj obvladljiv, pri sokolu pa lahko za plenom in ptičem hodiš tudi kilometre daleč.« Ni čustev, je le divji nagon Ne glede na to, kako veličastno so ptice ujede videti od blizu, to v nobenem pogledu ni isto, kot če si omisliš papigo, psa ali mačka. Treba je poskr- beti za primerno voljero, kakor se imenujejo velike kletke oz. preletalnice, hraniti jih je treba vsak dan, poskrbeti za dobre pogoje, da lahko ptiči kakovostno obnovijo perje. Hranijo se z enodnevnimi piščančki, s perutnino, nekateri zanje gojijo miši, podgane, golobe in jerebice. Običajno so živali mrtve, razen pri lovnem treningu. »Sokol res ni hišni ljubljenček, Prve sledi lova s sokoli segajo na prelom drugega v prvo tisočletje pred Kristusom. V 4. stoletju po Kristusu pa je bilo sokolarstvo že tesno vpeto v življenjski ritem evropskih narodov. V srednjem veku je doživelo razcvet. Visoka družba je lovila s sokoli, plebejci s skobci. V drugi polovici 18. stoletja je začela dejavnost zamirati. Pri aristokraciji je ugasnila z ukinjanjem privilegijev, pri nižjih slojih jo je izrinilo vse bolj izpopolnjeno strelno orožje. Ujede so se z varovanih in spoštovanih vrst preselile med škodljivce. ampak je lovski partner, ki ga je treba obravnavati z veliko znanja, časa in spoštovanja. Če vsega tega nimaš, je bolje, da se povabiš na kakšen lov, držiš ptiča na roki in doživiš njegovo bližino.« O kakšni romantični navezanosti živali na človeka v tem pogledu ne moremo govoriti. »Žene jih divji nagon. Glede na to, da ga v času menjavanja perja čim manj motiš, se s ptičem vsako leto spoznavaš na novo. Možno je, da se vzpostavi nekakšna vez med ptičem in človekom, a je izjemno redka. To pač ni žival za božanje in ljubkovanje,« tovrstne mite ovrže sogovornica. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Otrokom na lovskem taboru na Šmohorju sta umetnost sokolarstva približala še Mišo Gorjup s kraguljem in Tadej Koprivnik s sokolom. 44 ZA ZDRAVJE Naj bolnišnične okužbe ne zapletejo zdravljenja Upoštevajte navodila, ko gre za izolacijo ZA ZDRAVJE nične okužbe jo zdravljenja Na viseči tabli so ključni in zelo resni nasveti za vse, ki vstopajo v takšne sobe v bolnišnici. Ko bi se obiskovalci zavedali, da je upoštevanje teh navodil pri stiku z bolnikom predvsem zanje življenjsko pomembno, bi bili bolj pozorni in previdni. V bolnišnicah so zelo pogoste okužbe kirurških ran. Predvsem po operacijah na trebuhu, ki so potrebne zaradi akutnih stanj, na primer poškodb. Takrat morajo bolnika hitro pripraviti na operacijo, saj gre za reševanje življenja. Takšen poseg se torej pripravi drugače kot v primeru operacij, ki so vnaprej dogovorjene in bolniki dobijo ustrezna navodila, kako morajo ravnati, in jih v bolnišnici na poseg pripravijo. Kadar do okužb pride po operativnih posegih, se poskušajo zdravniki izogniti ponovni operaciji. Pretekli teden smo v Novem tedniku pisali o higieni rok in kako pomembna je, da se ljudje izognejo različnim okužbam. Ravno higiena rok je eden glavnih ukrepov pri preprečevanju bolnišničnih okužb. To so okužbe, ki prizadenejo bolnike v bolnišnicah. Najpogosteje gre za okužbe sečil, za pljučnice, sepse in okužbe kirurških ran. Vendar pri tovrstnih okužbah, ki nastanejo med bivanjem v bolnišnici, ni vedno lahko ugotoviti, kako so nastale in kateri mikrobi so jih povzročili. Včasih se bolnik okuži že pred prihodom v bolnišnico, vendar se znaki okužbe pojavijo šele med bolnišničnim bivanjem. Čeprav različne zdravstvene organizacije omenjajo tudi smrtnost zaradi bolnišničnih okužb, jih s pravočasnim odkrivanjem, pravilnim zdravljenjem in z veliko mero pazljivosti pri negi bolnika ponavadi uspešno pozdravijo in hujših posledic ni. Je pa veliko odvisno predvsem od osnovnega zdravstvenega stanja bolnika. Če je hudo bolan ali ima številne spremljajoče kronične bolezni, bolnišnična okužba še dodatno »ohromi« njegovo stanje in takrat so možni zapleti. Kako dovzetni so bolniki za takšne okužbe, je odvisno tudi od njihove starosti, stopnje prehranjenosti, stanja imunskega sistema in celo od zdravil, ki jih jemljejo, saj lahko zavirajo imunski sistem. »Zagotovo bolnišnična okužba podraži hospitalizacijo in podaljša čas zdravljenja,« pravi dr. Irena Milotič, dr. med., zdravnica specialistka infektologije na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Splošni bolnišnici Celje. Smrtnost po bolnišnični okužbi tako ni nujno vzročno povezana z okužbo, ampak s prvotno boleznijo bolnika, ki jo okužba še dodatno pospeši ali poslabša. Previdno z bolniki in s pripomočki Vse bolnišnice morajo pri svojem delu jasno upošteva- ti smernice za obvladovanje bolnišničnih okužb, ki jih je spisalo Ministrstvo za zdravje RS. Drugače rečeno gre za »paket ukrepov«, ki so splošni ali specifični glede na bolezensko stanje določenih bolnikov. Sem sodi vse od pravilne in higiensko ustrezne priprave bolnika na poseg ali bivanje v bolnišnici, ustrezne priprave in čiščenja prostorov, inštrumetov, s katerimi posege opravljajo, do specifičnih ukrepov, ki jih morajo upoštevati na primer pri ravnanju z bolniki z urinskimi ali s centralnimi venskimi katetri. »Gre tudi za pravilno uporabo delovnih sredstev, za pazljivo in varno zdravniško uporabo pripomočkov v vseh postopkih, diagnostičnih, terapevtskih in negovalnih. Tako zmanjšamo možnost za razvoj bolnišničnih okužb,« razlaga mag. Alenka Petro-vec Koščak, dipl. sanitarna inž. in medicinska sestra za obvladovanje okužb. Torej gre na za ukrepe, ki jih morajo upoštevati pri ravnanju z bolniki in pri vseh ostalih opravilih zdravstvenih delavcev v bolnišničnem okolju. Stop, izolacija! Na bolnišničnih oddelkih je pogosto na vratih nekaterih sob vidno opozorilo, da je v sobah izolacija. Takšen napis morajo upoštevati tako zdravstveni delavci kot tudi vsi obiskovalci bolnišnice. Izolacija namreč nakazuje, da ima bolnik v sobi določeno vrsto okužbe, ki je lahko za ostale nevarna. Posebna pravila veljajo za zdravnike, negovalne delavce, tudi za čistilke in obiskovalce. Vsakemu bolniku, ki ga sprejmejo v bolnišnico in tam ostane v izolaciji, morajo zdravniki in medicinske sestre razložiti pogoje takšne oskrbe. Treba je dosledno slediti navodilom in upoštevati hišni red, ki je v teh primerih predpisan. Vsi obiskovalci bolnišnice, ki prihajajo na oddelke na obisk, se tega ne držijo. Takšna neozave-ščenost je lahko nevarna v prvi vrsti za bolnika in tudi za obiskovalce. Podobno je, kadar bolnišnica javnost opozori, da so zaradi kakšne epidemije virusnih obolenj obiski omejeni. Ljudje se tega ne držijo, če bi se, bi se število vseh okužb, ne samo bolnišničnih, strmo zmanjšalo. Gibanje omejeno »Izolacija pomeni, da je bolnikovo gibanje omejeno in ves čas nadzorovano. Če bolnik hodi, lahko gre Izolacija ni karantena. Za slednjo veljajo še strožja pravila dostopa do okuženega človeka in se izvaja v primerih visoko nalezljivih obolenj, kot so hemo-ragična mrzlica, kuga ali ebola. do toaletnih prostorov, saj s toaletami vse sobe niso opremljene. Takrat ga spremljajo medicinske sestre, ki za njim prostore razkužijo. Vrata sob z izolacijo morajo biti ves čas zaprta. Dogaja se, da bolniki sami odprejo vrata, ker ne želijo biti v zaprtih prostorih, saj imajo občutek, da so »umaknjeni«. A moramo vedeti, da s temi ukrepi preprečujemo prenose bakterij,« pojasnjuje Milotičeva. Pri vstopu v takšne sobe morajo vedno zavarovati tudi zdravniško osebje. Na kakšen način, je odvisno od okužbe bolnika. Če ima okužbo, ki se prenaša s stikom, je ukrep zaščite drugačen, kot če ima okužbo, ki se prenaša kapljično. Če je bolnik okužen z boleznijo, ki se prenaša kontaktno, medicinska sestra, ki mu prinese hrano, ne potrebuje zaščitne obrazne maske, saj hrano le položi na mizo. Situacija je takoj drugačna, če isti bolnik sam ne more jesti in mu pri tem pomagajo. V tem primeru je dodatna zaščita nujna. Diplomirana medinska sestra Majda Hrastnik tako navaja, da to zaposleni že zelo dobro vedo. »V sobah za izolacijo je tudi koš za bolnišnično perilo, ki ga po uporabi odlagamo tja, da ne pride v stik z ostalim perilom. Za vsakega takšnega bolnika imamo tudi individualne pripomočke za nego, od posebnih termometrov, manšet za merjenje krvnega tlaka, stetoskopov do negovalnih krem.« Ravno to je tudi v bolnišnici pri sobah za izolacijo mogoče opaziti. Torej manšete za merjenje krvnega tlaka ne uporabijo pri drugem bolniku. Tudi pri čiščenju in razkuževanju prostorov veljajo strožja pravila, zato na to opozorijo tudi čistilke. Voziček pred sobo, kjer je izolacija. Na vozičku ima zdravstveno osebje pripravljeno vse stvari in predmete za osnovni pregled bolnika in za zaščito pred okužbo. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com VSAK ČETRTEK mm\ 1 M ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Naročnikom se je pridružila tudi Knjižnica iz Planine pri Sevnici, enota Knjižnice Šentjur Gostimo radijske legende Na Radiu Celje ob praznovanju 60-letnice v oddaji Znanci pred mikrofonom v septembru gostimo nekdanje sodelavce, ki so s svojim delom in predanostjo na radiu pustili neizbrisne pečate. Kot prvega smo pred mikrofon povabili upokojeneganovinarjaToneta Vrabla. To nedeljo pa bo Robert Gor-janc gostil tonskega mojstra Bojana Piška. Bojan je prišel na Radio Celje leta 1982, pred tem je skoraj desetletje delal naRadiu Slovenija. Prav tako toliko časa je bil tudi vodja tehnike na Radiu Celje in ob tem doživel številne mejnike v razvoju radijske Največ informacij s Celjskega и tehnike. Hkrati se je večkrat soočil z radijskim delom v izrednih razmerah: v poplavah leta 1990, požaru, ki je praktično uničil studijske prostore radia leta 1990 in leto kasneje še v vojni za Slovenijo. Pogovoru lahko prisluhnete v nedeljo po 10. uri. Q O® ©I NA KOLESIH 45 Ne pozabimo se pripeti Na cestah akcija za večjo rabo varnostnega pasu - Pravilna raba pasu Ti dnevi niso najbolj naklonjeni tistim potnikom, ki se v vozilih pozabite pripenjati. Če se drugače ne bojite za svoje življenje, uporabite varnostni pas vsaj zaradi akcije za večjo rabo varnostnega pasu. Ta traja med 8. in 19. septembrom. Ne samo v Sloveniji, ampak v več evropskih državah. Slovenski in še kateri tuji policisti med akcijo preverjajo, če smo potniki pripeti. Tako ugotavljajo uporabo varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih ter pravilno uporabo zadrževalnih sistemov v vseh vrstah motornih vozil. Ne samo v osebnih avtomobilih, tudi v tovornih vozilih in na avtobusih. »Pozorni bodo predvsem na uporabo pasu na zadnjih sedežih, uporabo pasu v tovornih in kombiniranih vozilih, saj med nadzorom opažamo, da je uporaba pri teh nekoliko slabša,« je pred akcijo napovedal vodja Sektorja prometne policije pri Upravi uniformirane policije v Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Glavni cilj »Glavni cilj akcije je povečati uporabo varnostnega pasu tako pri voznikih kot ostalih sopotnikih in zmanjšati število mrtvih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah,« odgovarja Vesna Drole iz slovenske policije. Premalo se zavedamo, da nam lahko varnostni pas v prometnih nesrečah, kadar je hitrost velika, reši naše življenje. Varnostni pas nam seveda pomaga tudi pri manjših hitrostih, ko lahko vseeno pride do hudih poškodb. Strokovnjaki opozarjajo na morebiten udarec glave v vetrobransko steklo, udarec volana v prsni koš in še na marsikaj hudega. »Ob tem opozarjamo, da je izjemno pomembna tudi pravilna raba varnostnega pasu,« dodaja Droletova. »Nepravilna uporaba varnostnega pasu zmanjšuje njegov učinek. Pomembno je, da smo ustrezno privezani, kar pomeni, da mora zgornji del varnostnega pasu teči čez sredino ramena, ne sme biti preblizu vratu in ne sme zdrsniti z rame,« svetuje vodja Kapun. Spodnji del pasu moramo zavezati čez boke in ne čez trebuh. Pas ne sme biti zvit, še svetuje. Kaj je v zakonu? Zakonska določila v Zakonu o pravilih cestnega prometa so jasna. Uporabi var- nostnega pasu je namenjen 33. člen. Po zakonu morajo biti med vožnjo osebe v motornem vozilu na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema. To ne velja za avtobuse mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča, kjer potniki stojijo. Glede uporabe varnostnega pasu velja izjema, da ga ni treba uporabljati občanu, ki dokaže, da ga zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati. Imeti mora seveda zdravniško potrdilo. In otroci? Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 centimetrov, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki z zadrževalnim sistemom ni opremljeno, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, več kot tri leta stare otroke in manjše od 150 centimetrov pa smemo prevažati le na sedežih, ki niso sprednji. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino. In koliko Slovenci uporabljamo varnostni pas? Policija je v prvem polletju tega leta ugotovila več kot 26 ti- soč kršitev zaradi neupora-be varnostnega pasu, še več kot lani. V prvem lanskem polletju je bilo skoraj dva tisoč kršitev manj. In kako je med prometnimi nesrečami? Do konca letošnjega avgusta jih je bilo dvajset tisoč, med njimi je bilo 16 tisoč udeležencev pripetih. Dobrih tisoč jih varnostnega pasu ni uporabljalo, za ostale tega niso mogli ugotoviti, odgovarja Droletova. BJ novo v celju: AVTO CELEIA, nov koncesionar peugeot. zapeljite na ipavčevo 21! / www.peugeot.si peuc EOT hu poroča Total. MOTION Б EMOTION PEUGEOT AVTO CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 605 V Celju lahko po obnovi starega mestnega jedra varno parkirajo tudi kolesarji. Parkirišča za kolesarje Med obnovo starega mestnega jedra v Celju so mislili tudi na tiste, ki se v mestno središče pripeljejo s kolesom. Če so morali kolesarji še do nedavnega kolesa po mestnih ulicah in trgih največkrat puščati prislonjena ob zidove ali jih umikati na dvorišča, so zdaj del nove urbane opreme namreč tudi stojala za kolesa. Zanje so poskrbeli že med obnovo Krekovega trga z okoliškimi ulicami, zlasti pa še v času drugega dela obnove. Na Glavnem trgu in v Stanetovi ulici je namreč poskrbljeno za varno parkiranje kar 36 koles. Na Glavnem trgu je tako v dveh stojalih prostor za postavitev 12 koles, za prav toliko pa tudi v bližini Mestnega kina Metropol in v Stanetovi ulici še pred vogalno stavbo v križišču z Miklošičevo ulico. IS, foto: arhiv MOC OTVORITEV NOVEGA PEUGEOTOVEGA PRODAJNEGA SALONA V CELJU - AVTO CELEIA d.o.o. Podjetje Avto Celeia d.o.o. je v začetku septembra odprlo v Celju, na Ipavčevi cesti 21 nov prodajno servisni salon za vozila Peugeot, ki bo stranke in ljubitelje te znamke pričakal s celovito prodajno in servisno ponudbo na 550 m2. Dejavnost podjetja obsega prodajo novih vozil znamke Peugeot, prodajo rabljenih vozil vseh znamk v okviru programa Levja priložnost, prodajo dodatne opreme in Peugeot boutique izdelkov, prodajo originalnih Peugeotovih rezervnih delov ter celovito servisno ponudbo. V prihodnjem mesecu pa nameravajo svojo ponudbo še razširiti v okviru programa Peugeot Professional, ki je namenjen posebej pravnim osebam. Podjetje Avto Celeia je družinsko podjetje z 12 zaposlenimi, ki ima bogato av-tomobilistično tradicijo, saj jo uspešno vodi že tretja generacija. Tudi zato se je Peugeot Slovenija odločil okrepiti svojo prisotnost na celjskem območju, ki po obsegu prodaje predstavlja kar 13% celotnega slovenskega trga. Avto Celeia s svojim profesionalnim pristopom namreč dokazuje, da je pravi partner za znamko Peugeot. Direktor podjetja Avto Celeia, Mitja MEŠKO je povedal: »Za blagovno znamko Peugeot smo se odločili, ker smo prepoznali priložnost in izziv, da kupcem širše celjske regije ponudimo kakovostne in tehnološko dovršene avtomobile ter z njimi povezane storitve. Verjamemo v znamko Peugeot in našo skupno rast z znamko, ki jo bomo s ponosom zastopali. Naša glavna prioriteta je skrb za stranke in njihovo zadovoljstvo, saj se zavedamo, da je to ključ do uspeha «. Več o aktivnostih Avta Celeia izveste na www.avto-celeia.si. 46 RAZVEDRILO Ali veste, kaj vse zmore naša kava? Pri naši generalni direktorici (da, tudi to imamo) Tei Podpečan se lahko s kavo marsikaj dogaja. Najprej jo »milo naprošena«, potem ko voda končno zavre, mora kava najprej »počakati«, zatem še »odležati«, vmes še malo »počivati«, na koncu jo je treba še »naliti«, po možnosti še »dostaviti«. In okrog 14. ure se prileže kot »hudič« ter odplavi vse, kar delovni dan naplavi. Črna brozga gor ali dol, zakon prenekatere novinarske redakcije je preprost: »Ni živleja brez kafeja.« Rekreacija in varčevanje Nekateri novinarji niti v prostem času ne morejo zdržati brez obiska »svojih« občin. Robertu Gorjancu, ki med drugim pokriva Velenje, so se tamkajšnja rekreativna območja tako prikupila, da se je odpeljal k Velenjskemu jezeru in se razgibal na skiku. Ob tem se je v uredništvu takoj porodil varčevalni predlog, da bi namesto s službenimi avti na ta način rešili prevoze novinarjev na teren. Če bi res kaj prihranili, je seveda vprašanje, saj še ni nihče izračunal, koliko postankov bi potrebovali novinarji, da bi v obcestnih gostilnah nabirali nove moči. ANEKDOTE Ko je bil ruski vladar Aleksander II. (1818-1881) še prestolonaslednik, je bil nekega večera v družbi, kjer so govorili o tem, kateri del človeškega telesa je najbolj odporen. Mnenja so bila različna, Aleksander pa je izjavil: »Mislim, da je najbolj odporen del telesa nos. Minister Kleinmichel vleče mojega očeta za nos že deset let, pa je njegov nos še vedno enako velik in na istem mestu.« Ne hodi po ustaljenih poteh. Namesto tega pojdi tja, kjer ni poti in pusti sled. (neznan avtor) Spraševali smo vas, kako se imenuje marketinška priloga, ki smo jo priložili prejšnji številki Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: Mosova petica. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Nine Dolar z Vranskega, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V letu lokalnih volitev vse občine Savinjske statistične regije med občinskimi prazniki predstavimo z reportažo kraja in objavo spodbudne zgodbe. Kateri dve občini sta praznovali tokrat? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Ddgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 8 3 1 1 5 2 6 6 4 3 2 9 5 1 4 7 2 5 3 8 9 7 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Moška tabu tema Presnete voznice Danes sem vozil po avtocesti A1 proti Kopru. Levo pred menoj je shitrostjo 130 km/h v popolnoma novem BMW vozila ženska z obrazom čisto blizu vzvratnemu ogledalu in si urejala ličilo. Za trenutek sem se obrnil stran in ko sem zopet pogledal naprej, je bila ženska s svojim avtomobilom že na polovici mojega voznega pasu, pri čemer se je še vedno ukvarjala s svojim ličilom. In čeprav sem dokaj možat kerlc, sem se tako ustrašil, da mi je iz roke poletel brivski aparat in mi iz druge roke izbil sendvič. Ko sem skušal s koleni zopet uravnati avto, mi je z ušesa padel prenosni telefon in to direktno v vročo kavo, ki sem jo držal med nogami. Kava je pljusknila čez rob, opekla moje najvrednejše dele, uničila mojprenosni telefon in prekinila zelo pomemben pogovor. Čik v ustih sem šeravno uspel zadržati. O, groza, obupne so ... ženske za volanom!!! Pridni potomci Po več letih se srečata Janez in Cene, znanca iz otroštva. In Janez vpraša: »Kako kaj tvoji otroci?« Cene mu odgovori. »Dobro so, en sin je zdravnik, drugi učitelj, hči je učiteljica, a najmlajši sin je lopov.« In Janez se začudi: »Toliko pridnih otrok imaš, a živiš doma z lopovom?« A Cene mu pojasni: »Vsi so brezposelni, lopov nas preživlja.« Družinska komunikacija »Dragi sin, kako si? Midva z mami te pogrešava in upava, da si v redu. Veseliva se, da te bova spet videla, ko se ti bo pokvaril računalnik in boš prišel iz svoje sobe.« Mami in ati. Lisjak in vran Gre lisjak po gozdu in opreza, kje bi uplenil kakšno malico. Pride do drevesa, kjer sedi vran s kosom kruha v kljunu. Lisjak je močnejši od vrana, torej je vranu nadrejen. Zato mu ukaže, naj mu prepusti kruh. Ker vran ne nasede, lisjak togotno zakriči: »Vran, seksal sem s tvojo ženo!« Kaaaj?« se začudi vran, takrat pa mu kruh pade iz kljuna, naravnost v lisjakov gobec. Nauk: če ti nadrejeni nategne ženo, bodi raje tiho, da ne ostaneš brez kruha. Žejne vrtnice Tri vrtnice rastejo v oazi sredi puščave. Tretja postane zelo žejna in reče prvi: »Daj mi, prosim, malo vode.« In prva ji odgovori: »Ne, doma bi si pripravila vodo za pot in bi jo imela.« In tretja vrtnica oveni. Kmalu reče druga vrtnica prvi: »Daj mi malo vode.« Prva spet odvrne: »Ne, doma bi si vzela, pa bi imela!« Tudi druga vrtnica oveni, kmalu za njo pa še prva. Nauk: dala al' ne dala, ovenela boš. Pravzaprav gre za tabu temo, o tem spodobni ljudje ne govorijo. In začnimo. Kar sedemdeset odstotkov dam ima v meni težave zaradi uhajanja vode, o tem spodobne gospe seveda ne pripovedujejo. »Ko sem zdrsnila v petdeseta leta, sem pri poskakovanju in hitrem teku začutila, da mehurja ne morem več nadzorovati. Bilo me je sram in zelo potiho sem to omenila svojemu ginekologu,« si je drznila javno priznati igralka Zvez-dana Mlakar. O malih kapljicah, ki prinašajo velike skrbi. O inkontinenci. Ljudje se včasih bojimo sami sebe. Mlakarjeva je bila pač pogumna. Več kot imamo let, več imamo skrbi. Težave in skrbi ima ženski svet, težave in skrbi ima moški svet. Le da so večkrat drugačne, čeprav ravno tako povezane s tabuji. Spominjam se, kako je moj sorodnik, ki je imel za seboj srečanje z abrahamom, pred dolgimi leti nenadoma izginil. Med uradno pogrešanimi osebami ga ni bilo, njegova soproga je ostala hudo skrivnostna, čeprav je dobro vedela, kam je izginil. Šele po dolgih letih, ko je že bil med pokojnimi, se je izvedelo, da je bil na operaciji prostate. Je to res takšna huda sramota? Ali ni to eden od delov telesa, ki ga ima vsak normalen moški? Tako kot ima okončine, popek in - oprostite - penis in moda. Nekaterih delov svojega telesa se pač sramujemo. O tem se pač ne govori. Molk težav seveda ne odžene. Dandanes sem tudi sam v letih, ko se moram redno oglašati na preglede prostate. Včasih vsako leto, če je kaj sumljivega, na pol leta, tako kot ves ostali moški svet v obdobju po srečanju z abrahamom ali že prej. Ko sem bil tam prvič, sem bil šokiran. Niti nisem dobro vedel, čemu sem pri urologu, splošni zdravnik mi je pač napisal napotnico za specialista. »Slecite hlače do kolen in se nagnite naprej,« mi je naveličano ukazal zdravnik, ki ni bil ravno zgovoren. In naenkrat sem začutil v sebi njegove prste, REŠITEV SUDOKU 117 9 3 1 4 6 7 5 2 8 5 6 7 2 8 1 3 9 4 8 2 4 3 9 5 6 1 7 4 8 2 6 5 3 1 7 9 1 7 5 9 4 8 2 6 3 6 9 3 7 1 2 8 4 5 2 4 6 5 3 9 7 8 1 7 5 8 1 2 4 9 3 6 3 1 9 8 7 6 4 5 2 ki so me v notranjosti stiskali. »Se je temu človeku mogoče zmešalo?« sem razmišljal. V naslednjih trenutkih sem se spomnil, da sem nekoč že slišal, kako izgledajo urološki pregledi prostate. Ti pregledi so zdaj postali nujno zlo, vsakoletno ali celo polletno, tako kot za vesoljni evropski moški svet po abrahamu. Zdolgočaseno čakam v čakalnici in opazujem, kako se iz ambulante vračajo pregledani bolniki. Presenečenj seveda ne zmanjka. Predlani, ko je bila urologu prostata sumljiva, jo je stiskal tako globoko, tako močno in tako dolgo, da sem še dva dni težko sedel. Ali pa pregled krvi zaradi prostate, ki - v primeru, če imaš prehlajen mehur - pokaže enak rezultat, kot da imaš rakavo prostato, in nato živiš dolge tedne v negotovosti. In potem dobiš antibiotike, ki takšno morebitno rakavo krvno sliko popravijo. Seveda si oddahneš. Kljub vsemu napredku medicinske znanosti moramo hoditi starejši moški še vedno na ta vsakoletna mučenja. Omenjal sem vedno nova presenečenja, hude posege v moško intimo. Ponavadi to počnejo urologi, ki jih osebno ne poznam. Zadnjič pa se mi je zgodilo to, česar sem se najbolj izogibal. Vstopil sem v ambulanto, kjer sem zagledal specialista urologa, ki ga osebno poznam. Predvsem iz svoje službe. »Kako ste?« me je na hitro ogovoril, ko je opazil mojo zadrego. Mudilo se je, zunaj je bila dolga vrsta moških, ki jih je verjetno čakalo isto. »No, kar slecite hlače do kolen in se nagnite naprej,« mi je ukazal znanec zdravnik. In že sem v sebi začutil njegove spretne prste. No, moja služba je čisto drugačna, k njej ne spada, da bi sogovornikom ukazal, naj slečejo hlače do kolen, in bi nato s prsti raziskoval njihovo notranjost. Čeprav je resnici na ljubo le treba reči, da tudi v našem poklicu pogosto dregamo globoko v ozadja in notranjosti ... HVALEŽEN PACIENT RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Draga, vse najboljše za obletnico. Ti in to vino sta bila ... KrižamKe at uganKe BORILNI ŠPORT DEL BALKONA PREDLOG ZA RAVNANJE ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN DEL TISKARSKEGA STROJA LIUBE-ZENSKI SESTANEK K ŽENSKA, KI STRELJA PREDPONA, KI POMENI TUJ BELGIJSKI IGRALEC (JEAN CLAUDE VAN) IRENA KOHONT SIBIRSKA NOMADSKA LJUDSTVA JADRNICA S TREMI TRUPI ŽGANA PIJAČA SKUPEK BOLEZEN. SIMPTOMOV POHOTNEŽ TLAKOVALEC (STAR.) NEKD. ŠVIC. SMUČAR KAELIN AFRIŠKA DRŽAVA AZIJSKI VELETOK NEMŠKI TOVORNJAK DAJATEV DRŽAVI ELEKTRIČNO SVETILO NEMŠKI ČLEN OTOK V KORNATIH MIŠIČNA BULA 15 avtor MIMI STOPAR APNENEC (ZASTAR.) PREB.DEŽEL OB SREDOZEMSKEM MORJU OBLIKA KEMIJSKEGA ELEMENTA ZADNJA IN PRVA ČRKA NEKDANJI SL. DENAR HUNSKI VLADAR KRAVJI MLADIČ IZRAELSKA LUKA NEMŠKI ČLEN URADNIŠKI PRIPRAVNIK BOŽO KOS ZADNJI V VRSTI PRISTANIŠČE (PRIM.) PTICA, KI SE SELI LATINSKI PREDLOG VODNE RASTLINE LASTNIK BANKE PRITR-DILNICA NEUPOŠTEVANJE ČESA ŠVED. ZGOD. ALIN ZASEBNA GOSPODAR. DEJAVNOST SL. ZNAMKA ŠP. OBLEKE 24 ZAHODNO-AFRIŠKA DRŽAVA JUDOVSKI DUHOVNIK ČISTA TEŽA BLAGA 19 PRIJETEN VONJ PREBIVALKE EOLIJE PREBIVALCI ATIKE PROGA (NAR.) PODTALNO DELOVANJE 23 POKRAJINA V SREDNJI GRČIJI VINOGRADNIK (ZASTAR.) IVO DANEU DIONIZOVI SPREMLJEVALCI DRŽ. PRISTOJBINA ODMERJENI DEL ZEMLJIŠČA 22 VESPI PODOBEN MOTOCIKEL Srd NEKDANJA HRVAŠKA PREMIERKA (JADRANKA) MREŽA (ANG.) PRIPRAVA ZA ZAPEN-JANJE TV- VODITELJ POTRČ TISKARSKO OPRAVILO HRVAŠKA (ANG.) POŽIVILNA PIJAČA SIMBOL KRŠČANSTVA 17 PAPIRNATO POKRIVALO JURE ... KVAK BANJA NAJVEČJI RAZRED ČLENO-NOŽCEV ELEKTRIČNO NABIT DELEC SRBSKO MESTO AVTOMOBILSKA OZNAKA ČEŠKE 14 PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR ZMAGO LENARDIČ SINJSKA VITEŠKA IGRA IVAN CANKAR STVAR JE KONČANA (LAT.) 20 LEV DETELA IVAN ČARGO PRVOTNI IZVOD OKUSNA JED 16 NAVIGACIJSKA NAPRAVA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za savno v fitnes centru Herkul v Slovenskih Konjicah 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 36 Vodoravno: ASFALTER, VARIANTA, ALARM, IC, GOS, PUMA, AM, KAROL, DREVO, ILO, ŽAD, IMENO, PREMIKI, NEMIR, GU, ROTITEV, ELEKTRIK, IMAM, FLORA, ALEJA, VANILIJA, SK, JAZ, EN, UREZ, TAŠKA, ZATIČ, NABIRKA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Dobili boste priznanje za opravljeno delo, vendar vam to ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. To bo treba tudi dokazati, in to predvsem z dejanji, ne samo z besedami. On: Nekdo vas bo vztrajno obletaval, vi pa ne boste nič kaj razpoloženi. Pisma, ki ga čakate, še ne bo tako kmalu, vendar je to predvsem posledica tega, da se tudi sami niste potrudili, da bi takoj odpisali. Ona: Partner vam bo sicer stal ob strani, kar drugače ni ravno njegova navada, vendar lahko glavne nevšečnosti pričakujete zaradi prijateljev. Ti vam bodo poskušali na vsak način škodovati. On: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega enostavno niso vredni. To vas lahko še drago stane, predvsem kar se tiče ljubezenskih načrtov. Pazite se. DVOJČKA Ona: Za vami so časi velikih načrtov in praznih besed. Zdaj pa bo treba preiti od besed h konkretnim dejanjem, kar bo nekaj povsem drugega. Prijateljica vam bo sporočila presenetljivo novico, ki pa je ne jemljite preveč resno. On: Kritično boste ocenili trenutno situacijo v svojem ljubezenskem življenju in ugotovili, da vendar ni tako slabo, kot vam to dopoveduje nekdo, ki očitno nima ravno najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerki in vse bo v redu. Ona: Zaljubljenost vas kar ne bo hotela miniti in prav zato se boste počutili kot v devetih nebesih. Prijatelji vas bodo sicer malce opozarjali, vendar boste imeli ušesa le za partnerjeve besede. On: Pomagali boste prijatelju v stiski in mu s tem naredili ogromno uslugo, ki je sploh ne bo pričakoval, zato bo presenečenje le še lepše. Proti koncu tedna se vam obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice. BT, KRMELJ, ANTIKVAR, KRAP, EAST, STONE, AAMODT, TEST, ULAN, RN, LEVAR, PEPSIN, AJD, KANELONI, ČOK, OČALA, ISAR, TKIVO, KANONIKAT, TRNEK, ENES, GAJA, TACA. Geslo: Šola je odprla vrata. Izid žrebanja 1. nagrado, zlat obesek za verižico in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Milica Tanšek, Primož 35, Šentjur. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Andrej Bevc, Trnoveljska 109, Celje. 3. nagrado, bon za šiviljski servis Flikca, prejme: Tone Kranc, Cvetlična ulica 5, Vitanje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Kdor išče, ta najde. Toda vprašanje je, ali boste s tem zadovoljni ali boste hoteli še veliko več. Ne bodite nenasitni, ampak se zadovoljite s tistim, kar trenutno imate. Saj veste, kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni. On: Čeprav se obnašate, kot da vam je figo mar, tudi sami potrebujete nežnost in dokaz ljubezni tako kot ves ostali svet. Sprejmite ponujeno vabilo na zabavo, saj ne morete s tem prav nič izgubiti, veliko več pa lahko pridobite. DEVICA Ona: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačen partner. In še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli povsem prepričani ... Nekdo vam bo predlagal precej obetaven posel. On: S paniko se ne da ničesar rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas malo čustveno in življenjsko ogroža. Predvsem pa temeljito premislite, preden naredite naslednji korak, saj vas lahko stane premoženja. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Vaši interesi se bodo ujemali z interesi nekoga, ki vam že dlje ne pusti mirno spati, zdaj pa se bosta končno spoznala tudi osebno. Presenečenje bo obojestransko, ali je možno kaj več, pa bo pokazal čas. On: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor in hvaležni mu boste. In kdo ve, mogoče se bo teden končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti. Ona: Če hočete doseči trezno in jasno presojo, si morate sneti masko in se odkrito pogovoriti. Čustva bodo povsem obojestranska, zato ni prav nobenega vzroka za vašo sramežljivost. Na koncu bo vse še veliko bolje, kot boste pričakovali. On: Vse preveč se zanašate na svojo srečno zvezdo, ki trenutno nima ravno najsvetlejšega sija. Toda tudi z delom se daleč pride. Je že res, da to ni najbolj mamljiva možnost, vendar se vam bo vendarle izplačala. STRELEC ^ Ona: Nekdo se vam že dolgo skuša približati. Morate se le ozreti in se seveda odločiti. Lahko bi bilo prav prijetno, saj tudi vi trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom. On: Resnico povejte naravnost in ne po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh. Spoznali boste izredno očarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nova obzorja v ljubezni. KOZOROG Sk Ona: Ne vztrajajte v nedogled pri svojem sedanjem partnerju, saj je očitno, da vam ne vrača ljubezni v dovoljšnji meri. Prijeten nasmeh neznanca vam bo pokazal pot, za katero se doslej niste zanimali. In noč ima svojo moč... On: Slabo voljo raje obrnite na šalo, tako vas bodo ljudje bolj cenili in še težave bodo videti precej manjše, kot so v resnici. Lahko bi malo bolj pazili na linijo, saj vam lahko pretirano uživanje hrane samo škoduje. VODNAR Ona: Od vas je odvisno, da se odločite, ali se vam še splača igrati podrejeno vlogo. Dobro premislite, saj vas nekdo prav pošteno izkorišča in še norčuje se iz vas. Bodite odločni, slabše kot je, ne more biti. On: Z veliko vnemo se boste lotili začetega dela in zadovoljno boste lahko ugotovili, da se je izplačalo potruditi. Pojavile pa se bodo še povsem drugačne posledice, v prvi vrsti v ljubezni. Ona: Poslovnemu uspehu se bo pridružilo tudi zelo prijetno čustveno doživetje z osebo, ki vam zadnje čase ne da miru v mislih, tokrat pa vam bo uspel tudi povsem konkreten pristop. Počutili se boste kot v devetih nebesih. On: Mogoče je prav vaša slaba obveščenost tisto, kar vam vztrajno kvari odnos s partnerko. Poglejte malo okoli sebe in hitro vam bo vse popolnoma jasno. 18 10 - 5 = ? RADIAN 13 RIJEKA 9 2 3 8 4 5 11 7 6 12 Џ 21 10 48 RUMENA STRAN Zavihajmo rokave! V sredo je v Celju spet zavel sejemski duh. Na otvoritvi so se zbrali politični in gospodarski pomembneži, prisluhnili pozdravnim govorom in se nato sprehodili po sejmišču. Če sklepamo po otvoritvenem govoru predsednika republike Boruta Pahorja, se nam pišejo lepši časi. V svojem optimističnem slogu je povedal, da se je kriza statistično končala. Ampak saj veste, kako je s statistiko. Po njej vsi jemo segedinar, čeprav imajo eni meso, drugi pa le zelje ... NC, foto: SHERPA Nasmejani in večno optimistični Borut Pahor se je pri vhodu na sejem srečal z Brankom Mehom, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (desno), ki je malo manj navdušen nad razmerami za podjetnike in je med drugim opozoril, da je treba zavihati rokave in se lotiti dela, da bo res kaj bolje. Kdo ve, zakaj se je Franc Pangerl (levo), predsednik upravnega odbora Celjskega sejma, držal malo bolj ob strani ... O tem, da morajo ženske za uspeh na poslovnem in političnem parketu pošteno zavihati rokave, pa dobro vesta dve uspešni direktorici: Breda Obrez Preskar (levo), ki vodi družbo Celjski sejem, in Tina Kramer, ki je na čelu celjske občinske uprave in sedi v upravnem odboru družbe s sejemsko dejavnostjo. Morda pa sta izmenjali le kakšen gospodinjski nasvet? V sproščenem vzdušju slavnostnega odprtja konjeniškega centra na Blagovni smo ujeli tudi strokovnega direktorja celjske bolnišnice Franca Vindišarja. Po bližnjem srečanju s konji in kočijaži je bil to predvsem večer za druženje z družino in s prijatelji. Konjeniški center kot družabno stičišče StO, foto: SHERPA Čeprav sta sedela s hrbtom drug proti drugemu, sta Marjan Gradišnik, ravnatelj OŠ Franja Malgaja Šentjur (levo), in Edi Peperko, na občini pristojen za vprašanja okolja in prostora, zagotovo našla kakšno skupno temo. Petdeset let Krajevne skupnosti Blagovna, s katero sta tako ali drugače povezana, je že bilo vredno kakšne besede. Brez njih ne gre Ko organizatorji rekreativnih prireditev predvidijo, da bodo prisotni izredni telesni napori, vključijo zdravniško službo. Že vrsto let jo na ultramaratonih od Celja do Logarske doline vodi dr. Ivan Žuran. Tokrat je bila v njegovi ekipi še ena zdravnica, voznik reševalnega avtomobila ter pet maserk in maserjev, Saša Demšar, Aleksandra Lešek, Daniela Omerzu, Gregor Pavlič in Nino Jelen. Na Ljubnem je otrdele mišice mehčal en maser, v Lučah in v Logarski dolini sta bila dva, zadnjih nekaj ur, do 18.30, pa so skupaj poprijeli pod velikim šotorom na ciljnem prizorišču. »Uh, kako je >pasalo<,« so večinoma vzdihovali udeleženci, ki so zapuščali maserke v šotoru. MSH, foto: SHERPA Stanko Stepišnik (levo), prokurist Emo Orodjarne, se je pred kratkim z ministrskega položaja vrnil v svoje podjetje in je moral spet zavihati rokave. Še za kakšno subvencijo? Ob tem mu bo v pomoč direktor podjetja Miran Šrot ... Ivan Žuran (v črni vetrovki) z delom svoje ekipe