Mesto Horak v Gmllndu - oovo Hiveiišče ool DGijnncev. Poroča dr. Jos. Ličan, profesor bogoslovja iz Gorice. Napovedana koncentracija slovenskih begnncev iz Nižje-Avstrijskega in Ogrskega v Gmiindu je že v polnem teku. Da uredim po naročilu svojega nadškofa dušno pastirstvo beguncev v novih okoliščinah, podal sem sc z Dunaja v Gmiind, ki leži skoro ob češki meji na Nižje-Avstrijskem. Po Franc Jožefovi železnici sem se odpeljal v 160 km oddaljeno mesto, ki šteje nad 10.000 lastnih prebivalccv nemške narodnosti. Medpotoma sem imel priliko občudovati kolosalen most čez Donavo pri Tullnu in pri Sigmundsherberge velikansko taborišče barak, kjer je za visoko in močno žično ograjo zastraženih nad 70.000 ruskih ujetnikov, Ko izstopim v Gmiindu, naletel sem kmalu na slovenske begunce — Doberdobce, ki so obžalovali, da se jih je premestilo v barake in se jih ni pustilo na prejšnjih bivališčih pri kmetih, kjer se jim je razmeroma dobro godilo. — Splošno sera opazil, da so bili begunci na Nižje-Avstrijskem bolj zadovoljni z domačiin prebivalstvom dežele kakor oni na severnem Moravskem. Lega begunskega taborišča. Četrt urc od kolodvora se nahaja razsežno taborišče barak, natnenjeno prvotno ukrajinskim beguncem, in sedaj, ko se ti vračajo v Galicijo, našim Slovencem. Na veliki 54.000 m2 obsegajoči planjavi jc v najlepšsm redu postavljenih 144 lesenih barak. Prostor je na južni strani obrobljen z bogatim smrekovim gozdom in na zahodni z velikimi ribnjaki. Barake so dozidali meseca februarja, nove oddelke še vedno izdeljujejo. Sedaj biva lahko v izgotovljenih barakah nad 61.000 oseb. Tudi to taborišče je ograjeno z žico in z vojaštvom zastraženo. Nihče ne sme brez posebnega pismenega dovoljenja zapustiti barak. S tem ukrepom se hoče zabraniti, da se morebiine bolezni iz barak ne raznesejo v mesto in v druge kraje. — Taborišče ima lastno orožništvo in vojaško kompaniio za stražo. Razpredelba taborišča. Sredi taborišča vodi široka asfaliirana ccsta, ki dcli na eni strani barakc za stanovanje, na drugi sirani sanitetne naprave. Poleg te ceste vodi mal tir, ki je združen z železniškim kolodvorom za prevažanje živil itd. iz postaje. Izmcd 144 barak je doiočenih za prenočišče 326, 18 barak za nadzorovanje novo došlih bepuncev, da se ne bi zanesla v barake kaka nalezljiva bolezen. Vse novo došlc osebe in njih blago razkužijo in vsi se morajo skopati v prostornem kopališčti barak. Ogledal sem si barake od znotraj in videl, da itnajo vse clektrično razsvetljavo. v vsaki jc tudi po ena ali več velikih železnih peči in pa majhen štedilnik za privatno rabo beguncev. Hrana se pa kuha za vse begunce v posebni kuhinjski baraki, in sicer po osem spalnih barak ima eno kuhinjsko barako. V spalnih barakah jc prostora za 200 do 250 oseb. Ležišča so iz desk pribita ob stenah na levo in desno, poleg tega je še ena velika podolgasia šlelaža po sredi barake. Na tej štelaži so ležišča v dveh vrstah: pri tleh in pa zgorej v višini 2 mctrov. Spalne barake slone na stebričih, leseni pod jc dvignjen od tal skoro 1 meler. Stcne so iz dvojnih lesenih plošč, l.udi okna so dvojna. Razen tch barak s skupnimi lcžišči je šc 8 barak z malimi stanovanji, t. j. s kuhinjo m sobo. Te barake imenisjemo >-nobel«- ali »luksus«-barake in se razločujcjo od skupnih v tem, da so znotraj s possbnir.i papnim papirjem prevlečcne ali tapcciranc. Vsaka sobica ima po euo okno, iri«i š^djo elcktn^fto" svclilko in majhno žclczno peč. Dve baraki imajo le posamezne sobe brcz kuhinje in so namenjenc učiteljem. uradnikom barak in duhovnikom. — Do 15. septembra je bilo v barakah že 53.000 beguncev. Cerkev v barakah. Sredi taborišča se dviga na prostor* nem trgu lesena cerkev, ki sc od drugih barak razlikuje po svoji višini in zvoniku. Notranja oprema cerkve je sestavljena za grško-katoliško bogoslužje v slovanskem jeziku, ki je v navadi pri Ukrajincih. Glavni oltar — posvečen presv. Srcu Jczusovemu — z Najsvetejšim jc skrit za leseno, spredaj okrašeno steno (»Ikonostas«), ki ima trojna vrata. Glavna vrata sme odpreti le svečenik in sicer strogo po liturgičnih predpisih med službo božjo, Stranska oltarja sta posvečena prebl. Devid Mariji in sv. Jozafatu. V cerkvi je prostora za 2500 ljudi. Občudovali smo veliko ponižnost in pobožnost tukajšnjih ukrajinskih beguncev. Zunaj cerkve lepo pozdravljajo duhovnika in druge s krasnim klicem: »Slava Isusu!« z odgovorom: »Sla-> va na veke!« Še preden cerkev zjutraj odpro, se vidi cele gruče ukrajinskih vernikov klečati s povzdignjenimi rokami pred cerkvijo, ki napol glasno pobožno molijo. Ko vstopijo v cerkev, poljubi vsak sv. razpelu pri vhodu, se obrne proti tabernaklju, se globoko prikloni in se z desnico dotakne tal in potem prekriža, dočim mi pred Najsvetejšim poklekujemo. Pri molitvi drže večkrat visoko dvignjene razprostrte roke. — Pri sv. maši po iztočnem obredu je Ijudstvo v tesnern stiku z duhovnikom, deloma poje, deloma moli. Pogosto se sliši vzklic: »Aleluja, slava Tebi, Bože! Gospodin pomiluj!« Kakor znano, rabi iztočna katoliška cerkev za daritev sv. maše okvašen kruh v štirioglati obliki, tudi za sv. obhajilo vernikov sc rabijo majhne posvečene kockc. V tej cerkvi smo imeli Slovenci prošlo nedeljo prvikrat svojo službo božjo. Zjutraj pri sv. maši ie imel slovenski govor č. g. Ciril Vuga, kurat iz Podgore, popoldne podpisani. Sv. mašo je tudi imel č. g. Jos. Kos, vikar iz Brestovicc. Sedaj smo torej tu v barakah trije slovenski duhovniki, vseh Slovencev je došlo nad 5000, v kratkem pride še 12.000 Slovencev (mec iemi mnogo Hrvatov) z Ogrskega in nekaj tisoč z Nižje-Avstrijskega, tako da bo naša naselbina štela nad 20.000 Slovencev. Šola in izobrazbeno delo. Poleg cerkve je postavljena prostorna šola, pred katero je lepo urejen vrt in velik slavolok z napisom: »Mladina naša bodočnost«, in sicer v ukrajinskem in nemškem jeziku. Sploh so vsi napisi dvojezični. Šolsko poslopje je zelo prostorno, zračno in svetlo. Lansko leto je tu poučevalo 25 učitcljskih moči. Pouk sc je vršil v 20 razredih za 1600 otrok, pa tudi za odrasle analfabete (917). V šoli so tudi obrtni, gospodinjski in trgovski tečaji. Poučevali so od vlade nastavljeni strokovnjaki. K nadaljevalnim tečajem smemo šteti velikc delavnice, kjer se vežbajo delavske moči in izgotovijali vse potrebščine beguncev. Pod vodstvom strokovnjakov stoje tri vclike delavnice za čevljarsko, krojaško, mizarsko, ključavničarsko obrt. Veliko vajencev je dobilo tu spričevalo usposobljenosti. — Za ženske se nahaja oddelek za šivanje, za umetno pletenje, za dela iz umetnih biserov itd. Za Slovence namerava oskrbništvo barak odpreti strokovno šolo za kleklanje čipk in za izdelovanje papirnih ovojev, vrečic itd. Iz vsega se vidi resna volja oskrbništva, da pripravi beguncem kolikor mogoče prijetno in koristno bivanje v tem prognanstvu. Za prirejanje zabav so zgradili posebno gledališče, ki je stalo 8000 K, in pa »Kino« z vsakdanjimi predstavami. V nedeljo popoldne so Ukrajinci priredili lep koncert z narodnim petjem in godbo. Pohvalno je Ireba omeniti ukrajinsko inteligenco, ki se žrtvuje tu za svoje domačine, zlasti duhovnike in učitelje. Vsi uradniki skoro so vzeti iz ukrajinskih krogov. Mnogo ukrajinskih dijakov je zaposlenih v nadzorstvu barak, pri sanitetnih napravah in pri oskrbništvu. — Za nas Slovence nastane potreba, da naprosimo tudi za lastne slovenske uradnike, katere mora vlada primerno remunerirati. Naj bi se iz krogov na?3 inlcligence našlo jih mnogo, ki bi imeli pogum posnemati Ukrajince! V privetncm občevanju z inteligenco smo veliko zanimivosti zvedeli, zlasti glede n;ihovoc;:i razmerja do Poljakov. Preživljanjc beguncev. Za bcgunce, kakor omenjeno, se kuha v skupnih kuhinjah, kjer pa pomagajo domačc ženskc. Enkrat na leden, ob nedeljah, dobiio tudi govejo meso, drugače obstoja njih hrana iz rastlinskih in močnatih jedil. Prve dni ni nič kaj dišala našim beguncein hrana, napravljena oo tujem načinu. Vendar se je obljubilo in deloma prcc-krbelo, da se jim priprevijo jedi »po našem okusu«. Skupno preživljanje oskrbuje pod nad zorstvom oskrbni-štva barak znana židovska tvrdka Grohe iz Modlinjia. Obžalo- vati Je, da ni mogoče dobiti kravjega mlcka za begunce, katero se bolj otrokom reservira, drugi dobivajo — umetno mleko. Kruh se mesi in peče v posebni baraki, kjer opravljajo vse delo stroji z električnim obratom. V tej pekarni se speče na dan do 9000 kg kruha. V barakah seve ne poznajo krušnih znamk. Za shrambo živil služijo velika lesena skladišča. Poleg tega je v barakah posebna klavnica, hlevi za prešiče, krave, kurniki za gosi, kuretnino itd. Uradniki in begunska inteligenca, katcre tu ne manjka, dobe postrežbo v lepi restavraciji, ki je z vsem modernim komfortom opremljena. Človeku se niti ne zdi, da sedi pri mizi v leseni baraki. Postrežba je dobra in poceni. Pri restavraciji je tudi kavarna. Razen tega ima naš tabor svojo trafiko, štacuno z vsakovrstnimi potrebščinami, lastno pošto, svojo požarno brambo z visokim opazovalnim zvonikom, svojo posredovalnico za dela itd. Pitna voda je iz gmiindskega vodovoda. Na sredi vsake ulice barak se nahaja poseben vodnjak in hidrant. Preskrbljeno je tudi za kanalizacijo. Pri kopališču je perilnica na prostem, kjer so postavljena številna korita iz betona. Tu perejo pridno ženske in razobešajo po žični ograji perilo, ki napravi od daleč vsled raznovrstnih barv prav zanimiv vtis. Zdravstvene naprave. Na ločenem prostoru je zgrajenih 12 barak-bolnišnic, v katerih je šest oddelkov za notranje bolezni, kirurgični oddelek, oddelek za otroke. Štiri bolnišnice so za nalezljivc bolezni in štiri za sumljivo obolele. V bolnišnicah je prostora za 1500 oseb. Bolnišnico vodi okrajni zdravnik iz Gmiinda, ki mu asistirajo nekateri drugi zdravniki, potem 21 medicincev in medicink ter okoli 40 strcžnic. V tem oddelku je osem ambulatorijev in ena lekarna. Taborišče ima tudi lastno pokopališče, ki krije marsikako žrtev svetovne vojske. Življcnjc v taborišču. Ko človek vstopi v taborišče, zdi se mu, da je prišel na velik semenj. Vse ulice mcd barakami so polne beguncev, zlasti pa glavna ulica pred oskrbništvom in cerkvijo. Tu je pravi »živ žav«. V pestrih, večkrat v čudnih narodnih oblačilih hodijo Ukrajinci gori pa doli, med katerimi se uprav skrijejo naši Slovenci. Prcd cerkvijo in pred oskrbništvom postajajo zvečer v raznih gručah in razpravljajo o svojih dnevnih dogodkih, velike električne obločnice pa razsvetljuje cel prostor, kateremu smo nadcli ime »naš prater«. Skoro bi rekel, da se tudi tu pojavljajo prizori velikega mesta. — Čez dan seveda ne manjka beguncem dela za snaženje barak, čiščenje obleke, za pripravljanje raznih potrebščin v delavnicah. — Zlasti se pa radi naši Slovenci po kosilu postavijo na solnce, da se ogrejejo v teh mrzlih krajih. Zima tu že nastopa. Prošli teden so že imeli zjutraj dve stopinji mraza. Ah, tako radi bi prišli naši Slovenci v bolj južne, toplejše kraje, kcr se bojijo, da bo tu zahtevala zima veliko žrtev. Ukrajinci so nckoliko bolj vajeni mraza. Imajo pa tudi prav tople kožuhe. Le nekateri izmed njih so tako utrjcni, da sploh ne marajo v barake. Zanje je na prostem določen prostor, kjer pri svojih konjih, ali v šotorih na vozeh prenočujejo. — H koncu tega opisa naj omcnim, da s posebno vnemo skrbi za beguncc voditelj barak, ministr. svetnik dr. pl. Czapka in tajnik dr. Bilinski, ki je zelo priljubljen pri Ukrajincih. Umevno, da imajo begunci še raznc želje, ki jih žal ni mogoče uresničiti. Pripraviti se morajo na razne neizogibne žrtve. Pri vsem trpljenju jih pa veseli, da imajo v svoji sredi domače dubovnike, kateritn zamorejo potožiti svoje gorje, da imajo zraven cerkev z Najsvetejšim, kjer zajemajo potrcbno tolažboinmoč! —