Intervju – Iztok Analiza delcev Konstruiranje Priložnosti pouka Podkrižnik v hidravlicnih filtrih polimernih zobnikov na daljavo www.miel.si ŠIROK IZBOR VENTILOV ZA HIDRAVLICNE POGONE VOZIL IN NJIHOVA HIDRAVLICNA ORODJA Izmenjevalniventil Ventil za hidravlicno zaporo koles 4/3 Potniventil 6/2 Potniventil ZASNOVANI IN PROIZVEDENI V SLOVENIJI Poclain Hydraulics d.o.o. www.poclain-hydraulics.com Industrijska ulica 2, 4226 Žiri, Slovenija +386 (0)4 51 59 100 Razpisi za teRciaRno izobRaževanje Konec januarja je Vlada Republike Slovenije zavrni-la soglasje k objavi razpisa za vpis na visokošolske zavode za prihodnje študijsko leto. Svojo odlocitev je argumentirala, da je treba za odlocitev presoditi potrebe po kadrih v gospodarstvu, v javnem sek­torju in v državi nasploh. Reakcije deležnikov v visokem šolstvu in glavnih medijskih hišah so bile strahovite. Prav neverjetno je, koliko prahu je dvignila ta novica. Ceprav smo v medijih brali in poslušali predvsem kritike na to od­locitev, je to z našega vidika zelo spodbudno, po­trebno in koristno. Koncno, bi lahko zapisali, se je v naši državi javno izpostavila problematika visokega šolstva. Ce je kaj strateško pomembnega za vsako državo, in še posebno za našo, so to mladi in njihova iz­obrazba. Le izobraženi in v svojem poklicu srecni ter uspešni ljudje bodo koristili celotni družbi. Toda – kdaj je clovek srecen? Verjetno ne bo nihce zado­voljen in uspešen, ce konca še tako zaželen študij, a zanj po diplomi ne bo službe. V naši reviji smo že pred desetletjem zapisali, da je pri nas v splošnem razpisanih prevec prostih študij­skih mest in da je predvsem prevec prostih mest za študij na družboslovnih smereh in tudi na nekaterih drugih, da pa jih je premalo predvsem na tehniki in na širšem zdravstvenem podrocju. Takrat so nas nekateri naši glavni mediji napadli, da tehniki želimo narediti to deželo tehnokratov in va­jencev. Takrat smo zapisali, da je v majhni državi, kot je Slovenija, možno zelo natancno ugotoviti, koliko zdravnikov, medicinskih sester, osnovnošolskih in srednješolskih uciteljev, sodnikov, revirnih gozdar­jev in številnih drugih izobraženih ljudi bomo po­trebovali cez pet ali deset let. Zapisali smo tudi, da pa ni mogoce nacrtovati, koliko bo potrebnih inže­nirjev, ekonomistov, kemikov in drugih. Kot primer naj navedem, da je bilo za študijsko leto 2010/11 na slovenskih pravnih fakultetah razpisanih 1200 pro-stih mest. Danes pa ugotavljamo, da imamo prevec pravnikov. Kdo se tu dela norca iz davkoplaceval­cev in predvsem iz mladih? Ce bi pred desetletjem naše vlade, pristojni mini-stri in izobraževalne ustanove to upoštevali, danes ne bi primanjkovalo zdravnikov, medicinskih se­ster, inženirjev in podobno, ne bi imeli brezposelnih pravnikov in družboslovcev in vlada ne bi imela po­mislekov za odobritev objave razpisa za naslednje študijsko leto. Prav neverjetno je, koliko kritike v sredstvih obve-šcanja je pri tej odlocitvi doživela vlada. In prav ne­verjetno, da rektorja dveh najvecjih javnih univerz nista znala ali nista želela pojasniti zakaj takšen raz-pis. Ali ni naloga univerz in visokošolskih zavodov, da oni nacrtujejo število vpisnih mest za posame-zen študij, in to predvsem na osnovi potreb po pro-stih delovnih mestih v državi. Vecina odlocevalcev za razpis prostih mest v terciarnem izobraževanju govori o želji dijakov in njihovih talentov. Preprican pa sem, da je 80 odstotkov dijakov talentiranih za vec poklicev in da se ta vecina odloca na osnovi težavnosti, nacina, kraja študija in tudi glede na vr­sto dela, ki ga bodo opravljali kasneje. Ne nazadnje se mladi pri odlocanju za študij pogovarjajo tudi o višini place in drugih ugodnostih, ki ga zahteva ali prinaša izbran poklic. Zastrašujoce so nekatere izjave profesorjev na jav­nih univerzah. Naj tu omenim najbolj nebulozno izjavo antropologinje Vesne V. Godine v casopisu Vecer, »da nihce niti približno ne ve, kakšne bodo kadrovske potrebe slovenskega gospodarstva in družbe leta 2027.« Problem je, da ta oseba preda­va mladim študentom celo na obeh najvecjih slo­venskih univerzah. Kako ta gospa predstavlja svojo snov, ce ne ve, kaj in kje jo bodo potrebovali, kako predava nacrtovanje in planiranje, ki morata biti v zasebnem življenju in na vsaki poklicni poti? V zacetku februarja je vlada na to temo organizira-la posvet z rektorji naših univerz in z drugimi vodji samostojnih visokošolskih zavodov ter z gospodar­stvom. Prav predstavniki gospodarstva so na tem posvetu izpostavili koristnost takšnega posveta in željo, da bi se o tem veckrat pogovarjali. In prav v tem vidim koristnost vladnega ukrepa, da je za-casno zadržala objavo razpisa. Šele takrat, ko bo gospodarstvo imelo kljucno vlogo pri nacrtovanju števila razpisnih mest, bomo lahko govorili o opti­malnem razpisu za terciarno izobraževanje. Mnogi se s tem ne strinjajo. Toda – ali ni gospo­darstvo najpomembnejši dejavnik v vsaki družbi? Mnogi prisegajo na zdravstvo, kulturo, kmetijstvo in podobno. Zavedam se, da je vse zelo pomembno. Toda, ce je gospodarstvo slabo, ni sredstev ne za zdravstvo, ne za kulturo, ne za drugo. V sodobni družbi bi moralo gospodarstvo poleg vseh do sedaj poznanih poklicev, ki jih potrebuje, štipendirati tudi sociologe, psihologe, psihotera­pevte, kulturnike in podobno. Vendar bi o tem mo-ralo odlocati samo gospodarstvo, in ne politika. Janez Tušek PPT commerce, d.o.o. Celovška cesta 334, 1210 Ljubljana – Šentvid tel. 01/ 514 23 54, fax 01/ 514 23 55, gsm 041 639 008 HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA e-mail: info@ppt-commerce.si PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si | INTERVJU Iztok Podkrižnik, direktor in lastnik podjetja PODKRIŽNIK group ............................................................................ 6 | DOGODKI • POROCILA • VESTI .................................................................................................................... .............. 11 | INŽENIRKA LETA 2020 Vsi so me pošiljali na pot prava ali medicine .................................................................................................................... 12 | INDUSTRIJA 5.0 Prehod v industrijo 5.0 ............................................................................................................................................................. 16 | NOVICE • ZANIMIVOSTI .................................................................................................................................................... 18 | FILTRACIJA V HIDRAVLIKI Matej Kunavar, Nejc Novak, Franc Majdic Analiza realnih in testnih delcev v hidravlicnih filtrih – 1. del ................................................................................... 24 | POLIMERNI ZOBNIKI Jože Tavcar, Borut Cerne, Jože Duhovnik, Damijan Zorko Veckriterijski pristop pri konstruiranju polimernih zobnikov .................................................................................... 34 | IZOBRAŽEVANJE Vesna Trancar Priložnosti pouka na daljavo. Jih bomo znali izkoristiti v prihodnje? ................................................................... 46 | LETALSTVO Aleksander Cicerov Sestrelitev civilnega letala med letom – humanitarno pravo .................................................................................... 52 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Enota za pripravo zraka serije MS-basic (FESTO) ........................................................................................................ 56 Ocena primernosti naprav za avtomatsko identifikacijo in zajemanje podatkov (LEOSS) ........................... 57 Laserski senzor E3AS-HL CMOS z novo tehnologijo (MIEL Elektronika) ............................................................ 58 | NOVOSTI NA TRGU Linearni »in-line« aktuatorji easyE-i-line (INOTEH) ..................................................................................................... 59 Energetska veriga UNIFLEX ADVANCED 1775 (INOTEH) ......................................................................................... 60 Magnetni linearni enkoder, integriran v krogelno vodilo (La & Co.) ....................................................................... 61 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Kabli za gibljive aplikacije chainflexź (HENNLICH) .......................................................................................................... 62 Avtomatizirani krogelni ventil za prvo vgradnjo (GIA-S) ............................................................................................... 64 | PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh ............................................................................................................................................. 66 iztok podkRižnik, diRektoR in lastnik podjetja podkRižnikgRoup Janez Tušek Tokrat v našem intervjuju gostimo podjetnika in inovatorja, ki je z delom in sposobnostmi uspel na klasicnem strojniškem podrocju. S svojim delovanjem nam je lahko zgled, kako uspeti in kako v najboljši možni meri »služiti« državi in delovati v prid celotne družbe. Ventil: Prosim, na kratko predstavite vaše podjetje, njegovo zgodovino, dejavnost, število zaposlenih, vaše trge, kupce in podobno. Iztok Podkrižnik: Podjetje Podkrižnik je leta 1987 ustanovil Iztok Podkrižnik. Na zacetku je razvija-lo in proizvajalo unikatno lovsko orožje za koncne kupce. V letih 1990–1992 se je preusmerilo v proi­zvajanje visokokakovostnih ozobljenih proizvodov, za kar smo razvili tudi lasten strojni park. Podjetje je vsa nadaljnja leta organsko raslo, nadgrajevalo strojni park in leta 2007 ojacalo razvojni oddelek in tako smo kupcem že ponujali razvoj pogonskih sis-temov. Od takrat naprej podjetje predstavlja razvoj­nega oz. sistemskega partnerja za razlicne indu­strije na podrocju pogonske tehnike. Raziskujemo, razvijamo in proizvajamo pogonske in mehatronske sisteme na podrocjih stavbne avtomatizacije, bele tehnike, e-mobilnosti, robotike, varnostnih siste­mov, avtomobilne industrije idr. Podjetje je locirano v Nazarjah, kjer je trenutno 200 zaposlenih. Ventil: Dejavnost vašega podjetja bi lahko uvrstili na podrocje mehatronike. Izraz mehatronika se je pojavil pred dobrima dvema desetletjema. Prosim vas, pojasnite, kaj vi razumete pod tem izrazom. Iztok Podkrižnik: Naši produkti so vsekakor meha­tronski za zelo raznolika podrocja, kot so robotika, elektricna mobilnost, mobilnost, varnostni sistemi, avtomobilska industrija ipd. Mehatroniko v podjetju razumemo kot termin, ki definira sistem, ki je se­stavljen iz inteligentnega mehanskega in elektron­skega sklopa. V našem podjetju je vecina sistemov tovrstnih že vec let, kajti vecina sistemov, sploh v današnjem casu, že skoraj »mora« delovati meha­tronsko, ker le tako lahko dosegamo optimalne ka­rakteristike produktov na podrocju funkcionalnosti, varnostni in okolja. Ventil: Živimo v kriznih casih, v epidemiji, gospodar-ski krizi in delno v recesiji. Kako vaše podjetje pre­življa ta cas, kako se otepate epidemije in kaj je vaš nasvet, kako naj podjetniki delujejo v takšnih casih? Iztok Podkrižnik: Podjetje Podkrižnik deluje na po­drocju vecjih in razlicnih industrij, kar daje stabil­nost poslovanja. Tako v krizi leta 2008/09 kot tudi sedaj v casih epidemije poslovanje podjetja raste. Usmerjeni smo v prihodnost in veliko vlagamo v projekte, ki nam zagotavljajo pozitivno poslovanje in rast v prihodnosti. Seveda pa smo zaradi epide­mije sprejeli posebne ukrepe, ki omejujejo možnost širjenja virusa, poleg tega imamo zelo omejene službene poti, vendar številna digitalna orodja ne nadomestijo odnosa med dobaviteljem in kupcem v celoti, kar otežuje dolocene procese pri osvajanju novih projektov. Vseeno pa ocenjujemo, da smo se z epidemijo spopadli na ustrezen nacin, kar kažejo tudi osvojeni novi projekti, ki nam kljub težki zdra­vstveni situaciji v svetu zagotavljajo rast tudi v na­slednjih letih. Naš nasvet: Nobena industrija in nobeno podjetje nima enakih posledic pri tovrstni krizi in zatorej mora vsako podjetje ukrepati na sebi najbolj pri­meren nacin. Vsekakor pa je naš nasvet, da ljudje ostanejo pozitivni, gledajo v prihodnost in vztrajajo na svoji poti dolgorocne vizije in strategije. Mocna in prodorna podjetja bodo krizo preživela in to jim daje dodatno dolgorocno moc na trgu. Ventil: Vse razvite države v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za razi­skave in razvoj oziroma za sofinanciranje raziskoval­nih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem po­drocju uspešno in kaj vi menite o takšnem nacinu so-financiranja raziskovalno- razvojnega dela? Iztok Podkrižnik: Naše podjetje se že dlje casa ukvarja s podrocjem raziskav in razvoja in posku­ša optimalno združevati obe podrocji, ki sta zelo pomembni, še posebno, ce želimo z rešitvami in koncnimi produkti dosegati konkurencno prednost na trgu. Zato se podjetje prijavlja tudi na razpise na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Za hitrejši napredek je sofinanciranje za »high end« ideje in produkte zelo pomembno tako za podjetje kot za državo. Ker delujemo tudi na podrocjih, ki v širši javnosti niso splošno znana ali poznana, bi vcasih pri razpisih pricakovali podporo tovrstnih podrocij, ki so za koncne produkte kljucnega pomena, kot na primer elektricni pogonski sistem je kljucni za kvalitetno e-kolo, vendar to ni vedno pravilno razu­mljeno glede na pogoje razpisa in nekatere druge deležnike. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in dru­gimi raziskovalnimi institucijami? Iztok Podkrižnik: Naše podjetje se lahko pohvali, da dobro sodeluje s fakultetami in inštituti v Sloveniji in tudi v tujini. Ce jih nekaj naštejemo, so to: Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Univerza Mari-boru in Univerza v Novem mestu; Institut Jožef Ste­fan v Ljubljani; Fakulteta za tehnologijo polimerov, Slovenj Gradec; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Münchnu (TUM), in drugi. Sodelujemo na podrocju raziskovalnih kot tudi razvojnih industrijskih pro-jektov. Prav tako se kot konzorcijski partnerji sku­paj prijavljamo na razlicne razpise s podrocij, na katerih delujemo. Na koncu lahko recemo, da je za naše podjetje sodelovanje s fakultetami in inštituti zelo pomembno, ker iz izkušenj vidimo, da je lahko sodelovanje zelo plodno in da se vedno nadgraju­je znanje, ko skupaj soustvarjamo nove produkte in zgodbe, ki so pomembne za regionalni, nacionalni in navsezadnje za svetovni nivo. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspešna podjetja del raziskav prenesejo na univerzo, kamor podjetje za dolocen cas vkljuci enega ali celo vec svojih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci z univer­ze ali fakultete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi po vašem mnenju takšna oblika sodelovanja pri nas lahko zaživela? Iztok Podkrižnik: Vsekakor se nam zdijo mehaniz-mi, ki pripomorejo k pridobitvi kar najvec znanja in ucinka, zelo pomembni. Mislimo, da bi bilo vsekakor najbolj smiselno, da se to naredi deljeno, in sicer, da so raziskovalci del casa na fakulteti, del casa pa v podjetju, ker je ponavadi potrebna tudi laboratorij-ska oprema ali na fakulteti ali v podjetju, s tem pa bi tudi raziskovalci pridobili dodano vrednost, ker bi popolnoma razumeli obe strani in imeli na voljo vso potrebno laboratorijsko opremo za raziskave. Morda bi bilo smiselno, da bi se na fakulteti pripravilo nekaj potencialnih predlogov in bi nato skupaj našli naj­boljšo rešitev. Ventil: Koliko inženirjev s tehnicnega podrocja je za­poslenih v vašem podjetju in koliko ste jih zaposlili v zadnjem letu. Kakšen profil inženirja potrebujete, kakšnega si želite in kakšnega dobite na trgu? Iztok Podkrižnik: V našem podjetju je zaposlenih okoli štirideset inženirjev za podrocja razvoja, teh­nologije, razvojne tehnologije, avtomatiziranih se­stavnih linij in koncne kontrole, kakovosti in proizvo­dnje. V zadnjih letih zaposlujemo od pet do deset novih inženirjev na leto, vendar smo zaradi ponudbe na trgu nemalokrat omejeni, ker jih ne dobimo toliko in tako kvalitetne, kot bi želeli. Nemudoma bi morali uvesti za vsa ta podrocja dualni sistem izobraževa­nja, ki bi omogocil srednješolcem in študentom lažjo in hitrejšo pot do prepotrebnih uporabnih znanj, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje, ce hocemo kot drža­va v prihodnje ostati globalno konkurencni. Od osa­mosvojitve dalje smo v Sloveniji pridobili ogromno znanja na papirju (diplom itd.), opažam pa, da se to ne odraža v dodani vrednosti na zaposlenega v pri­merjavi z najbolj razvitimi evropskimi državami, kar nam da vedeti, da se moramo tega podrocja lotiti in ustvariti pogoje, da bomo v prihodnosti iz izobraže­valnega sistema pridobili kadre, ki bodo usposoblje­ni in imeli dovolj uporabnih znanj, da se bodo lažje vkljucevali v procese v podjetjih in hitreje ustvarjali vecjo dodano vrednost, ki lahko vpliva na vsa po­drocja v državi v pozitivnem smislu. Predvsem so za nas pomembna podrocja, s katerih vseskozi išce­mo nove inženirje: razvoj, konstruiranje, tehnologija, CNC-programiranje, programiranje avtomatiziranih linij, merilni sistemi, proizvodnja, projektno vodenje. Ventil:Samo slovenski trg je za vsako uspešno pod-jetje premajhen. To še posebno velja za podjetja, ki proizvajajo tehnicni proizvod. Kje so vaši trgi in kup­ci? Kako osvajate trge v tujini? Iztok Podkrižnik: Kot ste že omenili, je slovenski trg za marsikatero podjetje že postal premajhen. Naše podjetje posredno in neposredno vec kot devetde-set odstotkov produktov izvozi v tujino. Naši kup­ci so locirani po celem svetu, glavnina pa v Evropi (Nemcija, Švica, Belgija, Francija, Avstrija, Madžar-ska, Slovaška …). Trge v tujini osvajamo z razlicni-mi strategijami, ena izmed pomembnih strategij je kakovosten izdelek, kar pomeni, da se bodo kupci vracali, ker zaupajo v podjetje in kakovost njegovih produktov. Seveda pa si vseskozi prizadevamo pri­dobiti nove kupce z direktno prodajo, s sejemskimi predstavitvami in v zadnjem casu zaradi covida-19 tudi s spletnimi predstavitvami. Ventil: V današnjem casu brez inovacij, patentov in izboljšav dolgorocno ne more prakticno preživeti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg koncne uporabne izdelke. Kako vi vodite to podrocje, kako motivirate zaposlene in koliko inovacij se v vašem podjetju po­rodi v enem letu? Iztok Podkrižnik: Strinjamo se, da so ideje, invenci­je in inovacije zelo pomembne v današnjem svetu, predvsem ce želimo dvigati dodano vrednost na zaposlenega in ohranjati konkurencno prednost. V našem podjetju imamo vzpostavljen sistem, ki spod­buja inoviranje s stimulativnim nagrajevanjem vseh zaposlenih. Inoviranje je pomembno tako pri novih izdelkih kot pri optimizaciji že obstojecih izdelkov. Vsako leto imamo vec deset predlogov za izboljša­ve, prijavimo tudi kakšen nacionalni in mednarodni patent. Ventil: Danes je poznano, da se mladi težko odlocajo za poklice na tehnicnem podrocju. Kaj bi vi svetovali mladim, kako naj izberejo poklic in kaj je tisto »lepo« v tehniki, da bi mlade prepricali za tehnicne poklice? Iztok Podkrižnik: Mislimo, da se v zadnjem desetletju trend pocasi premika navzgor, ceprav ne dovolj hi-tro glede na potrebe. V tehniki je zelo veliko »lepih« stvari, kajti vsak inženir lahko soustvarja zgodbe, ki ljudem in skupnostim izboljšujejo kvaliteto življenja in pustijo sled, ki jo je mogoce videti. Pomembno je, da se na dogodkih, kjer se predstavljajo poklici, iz­postavijo prave stvari in da se bodocim inženirjem predstavi širša zgodba tehnike in poklica in izpostavi njegova pomembnost. S tem nekako pridemo tudi do dejstva, da je potrebno dvigniti prepoznavnost in spoštovanje podjetij in poklica inženirjev. Ventil: Vsi, ki delamo na tehnicnem podrocju in smo izpostavljeni tržnim zakonitostim, cutimo, da v Slo­veniji niti politicno niti družbeno okolje ni naklonjeno podjetništvu. Kaj se po vašem mnenju da narediti na tem podrocju, da bi bili uspešni podjetniki vsaj toliko spoštovani kot uspešni športniki ali uspešni kultur­niki? Iztok Podkrižnik: Tocnega odgovora na to vprašanje žal nimam, ker je vse potrebno organsko graditi. Nic se ne postavi samo cez noc. Premalo se vsi skupaj zavedamo, da sta gospodarstvo in s tem povezano ustvarjanje nove vrednosti edino, kar nam vsem sku­paj zagotavlja preživetje tudi na vseh drugih podro-cjih. Mogoce bi morala tudi država oziroma pristojne službe na tem podrocju bolj stremeti, da se nekateri pomembni dosežki podjetij bolj javno izpostavijo na širšem medijskem nivoju, in sicer tako, da bo širša javnost razumela, za kaj gre. Tak nacin bi morda lah­ko bil zanimiv zacetek, na tem podrocju pa nas vse­kakor caka še veliko dela. Gospod Iztok Podkrižnik, iskrena hvala za odgovore in za porabljeni cas. V imenu revije Ventil vamcesti-tam za vse vaše uspehe, še naprej vam želim uspe­šno delo in veliko inovativnosti. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil, UL FS posvet asM ‘20 16. decembra 2020 je potekal že sedemnajsti tradicionalni strokovni posvet na temo Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM '20. Tokrat je bil zaradi okolišcin covi­da-19 izveden spletno in je bil zelo dobro obiskan. Posvet, ki je najpomembnejši do-godek v Sloveniji s podrocja strege in montaže, je organiziral Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko (LASIM) Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, soorga­nizatorji dogodka pa so bili Zavod KC STV, SRIP ToP, Gospodarska zbornica Slovenije, RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter EU, Evropski sklad za regio­nalni razvoj. Glede na razmere v gospodarstvu in družbi na­sploh je bil posvet zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo preko 135 udeležencev iz kar 57 pod-jetij, iz devetih raziskovalnih in izobraževalnih in-štitucij ter iz enega medija. Dober in raznovrsten obisk kaže na izredno zanimanje za ta dogodek in predvsem na pomembnost podrocja avtomatiza­cije strege in montaže v gospodarstvu. Za posvet ASM danes že kar velja, da je dogodek, na kate-rem enostavno moraš biti prisoten, ce deluješ na podrocju strege in montaže. Na posvetu so je predstavilo vec podjetij s svojimi dosežki, tehnološkimi rešitvami in novostmi. Mno­ge rešitve, ki so bile prikazane, so plod lastnega razvoja podjetij in inovativnosti njihovih inženir­jev in bodo prav gotovo marsikomu pripomogle pri rešitvi njegovih problemov in dilem, s katerimi se srecuje v vsakodnevni praksi. Predavatelji so bili iz sledecih organizacij: UL FS, LASIM, Združe­nje kovinske industrije, GZS, Zbornica elektronske in elektroindustrije GZS, Zavod KC STV, KIBER­NOVA, s. p., Adria Dom, d. o. o., Fanuc Adria, d. o. o., YASKAWA Slovenija, d. o. o., YASKAWA Ristro, d. o. o., DAX, d. o. o., TECOS ter ABB, d. o. o. Organizator je skupaj z avtorji iz razlicnih pod-jetij pripravil izredno zanimivo srecanje, ki ga je podprlo vec ustanov, podjetij in medijev. Posvet ASM '20 je bil enkratna priložnost za predstavi­tev novosti in naprednih pristopov, prav tako pa je ponudil možnost za srecanje strokovnjakov s podrocja avtomatizacije ter danes vse pomemb­nejše digitalizacije in za medsebojno izmenjavo mnenj ter izkušenj. Vsem udeležencem se za obisk in sodelovanje na ASM '20 najlepše zahvaljujemo in vse zainte­resirane vabimo, da se nam kot soorganizatorji ali udeleženci pridružijo na naslednjem posvetu ASM, ki ga nacrtujemo v zacetku decembra 2021. Vec podatkov o posvetu ASM '20 je dostopnih na spletni strani www.posvet-asm.si. Dr. Mihael Debevec, UL, FS vsi so Me pošiljali na pot pRava ali Medicine, saj sta to študija za pRidna dekleta Miran Varga Jasna Hengovic, inženirka leta 2020, poudarja premagovanje predsodkov in vzposta­vitev zdravega ravnovesja med poklicnim ter zasebnim življenjem. M. Varga: Cestitke za prestižni naziv inženirka leta. Kako gledate nanj? Jasna Hengovic: Ce sem popolnoma iskrena, še vedno ne morem verjeti. Ob taki konkurenci, kot je bila letos med nominirankami, nikakor nisem pri-cakovala, da bo ta cast doletela prav mene. Sem pa ob tem izredno pocašcena in ponosna. Naziv doživljam tudi kot izziv in upam, da bom lahko iz­polnila svoje poslanstvo ter postala vzor in navdih mladim dekletom in tudi fantom, da se odlocijo za poklice na podrocjih znanosti, tehnologije, inženir­stva in matematike. M. Varga: Geslo izbora inženirka leta pravi »Od nevidnosti k navdihu«. Kako se sedaj spopadate z mocno povecano pozornostjo? Jasna Hengovic: Sicer se ob misli na javni nastop vedno zmrazim, nimam namrec veliko izkušenj z javnim nastopanjem in govorništvom. Kljub temu pa se želim potruditi in postati zgled mladim ter mogoce tudi s tem, da premagam svoj strah, poka­zati, da je z entuziazmon in trdim delom mogoce doseci marsikaj. M. Varga: Izbor spremlja misel, da je inženirka leta predvsem predsednica razreda, vendar so po­membne prav vse kandidatke in nominiranke. Ka­kšne ambasadorke boste? Jasna Hengovic: Letošnje nominiranke smo zelo raznovrstne, prihajamo z razlicnih podrocij in opravljamo raznolike poklice, a še vedno smo vse inženirke. Prav vsaka od nas je izredno uspešna na svojem podrocju. Menim, da smo res lahko do-ber vzor vsem, ki vstopajo na podrocje inženir­stva, kot tudi vsem, ki so že aktivni, in da lahko uspešno predstavljamo tudi širino podrocja STEM in pokažemo vsem, kaj in kje vse lahko inženirji prispevajo za napredek družbe. Poleg tega smo, seveda, predvsem ženske tiste, ki znamo in zmo­remo združevati vse elemente zasebnega, dru­žabnega in poslovnega življenja ter smo uspešne in srecne v tem, kar pocnemo. Menim, da je to zelo pomembno sporocilo. M. Varga: Kaj bi bilo po vašem mnenju treba še narediti, da bi se vec deklet in punc odlocalo za naravoslovne oziroma tehnicne poklice? Jasna Hengovic: Pomanjkanje inženirk vzornic se vse pogosteje navaja kot razlog, zakaj mlade ženske ne napredujejo v inženirstvu. Menim, da bi morali vsa mlada dekleta spodbujati k razmišlja­nju, da je inženirstvo poklic in delo, ki ga zmorejo. Vzorniki smo pri tem kljucni. Vsi potrebujemo za­veznike, da dosežemo enakost, a hkrati raznolikost in vkljucenost, ki jo išcemo v življenju. Industrija je del tega. Pri ženskah v inženirstvu ni nic drugace. Prav glede tega vidim projekt »Inženirka leta« kot zelo dober korak v pravo smer. M. Varga: Kakšno je vaše sporocilo mladim, vsem, ki kolebajo med družboslovno in naravoslovno potjo? Jasna Hengovic: Pomembno je, da v življenju poc­nemo tisto, kar nas veseli, saj le na ta nacin lahko v delu res uživamo in se izrazimo. Ce mlade veseli družboslovje, naj se vsekakor podajo na to pot, ce pa jih veseli naravoslovje, potem pa naj se pred­vsem znebijo predsodkov in se brez zadržkov odlo-cijo za naravoslovne študije. Vsem, ki v mladih letih še ne vedo, kaj jih resnicno veseli, predlagam, da poskusijo s kakšnim naravoslovnim študijem. Me-nim, da jim z zadostno mero zanesenjaštva in truda lahko uspe in se nam pridružijo pri sooblikovanju prihodnosti. Zelo koristno je tudi, da se že kot mladi preskusimo z delom v raznovrstnih okoljih. Ce še ne vemo, kaj nas veseli, bomo tako vsekakor ugotovili, kaj nas ne veseli. M. Varga: Od kod izvira vaš navdih za inženirski po­klic? Jasna Hengovic: Svoj navdih za inženirski poklic sem v resnici odkrila šele med študijem matema­tike, res pa je, da so mi že v osnovni šoli res dobro šli naravoslovni predmeti. Zaradi domace in šolske vzgoje – ker sem bila pridna ucenka – so me vsi pošiljali na pot prava ali medicine, saj sta to študi­ja za pridna dekleta. Po koncani gimnaziji pa sem po nakljucju pristala na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer sem se spet spomnila, kako zelo me to podrocje veseli. Takrat sem znova našla svoj navdih, in sicer v veselju do matematike, fizike in programi­ranja, ki ga še dandanes z veseljem negujem. Vesela sem, da mi delo v podjetju Cosylab vse to v veliki meri tudi omogoca. M. Varga: Kaj v vaših oceh naredi dobrega inženirja? Jasna Hengovic: Za to, da je nekdo dober inženir, sta potrebni nekaj znanja in dolocena mera logic­nega razmišljanja. Menim pa, da je tisto glavno, kar pripomore k oblikovanju dobrega inženirja, spo­sobnost ekipnega dela, saj sam le težko dosežeš kaj vecjega. Pomembno je, da se znamo sporazumeva-ti s svojimi kolegi, saj le tako lahko drug drugega ra­zumemo, si pomagamo, se dopolnjujemo in skupaj postajamo boljši. M. Varga: Kako ste se znašli v trenutnem delovnem okolju? Jasna Hengovic: Delovno okolje v Cosylabu je iz­redno pozitivno. Potrebovala pa sem nekaj mese­cev, da sem spoznala, da lahko svoje mnenje brez zadržkov izrazim in da se mnenje vsakogar ceni in upošteva. V Cosylabu so vsi zaposleni strokovnjaki na svojih podrocjih, tako da je v podjetju res veliko znanja. Slednje se s tedenskimi predavanji prena­ša med zaposlenimi, tako da se vsakodnevno pri delu lahko naucim kaj novega, kar me res izredno veseli. Ne nazadnje pa že dejstvi, da Cosylab sode­luje pri najpomembnejših znanstvenih projektih na svetu in da s svojim delom pomaga zdraviti raka, delujeta navdihujoce. Ce pa k temu prištejemo še vse »spremljajoce dejavnosti«, kot so ponedeljko­ve palacinke, jutranje sadje, neomejene kolicine kave in caja, rekreacijske dejavnosti ter druženje okoli miz za namizni tenis in nogomet, se je tudi prijetneje soocati z delovnimi izzivi. Podjetje že od vsega zacetka goji štiri temeljne vrednote: delaj zavzeto, bodi skromen, uživaj življenje in razmišljaj drzno. Moram priznati, da sem se s temi vrednota-mi hitro poosebila. M. Varga: Je programiranje vaša strast ali poslan­stvo? Morebiti kaj tretjega? Jasna Hengovic: Prej bi dejala, da je programiranje predvsem nekaj, kar me veseli, saj imam ob delu zelo podoben obcutek, kot sem ga imela v otroštvu, ko sem gradila predmete iz kock Lego. Je cudovito, ker lahko tako še vedno obcutim otroško zvedavost in ustvarjalnost. Svoje poslanstvo vidim bolj kot to, da znanje, ki ga z vsakim dnem bogatim, prenašam na vrstnike in mlajše kolege. M. Varga: Kateri programski jezik (ali vec njih) je vam najljubši in zakaj? Jasna Hengovic: Najvec izkušenj imam v program-skem jeziku Java, na drugem mestu pa je C#. Izmed njiju mi je ljubši C#; predvsem zato, ker ima malo ja­sneje zarisana pravila, po katerih deluje. Med glav­nimi lastnostmi dobro napisanega programa sta na­mrec njegova berljivost in razumljivost. To pomeni, da je zelo pomembno, kako hitro bo nekdo, ki sicer pozna programski jezik, vendar ne specificnega programa, iz kode znal razbrati, kaj program pocne in cemu je namenjen. V Javi je takih pravil manj in lahko vsak programer malodane izumi svoj slog, ki je na koncu za sodelavce ali celo zanj, npr. leto dni pozneje, težko razumljiv. M. Varga: Pretekla leta ste opravili obilo dela na IT­-projektih v javnem sektorju. Kako ocenjujete IKT­-kondicijo Slovenije – kje smo dobri, kaj bi lahko iz­boljšali? Jasna Hengovic: V Sloveniji je pri uvajanju novih tehnologij in naprednih metod dela, predvsem v javnem sektorju, še veliko izzivov. Pozitivno je, da se tega vse bolj zavedamo in da se v te procese aktivno vkljucuje tudi industrija, ki tako postaja par­tner javnemu sektorju. Tudi v Cosylabu smo aktivni v okviru ZIT GZS in sekcije ScienceTech, kjer pred­vsem spodbujamo deležnike k vecjem sodelovanju na najvecjih svetovnih projektih. Preiti pa bo treba od strategij in akcijskih nacrtov k izvedbi. Saj veste, spremembe niso toliko izziv zaradi uvajanja necesa novega, temvec bolj zaradi odmikanja od ustaljenih in privzetih navad – pri cemer pa je pri nas še veliko možnosti za rast in razvoj. M. Varga: Trenutno ste zaposleni v podjetju, ki zase pravi, da potiska tehnologije do skrajnih meja. Delate na podrocju t. i. protonske terapije. Kako bi protonsko terapijo razložili laiku – za kaj pravza­prav gre? Jasna Hengovic: Res je, Cosylab je vidno visoko­tehnološko podjetje. Dejavno je na številnih podro-cjih, na katerih širi meje mogocega, pa naj bo to pri ustvarjanju energije prihodnosti s fuzijo, pri komu­niciranju z vesoljskimi sistemi ali pri povezovanju in natancnem upravljanju najzahtevnejših naprav, med katere sodijo tudi jedrski pospeševalniki. Šir­jenje Cosylabove dejavnosti s podrocja znanstve­nih naprav na medicinsko podrocje je lepo vidno na pospešenem razvoju rešitev za protonsko te­rapijo raka. Protonska terapija je v svetu že uve­ljavljena najsodobnejša oblika radioterapije, ki je eden izmed treh temeljnih nacinov zdravljenja on-koloških bolnikov. Mednje sodita še kemoterapija in kirurško zdravljenje. Pri klasicni radioterapiji za obsevanje uporabljajo fotone (žarke X) in elektro­ne, ki jih tvorijo linearni pospeševalniki. Naprednej­ša oblika radioterapije pa za obsevanje uporablja protone ali, vcasih, težke ione, ki nastajajo v kom­pleksnejših pospeševalnikih delcev. V nasprotju z rentgenskimi žarki, ki se navadno uporabljajo pri klasicnem obsevanju, protoni oziroma ioni vstopa­jo v telo z nižjo energijo in na mestu tumorja spro­stijo vecino svoje energije, zato okoliško zdravo tkivo in tkivo za tumorjem ne prejme izstopnega odmerka sevanja. To je fenomen (Braggov vrh), ki je znacilen za jedrne delce, kot so protoni in ioni, saj ti s potovanjem skozi tkivo izgubljajo svojo energijo in s tem tudi hitrost, v trenutku, ko nimajo vec dovolj energije, da bi nadaljevali svojo pot, pa na enem mestu sprostijo vso preostalo energijo v obliki sevanja ter tako povzrocijo najvec škode na tumorju, manj pa na zdravem tkivu. M. Varga: In vaša rešitev kar se da natancno cilja na te tocke? Jasna Hengovic: Sevanje protonskega žarka je mogoce natancneje nadzorovati in zdravniki lahko predpišejo primernejše odmerke sevanja z manj­šim vplivom na okoliško tkivo in na vitalne organe v bližini tumorja kot pri klasicni radioterapiji. Za­radi omenjenih prednosti je protonska terapija še posebej uporabna pri tistih vrstah raka, ki se po­javljajo v bližini obcutljivih tkiv ali organov ter pri otrocih in mladostnikih. Najpogosteje se s proton-sko terapijo (PT) zdravijo tumorji lobanjskih baz, nosnih in obnosnih votlin, centralnega živcnega sistema, oci ter vsi drugi tumorji, pri katerih s te­rapijo PT zmanjšamo verjetnost hujših okvar orga­nov in tkiv v primerjavi s terapijo z žarki X. Onkološki bolniki imajo po obsevanju s protoni manj nezaželenih posledic zdravljenja, kar skraj­šuje cas rehabilitacije in omogoca hitrejšo vrnitev v delovno aktivno življenje ter boljšo kakovost ži­vljenja. Druga prednost protonskega žarka je nje­gova biološka ucinkovitost (RBE), ki je za približno 10 odstotkov višja od RBE fotonskega ali elektron­skega žarka. Tudi zaradi tega tehnologija PT zvišu­je verjetnost unicenja tradicionalno radioodpornih vrst tumorjev. Z uporabo težkih ionov (C, He, O, Xe) pa se RBE lahko še bistveno poveca. Poudariti je tudi treba, da protonska terapija ne izpodriva prevladujoce fotonske terapije za zdravljenje raka, temvec jo dopolnjuje, da je zdravljenje cim bolj ucinkovito. M. Varga: Kako je videti vaše delo? Jasna Hengovic: Moje delo je sestavljeno iz vec se­gmentov. Približno tretjino svojega casa programi-ram, tretjino casa se ukvarjam s projektnim vode­njem, planiranjem in dogovarjanjem, petino casa pa trenutno namenjam mentoriranju. Preostanek usmerjam v dogovarjanje s strankami, usklajeva­nje z drugimi projektnimi skupinami, s katerimi integriramo rešitve, ter sodelujem pri dogovorih o novih arhitekturah sistemov. Delo je zelo razgi­bano, pri cemer vsak izmed segmentov vkljucuje tudi sprotno podrocno izobraževanje, zagotavljam vam, da mi pri delu ni nikoli dolgcas. Posebno skrb namenjam mentoriranju ter prenosu kompetenc na sodelavce in vzgajanju novih vrhunskih inženir­jev. Poleg strokovnega mentoriranja gojimo tudi dobro ekipno vzdušje, ki se je posebej v letu 2020 marsikje v gospodarstvu pokazalo kot velik izziv. M. Varga: Kaj se zgodi, ce pri svojem delu naredite napako? Jo kdo opazi, popravi? Jasna Hengovic: Pri razvoju programske opreme v medicinske namene je najvecji izziv pridobitev medicinskega certifikata. Ne moreš najprej razviti programa in pozneje ucinkovito opraviti test, atest ali kakšen preizkus, ne da bi se na to pripravil že na zacetku. Evropski in mednarodni standardni so zelo strogi in zahtevajo, da se še posebej pro-gramska oprema v krmilnih sistemih razvija po na­tancno dolocenem postopku, ki omogoca sledenje vsem korakom. Ce torej že od zacetka ne razvijaš »po pravilih«, certifikata zelo verjetno ne boš mo-gel pridobiti, tudi naknadno ne. Po naših izkušnjah je za isto rešitev, ki jo želimo certificirati, treba vlo­žiti štirikrat vec dela, kot ce bi razvijali produkt, ki ga ni treba certificirati. Seveda je tak program var-nejši in zanesljivejši. Ob morebitni napaki, ki je pri programski opremi pac nikoli ni mogoce povsem izkljuciti, je mogoca sledljivost razvojnega proce­sa, da napake odkrijemo in popravimo ter ne vpe­ljemo še dodatnih napak, kar se sicer pri razvoju programske opreme rado dogaja. Ce pri svojem delu naredim napako, jo tako sistemsko hitro od­krijemo. Imamo pa tudi pravilo, da vsak popravlja svoje napake, ker se le tako lahko iz napake tudi nekaj nauci. M. Varga: Kako gledate na nadaljevanje svoje kari-ere, kakšni so vaši nacrti? Jasna Hengovic: V nadaljevanju kariere želim v prvi vrsti ohraniti veselje do dela, da bi še naprej z zanosom prihajala na delo in bila del tako izredne ekipe, kot je Cosylabova. Želim tudi izpopolnjevati svoje znanje ter ga prenašati na mlajše. V priho­dnosti bi rada prevzela vodenje kakega še vecjega projekta. M. Varga: Kaj bi poceli v življenju, ce ne bi bili in-ženirka? Jasna Hengovic: Ce ne bi bila inženirka, resnicno ne vem, kaj bi bila. Miran Varga. IRT3000 ZA SAMO 50€ DOBITE • celoletno narošnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na veš kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature • vsak novi narošnik prejme majico in ovratni trak DIGITALNA NARONINA Na voljo tudi narošnina na digitalno razlišico revije za uporabo V BRSKALNIKU in NA MOBILNIH NAPRAVAH ZA SAMO 20€ DOBITE • celoletno narošnino na revijo IRT3000 (4 številke) • strokovne vsebine na veš kot 200 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature • vsak novi narošnik prejme majico in ovratni trak BUTIK IRT3000 Naša ekskluzivna spletna trgovina kakovostnih izdelkov s prepoznavnim dizajnom vaše priljubljene revije za inovacije razvoj in tehnologije. info@irt3000 si www irt3000 si/narocilo-revije WWW.IRT3000.COM pRehod vindustRijo 5.0bo postopen, ohRanile najbi se vse dobRe stvaRiindustRije 4.0 Janez Škrlec Trenutno smo še vedno nekje sredi industrije 4.0, ki je prinesla ogromen napredek pri proizvodnih procesih, digitalizaciji, integraciji interneta stvari (IoT), uporabi ume­tne inteligence (AI), racunalništva v oblaku, uporabi kiber fizikalnih sistemov (CPS) in drugem. Osnovno nacelo cetrte industrijske revolucije je, da proizvajalci z veriženjem strojev, inteligentnih naprav in sistemov dosegajo dobre proizvodne rezultate. Že vrsto let je cilj industrije ustvariti pametne, avtomatizirane proizvodne tokove, ki poudarja­jo digitalno komunikacijo in zbiranje podatkov za nenehno optimizacijo proizvodnje. Obstaja pa se­veda prepricanje, da je možen še bistveno boljši sistem, ki poudarja sodelovalno robotiko in ceni cloveško znanje, in to naj bi bila prav prihajajoca industrija 5.0. Industrija 4.0 je bila doslej osredo­tocena predvsem na avtomatizacijo, robotizacijo, standardizacijo, zagotavljanje skladnosti kakovo­sti, pretoka in zbiranja podatkov. Industrija 5.0 bi se še vedno osredotocala na te cilje, vendar naj bi namenila najvec pozornosti visoko usposobljenim ljudem in sodelovalnim robotom (cobots), ustvar­janju individualiziranih izdelkov – torej usmeritev v smeri personalizirane proizvodnje. Janez Škrlec, inž. meh., Zgornja Polskava Industrija 5.0 bo namenjena podpiranju in ne nadomešcanju ljudi Industrijo 5.0 strategi imenujejo tudi industrija pete generacije (IR 5.0). V industriji gre predvsem za iskanje optimalnega ravnovesja ucinkovitosti in produktivnosti in sistematicnega preprecevanja industrijskih odpadkov. Ta industrija vkljucuje pre­oblikovanje sodobne proizvodnje, pa tudi številne druge procese, komercialne in nekomercialne, ki cloveku in stroju omogocajo skupno delo. Prihaja­joca industrija naj bi premostila vrzel med roboti in visoko usposobljeno delovno silo, da bi lahko pro-izvedli in ponudili kar najbolj prilagojene izdelke, storitve po želji in zahtevi strank. Dansko podjetje Universal Robots je bilo že pred leti prvi ponudnik industrijskih sodelovalnih robotov (kobotov), ki so varno in ucinkovito sodelovali z ljudmi. Industrijski roboti namrec tradicionalno delujejo loceno od de­lavcev za varnostnimi kletkami. Universal Robots je že pred leti podjetju Linatex (dobavitelju tehnic­ne plastike in gume za industrijsko uporabo) omo­gocil, da so bili roboti namešceni skupaj s cloveški-mi delavci, in to bi bil lahko celo nekakšen zacetek ideje o zdajšnjem konceptu industrije 5.0. KUKA, eden vodilnih svetovnih dobaviteljev inteligentnih rešitev za avtomatizacijo, danes ugotavlja, da raz­licni poslovni sektorji, od avtomobilske industrije do lesno-gradbenih podjetij, že uporabljajo nacela in izdelke, ki jih koncipira industrija 5.0. Podjetje Rogers Corporation, proizvajalec posebnih ma-terialov, ki se uporabljajo v elektronskih izdelkih, prav tako prepoznava poseben pomen industrije 5.0 in poroca o zmožnosti dramaticnega izboljša­nja ucinkovitosti z vkljucevanjem kobotov v svoje proizvodne procese. Industrija 5.0 se namrec za­veda, da morata biti clovek in stroj medsebojno povezana, da se bosta v prihodnosti spoprijela s proizvodno zapletenostjo pri povecevanju prilago­ditev z optimiziranim robotiziranim proizvodnim procesom, je preprican Marc Beulque, podpredse­dnik globalnih operacij pri Rogersu. Odprte inovacije kljucno orodje pri uvajanju tehnologij industrije 5.0 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izpostavil, da je širjenje robotske avtomatizacije neizogibno ob upoštevanju, da Evropa razvojno težko sledi ZDA in Kitajski, predvsem pri napre­dovanju tehnologij, kot je umetna inteligenca (AI). Posvetovalno telo Evropske unije je celo pozvalo k pospešitvi razvoja umetne inteligence in robotike ter odprtih inovacij v regiji. Ceprav napredka indu­strije 5.0 ni mogoce ustaviti, še vedno obstajajo bistvena vprašanja in posledice, ki jih morajo rešiti proizvajalci in oblikovalci politik. Prekomerna av-tomatizacija postaja pomembno strateško vpraša­nje, tudi za inovatorje, še agresivni pristopi Elona Muska k avtomatizaciji so se zdaj bistveno zmanj­šali. Industrija 5.0 bo vsekakor koncept sodelujoce robotike, inteligentne avtomatizacije in množicne personalizacije, koncept povecanja produktivnosti in novega odnosa med clovekom in strojem. Ob oblikovanju industrije 5.0 pa se postavlja vprašanje združljivosti japonskega koncepta »družbe 5.0« (society 5.0). Njihov koncept se osredotoca na cloveka in uravnava gospodarski napredek z reše­vanjem socialnih problemov s sistemom, ki mocno vkljucuje kibernetski prostor in fizicni prostor, ter predstavlja družbo, usmerjeno v prihodnost, brez stagnacije informacij. Koncept »družba 5.0« naj bi uporabljal tehnologijo za doseganje gospodarske­ga napredka in reševanje težav ljudi. Ta koncept namrec zajema prepricanje, da ljudje lahko ome­jijo svoje naloge, da lahko uživajo boljše življenje z izkorišcanjem najnovejših tehnoloških orodji z vkljucitvijo novosti, ki jih prinaša že cetrta indu­strijska revolucija (npr. IoT, veliki podatki, umetna inteligenca, robotski sistemi) in ekonomija delitve v vsako panogo in vidik družbenega življenja. In-dustrija 5.0 je torej konceptualno drugacna in po­udarja personalizirano proizvodnjo, sodelovanje cloveka in robotov v skupnih proizvodnih proce­sih, uporabo tehnologij DARQ, industrijskega in-terneta stvari (IIoT), kiber fizicnih proizvodnih pro-cesov (CPPS), razširjene resnicnosti (AR in AR), razširjenega sistema digitalnih dvojckov, bionicnih eksoskeletnih tehnologij in BAS, poseben pristop oblikovanja obcutljive vrednosti – VSD (Value Sen­sitive Design), nadalje uporabo vmesniških tehno­logij clovek-stroj (HMI) in celo uporabo virtualnih asistentov za umetno inteligenco z glasovnim nad­zorom in drugo. Uporabljali se bodo sofisticirana programska oprema za proizvodni sistem (MES – Manufacturing Execution System), izdelovalna programska oprema (IMCO-CIMAG MES) in drugo. V industriji 5.0 bo kombinacija cloveške in robot-ske delovne sile povzrocila novo izvršilno vlogo vodje robotskih sistemov (CRO), ki bo v industrij-ski proizvodnji odgovoren za upravljanje dejavno­sti v zvezi z robotiko in inteligentnimi operativnimi sistemi (RIOS). Industrija 5.0 torej spreminja indu­strijsko paradigmo, saj zmanjšuje poudarek samo na tehnologijah, ampak prepoznava resnicni po­tencial za napredek v sodelovanju med ljudmi in stroji in v celoviti usmerjenosti v personalizirano proizvodnjo po želji in zahtevah kupcev. Po mne­nju industrijskih strategov naj bi imela industrija 5.0 najvecji potencial za optimizacijo in integracijo dobavnih verig in njihovo izboljšanje za še ucin­kovitejša strateška partnerstva. Kar zadeva tehno­logije in prihajajoco industrijo 5.0, poti nazaj vec ni. Tako kot prejšnje štiri industrijske revolucije bo tudi peta preoblikovala industrijsko paradigmo in prinesla v proizvodnjo neizogibne spremembe. chRistophe coulongeat bo vodil divizijo stäubli Robotics Stäubli Robotics, vodilno svetovno podjetje na po­drocju robotike, zacenja novo leto z novim mana­gerjem divizije na ravni skupine. Christophe Coulongeat prevzema vodenje divizije od Geralda Vogta, ki je s 1. januarjem 2021 postal novi izvršni direktor skupine Stäubli. Z nastopom nove funkcije bo Christophe Coulon­geat postal tudi clan izvršnega komiteja skupine Stäubli. Christophe Coulongeat se je skupini Stäubli pridružil leta 2018 kot namestnik direktorja divizi­je robotov. Pred prihodom v Stäubli si je v Franciji, Avstriji, Združenih arabskih emiratih in Švici nabral regionalne in globalne poslovne izkušnje v pakirni industriji in avtomatizaciji. S tem neprekinjenim na­sledstvom v upravljanju Stäubli Robotics nadaljuje svojo globalno strategijo rasti. »Christophe Coulongeat je dinamicen in v priho­dnost usmerjen manager. Njegove mednarodne izkušnje v industriji bodo v korist našim strankam. Preprican sem, da bo še naprej razvijal in nadgra­jeval globalno poslovanje robotike skupine Stäubli, ki ga bo dvignil na višjo raven,« je povedal Gerald Vogt, novi izvršni direktor skupine Stäubli in nekda­nji direktor divizije robotike. Christophe Coulongeat je diplomiral na univerzi v Poitiersu, BSc iz mednarodnega poslovnega upra­vljanja iz ESVII, povezano z izobrazbo za poslovo­denje, je pridobil na IMD, MIT Sloan School of Mana­gement na Columbia Business School. www.staubli.com vpogled v dinaMiko kapljevine znotRaj laseRsko povzRocenega kavitacijskega MehuRcka Stena kavitacijskega mehurcka predstavlja sfericno mejo med kapljevino in plinom. Po­sledicno opazovanje dinamike tekocine znotraj mehurcka s konvencionalnimi metoda-mi ni mogoce. Matej Senegacnik in izr. prof. dr. Peter Gregorcic iz laboratorija LASTEH sta v sodelovanju z Univerzo v Kyotu razvila nov pristop, ki z uporabo razpršene osve­tlitve omogoca opazovanje dinamike znotraj mehurcka z visoko casovno (250 ns) in prostorsko (~1 um) locljivostjo. Dosežene rezultate, ki so pomembni za nadaljnje izbolj­šave procesov proizvodnje nanodelcev z lasersko ablacijo v kapljevinah, sta objavila v reviji Ultrasonics Sonochemistry. V okviru bilateralnega sodelovanja med Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in Univerzo v Kyotu (Japonska) smo razvili nov pristop za preucevanje nastanka nanomateriala med procesom laserske ablacije v kapljevinah. Z uporabo razpršene osve­tlitve in ultrahitre kamere smo opazovali dinamiko kapljevine znotraj kavitacijskega mehurcka, ko se ta širi cez oster pravokoten rob. Kavitacijske mehurcke smo povzrocili z obsevanjem tankih kovinskih vzor­cev z nanosekundnimi laserskimi bliski v razlicnih ka­pljevinah (vodi, etanolu in polietilen glikolu). Pokazali smo, da se za ostrim robom zaradi toka ka­pljevine, ki ga povzroci hitra rast mehurcka, ustvari obmocje nizkega tlaka, kar lahko povzroci nastanek sekundarne kavitacije. Rezultati dodatno razkriva­jo, da lahko v mehurcek – ob njegovem prehodu cez rob vzorca – prodre curek zunanje kapljevine s hitrostjo do 40 m/s. Nastanek in obliko curka do-locajo razdalja med mestom opticnega preboja in robom vzorca, energija bliska in lastnosti okoliške kapljevine. Predstavljeni rezultati so prvi eksperi­mentalni prikaz dinamike curka kapljevine znotraj kavitacijskega mehurcka, ki ga povzroci tok vstopa­joce kapljevine, in pomembno prispevajo k razume­vanju mehanizmov proizvodnje nanodelcev z laser-sko ablacijo v kapljevinah. Poleg tega so pomembni tudi za splošno razumevanje dinamike mehurcka, ki je delno omejen s trdnino. Razvit eksperimentalni pristop je interdisciplinarno uporaben, saj imajo kavitacijski mehurcki pomemb-no vlogo v zelo raznolikih aplikacijah na podrocjih proizvodnje nanodelcev, spektroskopije lasersko povzrocenega preboja v kapljevinah, izboljšanega prenosa toplote z mehurckastim vrenjem, hlajenja, mikrofluidike in laserskih medicinskih posegov. Objavljeni clanek je prosto dostopen na: http://www.doi.org/10.1016/j.ultsonch.2021.105460, eksperimentalni podatki pa so dostopni na: http://doi.org/10.17632/w8mpz3v3w2.1. www.fs.uni-lj.si identifikacija nekonsistentnih MeRitev v fRekvencneM podstRuktuRiRanju Kratek povzetek za nestrokovno javnost Raziskovalci Fakultete za strojništvo so predsta­vili novo metodo za identifikacijo konsistentnosti izmerjenih dinamskih lastnosti struktur. Ustaljene metode temeljijo na primerjavi eksperimentalnih meritev z rezultati numericnih modelov, ki pa nujno ne odražajo realnega stanja strukture. Kot prvi so razvili metodo, ki omogoca, da se z uporabo me-tode dinamskega podstrukturiranja v frekvencni domeni oceni konsistentnost posamezne meritve glede na preostale meritve v eksperimentalnem modelu. Predstavljena metoda je bila objavljena v eni od vodilnih znanstvenih revij na podrocju me-hanskih sistemov in procesiranja signalov Mechani­cal Systems and Signal Processing (IF = 6.471). Kratek povzetek za strokovno javnost Zagotavljanje konsistentnega eksperimentalnega odzivnega modela je kljucnega pomena za natanc­no dinamsko analizo struktur. To pa je še posebej po­membno na podrocju dinamskega podstrukturiranja, Slika 2 : Dinamsko podstrukturiranje je obcutljivo na napake v eksperimentalnih modelih, zato je potrebno te napake identificirati ter meritve z napakami odstraniti. Razvita metoda identificira nekonsistentne meritve neod­visno od numericnega modela. kjer za odziv sklopljene strukture v dinamskem smislu združimo odzivne matrike posameznih podstruktur. Kakovost eksperimentalnih modelov se navadno pre­verja preko primerjave z numericnimi modeli, ki pa pogosto ne odražajo realnega stanja. Razvita metoda omogoca identifikacijo kvalitete posamezne meritve na osnovi primerjave z ostalimi meritvami v odziv­nem modelu strukture. Metoda je v celoti razvita v frekvencni domeni in temelji na oceni primernosti po­samezne meritve glede na preostali eksperimentalni model. Ocena primernosti je izvedena s primerjavo realne meritve in njene rekonstrukcije, ki predstavlja projekcijo dinamskih lastnosti celotnega preostale­ga eksperimentalnega modela. Rekonstrukcija je iz­vedena z metodo sklapljanja ekvivalentnih modelov, ki temelji na metodi dinamicnega sklapljanja v fre­kvencni domeni. Na prakticnem primeru sklapljanja je mogoce z uporabo omenjene metode opaziti znatno izboljšanje natancnosti rezultatov. To dokazuje, da ima metoda velik potencial za povecanje robustnosti eksperimentalnega sklapljanja v frekvencni domeni. Povezava do prispevka: https://doi.org/10.1016/j. ymssp.2020.107562 www.fs.uni-lj.si eneRgijsko ucinkoviti piezoelektRicni aktuatoRji za upoRabo v hidRavlicnih pReklopnih ventilih V laboratoriju LASIM Fakultete za strojništvo UL smo na podrocju razvoja piezoelek­tricnih aktuatorjev, namenjenih za uporabo v hidravlicnih in pnevmaticnih ventilih, aktivni že vec kot 20 let. Preboj na tem podrocju smo dosegli že davnega leta 1996 z razvojem hidravlicnega piezoventila, ko je prof. dr. Niko Herakovic dokazal smotrno uporabo piezoaktuatorjev za izboljšanje karakteristik servoventilov. Povecanje energijske ucinkovitosti proizvodnih strojev in sistemov (ne le hidravlicna ucinkovitost, temvec tudi poraba elektricne energije, potrebne za krmiljenje ventilov) pripomore k bolj »zeleni, ci-sti« proizvodnji, kar je že v preteklosti predstavljalo strateško usmeritev. Zato smo v LASIM-u nadaljevali raziskave v smeri naprednih piezoaktuatorjev, ki bi bili uporabni tako za mikropozicionerje kot tudi za aktuatorje v pnevmaticnih in hidravlicnih ventilih in bi porabili manj elektricne energije kot proporcio­nalni elektromagneti ali celi momentni motorji ser­voventilov. Enega od možnih nacinov za povecanje energijske ucinkovitosti hidravlicnih in pnevmaticnih komponent in sistemov predstavlja pravilna uporaba piezoelektricnih aktuatorjev v kombinaciji z ustrezno konstrukcijsko zasnovo aktuatorskega sistema, ohiš­ja in krmilnega bata ventila. Z nastopom digitalne hidravlike in s tem digitalnih ventilov, ki predstavljajo alternativo proporcionalnim in celo servoventilom, se je zanimanje za visokodi­namicne in energijsko ucinkovite preklopne ventile mocno povecalo. Z razvojem novega prototipa hidra­vlicnega digitalnega ventila, za katerega smo razvili energijsko ucinkovit in visokodinamicni piezoaktua­torski sistem, smo naredili korak naprej v svetovnem merilu. Rezultati raziskav kažejo, da z uporabo piezo­aktuatorjev, preklopni ventili porabijo zelo malo ener­gije (energija preklopa do 0,07 J), še vecja razlika v primerjavi z elektromagneti pa se kaže v porabljeni energiji za ohranjanje aktivne/odprte lege. Z upora­bo piezoaktuatorjev je možno zmanjšati elektricno energijo, potrebno za krmiljenje digitalnih hidravlic­nih ventilov do 6-krat v primerjavi s konvencionalnimi preklopnimi ventili, krmiljenimi z elektromagneti. Ra-zvoj takšnih visokodinamicnih in energijsko ucinko­vitih preklopnih piezoventilov za uporabo v digitalni hidravliki bo zagotovo pripomogel, da bo digitalna hidravlika postala še bolj zanimiva na podrocju hidra­vlicnih sistemov, uporabljenih v izdelovalnih tehnolo­gijah. V nekaterih primerih digitalni ventili že uspe­šno zamenjujejo proporcionalno in servohidravliko. Omenjeno raziskovalno delo je bilo predstavljeno v ugledni znanstveni reviji Journal of Cleaner Producti­on (IF = 7.246). Clanek je dostopen na povezavi: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0959652620347922?via%3Dihub www.fs.uni-lj.si Razvili nov pilotni Rotacijski geneRatoR hidRodinaMicne kavitacije za cišcenje odpadnih voda V Laboratoriju za vodne in turbinske stroje UL, FS so razvili nov pilotni rotacijski generator hidrodinamic­ne kavitacije za cišcenje odpadnih voda. Uporaba ka­vitacije za potrebe cišcenja sodi med t. i. zelene oksi­dacijske metode, pri katerih se v onesnaženo vodo ne dodaja nobenih kemijskih sredstev. Z novo razvi­tim kavitatorjem so raziskovalci na odpadni vodi iz cistilne naprave potrdili dober oksidacijski potencial metode, pri cemer so v zgolj 30 ciklih znižali COD (kemicna potreba po kisiku), TOC (skupni organski ogljik) in BOD (biološka potreba po kisiku) za 25 % in zaradi mehanskih ucinkov zmanjšali povprecno velikost delcev s 148 na 38 ”m. Pri optimalnih pogo-jih obratovanja so 3-krat povecali ucinkovitost ob­stojece tehnologije in za 65 % znižali rabo elektricne energije. S tem so tehnologijo za en korak približali uporabi v realnih procesih na cistilnih napravah. Clanek je dostopen na https://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S1350417720317351. www.fs.uni-lj.si analiza Realnih in testnih delcev v hidRavlicnih filtRih – 1. del Matej Kunavar, Nejc Novak, Franc Majdic Izvlecek: V prvem delu prispevka predstavljamo razloge za pojav delcev znotraj hidravlicnega olja. Gre predvsem za štiri vrste možnih notranjih obrab, dvo- in trotelesno abrazijo, erozijo in kavitacijo. Novonastali delci potu­jejo s hidravlicno kapljevino in posledicno vplivajo na povecanja obrabe. Filtracija je zato nujno potrebna. V standardiziranih testih se uporablja standardni testni prah, ki pa je zelo abraziven za hidravlicne kom­ponente. Cilj pricujocega prispevka je bil pokazati razliko med standardnim testnim prahom in dejanskimi delci znotraj hidravlicne kapljevine v industrijskem obratu. Z namenom analize realnih in testnih delcev, smo razvili postopek pridobivanja realnih delcev iz odsluženih hidravlicnih filtrov. Te so nam donirali v podjetju Acroni Jesenice. Filtre smo razrezali na manjše kose, jih vstavili v laboratorijske steklene epruvete in jih sprali s cistilnim alkoholom. Ta je odstranil delce, ki so se usedli na dno epruvete. Delce smo osušili in pripravili za pregled na opticnem in elektronskem mikroskopu. Kljucne besede: hidravlika, hidravlicne kapljevine, filtracija, cistoca, delci, obraba, mikroskopiranje Uvod Cistoca hidravlicne kapljevine je kljucna za dobro delovanje sistemov pogonsko-krmilne hidravlike in njihove želene uporabne dobe. Pri pravilno vzdrže­vanih hidravlicnih sistemih vecino umazanije pred­stavljajo delci, ki nastanejo pri obrabi površin hidra­vlicnih komponent. Namen hidravlicnega filtra je zagotoviti potreben nivo cistoce kapljevine. Filter testiramo po standardu s testnim prahom, ki po­nazarja delce necistoc. Poznavanje realnih delcev je zaenkrat izkustveno, saj se raziskave ukvarjajo z vplivom delcev, ne pa z delci samimi. Skladno s standardom se pri dolocanju zahtevane cistosti ka­pljevine osredotocamo zgolj na število in velikost delcev, medtem ko so oblika in mehanske lastnosti delcev skoraj popolnoma zanemarjeni. Obraba je kompleksen proces, saj deluje veliko delcev in do-godkov, ki so razlicno verjetni. Nepoznavanje del­cev problematizira tudi sam nacin testiranja filtrov, med katerim pri testiranju po standardu ISO upo­rabljamo srednje velik testni prah, sestavljen iz t. i. pušcavskega peska, ki je izrazito bolj abraziven od realnih delcev v industrijski hidravliki. Matej Kunavar, dipl. inž., Kolektor ETRA, d. o. o., Ljubljana – Crnuce; Nejc Novak, mag. inž., doc. dr. Franc Majdic, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 2 Delci v hidravlicni kapljevini Pojav trdih delcev v hidravlicnih kapljevinah je ne­zaželen, a neizogiben. Necistoce imajo dva izvora: zunanjega in notranjega. Pri slednjem, ki je pravi­loma vecinski, se delci generirajo znotraj sistema zaradi obrabe drsnih površin. V splošnem poznamo 4 vrste osnovnih mehaniz­mov obrab v hidravlicnih sistemih (slika 1): 1. erozija, 2. kavitacija, 3. dvotelesna abrazija in 4. trotelesna abrazija. V hidravliki so najpogostejši štirje mehanizmi obra-be (slika 1), in sicer: dve vrsti erozije na elementih hidravlicnih komponent in dve vrsti abrazije. Ena vrsta erozije je lahko posledica trkov trdih delcev ob površine, druga pa pojav kavitacije ob tlacnih padcih v kapljevini. Abrazija je lahko 2-telesna (brez vmesnih delcev med elementoma z relativno hitrostjo) ali 3-telesna (z vmesnimi trdimi delci med elementoma z relativno hitrostjo). Erozija kot posledica trka trdih delcev Takšna erozija je posledica pretokov hidravlicne ka­pljevine, ki pogosto tece z visokimi hitrostmi skozi zožitve znotraj komponent. Hitrosti pretoka dose-gajo tudi do nekaj sto m/s. Kapljevina vsebuje raz­licne trde delce, ki odnašajo material z omocenih drsnih površin znotraj hidravlicnih komponent. Ma­terial se z erodirane površine odtrga zaradi visoke kineticne energije hitro plavajocih delcev. Na sto­pnjo erozije vpliva vec faktorjev [2]: • mikrostruktura erodiranega materiala, • mikrostruktura delcev, • hitrost delcev, • kot trka delcev in • število delcev v kapljevini. V poimenovanju mikrostruktura materiala in delcev je vsebovana tudi njihova trdota. Hitrost delcev je najpomembnejši faktor, ki vpliva na stopnjo erozi­je, saj je neposredno povezana s kineticno energi­jo delcev. Hitrejši delci lahko tako povzrocijo vecje napetosti in deformacije v materialu in pospešujejo obrabo. Pomemben vpliv imata tudi mikrostruktura erodiranega materiala in število delcev na volumen kapljevine. Iranski znanstveniki so testirali vpliv obeh faktorjev [2]. Ugotovili so, da stopnja erozi­je narašca z narašcanjem števila delcev samo do neke koncentracije, potem pa zacne upadati zaradi medsebojnih trkov delcev [3]. Na univerzi v Ohiu so z eksperimenti dokazali, da se bolj žilav material zaradi trkov najprej površinsko utrjuje, nato pa se zacne lušciti [2]. Velik vpliv na stopnjo erozije ima tudi kot trka del­cev. Vpliv je za žilave materiale drugacen kot za krh-ke (slika 2). Pri žilavih materialih imajo koti trka od 0° do 20° majhen vpliv na erozijo, koti trkov med 20° in 30° pa povzrocajo najvecjo stopnjo erozije zaradi apliciranih strižnih napetosti. Kotom od 30° do 90° se stopnja erozijske obrabe zmanjšuje. Drugace velja za krhke materiale, kjer je najvecja obraba pri kotu 90° in se trd material ne more vec deformirati, zato pride do porušitve. Vpliv vpadnih kotov na stopnjo obrabe prikazujeta diagrama na sliki 2 [2, 4]. Erozija kot posledica kavitacije Kavitacijo predstavljajo implozije mehurckov hidra­vlicne kapljevine. Implozija nastane na obmocjih, kjer tlak v kapljevini hitro pade in povzroci nastanek mehurckov, nato pa se hipoma poveca cez kriticno mejo in povzroci, da mehurcki implodirajo. Za na­stanek kavitacije so nujno potrebni prosti in zaostali plini v kapljevini, saj kapljevine brez zaostalih plinov prenašajo tudi negativne tlake, vse do tlakov upar­janja [5]. Hitrosti kapljevine, ki se tvorijo pri kolapsu mehurc­kov, se gibljejo med 100 m/s in 500 m/s. Udar traja med 1 ”s in 1 ms. Implodiranje vec mehurckov hkrati povzroci lokalno povišanje tlaka za nekaj sto barov in valovanje z nekaj tisoc Hz. Mesta, kjer je kavita­cija, razvijejo tudi tresenje z velikimi reakcijskimi si­lami [5]. Posledice udarov kavitacijskih mehurckov na površini ventilske plošce aksialne batne hidra- vlicne crpalke prikazuje slika 3. Abrazija Poznamo vec mehanizmov abrazijske obrabe. Re-zanje ostrega delca v mehko površino materiala pri­kazuje slika 4 (a). Pri obremenitvi krhkih materialov z ostrimi robovi se v globini materiala zacnejo po­javljati razpoke, kar prikazuje slika 4 (b). Pospešeno utrujanje materiala zaradi ponavljajoce se plasticne deformacije prikazuje slika 4 (c). Ta mehanizem je znacilen za žilave materiale. Najredkejši mehanizem je puljenje (izlušcenje) zrn, na sliki 4 (d), ki je posle­dica krhkih vezi med zrni materiala [4]. Abrazivno obrabo doloca nacin, kako robovi prec­kajo površino. Poznamo dva temeljna nacina, in sicer dvotelesno abrazijo (slika 5 (a)) in tritelesno abrazijo (slika 5 (b)). Eksperimenti so pokazali, da je stopnja obrabe pri trotelesni abraziji približno 10-krat manjša kot pri dvotelesni abraziji. Pri trotelesni abraziji mehani­zem obrabe spominja na erozivno obrabo, saj gre tudi tu za nakljucne trke, odboje in rotacije delcev. Na drsnih površinah elementov hidravlicnih kompo­nent se pojavljajo tako dvo- kot trotelesna abrazija in tudi erozija [4]. Testni prah Za testiranje hidravlicnih filtrov poznamo vec vrst testnega prahu. Standard ISO 12103-1 predstavlja štiri razlicne razrede, ki se med seboj razlikujejo po velikosti vsebovanih delcev [7]. Razvrstitev veliko­stnih razredov delcev po standardu ISO 12103-1 pri­kazuje preglednica 1. Preglednica 1 : Razredi velikosti testnega prahu po standardu ISO 12103-1, prirejeno po [8] Slika 6 prikazuje diagram porazdelitve delcev razlic­nih velikosti za posamezen velikostni razred testne­ga prahu [9]. Testni prah velja za zelo abrazivnega, zato se upora­blja tudi za testiranje komponent, ki so izpostavlje­ne majhnim delcem [7, 8]. Za nas je najbolj zanimiv testni prah, ki ga popisuje standard ISO 12103-1-A3, oziroma srednji testni prah MTD (ang medium test dust). Uporablja se namrec za vecprehodno testira­nje hidravlicnih filtrov. Vpliv testnega prahu na hidra­vlicne sestavine je v veliki meri odvisen od njihove velikosti in kemicne sestave (preglednica 2) [7, 8]. Najpomembnejšo vlogo pri vplivu delcev na obrabo hidravlicnih komponent med testom in v realnem Preglednica 2 : Kemicna sestava delcev srednjega testnega prahu (ISO 12103-1-A3) [9] okolju imajo materialne lastnosti delcev in hidravlic­nih sestavin. Pri testiranju hidravlicnih sestavin so, upoštevajoc preglednico 2 in nacin izdelave veci­ne hidravlicnih komponent, najpogostejši materi­ali silicijev dioksid (SiO2), aluminijev oksid (Al2O3) in navadno konstrukcijsko jeklo S235. Primerjavo materialnih lastnosti vseh treh materialov prikazuje preglednica 3. Analiza delcev SEM in EDS Z analizo SEM (ang. Scanning Electron Microscopy) proucujemo površino, lahko pa tudi elementarno sestavo nekega vzorca. Rezultati analize so slike površine vzorca, ki dosegajo zelo visoko resolucijo. Gre za mikroskopiranje z elektronskim mikrosko-pom [13]. Mikroskopiranje deluje tako, da s pomocjo elek­tronske pištole generiramo elektrone, ki so najpo­gosteje termoionicnega izvora – iz katode, zgrajene iz volframovega filamenta. Elektrone pospešujemo s pomocjo aplicirane napetosti. Nato elektronske lece konvergirajo tokove elektronov v snope oziro-ma žarke, ki padejo na majhno obmocje na površju vzorca. Dolocanje lokacije trka snopa elektrona je zelo natancno. Površino vzorca nato skeniramo z elektronskim mikroskopom v obliki pravokotnega rasterja. Z nastavljanjem velikosti skenirane povr­šine prilagodimo povecavo, ki je pri elektronskih mikroskopih lahko od 10 do 3.000.000-kratna [13]. Ko pridejo elektroni v kontakt s skenirano površino, reagirajo z atomi proucevanega materiala. Elektro- Preglednica 3 : Primerjava najpogostejših materialov delcev, ki se pojavijo v hidravlicnih sistemih. Prirejeno po [10, 11, 12]. SiO2 AlO23 S235 Modul elasticnosti [GPa] od 66,3 do 74,8 od 215 do 413 od 200 do 215 Natezna trdnost [MPa] od 45 do 155 od 69 do 665 od 340 do 510 Strižni modul [GPa] od 27,9 do 32,3 od 88 do 165 od 57 do 80 Poisonov kolicnik [/] od 0,15 do 0.19 od 0,21 do 0.33 0,29 nu, ki trci v proucevano površino, recemo primar­ni elektron, tistemu, ki zapusti to površino, pa se­kundarni elektron. Primarni elektroni interirajo z materialom do globine približno 5 ”m. Volumen, v katerem se zgodi interakcija, je v obliki kapljice in se zato imenuje interakcijski volumen. Globina in velikost interakcijskega volumna sta odvisna od energije elektrona, atomskega števila vzorca in gostote materiala vzorca. Izmenjava energi­je med snopom elektronov in vzorcem rezultira v emisiji elektronov in elektromagnetne radiaci­je (ang x-ray). Tako lahko povratni signali nosijo informacijo tudi o materialni kompoziciji vzorca. Detektorji pridobivajo razpršene odbite elektro­ne in sekundarne elektrone, jih ojacajo ter nato z njihovo pomocjo dolocajo obliko in zgradbo ana­lizirane površine [13]. EDS (ang. Energy-dispersive spectroscopy) se na­naša na informacijo o kemijski sestavi vzorca. Te-melji na predpostavki, da ima vsak atom s svojo edinstveno atomsko strukturo unikaten nabor vr­hov v spektru elektromagnetnih emisij. Pomemb­na faktorja pri tej metodi sta debelina materiala, ki jo mora signal prepotovati in je lahko potencialna ovira na njegovi poti, ter verjetnost, da se bo si­gnal vrnil na detektor in se ne bo izgubil v okolico. Priprava preparatov, ki jih proucujemo po tej me-todi, zahteva veliko pozornosti, sicer lahko dobi-mo nezadovoljive rezultate. Ni potrebno, da so vzorci veliki, saj lahko že z manjšim kakovostnim vzorcem dobimo želene rezultate. Posebno po­zornost moramo nameniti elektricno neprevo­dnim materialom, saj med analizo akumulirajo elektricni naboj in oddajo zelo malo povratne­ga signala, zato moramo zagotoviti prevodnost vzorca vsaj na njegovi površini in pa njegovo oze­mljenost. Posledicno so kovinski in ostali vzorci prevodnih materialov casovno manj potratni za pripravo. Elektricno prevodnost vzorca doseže-mo z raznimi dodajnimi materiali oziroma plašci. Trenutno so v uporabi materiali, kot so zlato, pa-ladij, platina, iridij, volfram, krom, osmij, najpo­gosteje pa ogljik. Oplašcenje s težkimi kovinami lahko poveca razmerje med signalom in šumom za atome z nizkim atomskim številom. Razvoj metodologije pridobivanja delcev Z namenom raziskave smo testirali hidravlicni filter, ki je bil prej na proizvodni liniji železarne SIJ Acro­ni, d. o. o. Primer vgradnje dveh filtrov proizvodne linije, ki obratujeta v podobnih razmerah in v istem podjetju kot testirani filter, prikazuje slika 7. Proucevanemu vložku (filtrskemu elementu) (na sliki 8) smo na spletu poiskali kataloški list in mu dolocili interno oznako, prikazano v preglednici 4. Preglednica 4 : Testirani hidravlicni filter z interno oznako Filter 1.1 Proizvajalec filtra je podjetje Rexroth. Gre za filter tipa 10 z nabavno oznako 10.1300LA H6XL A00 6 M SO3000. Filtrirni material omenjenega filtra so ne­pletena steklena vlakna, ki tvorijo šest plasti in dva med seboj razlicna efektivna sloja. Oba sloja pod elektronskim mikroskopom prikazuje slika 9. Mate­rial dosega nazivno prepustnost do 6 ”m. Najve-cji dopustni tlacni padec na filtrirnem elementu je 30 bar. Najvišja dopustna temperatura obratovanja je 100 °C. Filtrirni element ima tudi obtocni vod s Preglednica 5 : Beta vrednosti za nekatere velikosti delcev filtra 1.1 [15] tlacnim (prelivnim) ventilom, ki se odpre pri .p = 3 bar. Filter zagotavlja cistoco hidravlicnega olja med 15/12/10 in 19/14/11. Beta vrednost filtra za nekatere velikosti delcev prikazuje preglednica 5. Beta vre­dnosti so dolocene pri tlacnem padcu 2,2 bar [14]. V nadaljevanju smo se lotili jemanja vzorcev delcev iz filtra. Zanima nas realna slika delcev iz rabljenih industrijskih filtrov v primerjavi z delci standardi­ziranega testnega prahu za laboratorijsko testi­ranje hidravlicnih filtrov. Ker postopek za jemanje industrijskih vzorcev še ni standardiziran, smo ga razvili sami. Pri jemanju vzorca delcev je potrebno eliminirati prisotnost olja in drugih neželenih snovi v vzorcu delcev. Metoda pridobivanja delcev ima naslednje korake: 1. izrezovanje vzorcev filtrskega elementa, 2. izpiranje vzorcev, 3. sušenje izpranega materiala, 4. priprava preparatov za mikroskopiranje z optic­nim mikroskopom, 5. priprava preparatov za mikroskopiranje z elek­tronskim mikroskopom in 6. mikroskopiranje vzorcev. Izrezovanje vzorcev filtra Pri izrazu »filter« gre seveda samo za filtrske ele­mente (vložke), ki prevzemajo delce necistoc. Vzo-rec filtra je velik približno 10 x 10 mm. Vzorce smo izrezali s tapetniškim nožem in škarjami. Vzorec mora vsebovati vse plasti navadno vecplastnega filtra, da lahko opazujemo delce vseh velikosti. Iz­rezkov filtra se je treba cim manj dotikati, da jih ne kontaminiramo. Slika 10 in slika 11 prikazujeta izre­zovanje vzorca filtra. Vzorce smo sproti shranjevali v hermeticno zaprte epruvete in jih oznacevali. Izpiranje vzorcev Vzorce v epruvetah (premera 10 mm in višine 120 mm) smo zalili s 96-odstotnim etilnim denaturi­ranim alkoholom (slika 12) in jih nato pretresli. Pri zalivanju vzorcev z alkoholom je prirocna uporaba injekcije. Hidravlicno olje se raztopi v alkoholu, ki se nato obarva v rjav odtenek, kar je razvidno na sliki 13. Ker na koncu ne želimo, da so delci pre­kriti z oljem, je potrebno tako kontaminiran alko­hol v epruveti delno zamenjati in postopek veckrat ponoviti. Postopek ponavljamo toliko casa, dokler nam po pretresanju v epruveti ne ostane transpa­renten brezbarven alkohol. Mešanico olja in alkohola iz epruvete odstranimo takrat, ko se vsi delci posedejo na njeno dno, kar je trajalo približno 20 minut. Tekocino nato s pipe-to pocasi odstranjujemo iz epruvete (slika 14). Pri odstranjevanju smo se držali nacela, da morajo biti vzorci filtrov na koncu še vedno pod gladino in da ustje pipete nikoli ni pod nivojem zgornjega roba filtra. Ce epruveto držimo z golo roko za dno, ustvarimo konvekcijske tokove in tako delce zopet dvignemo. Ce se nam slednje zaradi katerega koli vzroka zgo­di, je potrebno zopet pocakati, da se delci posedejo nazaj na dno. Ce so se delci v vecini že posedli, se vcasih ne vidi najbolje. To lahko na hitro preizkusi-mo tudi tako, da magnet prislonimo ob epruveto v višini gladine alkohola in nato takoj odstranimo, da magnetno polje z dna ne dvigne še ostalih delcev. Nato damo epruveto pod luc. Ce se delci še niso dovolj posedli, bi morali na mestu, kjer smo prislo­nili magnet, videti skupke crnih delcev oziroma ka­kršne koli sivine, ki lebdijo ob steni epruvete. Sušenje izpranega materiala Ko se po pretresanju vzorcev v alkoholu ta ne obar­va vec, zopet pocakamo, da se delci usedejo. Naj­prej s pomocjo pincete odstranimo košcke filtra, ki jih pri ustju epruvete s pomocjo injekcije še malo speremo. Zopet pocakamo, da se delci posedejo, nato pa odstranimo cim vec alkohola, vendar ne toliko, da bi se med pipetiranjem zaceli delci dvi-govati. Ko smo odstranili alkohol (slika 15), pustimo epruveto na stojalu odprto in pocakamo, da se vse­bina posuši (sliki 16). Posušeni delci morajo imeti suh in nemasten videz. Na sliki 17 vidimo že posu­šene delce v epruveti. Lahko se zgodi, da se delci, ceprav so ocišceni, sprimejo na dnu epruvete. To ne predstavlja težav, saj se te sprijete skupke brez težav razbije s cistim dolgim trdim predmetom. Pri-porocljive so laboratorijske steklene palcke. Zakljucne misli k prvemu delu Prvi del prispevka predstavlja razloge za pojav del­cev znotraj hidravlicne kapljevine. To so štiri možne vrste obrab, dvo- in trotelesna abrazija ter erozija in kavitacija. Novo nastali delci potujejo s hidravlicno kapljevino skozi komponente ter tokovodnike in še povecujejo obrabo. Filtracija je zato nujno potreb­na. V standardiziranih testih naj bi se uporabljal testni prah, ki pa je za hidravlicne komponente zelo abra­ziven. Namen tega prispevka (in nadaljevalnega) je pri­kazati razliko med standardnim testnim prahom in dejanskimi delci, ki so v hidravlicni tekocini indu­strijskega postrojenja. Razvili smo metodo vzorcenja delcev iz zamašene­ga hidravlicnega filtra iz železarne SIJ Acroni Jese-nice. Filtrirni material razrežemo na manjše kose, ga namestimo v epruveto ter spiramo s cistilnim alko­holom. Ko na dnu epruvete ostanejo cisti delci, jih osušimo in pripravimo za opazovanje na opticnem ter na elektronskem mikroskopu. Nadaljevanje prispevka bo objavljeno v naslednji številki revije Ventil. V drugem delu bomo prikazali postopek analize iz industrijskega filtra pridoblje­nih vzorcev delcev. Prikazali bomo njihove oblike ter material in jih primerjali s standardnim testnim prahom. Literatura [1] F. Majdic. 2. predavanje – teoreticne osnove – FT_30176, dostopno na: https://visfs.uni-lj.si/ main.asp (23. 4. 2020). [2] P. Shewman, G. Sundararajan. The erosion of metals. Ann. Rev. Mater. Sci. 13 (1983), str. 301–318. [3] A. Jafari et al. Experimental comparison of abrasive and erosive wear characteristic of four wear-resistant steels: Wear. Author’s ac­cepted manuscript. Dostopno na: https://doi. org/10.1016/j.wear.2018.09.010 (25. 4. 2020). [4] G. Stachowiak, A. Batchelor. Abrasive, Ero­sive and Cavitation wear: Engineering Tribo-logy. Elsevier Butterworth-Heinemann, Ox­ford, 2005, str. 501–552. [5] F. Majdic. Kavitacija in erozija v povezavi z abrazijo – obraba znotraj sestavin pogon­sko-krmilne hidravlike: 2. izpit tribologija. Lju­bljana, december 04–marec 05. [6] Reparation pompe et moteur hydraulique. Dostopno na: http://hydro.tg.free.fr/repara­tion_pompe/cavitation/cavitation.jpg, ogled: 15. 6. 2020. [7] N. Cegovnik, F. Majdic. Preizkušanje hidrav­licnih filtrov – vecprehodni test po standardu ISO 16889:2008. Ventil 5, letnik 24 (2018), str. 382–389. [8] SIST ISO 12103-1:1997. Road vehicles-Test dust for filter evaluation- Part 1: Arizona test dust. [9] R. A. Fletcher, D. S. Bright. Shape factors of ISO 12103-A3 (medium test dust). Surface and microanalysis science division. Novem­ber 2000, str. 49–56. [10] Silica-Silicon dioxide (SiO2). Dostopno na: https://www.azom.com/properties.aspx?Ar-textural analysis of quarz grains by scanning ticleID=1114, ogled: 27. 6. 2020. electron microscopy (SEM): From sample [11] Alumina-aluminium oxide – Al2O3 – refracto-preparation to environmental interpretation. ry ceramic oxide. Dostopno na: https://www. Earth-science reviews, volume 128, str. 93–104. azom.com/properties.aspx?ArticleID=52, [14] Filter elements for installation in hydac filter ogled: 27. 6. 2020. housings: type 9. and 10. filter elements. Rex­ [12] EN 10025 Grade S235JRG2C as-rolled condi-roth bosch group: The drive and control com-tion (+AR). Dostopno na: https://matmatch. pany. RE 51457 (2013). com/materials/minfm33146-din-17100-[15] Filterelemente: typ 10., zum einbau in hy­en-10025, ogled: 28. 6. 2020. dac filtergehäuse. Rexroth bosch group: The [13] K. Vos, N. Vandenberghe, J. Elsen. Surface drive and control company. RE 51531 (2019). Analysis of real and test particles in hydraulic filters – 1st part Abstract: In the first part of the paper, the reasons for the appearance of particles inside the hydraulic liquid are pre­sented. These are the four possible types of wear, two-body abrasive wear, three-body abrasive wear, ero­sion and cavitation. The newly formed particles migrate through the hydraulic fluid and further increase the wear. Filtration is therefore essential. Test powder is expected to be used in standardized tests, but it is very abrasive to hydraulic components. The aim of the present work was to show the difference between the standardized test powder and the actual particles present in the hydraulic fluid of an industrial plant. We have developed a method to sample particles from a clogged hydraulic filter of SIJ iron plant Acroni Jesenice. Cut the filter material into smaller pieces, place it in a test tube, and rinse it with cleaning alco­hol. If clean particles remain at the bottom of the tube, dry them and prepare them for observation on an optical and electron microscope. The continuation of the article will appear in the next issue of Ventil magazine. In the second part, we will present the process of analyzing particle samples obtained from an industrial filter. We will show their shapes and material and compare them with standard test powder. Keywords: hydraulics, hydraulic fluids, filtration, cleanliness, particles, wear, microscopy Zahvala Vodji vzdrževanja hidravlike v SIJ ACRONI Metodu Smoleju, dipl. inž. str., se avtorji zahvaljujemo za darovane testirane rabljene filtre. Vodji katedre in laboratorija TINT prof. dr. Mitjanu Kalinu in dr. Muhammadu Shahidu Arshadu se za­hvaljujemo za pomoc pri mikroskopiranju delcev. LABORATORIJ ZA FLUIDNO TEHNIKO Smo laboratorij z dolgoletno tradicijo na podrocju fluidne tehnike. Ukvarjamo se z oljno in tudi ekološko prijazno vodno pogonsko-krmilno hidravliko, pri tem pa uporabljamo sofisticirano in sodobno merilno in programsko opremo. Obrnite se na nas, ce potrebujete: -razvoj in optimiranje hidravlicnih komponent in naprav, -izdelavo hidravlicnih naprav, -izboljšave in popravila hidravlicnih strojev in naprav, -izdelavo sodobnega krmilja za hidravlicne stroje, -industrijsko izobraževanje na podrocju fluidne tehnike, -ekološke hidravlicne naprave na pitno vodo, -nudimo visokotlacne trajnostne teste, T: 01/4771115, 01/4771411 -nudimo testiranje hidravlicnih filtrov ter izdelavo sodobne E: lft@fs.uni-lj.si http://lab.fs.uni-lj.si/lft/ filtrirne naprave, … tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resnicnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organi­zacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na podrocju inoviranja, razvoja in tehnologij. www.forum-irt.si Dogodek poteka pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Glavna pokrovitelja Razvojni partner Nacionalni pokrovitelj Pokrovitelji Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 I faks: 01 5800 803 e-naslov: info@forum-irt.si I www.forum-irt.si I Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišce VI 4, 1291 Škofjica Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si veckRiteRijski pRistop pRikon­stRuiRanju poliMeRnih zobnikov Jože Tavcar, Borut Cerne, Jože Duhovnik, Damijan Zorko Izvlecek: Zanesljivo dimenzioniranje polimernih zobnikov do danes ostaja odprt izziv zaradi specificnih lastnosti polimernih materialov in zapletenih razmerij med razlicnimi geometrijskimi in obratovalnimi parametri. Za vrednotenje polimernih zobnikov so na voljo nacionalni standardi (BS 6168: 1987, JIS B 1759: 2013) in smer-nice nemškega inženirskega združenja VDI 2736: 2014, ki pa imajo vec omejitev. V vecini primerov kon­strukterji polimernih zobnikov nimajo popolne slike vseh interakcij med konstrukcijskimi parametri, zato je poleg preracuna potrebno vecje število testnih prototipov za doseganje optimalne zasnove in velikosti zobnikov. V prispevku so sistematicno analizirani konstrukcijski kriteriji pri valjastih polimernih zobnikih: trdnost v korenu zob, bocna trdnost, temperatura, obraba, deformacija, kakovost zobnikov, kakovost vgra­dnje, volumen zobnikov in stroški izdelave. Obcutljivost in medsebojna povezanost posameznih kriterijev sta za vecjo nazornost predstavljeni v diagramih. Clanek se zakljuci s pregledom oblik poškodb pri raz­licnih pogojih obratovanja in s sistematicnim pregledom, kako izboljšati posamezne kriterije pri zasnovi konstrukcije polimernih zobnikov. V nadaljevanju (v naslednji številki) bosta predstavljena algoritem racu­nalniškega programa za veckriterijsko optimiranje polimernih zobnikov in primer uporabe. Glavni prispevki raziskave so celosten pristop h konstruiranju polimernih valjastih zobnikov in smernice, kako vplivamo na konstrukcijske parametre. Kljucne besede: polimerni zobniki, oblike poškodb, obraba, temperaturna obremenitev, obratovalni pogoji, veckriterijski preracun Uvod Polimerni zobniki dobro blažijo tresljaje, lahko obra­tujejo brez mazanja in so zaradi nacina izdelave v velikih serijah s tehnologijo injekcijskega brizganja v vecgnezdem orodju praviloma cenejši. Šibka la-stnost polimernih zobnikov je njihova obcutljivost na višje temperature, pa tudi nove oblike poškodb, ki so odvisne od stopnje obremenitve in številnih drugih parametrov pri obratovanju zobnikov [1–3]. Mehanske lastnosti polimernih zobnikov je mogo-ce izboljšati z uporabo ojacitev, kot so steklena ali karbonska vlakna. Za zanesljivo delovanje je najbolj pomembno nadzorovati temperaturo zobnikov. Traj­nost zobniškega para je mogoce povecati z izbiro tribološko združljivega para polimernih materialov [4]. Za izracun nosilnosti kovinskih zobnikov so na voljo veljavni standardi, kot sta DIN 3990: 1987 [5] in ISO 6336: 2006 [6]. Za polimerne zobnike tako natancno doloceni standardi niso na voljo. Najpogo­steje uporabljena metoda za dimenzioniranje poli­mernih zobnikov je bila vec let nemška smernica VDI Dr. Jože Tavcar, univ. dipl. inž., Univerza v Lun­ du, Švedska, dr. Borut Cerne, mag. inž., prof. dr. Jože Duhovnik, univ. dipl. inž., dr. Damijan Zor­ ko, mag. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 2545 [7], ki je bila izdana leta 1981 in umaknjena leta 1996. Leta 2014 je bila objavljena nova smernica za konstruiranje plasticnih zobnikov VDI 2736 [8]. Nova smernica vsebuje poenostavljeno razlicico trdno­stnega izracuna kovinskih zobnikov po standardu DIN 3990: 1987 [5] in je dopolnjena z modelom iz­racuna temperature in obrabe zobnikov. Vendar ima smernica še vedno na voljo le zelo malo podatkov o polimernih materialih. Zato se konstrukterji soocajo s pomanjkanjem podatkov o polimernih materialih in jasnih navodil za preracun nosilnosti. Polimerni zobniki odpovejo zaradi razlicnih oblik poškodb. Glavne oblike vkljucujejo obrabo, utruja­nje materiala in poškodbe, ki jih povzroca povišana temperatura [2], [9]. Vrste poškodb se razlikujejo glede na obratovalne pogoje, ki dolocajo obreme­nitve, geometrijo zobnikov, parjenje materialov in izbrani nacin mazanja. Na primer: zobniška dvojica iz polimernih materialov bo pri sorazmerno visoki obremenitvi odpovedala zaradi prekomerne tempe­raturne obremenitve, pri manjši obremenitvi zaradi obrabe, v primeru mazanja pa gre pricakovati lom zob zaradi utrujanja materiala [2]. Zaradi velikega nihanja mehanskih lastnosti, triboloških pogojev in toplotne prevodnosti je obnašanje pri odpovedi polimernih zobnikov zelo raznoliko. Bravo et al. so predstavili pregled razlicnih oblik poškodb. S testi­ranjem polimernih zobnikov pod razlicnimi obre­menitvami je bilo potrjeno, da je oblika poškodbe mocno odvisna od obremenitve [10]. Natancnost napovedi loma kot posledice utrujanja je omejena zaradi pomanjkanja podatkov o materialih, kar ome­juje nadaljnjo uporabo polimernih zobnikov v težkih pogojih [10]. Pogosto se zgodi, da pride do kom­binacije vec oblik poškodb – npr. material se stopi in zob se zlomi ali pa se zob obrabi in zlomi zaradi zmanjšane debeline. Razlicni avtorji so z razlicnimi metodami raziskovali vrste poškodb in pogoje, v katerih se te pojavijo: taljenje materiala in deforma­cija zob [2], [11], [12], lom zaradi utrujanja zobnega korena [13], [14], obraba [15], bocne obremenitve na aktivnem delu zoba [16]. Testiranje zobnikov na ustreznem preizkuševališcu za izvedbo testov dobe trajanja omogoca napoved, kakšna vrsta poškodbe se lahko pricakuje v aplikaciji. Glede na pricakova-no vrsto poškodbe zasnujemo geometrijo zobniške dvojice. O polimernih zobnikih je bilo izvedenih ve­liko raziskav, vendar je vsaka študija osredotocena na doloceno tehnicno vprašanje in njihovih rezul­tatov ne moremo posplošiti oziroma uporabiti za razlicne industrijske namene in pogoje obratovanja. Trenutno nemška smernica VDI 2736: 2014 [8] za polimerne zobnike ponuja najbolj temeljit pristop – upošteva razlicne nacine odpovedi in predlaga mo-dele za izracun. Pomanjkljivost omenjene smernice je, da poleg pomanjkanja razpoložljivih podatkov o polimernih materialih uporabniku ne daje celostne slike in ne upošteva vseh kriterijev za nacrtovanje in povezav med oblikami poškodb. Cilj izvedene razi­skave je bil izdelati celovit pristop za konstruiranje in preracun polimernih zobnikov. Predlagani postopek optimizacije temelji na algoritmu z vec kriteriji, ki hkrati upošteva vse kljucne kriterije za nacrtovanje. Predstavljeni veckriterijski pristop upošteva napeto­sti v korenu zoba, bocne obremenitve, temperaturo venca zobnika/boka, obrabo, deformacije zob, stro­ške in prostornino zobniške dvojice (enostopenjski prenosnik). Glavna prispevka raziskav sta veckrite­rijski model in sistematicen pregled medsebojnih povezav med razlicnimi kriteriji. Predstavljena so konstrukcijska pravila za izboljšanje zasnove zobni­kov glede na posamezne kriterije. Obcutljivost konstrukcijskih parametrov na kriterije sprejemljivosti polimernih zobnikov Polimerni zobniki imajo zaradi specificnosti in ra­znolikosti materialov vec omejitev, ki jih je potreb-no preveriti med nacrtovanjem: korenska trdnost, bocna trdnost, temperatura pri obratovanju, obra­ba, deformacija, kakovost zobnikov in koncna kako­vost vgradnje zobniške dvojice. Zasnova polimer­nih zobnikov mora upoštevati vse prej navedene kriterije. Najbolj kriticni kriteriji in oblika poškodb so doloceni z nivojem obremenitve, uporabljenim parom materialov in pogoji delovanja (hitrost vr­tenja, temperatura okolja, mazanje). Zasnova poli­mernih zobnikov je zahteven iterativen postopek, ki mora upoštevati in uravnotežiti vec kriterijev [2]. Konstrukter mora razumeti in poznati osnovne pri­stope, kako izboljšati posamezne kriterije polimer­ne zobniške dvojice [17]. Za bolj nazorno predstavi­tev je bil raziskan vpliv konstrukcijskih parametrov in analizirana njihova obcutljivost z racunalniškim programom OptiTooth, ki so ga razvili avtorji tega prispevka in je predstavljen v vec diagramih spodaj (slike 2, 5, 6 in 8). V naslednjih odsekih so povzeti racunski modeli za posamezne kriterije v skladu z VDI 2736: 2014 [8]. 2.1 Korenska napetost in bocni tlak (sF, sH) Vecji modul ali širina zobnika linearno vplivata na zmanjšanje napetosti v korenu zoba (enacba 1). Takšni ukrepi povecajo tudi velikost pogona (zob­nikov), kar veckrat ni sprejemljivo. Alternativna re-šitev je mogoca z uporabo zmogljivejšega ali oja-canega polimernega materiala, ki omogoca višjo raven dovoljenih obremenitev [14]. Napetost v ko­renu zoba lahko zmanjšamo s spreminjanjem oblike zoba – na primer s pozitivnim premikom profila ali z uporabo vecjega vpadnega kota profila. Korenska napetost je odvisna tudi od zaokrožitve v korenu, ki je pri izdelavi z odrezavanjem pogojena z radijem zaokrožitve rezalnega roba vrha zobnice. Pri izdela-vi z injekcijskim brizganjem imamo pri oblikovanju korenske zaokrožitve nekoliko vec svobode in jo lahko ustrezno prilagodimo. Algoritem za veckrite­rijsko optimizacijo neposredno ne upošteva razlic­nih tehnik, uporabljenih za izboljšanje zmogljivosti polimernih zobnikov, kot so: asimetricni zobni profil [18], spremenljiva širina zobnika [19], [20] ali hla­dilni vložki [21]. Da povecamo robustnost izvedene zobniške dvojice, lahko z dolocanjem mejnih vre­dnosti vsakega od navedenih kriterijev dosežemo razlicne izboljšave. Slika 2a prikazuje vpliv normalnega modula zoba na napetosti v korenu. V primeru konstantne medosne razdalje se z zmanjšanjem normalnega modula (šte­vilo zob se povecuje) napetost v korenu znatno po­veca. Obratno vpliva povecanje modula na zmanj­šanje korenske napetosti. Napetost v korenu sicer ni edini parameter, ki definira zmogljivost polimerne zobniške dvojice. Povecan modul socasno negativ-no vpliva na temperaturo zobnika, zlasti na manj­ši zobnik v paru. Vecje število zob (manjši modul) izboljša izkoristek prenosa in zato zmanjša telesno temperaturo zobnika (slika 2b). Takšno obnašanje predvideva tudi model za izracun telesne tempera­ture zobnikov po smernici VDI 2736, hkrati je bilo to potrjeno tudi na meritvah temperature testnih zob­nikov [14]. Iz navedenega sledi, da lahko v primeru, ko visoka temperatura kriticno vpliva na poškodbo zobnika, povecanje velikosti modula stanje še po­slabša. Velikost napetosti in temperatura zobnega korena sta bili izracunani v skladu s smernico VDI 2736. Nihanje korenske napetosti na sliki 2a je po­sledica razlicnih premikov profila (x1, 2) kot mehaniz-ma za prilagajanje doloceni medosni razdalji. Napetost v korenu zoba: ....t ....F=....F·....Fa·....Sa·....e·....ß· (1) ....·....n KF faktor dinamicnih obremenitev v korenu zoba YFa faktor oblike zoba YSa faktor koncentracije napetosti Ye faktor vpliva prekrivanja Yß faktor vpliva kota poševnosti Ft nazivna tangencialna sila b širina zobnika m normalni modul n Tlak na boku zob pri tribološko kompatibilnih ma-terialih ni kriticen [2]. V skladu z VDI 2736 bocne­ga tlaka ni potrebno preverjati v primeru majhnega števila obremenitvenih ciklov (<1000) ali pri suhem teku brez mazanja. Bocni tlak lahko zmanjšamo s skrbnim izborom geometrije zobnika (stopnja pre­kritja in ukrivljenost kontaktnih bokov zob) [13] in z dodajanjem ustreznih korekcij profila [22]. Poveca­nje širine in premera zobnika zmanjšuje bocni tlak s potenco 0,5, zato je njun vpliv zmanjšan glede na doseženi volumen zobniške dvojice. Enacba 2 pred­stavlja model VDI 2736 [8] za izracun tlaka na bok zoba. Za celovitejše razumevanje problematike veckri­terijske optimizacije moramo razumeti fizikalno ozadje posamicnega mehanizma okvare. Na osnovi primernega števila preizkusov (izbranih zobniških dvojic), pregleda poškodb razlicnih izvedb v indu­strijski praksi in pregleda literature ugotavljamo, da razlicne stopnje obremenitve in razlicni pogoji pri obratovanju ustvarjajo razlicne oblike poškodb [2]. Za boljše razumevanje naj navedemo nekaj znacil­nih primerov poškodb: (1) nenadne pulzne obreme­nitve lahko povzrocijo trenutni lom v korenu zob (slika 1); (2) kratkotrajna preobremenitev ustvarja trenutne visoke temperature, še posebej, ce je hi-trost vrtenja (in posledicno drsenja v kontaktu) vi-soka, kar povzroci deformacijo zob (slika 4) ali celo taljenje polimernega zobnika; (3) mazani polimerni zobniki v paru z jeklenim pastorkom obratujejo dlje, na koncu je oblika poškodbe najveckrat jamicenje (pitting) ali lom zob v korenu zaradi utrujanja [16] [23] in (4) obraba zob v primeru nemazanih zobni­ških dvojic [15]. Model napovedovanja odpovedi je bil na primeru zobniške dvojice, z jeklenim pogonskim zobnikom a) b) Slika 2 : (2a) Napetost v korenu zob. Povecevanje širine in modula linearno vpliva na zmanjšanje napetosti. (2b) Tele­sna temperatura zobnika v odvisnosti od normalnega modula. Parametri zobniškega para: medosna razdalja a = 50 mm, širina zobnika b = 10 mm, obremenilni moment Td = 0.5 Nm, hitrost vrtenja n = 2400 1/min, prestavno razmerje i = 4, koeficient trenja ” = 0.18 (POM/ PA66 par materialov). Podatki so izracunani v OptiTooth. in gnanim zobnikom iz polioksimetilena (POM), analiziran z metodo koncnih elementov (MKE) in potrjen s testi na preizkuševališcu [24]. Zaradi kraj­šega zapisa bomo v nadaljevanju zobniške dvojice oznacevali po principu pogonski / gnani (npr. jeklo / POM), kjer bo najprej naveden material pogon­skega zobnika, nato pa material gnanega. Rezultati testov so povzeti nasliki 3. Ugotavljamo, da za vsak par materialov zobniške dvojice lahko dolocimo mejno vrednost števila obremenilnih ciklov, kjer se prelomi kriticni kriterij trajnostnega loma v korenu zoba (korenska trdnost) v kriticni kriterij jamicenja na boku zoba (bocni površinski tlak). Poškodbe za­radi utrujanja na bokih zob, na primer jamicenje ali obraba, se lahko pojavijo v pogojih zmernih obre­menitev, medtem ko se poškodba utrujanja zaradi korenske obremenitve zob pojavi pri vecjih obre­menitvah, kot je opaženo pri POM [24] in PEEK [25]. V primeru zmanjšanja obremenitve se obli­ka poškodbe spremeni iz trenutnega loma zaradi preobremenitve v korenu v lom zaradi utrujanja v korenu. Dodatno zmanjšanje stopnje obremenitve podaljša dobo trajanja in oblika poškodbe se spre­meni v obrabo ali utrujanje na boku zoba (jamice­nje) (slika 3). Utrujanje boka zob je v vecini prime-rov mogoce doseci le z oljnim mazanjem, sicer prej nastopi odpoved zaradi povecane obrabe na boku zoba [16]. Podobne rezultate so dosegli Lu et al. [23] na paru materiala jeklo / PEEK. Meritve obrabe in mikro­topografija površine zoba so pokazale, da mikro­jamice v bližini kotalne tocke vodijo do koncnega loma zob pri zmernih obremenitvenih pogojih [23]. Material zobnika doloca tudi nacine odpovedi, Sa­rita et al. [26] so opazili jamicenje v bližini kotalne tocke pri suhih razmerah, ko so bili preizkušani zob­niški pari jeklo / PA66 izpostavljeni majhni obreme­nitvi. Ojacitev polimernih materialov s steklenimi vlakni znatno poveca najvecjo dopustno obreme­nitev v primeru dobe trajanja dolge nekaj milijo­ Bocni tlak na zobniku: v....t ·....H ·(....+1) ....H= (....Hx)·(2) (....·....1 ·....) skupina faktorjev ZHX faktor za bocno obremenitev KH prestavno razmerje nov obremenitvenih ciklov [14]. Polimerni materiali brez ojacitev so v primerjavi z ojacanimi v primeru dolgotrajnega delovanja vec deset milijonov ciklov (pri nižjih obremenitvah) manj obcutljivi na oblike poškodb z utrujanjem [14]. Zaradi navedenih ugo­tovitev je potrebno zobnike, izdelane iz ojacanih polimerov, posebej skrbno preizkusiti pri razlicnih pogojih obratovanja. 2.2 Temperatura zobnikov Temperatura pri obratovanju zobniške dvojice vpliva na dobo trajanja polimernih zobnikov, saj že sorazmerno majhne spremembe v temperaturi lahko pomembno vplivajo na mehanske lastnosti polimerov. Temperaturo zobnika med obratova­njem je mogoce zmanjšati z nižjim koeficientom trenja, boljšo toplotno prevodnostjo materialov ali z zmanjšanjem moci, ki se prenaša preko zobniške dvojice (enacba 3). Zmanjšanje trenja dosežemo s primernim izborom materialov zobniške dvojice in mazanjem [26], zmanjšanje moci pa z nižanjem momenta ali kotne hitrosti [27]. Ce je postavljena zahteva, da mora zobniška dvojica obratovati brez mazanja, je možna uporaba materiala z notranjim mazivom. Koeficient trenja ni lastnost posame­znega materiala, temvec para materialov, zato je potrebno tega skrbno izbrati [14], [28]. Vecanje polimernega zobnika izboljša odvajanje toplote in tako zmanjša temperaturo zobnika, zato je na­vadno kriticen manjši zobnik v paru. V vec apli­kacijah korenska temperatura zobnika in kontak­tna temperatura dolocata obliko poškodbe. Zato je natancno modeliranje temperaturnega stanja zobniške dvojice kljucnega pomena [3]. Cerne et al. [22] so upoštevali vpliv geometrijske kakovo­sti zobnikov na generacijo toplote. Dobra zasnova profila boka zoba lahko dodatno zniža tempera-turo zobnika [15]. Vec raziskovalcev je dokazalo tudi možnost implementacije modelov po meto- Slika 3 : Korelacija med obliko poškodbe korenskega in bocnega utrujanja glede na raven obremenitve in število obremenitev za POM-zobnike. Podatki so povzeti po Luju [24]. di koncnih elementov (MKE) za modeliranje tele­sne in bocne obratovalne temperature polimernih zobnikov v suhem teku [2, 29] in mazalnih pogojih [29]. Deformacija zob, kot je prikazano na sliki 4, ali celo taljenje zobnikov sta tipicni obliki poškod-be, ki ju pospeši oz. povzroci termicna preobreme­nitev zobnikov. Pogonski pastorek je v primeru redukcije hitrosti (i > 1) obremenjen bistveno bolj kot gnani zobnik. Korenska temperatura zobnika je višja v primeru majhne medosne razdalje (slika 5a), prav tako pa je število obremenitvenih ciklov za faktor prestav­nega razmerja vecje na pogonskem (malem zobni­ku) kot na gnanem (velikem). V industrijski praksi je zato pri reduktorjih pogosto uporabljena rešitev, da je za pastorek uporabljen bolj kakovosten mate­rial (npr. jeklo, aluminij itd.), ki ima vecjo dopustno obremenitev (korensko in bocno) in dobro prevaja toplotni tok iz aktivnega boka zoba ter tako posre­dno znižuje temperaturo na gnanem zobniku. Na sliki 5a je prikazano, kako se temperatura zob­nikov zmanjšuje s povecevanjem medosne razda­lje. Vecji zobniki omogocajo odvajanje toplote pri nižji temperaturi zaradi vecje površine. Pogonski zobnik mora imeti znatno višjo temperaturo, da omogoca enak pretok toplote kot vecji zobnik 2. Vecji zobnik ima tudi manjšo napetost v korenu zoba (slika 5b). Model za izracun kontaktne tem­perature po VDI 2736 ni realen [36], [39], saj je izracunana temperatura pogosto nad talilno tem­peraturo polimernih materialov. Kontaktno tem­peraturo je tudi težko izmeriti, zato je iz pred­stavljenih primerov veckriterijske optimizacije izkljucena. Temperatura zobnikov: ....f ....bulk =........+....·....·....v· (3) ....· ....·(....·....n)0.75 . o temperatura okolice P moc ” koeficient trenja H v stopnja izgub kf koeficient prenosa toplote z število zob v tangencialna hitrost a) b) Slika 5 : (5a) Temperatura zobnika in (5b) Napetost v korenu zoba glede na medosno razdaljo med zobniki. Para-metri para zobnikov: modul m = 1,0 mm, širina zobnika b = 10 mm, nivo obremenitve Td = 0,5 Nm, hitrost n = 2400 1/min, temperatura okolice .o = 30 °C, koeficient trenja ” = 0,18 (POM/PA66), prestavno razmerje i = 4. Preracun je bil izveden v OptiTooth 2.3 Obraba zobnikov Povecana stopnja obrabe je znacilna za zobniško dvojico, sestavljeno iz kovinskega in polimerne­ga zobnika, kjer sta trdoti kontaktnih površin zelo razlicni. Pravilna obdelava kovinskih zobnikov in ustrezna oblika vrha zoba bistveno zmanjšata sto­pnjo obrabe [15]. V primeru povecane obrabe se poškoduje geometrija zobnega profila. V prvi fazi se zaradi nepravilnega ubiranja povecajo vibracije, raven hrupa in temperatura, kasneje se zaradi pove-cane obrabe presek zob znatno zmanjša, kar vodi do loma zoba [15]. Znani so trije mehanizmi obrabe, ko je polimer v stiku s kovino: adhezivna, abrazivna in termicna obraba [30]. Pricakovalo bi se, da manjša hrapa­vost bokov zob jeklenih zobnikov zmanjša obrabo. Slika 6 : Obraba glede na širino zobnika za POM / PA66 in za zobniški par materiala jeklo / POM. Parametri zob­niškega para: z1 = 20, z2 = 80, m = 1 mm, NL = 107; Td = 0,5 Nm. Preracun izveden v OptiTooth. Študije so pokazale, da je obraba izredno gladkih površin primerljiva z obrabo sorazmerno hrapavih površin [31]. Kadar je površina pregroba, to pospeši obrabo polimera, saj hrapava površina trde kovine abrazivno obrablja polimer [31]. Obraba polimerov je odvisna od tega, kako globoko prodirajo vrhovi hrapave kovinske površine, od strižnega kota in dr­sne dolžine. V praksi se stopnja obrabe spreminja, saj se doline postopoma napolnijo z odstranjenim polimernim materialom, ki tvori prenosni sloj, kar zmanjša prodiranje kovinske površine, zato se po­sledicno upocasni odnašanje materiala [31]. Ugotovitev vec raziskovalcev je, da tribološki testi, kot je test »pin-on-disk«, ne dajejo dobre napove­di za obrabo zobnikov in da so testi z zobniškimi pari najboljša možnost za opredelitev koeficienta obrabe [32–34]. Cathelin [33] je predlagal izboljša­ve tehnik merjenja trdnosti, utrujanja in obrabe. Na-mesto testiranja po metodi »pin-on-disk« se dobijo primerljivejši rezultati za dolocitev koeficienta ob-rabe in koeficienta trenja s preskušanjem z dvema valjema [33]. Moder [35] je predstavil napredno na­pravo za izvajanje testa valj na valj z napredno teh­nologijo nadzora za suho in mazano obratovanje. Obraba v primeru tribološko združljivega para po­limernih materialov, kot je POM / PA66, ni kriticna oblika poškodbe [11]. Pogonski zobnik ima v prime-ru vecjih obremenitev znatno višjo stopnjo obrabe v primerjavi z gnanim zobnikom (slika 6). Zato je za pogonski zobnik priporocljiva uporaba odpor­nejšega materiala; pogosto uporabljena rešitev je uporaba kovinskega zobnika, ki omogoca bolj kom­paktno zasnovo pogona [15]. Vendar kovinski zob­nik na splošno poveca stopnjo obrabe polimernega zobnika v paru, kar pomeni, da je potrebno obrabo polimernega zobnika preveriti (slika 6). m = 1 mm, Td = 0,5 Nm, b = 10 mm, kw = 3,4 · 10-6 mm3/ (N·m)). Obraba: ....d·2·....·....L·....V·....w ....m= (4) (....·....·....Fl) Td moment obremenitve NL število obremenitvenih ciklov H v stopnja izgub k koeficient obrabe w b širina zobnika z število zob lFl dolžina aktivnega boka Model obrabe (enacba 4) iz VDI 2736 je linearno povezan z velikostjo obremenitve, s številom obre­menitvenih ciklov (NL) in koeficientom obrabe (k w). V vecini primerov obraba ni kriticna do nekaj milijo­nov obremenitvenih ciklov. Pri številu obremenitve­nih ciklov nad 106 pa obraba postane pomembna tudi pri majhnem koeficientu obrabe (k w) (slika 8). Nad 106 obremenitvenih ciklov je napredek obrabe pogosto bolj kriticen kot lom zaradi korenske obre­menitve, zlasti pri kombinacijah kovina / polimer pri suhem teku, kot je prikazano na sliki 7. Razlic­ni obratovalni pogoji dolocajo nacin okvare v paru materiala jeklo / PEEK. Pri suhem teku ali mazanju z mastjo je obraba prevladujoca oblika poškodbe [15]. Zobnik iz PEEK-materiala se zlomi v korenu zaradi zmanjšane debeline zob in ne zaradi utruja­nja ali povišane temperature. Ce zobniška dvojica iz materialov jeklo / PEEK obratuje v olju, se vzdr­žljivost izboljša in jamicenje na boku zoba postane znacilna oblika poškodbe [25]. 2.4 Deformacija zob Deformacije polimernih zobnikov so v primerja-vi s kovinskimi zobniki bistveno vecje. Ce želimo zmanjšati raven hrupa ali ce je zahtevana toleran-ca napake pri prenosu momenta majhna, moramo izracunati deformacije zob pogonskega in gnane­ga zobnika [36], [37]. Pri konstruiranju zobnikov iz enakih ali podobnih materialov (podoben elasticni modul materialov) se napaka pri prenosu zmanjša s povecanjem stopnje prekritja. Kadar se uporabljajo pomembno razlicni materiali (veckratna razlika ela­sticnega modula), je eden od nacinov za zmanjšanje velikosti napak pri ubiranju zagotavljanje uravnote­žene togosti zob med pogonskim in gnanim zob­nikom [38]. Ce so izpolnjene ostale konstrukterske zahteve, deformacija zoba ni kriticna. Deformacija zoba je vecja pri vecji obodni sili in manjša pri ve-cji širini zobnika ter pri vecjem modulu elasticnosti. Model za izracun deformacije zob po VDI 2736 je predstavljen v enacbi 5. Tabela 1 primerja defor­macije vrhov zob, dolocene po modelu VDI 2736 in z MKE-analizo. V primeru vecjega števila zob (m = 0,6 mm) je deformacija zob izracunana z MKE bistveno manjša kot po modelu VDI 2736, saj VDI­-model ne upošteva povecanja stopnje prekrivanja. Deformacija je predstavljena kot pomik vrha zoba, zato je deformacija vecjega zoba (m = 1 mm) vecja, ceprav je kot deformiranega zoba v resnici manjši kot pri m = 0,6 mm (tabela 1). Razlike med predlo­ženim poenostavljenim izracunom in MKE so od 10 % do 55 %, zato jih je pri natancnejših preracunih potrebno upoštevati oziroma moramo za natancno analizo deformacije zoba uporabiti MKE. Deformacija zoba: 7.5·....t (1 + 1 ....= · ) (5) (....·cos(....)) ....1 ....2 tangencialna sila Ft b širina zobnika ß kot poševnosti modul elasticnosti (1. zobnik, 2. zobnik) E1,2 Tabela 1 : Primerjava deformacije zob za razlicne sto­pnje obremenitve med modelom VDI 2736 in analizo MKE (par POM / PA66, širina zobnika b = 6 mm, d1 = d2 = 20 mm) modul = 1,0 mm z = z = 20 12 modul = 0,6 mm z = z = 40 12 Obremenitev [Nm] 0,4 0,5 0,6 deform. VDI 2736 [mm] 0,027 0,039 0,046 deform. FEM [mm] 0,031 0,034 0,040 deform. VDI 2736 [mm] 0,031 0,039 0,046 deform. FEM [mm] 0,020 0,025 0,030 2.5 Stroški in volumen V vecini primerov so podane konstrukcijske zahte­ve po visokozmogljivih zobnikih z nizkimi stroški in v majhnem prostoru. Znacilni parametri, ki do-locajo zmogljivost zobniške dvojice, kot so koren-ska napetost, temperatura, obraba in deformacije, se spreminjajo s povecevanjem velikosti zobnikov. Praviloma zagotavljajo vecjo zmogljivost pri preno­su moci, obratno sorazmerno pa povecajo stroške izdelave in volumen (porabo materiala) za posame­zno konstrukcijsko rešitev. Uporaba visokozmoglji­vih polimerov z notranjim mazanjem in ojacitvenimi vlakni lahko zmanjša prostornino, posredno pa lah­ko znatno vpliva na višje stroške zobniških dvojic. K višji zmogljivosti zobnikov lahko pomembno pri­spevata tudi vecja kakovost zobnikov in kakovost namestitve [22]. Zato se v primeru zahtevanih ve-cjih natancnosti geometrije polimernih zobnikov namesto tehnologije brizganja praviloma upora­blja tehnologija rezkanja. Za kompaktno izvedbo z manjšimi dimenzijami je za pogonski zobnik pogo-sto uporabljen kovinski material. Predstavljeni model za izracun stroškov izdelave zobniške dvojice je zmnožek prostornine, gostote materiala, stroškov materiala zobnika in stroškov izdelave (enacba 6). Konstrukter mora najti ravno­vesje med funkcionalnimi zahtevami, znacilnostmi materialov, prostornino in stroški. Avtorji predlaga­jo dolocitev stroškov izdelave in materialov glede na kontekst uporabe in kompetence dobavitelja zobnikov. Poznavanje stroškov in parametrov, ki vplivajo na stroške, je pomembno že v fazi idejne zasnove, zato je potrebno cim prej preveriti kljuc­ne parametre pri nacrtovanju. Hkratno upoštevanje tehnicnega in stroškovnega vidika pri polimernih zobnikih je glede na vedenje avtorjev izviren pri-stop v znanstvenih publikacijah. Stroški zobnikov: 2 ....=.........·....i·(....kgi+....pi) (6) ....=1 V1,2 volumen zobnikov 1,2 gostota materialov zobnikov 1,2 .1,2 strošek materiala na kg Ckg 1, 2 Cstrošek predelave materiala na kg p 1, 2 3 Povzetek o oblikah poškodb in kri­teriji za optimizacijo Povzetek o oblikah poškodb polimernih zobnikov in reference na izvedene raziskave so predstavljeni v tabeli 2. Oblike poškodb so dolocene s stopnjo obremenitve, vrsto mazanja, hitrostjo obratovanja in dvojico materialov v ubiranju. Med razlicnimi po­limernimi materiali obstajajo nekatere razlike, ven­dar je mogoce dolociti splošna pravila za konstrui­ranje. Temperaturna preobremenitev z deformacijo zobnikov je znacilna za pare polimernih zobnikov v primeru suhega teka, visoke stopnje obremenitve in velike vrtilne hitrosti. Delovanje v olju zmanjša trenje, bolje odvaja toploto in tako preprecuje to-plotne poškodbe. Doba trajanja se znatno podaljša, jamicenje (pitting) je tipicna oblika poškodbe za delovanje v olju. Lom v korenu zoba ali v kotalni tocki je pricakovana poškodba pri visoko obreme­njenih polimernih zobnikih, ki so mazani z mastjo. Oblika poškodbe z obrabo je znacilna za polimerne zobnike ki obratujejo v paru z jeklenim zobnikom, v primeru zmerne obremenitve in suhega teka ali celo pri mazanju z mastjo. Tabela 2 : Primerjava med obratovalnimi pogoji in oblikami poškodb z referencami na izvedene raziskave Pogoji obratovanja Oblika poškodbe, par materiala v ubiranju in reference Zelo visoka obremenitev Suhi tek, ce ni doloceno Visoka obremenitev Suhi tek, ce ni doloceno Nizka obremenitev Dolgotrajno obratovanje Suhi tek Taljenje zaradi visoke temperature: jeklo/PA66 [1]; PA66-GF30/PA66-GF30 [39]; jeklo/ PA66 [26]; jeklo/PEEK [23] Lom v korenu zoba zaradi preobremenitve: jeklo/POM – oljno mazanje [40],[16]; raz­licni materiali [10]; POM/PA6 [11]; POM/PA6 [12]; POM/POM [41]; POM/PA6 [42]; POM/ POM [27] Termicna deformacija zob: POM/PA6 [11]; POM/PA6 [12]; jeklo/POM – mazano z oljem [16] Lom zoba v kotalni tocki: PA66/PA66 [4]; jeklo/PA66 [26] Obraba zob: PA66/POM, POM/PA66 [4] Plasticna deformacija zob: jeklo/PA66 [1]; jeklo/PA66 [26]; POM/PA6 [11] Lom v korenu zoba zaradi preobremenitve: jeklo/ABS, jeklo/HDPE, jeklo/POM [2]; POM/PA6 [11]; POM/PA6 [42]; jeklo/PA66 [26]; PA66-GF*/POM, PPS-CF*/POM [14]; jeklo/POM – mazano z oljem [16], [40]; jeklo/PEEK – mazano z oljem [23]; jeklo/POM – mazano z oljem [24] Obraba zob: jeklo/ABS, jeklo/HDPE, jeklo/POM [2]; POM/POM [43] Lom zoba v korenu zaradi utrujanja: jeklo/PEEK [15]; jeklo/PEEK; jeklo/PA66-GF, jeklo/ PA66-CF [1]; PA66-GF/POM [14], PPS-CF/POM [14]; POM/PA6 [11]; POM/PA6 [12] Obraba zob: jeklo/PEEK [15], [44]; jeklo/PA66-GF[1]; jeklo/PA66-CF [1]; POM/POM [9]; razlicni materiali [10] Razpoke v predelu kotalne tocke: jeklo/PA66 [1] Nizka obremenitev Dolgotrajno obratovanje Mazano z oljem Jamicenje v predelu kotalne tocke: jeklo/PA66 [26] Jamicenje v predelu kotalne tocke in na bokih zoba: jeklo/PEEK [23]; jeklo/PEEK [25] Lom zaradi utrujanja v predelu kotalne tocke in proti vrhu zoba: jeklo/POM [45] [FII, 2020]; jeklo/POM [24] Poškodbe zaradi obrabe v podrocju blizu korena zoba: jeklo/PA66 [26] * GF – steklena vlakna, CF – karbonska vlakna Trajnost zobnikov se meri kot zmnožek hitrosti vr­tenja in casa delovanja tako, da je rezultat število obremenitvenih ciklov. Na dobo trajanja vplivajo razlicni pogoji delovanja: geometrija in kakovost zobnikov, stopnja obremenitve, temperatura okoli­ce, mazanje in material. Pomembno je vedeti, kako izbrati material zobnikov, z ojacitvenimi vlakni ali brez njih, in kako vplivati na napetost v korenu zob ali na temperaturo zobnika. Pravila, kako vplivati na konstrukcijske kriterije, so povzeta na sliki 9. Kon­strukter zobniškega pogona kombinira med razlic­nimi kriteriji in konstrukcijskim parametri ter v itera­tivnem postopku razvije visoko zmogljivo zasnovo pogona. Optimalno nacrtovanje in izracun razlicnih variant je mogoce podpreti z veckriterijsko funkcijo in racunalniškim programom, kot bo predstavljeno v drugem prispevku. Veckriterijski pristop upošteva primerno ravnovesje med vsemi omenjenimi kriteriji glede na delovne pogoje in konstrukcijske omejitve. 4 Zakljucki Glavni prispevek raziskave je celosten pristop pri konstruiranju polimernih zobnikov. Konstrukter mora razumeti in poznati, katere so predvidene oblike poškodb in kako lahko s spremembo kon­strukcijskih parametrov vpliva na razlicne krite­rije. Postopki za opredelitev razlicnih kriterijev so predstavljeni v uvodnem poglavju, povzetek, kako izboljšati vsakega od kriterijev za nacrtovanje, je podan na sliki 9. Korektivni ukrepi za konstrukcijske spremembe temeljijo na fizikalnem modelu posa­meznega kriterija. Konstrukcijska pravila ali smer-nice za zasnovo polimernih zobnikov in zobniških pogonov temeljijo na izkušnjah avtorjev, zbranih med vecletnim preizkušanjem polimernih zobnikov, izvajanja aplikativnih projektov in pregleda publika­cij [2], [3], [11], [14], [15]. Kriteriji za nacrtovanje so predstavljeni skupaj s ti-picnimi oblikami poškodb. Oblike poškodb so odvi­sne od stopnje obremenitve, števila obremenitvenih ciklov, mazanja, hitrosti vrtenja in izbranega materi­alnega para. Soodvisnosti med razlicnimi konstruk­cijskimi parametri so predstavljene v vec diagramih. Prispevek ilustrativnih diagramov je boljše razume­vanje, katere so šibke tocke zobniškega para, na primer, da ima manjši zobnik v paru bistveno viš­jo temperaturo, kar posledicno vpliva na trdnost in obrabno odpornost polimernega materiala. Karakterizacija dobe trajanja in poškodbenega me-hanizma zobnika se izvede pri vnaprej izbrani ge­ometriji zobnika, doloceni temperaturi in hitrosti vrtenja. Ce se geometrija in obratovalni pogoji v aplikaciji in izracunu z natancnimi dimenzijami bi-stveno razlikujejo od pogojev pri preizkušenih zob­nikih, sta zanesljivost predvidevanja dobe trajanja in natancnost izracuna nižji. Optimizacija geometrije zobnikov temelji na poznavanju trdnostnih karakte­ristik materiala, ki morajo upoštevati temperaturne in snovne transformacije. Brez zanesljivih podatkov o materialu ni mogoce natancno optimirati zobni­kov, še posebej v primeru uporabe razlicnih viso­kozmogljivih materialov. Zato se je raziskovalna skupina LECAD usmerila v sistematicno testiranje razlicnih kombinacij polimernih materialov in do-locanje njihovih karakteristik, ki so pomembne za veckriterijski preracun. Predstavljeno gradivo je izhodišce za veckriterijski model in algoritem za racunalniško podprto optimi­zacijo polimernih zobnikov. Podrobnejša predstavi­tev bo podana v naslednji številki revije Ventil. Reference [1] S. Senthilvelan, R. Gnanamoorthy, Damage Mechanisms in Injection Molded Unrein­forced, Glass and Carbon Reinforced Nylon 66 Spur Gears, Appl. Compos. Mater. 11 (2004) 377–397. https://doi.org/10.1023/B:AC­MA.0000045313.47841.4e. [2] P. K. Singh, Siddhartha, A. K. Singh, An inves­tigation on the thermal and wear behavior of polymer based spur gears, Tribol. Int. 118 (2018) 264–272. https://doi.org/10.1016/j.tri­boint.2017.10.007. [3] B. Cerne, M. Petkovšek, J. Duhovnik, J. Tavcar, Thermo-mechanical modeling of polymer spur gears with experimental validation us­ing high-speed infrared thermography, Mech. Mach. Theory. 146 (2020) 103734. https://doi. org/10.1016/j.mechmachtheory.2019.103734. [4] K. Mao, W. Li, C.J. Hooke, D. Walton, Fric­tion and wear behaviour of acetal and nylon gears, Wear. 267 (2009) 639–645. https:// doi.org/10.1016/j.wear.2008.10.005. [5] DIN 3990: Calculation of load capacity of cylindrical gears, German national standard, (1987). [6] ISO 6336: Calculation of load capacity of spur and helical gears, Parts 1-6, International standard, (2006). [7] VDI 2545: Zahnräder aus thermoplastischen Kunststoffen, (1981). [8] VDI 2736: Blatt 2, Thermoplastische Zahn­räder, Stirngetriebe, Tragfähigkeitsberech­nung. VDI Richtlinien, (2014). [9] M. Jain, S. Patil, S.S. Ghosh, A review on fail­ure characteristics of polymeric gears, AIP Conf. Proc. 2148 (2019) 030057. https://doi. org/10.1063/1.5123979. [10] A. Bravo, D. Koffi, L. Toubal, F. Erchiqui, Life and damage mode modeling applied to plastic gears, Eng. Fail. Anal. 58 (2015) 113–133. https://doi.org/10.1016/j.engfaila­nal.2015.08.040. [11] A. Pogacnik, J. Tavcar, An accelerated mul­tilevel test and design procedure for poly­mer gears, Mater. Des. 1980-2015. 65 (2015) 961–973. https://doi.org/10.1016/j.mat­des.2014.10.016. [12] B. Trobentar, S. Kulovec, G. Hlebanja, S. Glodež, Experimental failure analysis of S-polymer gears, Eng. Fail. Anal. 111 (2020) 104496. https://doi.org/10.1016/j.engfaila­nal.2020.104496. [13] D. Zorko, S. Kulovec, J. Tavcar, J. Duhovnik, Different teeth profile shapes of polymer gears and comparison of their performance, J. Adv. Mech. Des. Syst. Manuf. 11 (2017) JAMDSM0083–JAMDSM0083. https://doi. org/10.1299/jamdsm.2017jamdsm0083. [14] J. Tavcar, G. Grkman, J. Duhovnik, Accelerated lifetime testing of reinforced polymer gears, J. Adv. Mech. Des. Syst. Manuf. 12 (2018) JAMDSM0006–JAMDSM0006. https://doi. org/10.1299/jamdsm.2018jamdsm0006. [15] D. Zorko, S. Kulovec, J. Duhovnik, J. Tavcar, Durability and design parameters of a Steel/ PEEK gear pair, Mech. Mach. Theory. 140 (2019) 825–846. https://doi.org/10.1016/j. mechmachtheory.2019.07.001. [16] C. Hasl, C. Illenberger, P. Oster, T. Tobie, K. Stahl, Potential of oil-lubricated cylindrical plastic gears, J. Adv. Mech. Des. Syst. Manuf. 12 (2018) JAMDSM0016–JAMDSM0016. https:// doi.org/10.1299/jamdsm.2018jamdsm0016. [17] J. Tavcar, J. Kos, D. Zorko, J. Duhovnik, A mul­ti-criteria polymer gears design optimisation procedure, in: Proc. 3rd Int. Conf. High Per­form. Plast. Gears 2019, Garching/Munich, Germany, 2019: pp. 1473–1484. [18] A. Karthik Pandian, S.S. Gautam, S. Senthil­velan, Experimental and numerical investiga­tion of the bending fatigue performance of symmetric and asymmetric polymer gears, Proc. Inst. Mech. Eng. Part J. Mater. Des. Appl. (2020) 1464420720909486. https:// doi.org/10.1177/1464420720909486. [19] H. Düzcükoglu, PA 66 spur gear durability improvement with tooth width modification, Mater. Des. 30 (2009) 1060–1067. https://doi. org/10.1016/j.matdes.2008.06.037. [20] H. Imrek, Performance improvement method for Nylon 6 spur gears, Tribol. Int. 42 (2009) 503–510. https://doi.org/10.1016/j.tribo­int.2008.08.011. [21] P.K. Singh, Siddhartha, A.K. Singh, An inves­tigation on the effects of the various tech­niques over the performance and durability of polymer gears, 5th Int. Conf. Mater. Process. Charact. ICMPC 2016. 4 (2017) 1606–1614. https://doi.org/10.1016/j.matpr.2017.01.184. [22] B. Cerne, D. Zorko, J. Duhovnik, J. Tavcar, R. Zavbi, Flash Temperature Analysis Method for Polymer Gears With Consideration of Deviations in Meshing Kinematics, in: IDETC­CIE2019, Volume 10: 2019 International Power Transmission and Gearing Conference, 2019. https://doi.org/10.1115/DETC2019-97824. [23] Z. Lu, H. Liu, C. Zhu, H. Song, G. Yu, Identifi­cation of failure modes of a PEEK-steel gear pair under lubrication, Int. J. Fatigue. 125 (2019) 342–348. https://doi.org/10.1016/j.ijfa­tigue.2019.04.004. [24] Z. Lu, C. Zhu, H. Song, G. Yu, The effect of injection molding lunker defect on the dura­bility performance of polymer gears, Int. J. Mech. Sci. in print (n.d.). [25] C.M. Illenberger, T. Tobie, K. Stahl, Flank load carrying capacity of oil-lubricated high per­formance plastic gears, Forsch. Im Inge-nieurwesen. 83 (2019) 545–552. https://doi. org/10.1007/s10010-019-00332-x. [26] B. Sarita, S. Senthilvelan, Effects of lubricant on the surface durability of an injection mold­ed polyamide 66 spur gear paired with a steel gear, Tribol. Int. 137 (2019) 193–211. https:// doi.org/10.1016/j.triboint.2019.02.050. [27] D. Miler, M. Hoic, Z. Domitran, D. Žeželj, Pre­diction of friction coefficient in dry-lubricat­ed polyoxymethylene spur gear pairs, Mech. Mach. Theory. 138 (2019) 205–222. https://doi. org/10.1016/j.mechmachtheory.2019.03.040. [28] B. Cerne, J. Duhovnik, J. Tavcar, Semi-analyt­ical flash temperature model for thermoplas­tic polymer spur gears with consideration of linear thermo-mechanical material character­istics, J. Comput. Des. Eng. (2019). https:// doi.org/10.1016/j.jcde.2019.03.001. [29] C. M. C. G. Fernandes, D. M. P. Rocha, R. C. Martins, L. Magalhăes, J. H. O. Seabra, Fi­nite element method model to predict bulk and flash temperatures on polymer gears, Tribol. Int. 120 (2018) 255–268. https://doi. org/10.1016/j.triboint.2017.12.027. [30] G. W. Stachowiak, A. W. Batchelor, Engineer­ing tribology, 4. ed, BH, Butterworth-Heine-mann/Elsevier, Amsterdam, 2014. [31] J. Moder, F. Grün, F. Summer, M. Kohlhauser, M. Wohlfahrt, Application of high performance composite polymers with steel counterparts in dry rolling/sliding contacts, Polym. Test. 66 (2018) 371–382. https://doi.org/10.1016/j. polymertesting.2018.01.009. [32] N. A. Wright, S. N. Kukureka, Wear test­ing and measurement techniques for pol­ymer composite gears, Wear. 251 (2001) 1567–1578. https://doi.org/10.1016/S0043­1648(01)00793-1. [33] J. Cathelin, Material data for advanced plas­tic gear simulation, Int. Conf. Gears 2019 Gar-chingMunich Ger. VDI-Berichte. 2355 (2019) 1379–1390. [34] S. Matkovic, A. Pogacnik, M. Kalin, Compari­son between VDI 2736 wear calculation and experimentally obtained results, Int. Conf. Gears 2019 GarchingMunich Ger. VDI-Beri­chte. (n.d.) 1311–1321. [35] J. Moder, F. Grün, M. Stoschka, I. Gódor, A Novel Two-Disc Machine for High Precision Friction Assessment, Adv. Tribol. 2017 (2017) 1–16. https://doi.org/10.1155/2017/8901907. [36] J. Cathelin, E. Letzelter, M. Guingand, J.-P. de Vaujany, L. Chazeau, Experimental and Nu­merical Study of a Loaded Cylindrical PA66 Gear, J. Mech. Des. 135 (2013). https://doi. org/10.1115/1.4023634. [37] B. Banodiya, V. K. Karma, Measurement of transmission error in spur gears, Int. Res. J. Eng. Technol. 4 (2017) 2369–2375. [38] P. K. Meuleman, D. Walton, K. D. Dearn, D. J. Weale, I. Driessen, Minimization of trans­mission errors in highly loaded plastic gear trains, Proc. Inst. Mech. Eng. Part C J. Mech. Eng. Sci. 221 (2007) 1117–1129. https://doi. org/10.1243/09544062JMES439. [39] R. Yakut, H. Düzcükoglu, Examining the Abrasion Behaviour of PA 66 Gears in Differ­ent Cycles, Adv. Mater. Sci. Eng. 2014 (2014) 721731. https://doi.org/10.1155/2014/721731. [40] C. Hasl, P. Oster, T. Tobie, K. Stahl, Bending strength of oil-lubricated cylindrical plastic gears, Forsch. Im Ingenieurwesen. 81 (2017) 349–355. https://doi.org/10.1007/s10010-017­0224-2. [41] J. Duhovnik, D. Zorko, L. Sedej, The effect of tooth flank geometry on the lifetime of in­jection moulded polymer gears, in: Proc. Int. Conf. High Perform. Plast. Gears 2015, Garch­ing, 2015: pp. 1203–1218. [42] J. Duhovnik, D. Zorko, L. Sedej, The effect of the teeth profile shape on polymer gear pair properties, Teh. Vjesn. – Tech. Gaz. 23 (2016). https://doi.org/10.17559/TV­20151028072528. [43] K. Mao, P. Langlois, Z. Hu, K. Alharbi, X. Xu, M. Milson, W. Li, C.J. Hooke, D. Chetwynd, The wear and thermal mechanical contact behaviour of machine cut polymer gears, Wear. 332–333 (2015) 822–826. https://doi. org/10.1016/j.wear.2015.01.084. [44] M. Kurokawa, Y. Uchiyama, S. Nagai, Perfor­mance of plastic gear made of carbon fib­er reinforced poly-ether-ether-ketone: Part 2, Tribol. Int. 33 (2000) 715–721. https://doi. org/10.1016/S0301-679X(00)00111-0. [45] Loading capacity of medium-module POM gear under oil lubrication, Forsch. Im Inge-nieurwesen. (In print). Multicriteria approach to polymer gear design Abstract: Reliable polymer gear design remains to date an open challenge due to a lack of data regarding the spe­cific properties of polymer materials and due to complex relationships between the gears’ geometric pa­rameters and the applied running loads. Several standards (BS 6168: 1987, JIS B 1759: 2013) and guidelines (VDI 2736) are available for designing polymer gears, however, all of them hold certain limitations. In most cases, engineers do not have the full picture regarding the interactions between all design parameters, which often leads to multiple design iterations and prototypes before an ideal design solution can be ob­tained. In this contribution, a systematic analysis of the main design criteria for cylindrical polymer gears is presented, i.e. the root and flank strength, temperature, wear, deformation, gear quality, installation qual­ity, volume and production costs. The sensitivity and interdependence between different parameters are presented in a number of illustrative diagrams. The article concludes with an overview of the most typical gear failure modes exhibited by different material pairs at various load levels and a systematic and con­cise guideline how to improve key design criteria in order to achieve a viable solution. In the subsequent journal edition, a further presentation of a custom developed algorithm for a multicriteria optimization of polymer gears will be presented along with a case study implementation. Keywords: polymer gears, design, failure modes, optimization Zahvala Raziskavo je delno financiral projekt MAPgears (projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, pogodba št. C3330-18-952014), delno pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (pogodba št. 630-33 / 2019-1). Projekt 'Razvoj centralnega pogona za e-bike' prejemnik ZLATEGA NACIONALNEGA PRIZNANJA ZA INOVACIJE GZS Raziskovalci laboratorija LeCAD so prispevali k razvoju pogonskega sistema z ohišjem Storitve LeCADa za industrijo: svetovanje in ekspertna podpora pri razvoju izdelkov, razvoj izdelkov na kljuc, podatkovna analitika pri razvoju izdelkov, napredne numericne simulacije, testiranje polimernih zobnikov, aplikacije superracunalništva. pRiložnostipouka nadaljavo. jihboMo znaliizkoRistiti v pRihodnje? Vesna Trancar Izvlecek: Ko je covid-19 zaprl vrtce, šole in fakultete in zahteval ucenje na daljavo, so bile stvari videti zapletene. Nenadoma so se bili ucenci in ucitelji primorani prilagoditi novim zmožnostim posredovanja in usvajanja novega znanja. Mnogi so se z ucenjem na daljavo srecali prvic. Kljub zacetnemu nelagodju koristi ucenja na daljavo vsekakor obstajajo. V prispevku prikazujem najpogostejše oblike ucenja na daljavo; kljucna nacela, na katera moramo biti pozorni, ko se lotevamo izobraževanja na daljavo; primerjam pouk na daljavo s klasicnim, tradicionalnim modelom ucenja in izpostavljam prednosti, ki jih ponuja e-ucenje. Kljucne besede: pouk na daljavo, videokonferenca, sinhrono ucenje, spletni tecaji, spletne nevarnosti 1 Uvod Pandemija covida-19 je ostro zaznamovala nacin ži­vljenja in tudi nacin izobraževanja povsod po svetu. Ker so številne vlade zaradi eksponentnega širjenja virusa covid-19 izobraževalnim institucijam naroci­le, naj prenehajo s klasicnim poucevanjem, so mo­rale te skoraj cez noc preiti na virtualno poucevanje. Takšen hitri in nujni poseg v izobraževalni sistem postavlja nove pragmaticne smernice uciteljem, ravnateljem in državnim uradnikom, ki morajo ob-vladovati spremembe v izobraževalnem sistemu, hkrati se rojevajo tudi neizbežne posledice, ki jih prinaša ta nenadna sprememba. Ena izmed posle­dic takega ravnanja se danes kaže v veliki zaskr­bljenosti ucencev (v nadaljevanju s pojmom ucenci mislim tudi na dijake in študente), da bodo dolgo­trajno prikrajšani za znanja, ki bi jih sicer pridobili v razmerah klasicnega pouka. Gre za tiste ucence, ki prehajajo iz osnovne v srednjo šolo ali iz srednje šole na fakulteto oziroma za tiste, ki že vstopajo na trg dela. 2 Ucenje na daljavo S pojmom ucenje na daljavo razumemo kakršnokoli obliko izobraževanja na daljavo, pri kateri ucenec fi-zicno ni prisoten pri pouku [1, 2]. Ucenje na daljavo je lahko tudi delna oblika kombiniranega ucenja, s pomocjo katerega uresnicujemo ucni nacrt [3]. Tuji Dr. Vesna Trancar, univ. dipl. inž., ŠC Ptuj viri [1, 2] navajajo, da ima ucenje na daljavo v pri­merjavi s tradicionalnimi ucnimi metodami številne prednosti. Internet kot najpomembnejši oblikovalec pouka na daljavo zabriše mejo med tem, kar je blizu, in tem, kar je dalec. Zaradi tega pouk na daljavo podira sedanjo paradigmo izobraževanja [2]. Medtem ko bodo ucitelji še naprej sestavni del življenja vsake­ga ucenca, bo sodobna tehnologija premostila fizic­ni prostor med ucitelji in ucenci. Ucenje na daljavo je že kar nekaj let sestavni del programov številnih izobraževalnih ustanov, ki izkorišcajo prednosti to-vrstnega prenosa znanja. V casu covida-19 ta nacin ucenja predstavlja rešitev za vse izobraževalne in-stitucije, od osnovnih in srednjih šol pa vse do fakul­tet [4, 2]. V nadaljevanju si poglejmo najpogostejše oblike ucenja na daljavo: • Videokonference so pogosto orodje, kjer lahko ucenci in ucitelji med seboj sodelujejo podobno kot v razredu. • Sinhrono ucenje je oblika ucenja na daljavo, pri kateri se vsi ucenci ucijo hkrati, pogosto celo na enem mestu, ucitelj pa je na drugem mestu ozi­roma kraju. • Asinhrono ucenje je manj povezana oblika uce­nja na daljavo. Ucenci namesto spletnega pouka v živo dobijo spletne ucne naloge z dolocenim rokom za oddajo. Ucenci se samostojno nauci­jo potrebno vsebino, ce želijo, da bodo nalogo znali pravilno rešiti. • Spletni tecaji z odprtim urnikom predstavljajo doloceno vrsto asinhrone zaposlitve za ucence. Razlika je ta, da ucitelj ne doloci roka za odda­jo naloge. Ucenci si sami organizirajo cas in sa­mostojno dolocijo, kdaj in kako se bodo snov naucili. • Spletni tecaji z dolocenim urnikom se razlikujejo od prejšnje oblike po tem, da od ucenca zahte­vajo, da ob tocno dolocenem casu obišce dolo-ceno spletno mesto in se udeleži tecaja. • Racunalniško podprto izobraževanje na daljavo je oblika poucevanja za dolocen cas in poteka na racunalnikih, pametnih telefonih, tablicah, obicajno pa tudi v racunalniškem laboratoriju. • Hibridno ucenje je posebna vrsta kombinirane­ga ucenja, pri katerem so ucenci prisotni pri uri pouka na enem mestu, nekateri drugi ucenci pa so fizicno prisotni na drugem mestu. V cem se ucenje na daljavo razlikuje od tradicionalnega ucenja? Zagotovo je poucevanje v živo odlicno. Stik iz oci v oci med uciteljem in ucencem predstavlja viso­ko stopnjo obojestranskega sporazumevanja. Ce­prav tega vedno ni mogoce izvesti, se zdi, da je tovrstna »živa« povezava vseeno veliko lažja. Iz­obraževanje na daljavo se od tradicionalnega iz­obraževanja mocno razlikuje. Toda, kaj to tocno pomeni? Izobraževanje na daljavo omogoca vecjo svobodo, tako za ucence kot za ucitelje, zahteva pa višjo stopnjo samodiscipline in konstruktivnega nacrtovanja [2]. Vsekakor svoboda zahteva tudi samodisciplino ucenca. Ucenec mora znati obvladovati cas in ustrezno nacrtovati svoj urnik. To velja predvsem za tiste naloge in zadolžitve, ki mu jih naloži ucitelj v sistemih, ki ne zahtevajo ucenceve prisotnosti ob tocno dolocenem casu in na tocno dolocenem vi­deo predavanju. Enako velja za ucitelja. Pouceva­nje na daljavo od ucitelja zahteva visoko stopnjo organiziranosti, napora in delo v t. i. nepredvide­nih razmerah. Slednje pomeni, da mora biti ucitelj zaradi morebitnih dodatnih pojasnil ucencem na razpolago ves cas, tudi izven rednega delovnega casa [2]. Obdobje covida-19 je dokazalo, da ucenje na dalja­vo ni samo potrebno, temvec je ena izmed boljših alternativ klasicnemu pouku v dani situaciji. Prav zato v nadaljevanju predstavljam najpogostejše prednosti izobraževanja na daljavo. 4 Prednosti ucenja na daljavo Prilagodljivost ucencev Kljucna prednost izobraževanja na daljavo je njegova prilagodljivost. Ucenci sami izberejo cas, kje in kako se bodo ucili. Za tiste, ki želijo »neposreden« stik z uciteljem v živo, so na voljo videokonference [2, 5]. Enostavnost uporabe spletnih orodij Preprostost uporabe izbranega orodja je vedno kljuc do uspeha. Vsak sistem, ki ga sprejmemo za ucenje na daljavo, mora biti prijazen do vseh upo­rabnikov. To pomeni, da sistem omogoca uporabo digitalne table, ustvarjanje in izmenjavo medijev, snemanje zaslona z zvokom, neposredno komuni­kacijo med ucenci in ucitelji, združljivost vec naprav hkrati in podobno [2]. Ucinkovitejša izraba casa Ker je vecina sistemov ucenja na daljavo dokaj pri­lagodljivih, je urnik video predavanj bolj povezan z njegovo vsebino kot pa s samim sistemom. Kljub temu je urnik pomemben dejavnik, ki ga je pri pou­ku na daljavo treba upoštevati [2]. Brez vožnje v šolo Med omenjeno pandemijo je vecina ljudi ostala doma. Starši so delali od doma, ucenci so se ucili na daljavo. To je koristno ne le iz financnih razlogov, temvec tudi zaradi prihranka casa. Tako ucitelji kot ucenci so lahko cas, ki bi ga izgubili z vožnjo v šolo in domov, izkoristili za priprave in ucenje [6]. Ucenje po individualnem urniku Ker je vecina sistemov ucenja na daljavo v tem po­gledu dokaj prilagodljivih, imajo ucenci vecjo svo­bodo pri oblikovanju lastnega urnika [2, 5, 6]. Manj stresno domace okolje Ceprav ucenci pogrešajo obšolske dejavnosti in medsebojno druženje, so mnogi med njimi pod manjšim stresom. Ucijo se lahko tam, kjer se pocu­tijo udobno. Le z enim klikom se povežejo do po­uka, sošolcev in uciteljev. V casu pouka na daljavo lahko ucenci lažje izpolnjujejo potrebe po hobijih in drugih opravilih. Pridobivanje vešcin upravljanja s casom Ucenje na daljavo ucence pripravi do tega, da se naucijo upravljati s casom in pravilno organizirati šolska opravila. Ti vešcini sta potrebni v vsakda­njem življenju, saj omogocata vzdrževanje ravno­vesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Ucen­ci, ki so sicer imeli natrpane urnike, imajo pri pouku na daljavo obcutno vec casa [2, 7]. 5 Obcutljiva podrocja pouka na daljavo Spletne nevarnosti Pouk na daljavo prinese tudi spletne nevarnosti. Ucenci izvajajo dodatne spletne aktivnosti, ki se jih pri tradicionalnem nacinu pouka niso lotevali. Omrežno okolje je namrec mesto, kjer se lahko poja­vijo številna varnostna tveganja: zlonamerni napadi, vdor hekerjev, prestrezanje informacij, onemogo-canje storitev, spreminjanje podatkov in podobno. Omrežna varnost je ena izmed pomembnih varno­stnih vprašanj e-ucenja [8]. Zato je treba ucence pri pouku na daljavo opozarjati na varno rabo interne­ta in ustrezno uporabo programske opreme. 6 Priprava ucencev in uciteljev na pouk na daljavo V prvi vrsti mora šola zagotoviti, da ucenci v casu pouka v šoli prejmejo vse potrebno gradivo oz. li­teraturo. Ucitelje je treba »opolnomociti« s spletnimi orodji, ki omogocajo delitev dela med ucitelji in oddelki, z mehanizmi, s katerimi ucitelji ostanejo v stiku za medsebojno podporo, in orodji, ki omogocajo do-datno izobraževanje o tehnologijah ucenja. 7 Razlicni ucenci imajo razlicne potrebe Zavedanje, da imajo razlicni ucenci razlicne potre-be, je izrednega pomena pri izvajanju pouka na da­ljavo. Pandemija covida-19 je zmotila življenje vseh ucencev, ne samo z vidika ravni in poteka izobra­ževanja, ampak tudi glede na nivo, ki so ga v izbra­nih izobraževalnih programih že dosegli. Izpostaviti gre predvsem tiste, ki koncujejo doloceno fazo izo­braževanja in prehajajo v drugo. S tem mislimo na tiste, ki prehajajo iz osnovne v srednjo šolo ali iz srednjega izobraževalnega procesa v terciarni. Prav slednji se soocajo s posebnimi izzivi, saj utecenega šolskega kurikula in ocenjevanja ne morejo izpeljati na obicajen nacin. Poleg tega se pristopi k ucenju na daljavo ne raz­likujejo zgolj med primarnim, sekundarnim in ter­ciarnim izobraževanjem. Izpostavljeni so predvsem programi poklicnega in srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Navsezadnje bodo maturanti prav teh izobraževalnih progra­mov imeli kljucno vlogo pri oživljanju gospodar­stva. Dijaki srednjih poklicnih in srednjih strokovnih šol namrec del svoje izobraževalne poti preživijo v podjetjih na t. i. prakticnem usposabljanju z delom, študenti višjih strokovnih šol pa se prakticno izobra­žujejo pri bodocih delodajalcih. Vsekakor je praktic­no usposabljanje z delom ena izmed pomembnih sestavin omenjenih izobraževalnih programov, saj dajejo nepogrešljiva prakticna znanja, izkušnje in kompetence [2]. 8 Težave z informacijsko-komunikacij­sko tehnologijo Pri pouku na daljavo se nekateri ucenci kot tudi ucitelji srecujejo s številnimi težavami, povezanimi z uporabo racunalniške opreme in dostopom do dovolj hitrega interneta (omrežnega ali mobilne­ga). Na drugi strani se nekateri starši soocajo tudi z omejenimi financnimi zmožnostmi, kar posledicno pomeni, da otrokom ne morejo zagotovili ustrezne racunalniške opreme. Prav v casu krize covida-19 pogosto ni mogoce zagotoviti z informacijami podprtega nakupa cenovno ugodnih racunalnikov. Težave pri uporabi IKT-opreme pa izhajajo tudi iz tega, da nekateri starši nimajo zadostnega racunal­niškega znanja, da bi otrokom lahko pomagali pri delu z racunalnikom in drugo IKT-opremo. 9 Pomiritev ucencev in staršev Vodstvo šol se mora zavedati, da gre za »težke« case tako za ucence kot tudi za ucitelje in starše. Ceprav pristojne institucije na razlicne nacine uva­jajo spremembe na podrocju izobraževanja, bi mo­rale v prvi vrsti delovati pomirjujoce. Poleg omenjenega je treba poskrbeti tudi za tiste ucence, katerih starši ne nudijo zadostne material-ne podpore za ucenje na daljavo ali pa je domace okolje zaradi motecih razlogov ucenju nenaklonje-no. Podobno velja za primere, kadar se srecujemo z ucenci s posebnimi potrebami ali z ucenci z nizko stopnjo motivacije [7]. 10 Ucni nacrti Katere ucne nacrte naj bi ucitelji uporabljali za uce­nje na daljavo med krizo covida-19? Praksa v tujini kaže, da se nekateri držijo predpisanega nacional­nega ucnega nacrta, drugi dopušcajo uciteljem ši­roko diskrecijsko pravico pri izbiri ucne vsebine [7]. Za obogatitev ucnega gradiva lahko ucitelji upora­bljajo kakovostna gradiva, ki jih ponujajo razlicna spletna mesta. 11 Kljucna nacela pri ucenju na daljavo Pri poucevanju na daljavo se gradi novo znanje, pri­dobivajo se specificne kompetence, ki jih ni mogo-ce usvojiti s klasicnim poukom v razredu. Ucenje na daljavo ima elemente družbene dejav­nosti, kar pomeni, da tako ucitelji kot naprednejši ucenci podpirajo in motivirajo šibkejše ucence. Kljucnega pomena so povratne informacije o usvo­jenem znanju. Ucenje na daljavo vkljucuje povratne informacije o doseženih rezultatih. Podporo nudi­jo virtualne vaje, forumi, virtualne skupine, on-line podpore, on-line razprave in ocene [9]. Ucitelj lahko vkljucuje v ucne aktivnosti vse ucence. Ucence spodbuja, usmerja, podpira in jih ohranja »aktivne« z najrazlicnejšimi spletnimi orodji. Naj­lažje ucitelj to doseže tako, da zastavi jasne poti in cilje, ki jim ucenci sledijo [10]. Ucitelj pri pouku na daljavo zagotavlja ucinkovito pot ucenja s tem, da ucencem daje obcutek za do-sežek in napredek [9]. 12 Zakljucek Pandemija covida-19 predstavlja velik izziv za vse deležnike izobraževanja. Ker je vecino držav v iz­redno kratkem casu dohitelo eksponentno širje­nje covida-19, so imele izobraževalne institucije zelo malo casa za pripravo na pouk na daljavo. Ucenje na daljavo ima kar nekaj prednosti, hkrati pa ima še veliko neizkorišcenega potenciala. Med prednostmi ne gre prezreti prilagodljivosti casa in prostora za ucenje, enostavnosti uporabe digi­talnih sredstev, samostojnosti pri dolocanju urni­ka, produktivne izkorišcenosti casa, ki ga ucenci izgubijo z vožnjo v šolo in iz nje, manj stresnega ucnega okolja in podobno. Vsekakor bo kriza covida-19 pustila tudi na po­drocju izobraževanja trajno sled. Povsod smo jo doživljali kot »moteco« silo, ki ni vplivala samo na zdravje in gospodarstvo, temvec je spremenila tudi nacin poucevanja, ucenja in komuniciranja z ucenci. Navsezadnje se je spremenil nacin doje­manja pomena izobraževanja in sam odnos druž-be do vzgojno-izobraževalnih institucij. Iluzorno bi bilo pricakovati, da nas v prihodnje ne more vec nic presenetiti. In tako, kot trdi Senetoc­nik (2006), »prvi korak je ucenje o socialnih silni­cah našega življenja, ki dolocajo smeri vsakdanjih dogodkov, drugi je ucenje o procesu ucenja, nato pa še o tem, kako nadgrajevati sposobnosti za ucenje pri sebi in drugih« [7], morata ucenje in prilagajanje spremembam postati naš vsakdan. Zato lahko v prihodnosti pricakujemo pospešeno preobrazbo tradicionalnega ucenja v t. i. odpr-to ucenje. Delovati bo potrebno v smeri optimi­zacije uporabe razpoložljivih spletnih aplikacij in sistema za upravljanje ucenja. Prehojena pot nam je dala zagon, da ustvarimo kulturo, ki podpira sprejemanje inovativnih praks, hkrati pa dviguje kakovost pouka. Z drugimi besedami: spremeniti je treba, kar je zastarelo, in ohraniti tisto, kar je bilo v casu pouka na daljavo izjemno. In prav to, kar je bilo izjemno, mora postati praksa, smernica obvladovanja stresnih situacij in nenadnih spre­memb. Literatura in viri [1] Skills for employment (2020): TVET Institu­tions. Dostopno na https://www.skillsforem-ployment.org/KSP/en/Sources/TVETinstitu­tions/index.htm. [2] View Sonic (2020): What Is Distance Learn­ing? And Why Is It So Important? Dostopno na https://www.viewsonic.com/library/edu­ cation/what-is-distance-learning-and-why­is-it-so-important/. [3] Grant, J. (2015): Distance learning in medical education. The Art of Teaching Medical Stu­dents. 3rd Edition. New Delhi: Elsevier. [4] Mupinga, D. M. (2010): Distance Education in High Schools: Benefits, Challenges, and Suggestions. The Clearing House: A Journal of Educational Strategies, Issues and Ideas. Dostopno na https://www.tandfonline.com/ doi/abs/10.3200/TCHS.78.3.105–109. [5] Aspillera, M. (2010): What are the potential benefits of online learning? Possible advan­tages of online learning. Dostopno na https:// www.worldwidelearn.com/education-arti­cles/benefits-of-online-learning.htm. [6] Learn Safe (2020): What Are the Benefits of Distance Learning? Dostopno na https:// learnsafe.com/what-are-the-benefits-of-dis­tance-learning/. [7] Daniel, J. (2020): Education and the COV­ID-19 pandemic. Prospects. Volume 39, Pages 91–96. [8] Kerti, A. [et al.] (2020): E-Learning Securi­ty Risks and Countermeasures. International Journal of Emerging Research and Solutions in ICT. Dostopno na https://ersict.org/index. php. [9] Taylor, D. [et al.] (2020): Transformation to learning from a distance. Mededpublish.org. Dostopno na https://www.mededpublish. org/manuscripts/2999 [10] Halbert, K., in Chigeza, P. (2014): Navigating E-Learning and Blended Learning for Pre-ser­vice Teachers: Redesigning for Engagement, Access and Efficiency. Australian Journal of Teacher Education, 39 (11). [11] Senetocnik, S. (2006): Vpeljevanje sprememb v šole – izziv za spodbujevalce sprememb. V Vpeljevanje sprememb v šole - konceptualni vidiki. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. [12] https://pixabay.com/. [13] Varna raba interneta: Dostopno na https:// safe.si/. Distance Learning Opportunities. Will we be Able to Use Them in Future? Abstract: When the situation with COVID-19 demanded closing nursery schools, primary and secondary schools, high schools, universities and colleges, and therefore demanded distance learning, the situation seemed complicated. Suddenly, students and teachers were forced to adapt to new abilities to impart and acquire new knowledge. Many encountered distance learning for the first time. Despite the initial discomfort, the benefits of distance learning certainly exist. This paper presents the most common forms of distance learning; key principles that need to be taken into consideration when undertaking distance learning; it compares distance learning with a classic, traditional model of learning and highlights the benefits that e-learning offers. Keywords: distance learning, videoconferencing, synchronous learning, online courses, online threats automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si sestRelitev civilnegaletala MedletoM –huManitaRnopRavo Aleksander Cicerov Izvlecek: Sestrelitvi nizozemskega potniškega letala MH17 (17. julij 2014) in ukrajinskega potniškega letala Airlines Flight 752 (8. januarja 2020) odpirata nova vprašanja glede varne uporabe zracnega prostora nad obmocji vojaških spopadov. Med temi je tudi vprašanje humanitarnega prava, ki je tesno povezano z enim temeljnih nacel Cikaške konvencije o popolni in izkljucni suverenosti v zracnem prostoru nad ozemljem posamezne države (1. clen Cikaške konvencije). Kljucne besede: humanitarno pravo, zracna suverenost, obmocja vojaških spopadov, odgovornost držav Uvod Prvo vprašanje, ki se postavlja v tej zvezi, je, ali mednarodno javno pravo in mednarodno letalsko pravo sploh naslavljata to temo? Preden odgovo­rimo na vprašanje, si oglejmo dva primera, ki sta sprožila vprašanje. 1.1 Sestrelitev nizozemskega letala MH17 17. julija 2014 Letalo Boeing MH17 Malaysian Airlines je bilo se­streljeno nad Donbasom na vzhodu Ukrajine 17. julija 2014. Umrlo je vseh 298 potnikov in clanov posadke. Letalo je letelo v zracnem prostoru nad obmocjem, kjer je divjala vojna med Ukrajino in Rusijo. Nobena od sprtih strani ni razglasila zapore zracnega prostora nad obmocjem, kjer so potekali oboroženi spopadi. 1.2 Sestrelitev ukrajinskega potniškega letala na poletu 752 nad Teheranom 8. januarja 2020 V letalu (Boeing 732-800), ki je vzletelo na letališcu blizu glavnega mesta Teheran, je bilo 176 potnikov in clanov posadke. Iranska stran je priznala sestre­litev, ki jo je zakrivil operater, ki je imel le nekaj se­kund casa za odlocitev o tem, ali gre za sovražno letalo. Zracni prostor nad Iranom ni bil zaprt. Mag. Aleksander Cicerov, univ. dipl. inž., Uredni­ štvo revije Ventil, UL, FS 2 Mednarodno letalsko pravo in med- narodno javno pravo – uporaba zracnega prostora nad obmocji vo­ jaških spopadov Sestrelitev civilnega letala med letom nad obmocji prepira predstavlja danes velik izziv za mednaro­dno letalsko pravo. Še posebej se to nanaša na po­oblastila in odgovornost javnih in zasebnih podjetij, ki upravljajo z zracnim prostorom.1 Za nadaljnje proucevanje vprašanja zapiranja zrac­nega prostora nad obmocji, kjer potekajo sovražno­sti, je potrebno izhajati iz Cikaške konvencije (v na­daljevanju CK).2 V preambuli CK je zapisano: »Glede na to, da prihodnji razvoj mednarodnega civilnega letalstva lahko v veliki meri prispeva k ustvarjanju in ohranjanju prijateljstva in razumevanja med država-mi in ljudstvi sveta, vsaka njegova zloraba pa lahko postane nevarna za splošno varnost.« Splošna varnost, ki jo omenja preambula, pomeni seveda tudi letalsko varnost tako v miru kot v voj­ni. Pri tem CK izhaja iz nacela, da države pogod­benice (193) priznavajo vsaki državi popolno in iz­kljucno suverenost v zracnem prostoru nad njenim ozemljem (1. cl. CK). To pomeni, da je država edini kompetenten subjekt, ki ureja svoj zracni prostor. V 28. clenu CK je doloceno, da bo vsaka država v obsegu, ki ga oceni za izvedljivega: a) zagotovila na svojem ozemlju letališca, radijske in meteorološke službe in druge navigacijske naprave za olajšanje mednarodne zracne plov-be v skladu s standardi in priporocili, ki bodo obcasno sprejeti v skladu s to konvencijo; 1 Zhang, L. W.: Humanitarian consideration in international air law, C. J. I. C. L. 2016, 5(3), 450–474. 2 Cicerov, A.: Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, Ljubljana, 2011, izdala Fakulteta za strojništvo UL. b) sprejela in vzpostavila ustrezne standardne sis-teme v postopku komuniciranja, kode, oznake, signale, osvetlitve in druge operativne postop­ke in pravila, ki se v skladu s to konvencijo ob­casno priporocajo ali predpišejo; c) sodelovala pri mednarodnih ukrepih za zagoto­vitev izdajanja zrakoplovnih zemljevidov in letal­skih navigacijskih kart v skladu s standardi, ki se obcasno priporocijo ali predpišejo v skladu s to konvencijo. V tem okviru je potrebno povedati, da so službe zracnega nadzora danes lahko zasebne ali javne. Ne glede na njihov status velja, da opravljajo delo v jav­nem interesu in je za njihovo delo odgovorna država. To potrjujeta tudi dva primera, ki sta bila obravna­vana pred sodišcem: trcenje nad Uberlingnom (ZR Nemcija) in nad Cagliarijem (Italija). 1. julija 2002 sta se letalo Tu-154 Baškirske letalske družbe (let 2937) in Boeing 757, tovorno letalo DHL (let 611), srecali na 11.000 m in zaradi napake kon­trolorja in zmede glede TCAS (sistem za izogibanje zracnim trcenjem) trcili, pri cemer je umrlo vseh 69 potnikov in clanov posadke baškirskega letala ter oba pilota letala DHL. Zracni prostor, v katerem sta se znašli obe letali, je bil sicer nemški, toda nadzor nad zracnim prometom je opravljala švicarska za­sebna družba Skyguide. V kontroli je bil Peter Nilsen, ki je opravljal delo hkrati na dveh delovnih postajah. Kontrolor ni pravocasno sprevidel težav in v dolo-cenem trenutku sta se obe letali znašli na isti višini in trcili. Švica je prevzela odgovornost za nesreco, žrtvam pa je bila izplacana odškodnina.3 Kontrolorja Nilsna je pozneje ubil eden od staršev otrok, ki so izgubili življenje v nesreci. 3 Podrobno o poteku in razcišcevanju okolišcin glej: https:// en.wikipedia.org/wiki/2002_ %C3%9Cberlingen_mid_air_ collision <27. 8. 2020>. 24. februarja 2004 je Cessna 550 v smeri proti Ca-gliariju zaprosila za vizualni prilet, ne da bi se posad­ka zavedala, nad kakšnim terenom leti. Posledica je kmalu sledila in Cesna 550 se je zaletela v goro Sette Fratelli, nekaj metrov pod vrhom Mount Bacumala. Letalo je zaradi trka v goro razpadlo in se vžgalo, vseh šest potnikov pa je izgubilo življenje.4 Ceprav so kontrolorji tisti, ki jamcijo za letalsko var-nost in imajo dolžnost proaktivno odpravljati vse ele­mente, ki pomenijo tveganje v predloženem nacrtu leta in bi tako letenje lahko spravilo pilota in letalo v nevaren položaj, je njihovo ravnanje, ki ne izpolnjuje teh kriterijev, krivdno. Mednarodno letalsko pravo, ki je zapisano v temelj­nem aktu civilnega letalstva, v CK, doloca, da: a) »Vsaka država pogodbenica lahko zaradi vojaških potreb ali javne nevarnosti enotno omeji ali pre­pove polete zrakoplovov drugih držav nad dolo-cenim delom svojega ozemlja. Pri tem ne sme biti razlike med zrakoplovi, ki letijo v rednem medna­rodnem zracnem prometu države, za katere oze­mlje gre, in zrakoplovi drugih držav pogodbe­nic, ki opravljajo podobne polete. Prepovedana obmocja morajo biti primernih razsežnosti in na primernih krajih, da ne bi po nepotrebnem ovira-la zracne plovbe. Opis prepovedanih obmocij in vse kasnejše spremembe na ozemlju posamezne države se v najkrajšem možnem casu sporoce drugim državam pogodbenicam in Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. b) Vsaka država pogodbenica si pridržuje pravico v izjemnih okolišcinah, ali v casu izrednega stanja, ali v interesu javne varnosti in s takojšnjim ucin­kom zacasno omejiti ali prepovedati letenje nad 4 Podrobno v https://www.skybrary.aero/index.php/C550_ vicinity_Cagliari_Sardinia_Italy_2004 <27. 8. 2020>. Glej tudi: Starrantino, C., Finocchiaro, M.: The 2004 Cagliari Accident and Afterwards, The Judicial Aftermath, Hindsi­ght 18 Winter 2013, str. 71–77. delom ali nad vsem svojim ozemljem. Omejitev ali prepoved mora glede na državno pripadnost brez razlike veljati za vse zrakoplove vseh držav. c) Vsaka država pogodbenica lahko v skladu s pred­pisi, ki jih izda, od zrakoplova, ki vstopa v obmo-cje, na katero se nanašata odstavka a) in b) tega clena, zahteva, da cim prej pristane na letališcu, ki ga odredi na svojem ozemlju.« Fakultativni jezik 9. clena CK je skladen s 1. clenom CK, kar pomeni, da ima država pravico dolociti, kje nad njenim ozemljem je dovoljeno leteti in kje ne. Kot navaja Laura Zhang Wanlu, CK do danes še ni naslovila vprašanja zakonitosti odprtega zracnega prostora nad podrocji konfliktov.5 Iz tega lahko skle­nemo, da mednarodno letalsko pravo, ubesedeno v CK, daje državi pogodbenici in nepogodbenici mo-žnost, da zapre svoj zracni prostor v celoti ali delno, ce gre za izjemne okolišcine, za izredno stanje ali v javnem interesu. Na drugi strani pa velja opozoriti, da mednarodno obicajno pravo, prav tako pa tudi pogodbeno pravo, ne poznata specificne prepovedi uporabe zracnega prostora nad konfliktnimi obmocji. Vprašati pa se vendarle moramo, ali obstaja kakršna koli prepoved ali suspendiranje poletov nad konflik­tnimi obmocji? Najhitreje bomo to ugotovili, ce pro-ucimo konvencijske dolocbe. Odgovor je na dlani: v 4 Ženevskih konvencijah in dopolnilnih protokolih (Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjencev na bojišcih – 1864, Ženevska konvencija o izboljša­nju položaja ranjencev in bolnikov v oboroženih silah v vojni, Ženevska konvencija o izboljšanju položaja ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih spopadih na morju, Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki in Ženevska konvencija o zašciti ci­vilnega prebivalstva med vojno) je mogoce najti vec kot 600 posebnih dolocb. Ne gre spregledati tudi resolucij ZN (General Assembly Resolution 2444 (XXIII) in Resolution 2675 (XXV)), ki ponovno pou­darjata, da je potrebno storiti prav vse, da se civilno prebivalstvo ubrani pred unicujocimi ucinki vojn. Na letalih, ki preletavajo nevarna obmocja, so potniki tretjih držav. To pomeni, da ti potniki zaslužijo po­sebno, višjo zašcito kot civilisti na tleh. Razlog je v tem, da letalski potniki v civilnih letalih v nobenem primeru direktno ne sodelujejo v konfliktu, prav tako pa jim ne moremo pripisati kakršne koli bodoce so­vražnosti.6 Upravljanje z zracnim prostorom je v prvi vrsti na­menjeno varnosti letalskih potnikov. V znamenitem primeru »Krfski kanal« je sodišce izpostavilo nacelo »elementarne clovecnosti«. To nas vodi do ugotovitve, da so pravila CK v odnosu do letenja nad konfliktnimi ozemlji lex specialis. 5 Glej Zhang, W. L.: nav. delo, str. 3. 6 Zhang, W. L.: nav. delo, str. 5. 3 Lex specialis – doktrina V mednarodnem pravu velja pravilo: Lex specialis derogat legi generali. To v praksi pomeni razvelja­vitev ali odpravo pravnega akta iste ali višje pravne veljave – mlajši specialnejši zakon razveljavi starejše­ga splošnejšega, ce mlajši specialnejši ureja isto tva­rino. Ker je CK s svojimi dolocbami specialnejša od obicajnega mednarodnega prava in humanitarnega prava, prevladajo dolocbe CK, ki se nanašajo na var-nost potnikov civilnih letal nad konfliktnimi obmocji.7 CK je torej lex specialis v pogledu letalstva, Žene­vske konvencije pa so lex specialis v odnosu do hu­manitarnega prava. Z drugimi besedami povedano: mednarodno humanitarno pravo samo po sebi ne pomeni, da njegova nacela avtomatsko zapolnijo praznine, ki jih vsebuje mednarodno letalsko pravo. To tudi pomeni, da se dolocene rešitve prekrivajo ali nasprotujejo druga drugi. Ali je mogoca harmoniza­cija obeh specialnih pravnih sistemov? Ne da bi se spušcali v podrobnosti tehnike usklaje­vanja/harmonizacije, je mogoce na podlagi 89. cle­na CK ugotoviti, da v primeru vojne dolocbe CK ne omejujejo svobode delovanja katere koli prizadete države pogodbenice, bodisi da je vojskujoca ali nev­tralna, isto nacelo velja v primeru države pogodbeni­ce, ki objavi izredno stanje v državi in to prijavi Sve­tu. CK je pisana za urejanje mednarodnega civilnega letalstva v mirnem casu. V vojni je nadzor nad zrac­nim prostorom izgubljen. Ne samo, da CK ne ureja izgube nadzora nad zracnim prostorom, ne ureja niti prepovedi ali odprtosti zracnega prostora med voja­škim konfliktom. Kljub temu pa je mogoce trditi, da je ta clen (98. cl.) most med mednarodnim letalskim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. V teoriji se tu srecamo s pojmom »renvoi« – mednaro­dnim zasebnim pravom, po katerem domace kolizij­sko pravilo ne napotuje le na tuje materialno pravo, temvec mora sodišce upoštevati tudi kolizijska pra­vila odkazanega prava.8 Ce sprejmemo trditev, da je država v svojem zrac­nem prostoru absolutna vladarica v vseh primerih, se znajdemo pred paradoksom, da je država s svojim ravnanjem tudi nad zapovedmi mednarodnega pra­va. Kar pomeni, da se vojaške aktivnosti izvajajo v njenem zracnem prostoru brez vsakih omejitev, torej tudi brez zaprtja njenega zracnega prostora v casu sovražnosti. Kaj pa je cilj mednarodnega letalstva? Povezati ge­ografsko oddaljene države na varen in zanesljiv na-cin! Trenutno je v svetu 93 obmocij, ki trpijo zaradi oboroženih konfliktov.9 Odpirajo pa se še nova kon­ 7 Glej podrobno Ibler, V.: Rijecnik medunarodnog javnog prava, Informator Zagreb 1987, str. 146, in Pravo, CZ, druga razširjena in spremenjena izdaja, 2003, str. 164. 8 Glej podrobno Pravo, str. 432. 9 Glej podrobno v International Civil Aviation Organisati- on, Conflict Zone Information Repository https://www. icao.int/czir//Pages/post.aspx?state=default, accessed 14 LETALSTVO fliktna obmocja: turško-grški spor v zvezi z iskanjem 4 Sklep plinskih nahajališc v vzhodnem Sredozemlju in pre­voz vojaške opreme in placancev v Libijo.10 Potniška Mednarodno letalsko pravo kljub svoji specialnosti ni civilna letala še vedno letijo nad nevarnimi obmocji. dovolj za varnost letalskih potnikov. Ceprav so drža-Neprimerna uporaba zracnih prostorov tako mece ve suverene v svojem zracnem prostoru, je potrebno slabo luc na kredibilnost mednarodnega zracnega urediti vprašanje zapiranja zracnih prostorov tam, transporta, hkrati pa škodi letalski industriji. Potreb-kjer potekajo oboroženi konflikti. Države imajo zato no je sprejeti opozorilne ukrepe. V Evropi skrbita za možnost in dolžnost, da to store, mednarodnemu zavedanje o konfliktnih conah EASA in EUROCON-civilnemu letalstvu pa omogocijo varen in neoviran TROL v obliki Safety Information Bulletin. mednarodni potniški transport. Humanitarno pravo mora vstopiti v krog pravil Cikaške konvencije, nje-May 2016, glej tudi https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_ gova pravila pa morajo države spoštovati brez izjem. wars_2003%E2%80%93 present <28. 8. 2020>. 10 Glej podrobno Dnevnik 28. 8. 2020, str. 6. Downing of the Civilian Aircraft in Flight – Humanitarian Law Abstract: New and pertinent questions have been emerged by the downing of civilian aircrafts, namely Holland’s MH17 (July 17, 2020) and civil aircraft Airlines Flight 752 (January 8, 2020) in terms of safety use of air space over conflict zones. There is a question how closely is the humanitarian law linked with one of the basic principles of the Chicago Convention on complete and exclusive sovereignity over the airspace of a country? Keywords: humanitarian law, air souvereignity, zones of armed conflicts, state’s responsibility enota zapRipRavozRaka seRije Ms-basic Osnovna komponenta MS-Basic v polimernem ohišju je nadaljevanje serije MS s funk-cijami za pripravo komprimiranega zraka, kot so regulacija tlaka, filtriranje zraka ter rocni ali elektricni vklop (slika 1). Odlikujeta jo atraktivna cena in enostavna uporaba. Enota je povsem kompatibilna s serijo MS. Enota MS-Basic je ucinkovita in lahka. Pretok skozi enoto je do 5800 l/min. Zaradi polimernega ohišja je njena masa za 30 % manjša v primerjavi s kovin­sko izvedbo serije MS. Loncek filtra je na ohišje filter-regulatorja LFR pritr­jen z optimiziranim bajonetnim zaklepom, ki zaradi velike zaskocne sile zagotavlja zanesljivo pritrdi­tev. Loncek je prozoren, zato je mogoce enostavno ugotoviti, kdaj ga je potrebno izprazniti. Enoto odlikuje velika zanesljivost delovanja. Novo razvita rocni ali avtomaticni izpust kondenzata za­gotavljata, da se izloceni kondenzat ne vrne v tok že ocišcenega komprimiranega zraka. Vgrajeni pri­kljucek QS6 olajša povezovanje in sprošcanje cevi. V kompletu z MS-Basic se lahko uporabi tudi ventil ON/OFF, ki služi kot mehki vklop (pocasen zagon) in kot hitroizpustni ventil (slika 2). Novi elektricni ventil za vklop/izklop je izveden kot mehko vklopni ali hitro izpustni ventil (EDE) ali kot ventil vklop/ izklop (EE). Z mehkim vklopom (EDE) je krmiljen prvi del oskrbovanega toka. Ta regulacija pretoka je prilagodljiva. Kadar pnevmaticni sistem zahteva filtriranje zraka z bolj finim filtrom, uporabniki lahko povežejo stan­dardno enoto MS-Basic s filtrom serije MS (slika 3). Enostavno in zanesljivo iskanje zahtevane kombi­nacije omogoca konfigurator izdelkov (Product configurator) na www.festo.com/catalogue/ms-ba­sic. Na tej strani je mogoce najti tudi vse informa­cije o vzdrževanju in popravilih kakor tudi navodila za uporabo. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar ocena pRiMeRnosti napRav za avtoMatsko identifikacijo in zajeManje podatkov Kupci se pri izbiri in nakupu elektronskih naprav po pricevanjih obicajno odlocajo na osnovi tehnicnih podatkov in cen. Za optimalno izbiro pa pogosto to ne zadostuje. Premalokrat se vprašajo, kje in kako se bo naprava uporabljala, kako bo ucinkovita pri dejanski uporabi. Predmet analize V ta namen je bila izvedena ana­liza dveh rocnih terminalov (sli­ka 1). Cilj analize je bila dejanska ucinkovitost v realnem okolju. Predmeta analize sta bila dva rocna terminala razlicnih proizva­jalcev. Oba sodita po tehnicnih karakteristikah in po ceni v višji razred. Sta izjemno robustna, z vrhunskimi citalniškimi moduli, primerna za delo v skladišcih in podobnih zahtevnih okoljih. Oba ustrezata vsem tehnicnim speci­fikacijam in v splošnem ustrezata kupcevim željam. Terminal A (slika 1) je oblikovno gledano terminal v obliki opeke, dobro polovico zaseda zaslon na dotik, drugo pa fizicna tipkovni-ca. Dodatek – »pistol grip«. Terminal B omogoca hkratno od-citavanje crtne kode in spremlja­nje zaslona. Pri tem ni potrebno premikanje zapestja. Rocaj, po­doben »pistol gripu«, je del stan­dardnega modela. Oba imata tudi opcijo odcitava­nja tocno dolocene crtne kode med množico kod. Funkcional­nost je videti tako, da ob pritisku na prožilec citalnika ta projicira »merek« in jo odcita šele, ko se ta dotakne želene crtne kode. Oba terminala sta bila uporablje­na za dolocitev ustreznosti pri inventuri skladišca. Po tehnicnih specifikacijah sta ustrezala oba, dodatne funkcionalnosti, ki smo si jih želeli, so bile pri obeh. Inventura v skladišcu je potekala z razlicno vodenim blagom, tako kosovno kot s serijskimi številka-mi. Ker je v referencnem skladi-šcu blago tudi razlicnih veliko­sti – od zelo majhnih artiklov do škatel velikosti ok. 800 x 600 x 600 mm. V test so bili vkljuceni številni primeri izdelkov, ki se po­javljajo v skladišcih. Ocena primernosti Oba terminala sta zadostila zah­tevam glede hitrosti in zaneslji­vosti odcitavanja. Ustrezna je bila tudi hitrost delovanja program-ske opreme, pri uporabi ni bilo zaznati kakršnih koli zamrznitev, pocasnega delovanja, upoca­snjenih prehodov. Test je pokazal, da je delo s ter­minalom B ucinkovitejše. Z njim je bil cas opravljene inventure is-tih artiklov za 30 % krajši. Terminal A zahteva dvorocno delo. Po odcitavanju kode s prsti ene roke ni mogoce doseci ekra­na za vpis števila kosov. Za obde­lovani artikel je bilo treba vnesti podatke (v kolikor je bilo to po­trebno). Terminal B omogoca enorocno delo (odcitavanja, dodatne vno­se, potrjevanja ...). Druga roka je tako prosta za manipulacijo z blagom. Morda se sliši trivialno, vendar se po opravljenem delov­niku zazna obcutna razlika tako pri opravljenem delu kot pri utru­jenosti. Sklep Izbor naprav za delo v realnem okolju naj se vedno izvede v dveh korakih. V prvem koraku morajo izdelki izpolnjevati postavljene tehnicne in ekonomske kriterije. V drugem koraku pa preverjanje v delovnem okolju. Kar pomeni, da je izdelek preskušan v realnih pogojih celodnevnega dela tako glede tempa in kolicine. Le na tak nacin je mogoce odkriti po­drobnosti, ki v daljšem casovnem obdobju bistveno pripomorejo k ucinkovitemu delu. Za zanesljiv preskus torej ni dovolj le nekaj vnosov podatkov. Vodilo naj bo vedno testiranje in še enkrat te­stiranje v resnicnem procesu, kjer se bodo uporabljali terminali. Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, T: +386 (0) 1 530 90 37, F: +386 (0) 1 530 90 40, GSM: +386 (0) 40 480 006 E: gasper@leoss.si, internet: www.leoss.si, www.leossb2b.eu laseRski senzoR e3as-hl cMos z novo tehnologijo OMRON predstavlja laserski senzor E3AS-HL CMOS z novo tehnologijo, ki bistveno izboljša zmožnost zaznavanja (slika 1). Zanesljivo odkrivanje težko zaznavnih objektov pomaga odpraviti potrebo po zamudnem nacrtovanju in prilagajanju namestitve ob zagonu opreme. Na kakovost zaznavanja z obicajnimi odsevnimi fo­toelektricnimi senzorji vplivajo barva objekta, ma­terial ali površina, za nacrtovanje in prilagoditev namestitve senzorja za vsak objekt pa so potrebne cloveške izkušnje in spretnosti. Ta problematika se pogosto pojavlja v avtomobilski in živilski industri­ji, kjer se zaznavajo razlicni objekti s kompleksnimi oblikami in sijocimi površinami. Novi laserski senzor CMOS E3AS-HL lahko zaneslji­vo zazna objekte, ki jih z odsevnimi fotoelektricnimi senzorji ni mogoce zaznati. Prvi takšen algoritem zaznavanja v industriji doseže hitrost vzorcenja 10.000-krat na sekundo, edinstvena obdelava aku­mulacije OMRON pa poveca obcutljivost z ojaca­njem najmanjše kolicine svetlobe, odbite od objek­ta. Proizvodna tehnologija prilagodi položaj lece sprejemnika v senzorju na raven mikrometra, kar omogoca zanesljivo zaznavanje katere koli barve objekta, materiala in oblike. Tehnologija omogoca, da senzor E3AS-HL zane­sljivo zazna ukrivljene in nepravilne oblike sijocih avtomobilskih delov ter raznobarvnih in odsevnih živil in paketov. Senzor E3AS-HL se lahko uporablja tam, kjer so bili uporabljeni odsevni fotoelektricni senzorji in pomaga bistveno skrajšati cas, potreben za prilagoditev položaja in kota namestitve senzor­ja ter mejnih vrednosti. Prednosti so: • zanesljivo zaznavanje težko zaznavnih predme­tov zmanjšuje cas nacrtovanja in zagona napra­ve (slika 2); • povecana prilagodljivost zasnove opreme, ki zmanjšuje cas nacrtovanja; • zašcitna prevleka na zaznavni površini zagota­vlja stabilno delovanje tudi v težkih okoljih de­lovanja; • zaslon OLED in enostavno ucenje omogocata hi-tro in ucinkovito nastavitev (slika 3). Vir: MIEL, d. o. o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 777 70 00, fax: +386 3 777 70 01, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si, info@miel.si 58 eneRgetska veRiga unifleX advanced 1775 Energetske verige UNIFLEX ADVANCED 1775, ki jih proizvaja KABELSCHLEPP, imajo v novi izvedbi vecjo višino, vecjo širino, kar pomeni vec prostora za medije in vecje kabelske pakete. Razen tega serija UA1775 zaradi posebne konstrukcije navdušuje s tekocim delovanjem in z dolgo življenjsko dobo. Uporabljen je poznan, preverjen in priljubljen sistem hitrega odpiranja. Vse to omogoca hitro, enostavno in casovno varcno polaganje kablov. Potrebna sta samo dva giba in izvijac. Za energetsko verigo UNIFLEX ADVANCED 1775 je znacilno: • najmanjši upogibni radij za energetske verige te velikosti, • spoji so iz zelo toge plastike za neposredno pri­trjevanje, • poseben drsnik za nadzor obrabe je na voljo za vse variante. Energetska veriga UA1755 se lahko naroci v metrih iz zaloge ali kot predsestavljen sistem, primeren za takojšnjo vgradnjo. Ustrezen vodilni kanal se lahko naroci takoj in je izdelan iz aluminija (TKAL) ali ner­javecega jekla (TKSG). Karakteristike: • razdelek 77,5 mm, • notranja višina 56 mm, • notranja širina 100–250 mm, • upogibni radij 90–340 mm. Vec informacij o energetskih verigah KABELSC­HLEPP dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra-vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si lineaRni »in-line« aktuatoRji easye-i-line Novi aktuatorji easyE-i-line sedaj zmorejo mnogo vec (slika 1). Niso samo zelo kompaktne konstruk­cije, temvec imajo tudi zelo veliko nosilnost. Z inte­gracijo krmilja ima aktuator številne nove prednosti: • 3 velikostni razredi in sile do 10.000 N, • zelo kompaktna izvedba ne glede na integrira-no krmilje, • enostavna vgradnja in brez vzdrževanja, • programska oprema za enostavno instalacijo, • virtualno nastavljiv hod, • integrirana nastavljiva napetostna zašcita, • integrirana temperaturna zašcita, • industrijska platforma MODBUS RTU na RS485, • plug & play z iConnect-Box. Ne glede na to, ali gre za sistem Modbus-RTU, reši­tev plug & play ali za sinhrono nastavljanje vec ak­tuatorjev, se na vitki konstrukciji nic ne spremeni. Tudi nosilnost do 10.000 N (easyE-60i) ostaja prav tako nespremenjena. Znacilnosti: • hod: • napetost: • material: • IP-razred: • maks. nosilnost: • temperatura: • delovni cikel: 50, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500 in 750 mm, 12, 24 VDC, motor in ohišje iz prašno barvanega ali nerjavecega jekla, batnica iz aluminija ali iz nerjavecega jekla, prikljucki iz aluminija, IP66 (standardno), IP68, IP69K, ATEX, easyE-35i do 2200N, easyE-50i do 4500N, easyE-60i do 10.000N, –5 °C do +70 °C, 10 % (maks. 2 minuti). Podjetje INOTEH ima v svojem prodajnem progra-mu že vrsto let linearne »in-line« aktuatorje easyE--line. Proizvajalec BANSBACH sedaj dopolnjuje svoj prodajni program še z »in-line« aktuatorji z integri­ranim krmiljem easyE-i-line. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra-vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si Razpis nagRad tehnološke MReže tehnologija vodenja pRocesov Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov raz­pisuje nagrade za najboljša diplomska in magistrska dela. Nagrade so namenjene spodbujanju raziskoval­nega in strokovnega dela na širših podrocjih, ki so zanimiva za clanice Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov. Podelili bomo dve nagradi, in sicer • nagrado Tehnološke mreže Tehnologija vode­nja procesov za najboljše magistrsko delo, ki ga je kandidat/ka uspešno zagovarjal/a v letih 2019 ali 2020, in • nagrado Tehnološke mreže Tehnologija vode­nja procesov za najboljše visokošolsko stro­kovno/univerzitetno diplomsko delo, ki ga je kandidat/ka uspešno zagovarjal/a v letih 2019 ali 2020. Podrocja, s katerih pricakujemo prijave, so podrob­neje predstavljena na spletni strani razpisa. Prija­vitelj je lahko mentor ali podjetje, kjer je kandidat zaposlen ali kjer je opravljal diplomsko oziroma ma-gistrsko delo. Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru kon­ference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, ki bo potekala 8. aprila 2021 kot spletni dogodek. Vlogo z vso dokumentacijo je potrebno oddati do 25. februarja 2021. Dodatne informacije o razpisu so objavljene na spletni strani www.tvp.si (Novice). Magnetni lineaRni enkodeR, integRiRan v kRogelno vodilo Novi IMScompact je magnetni linearni enkoder sis-tem, integriran v krogelno vodilo in merilnim sen-zorjem v vozicku in je sedaj na voljo tudi za velikosti vodil 15. Ima številne prednosti. Je ultra kompakten, saj je in-tegriran v vozicek. Ker je pri vgradnji manj kompo­nent in je potrebnega manj vgradnega prostora, je zato rešitev ekonomicna. Zaradi integrirane zgrad-be je njegova vgradnja enostavna in hitra, hiter je tudi sam zagon. Enota je robustna, ker je odporna na udarce in vibracije. Zaradi brezkontaktnega prin­cipa merjenja ne zahteva posebnega vzdrževanja. Vse te lastnosti pomenijo, da je magnetni linearni enkoder, integriran v krogelno vodilo, idealen za številne primere avtomatizacije. Tehnicne znacilnice: • velikost 15, 20, 25, • merilne dolžine vse do 18 m, • ponovitvena natancnost: ±1 ”m, • sistemska natancnost: ±20 ”m/m, • merilna hitrost: 5 m/s, • maks. pospešek: 500 m/s2, • zelo dobra EMC-zašcita. Vir: La & Co. inženiring, proizvodnja, trgovina, d. o. o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, tel.: (02) 429 26 60, e-mail info@la-co.si, www.la-co.si g. Kristijan Pipan kabli chainfleXźza vgRadnjo v gibljive aplikacije Stojan Drobnic Kabli chainflexź so primerni za vgradnjo v energijske verige in za robotske sisteme (sli­ka 1). Izpolnjujejo zahteve elektromagnetne združljivosti EMC in standarde ter smerni­ce, kot so UL, CSA, VDE, EAC, CTP, Interbus in Profibus. Igusovi kabli chainflexź, ki jih dobavlja podjetje HENNLICH, obsegajo široko paleto krmilnih kablov, servokablov, motornih ka­blov in kablov za robote, buska­blov, podatkovnih kablov in op-ticnih kablov. Odlikuje jih dolga življenjska doba. Tudi po daljšem casovnem obdobju, po opravlje­nem velikem številu hodov ali pri velikih hitrostih in pospeševanjih ter zelo ekstremnih pogojih delo­vanja delujejo brezhibno. Dolga življenjska doba kablov chainflexź je rezultat vecletne­ga razvoja in skrbnega testira­nja kablov v energijskih verigah v najtežjih pogojih delovanja. Zgradba kablov in materiali pre­precujejo »spiralnost« in pretr­ganje vodnikov v kablih v giblji­vih aplikacijah, kar preprecuje Stojan Drobnic, HENNLICH, d. o. o., Kranj pogoste zastoje pri delovanju strojev. Kabli chainflexź so izdelani po na-celu pletenja v snopih. Material, izdelava oklopa in plašca so prav posebej izbrani oziroma izdelani za uporabo v energijskih verigah. Za zagotovitev potreb uporabni­kov je podjetje Igus kot prvo na svetu zacelo razvijati celotne sis-teme energijskih verig in kablov. Kabli chainflexź in energijske ve­rige so zdaj na voljo iz enega vira in s sistemsko garancijo, odvisno od posamezne uporabe. Kabli so zasnovani tako, da se plašc ali je­dro ne poškodujeta niti po milijon gotavljajo garancijo 36 mesecev ciklih gibanja, zato pri Igusu za-ali vec kot 10 milijonov hodov. 62 Že vec kot 30 let pri Igusu izvaja­jo teste v najvecjem testnem la-boratoriju za kable in energijske verige. To jim omogoca zaneslji­ve izjave o trajnosti in življenjski dobi njihovih kablov, ki se upo­rabljajo v gibljivih aplikacijah. Vsi testni rezultati s 64 testnih postaj oz. letno opravljenih 2 mi-lijardah testnih ciklov so zbrani v spletnem kalkulatorju življenjske dobe. Za vsako serijo kablov chainflexź se lahko s spletnim kalkulator­jem življenjske dobe izracuna pricakovana življenjska doba iz­branega kabla za dane pogoje delovanja (slika 3). Za veljavnost garancije morajo kabli delovati v skladu s pogoji uporabe, do- PODJETJA PREDSTAVLJAJO locenimi za posamezne serije. Parametri so: temperatura, vrste gibanja, kot so nepodprto, drsno, visece ali torzijsko gibanje, vpliv medijev in polmeri upogibanja. Poleg tega, da so kabli zaneslji-vi, so tudi prijazni za uporabnike. Dobavljamo konfekcionirane ali nekonfekcionirane kable. Ce že-lite nekonfekcionirane kable, je Igus razvil enostaven in hiter na-cin odpiranja kablov s sistemom CFRIPź. Z nekaj gibi lahko plašc rocno odprete kot zadrgo do želene dolžine s preprostim po­tegom notranjega traku CFRIPź. Nato lahko zunanji ali notranji plašc odstranite. To vam prihra­ni ne le cas, temvec tudi dodatna orodja. oglaševalci • AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana ...........447, 474 • PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), • FESTO, d. o. o., Trzin ....................................397, 480 Novo mesto............................................................... 397 • HENNLICH, d. o. o., Kranj.....................................427 • POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri......397, 398 • ICM, d. o. o., Vojnik .............................459, 475, 479 • PODKRIŽNIK, d. o. o., Ljubno ob Savinji..397, 443 • INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija .................477 • PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana ......397, 400 • JAKŠA, d. o. o., Ljubljana .....................................475 • PROFIDTP, d. o. o., Škofljica...................... 406, 417 • La & Co., d. o. o., Limbuš ............................397, 464 • SLOVENSKO DRUŠTVO • MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje ...........397, 457 ZA TRIBOLOGIJO, Ljubljana.............................. 463 • OLMA, d. o. o., Ljubljana...................................... 459 • STROJNISTVO.COM, Ljubljana .........................460 • OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana.................397, 469 • UL, Fakulteta za strojništvo ..............407, 416, 419 • OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin ...397, 476 • YASKAWA, d. o. o., Ribnica .................................416 avtoMatiziRani kRogelni ventil za pRvo vgRadnjo Podjetje GIA - S Industrijska oprema, d. o. o., iz Grosuplja med drugim sodeluje z izde­lovalcem kakovostnih konvekcijskih peci za pekarne in picerije. Strokovnjaki podjetja Fines, ki je njihov poslovni partner, že vrsto let razvijajo in izdelujejo zanesljive, atrak­tivne in cenovno ugodne naprave za peko kakovostnih pekarskih izdelkov. Peci so pogosto prvi izbor velikih mednarodnih tr-govinskih verig znotraj in zunaj EU. Letna kapaci­teta je trenutno vec kot 2000 kosov peci razlicnih tipov in tehnicnih karakteristik. Obcasno izdelajo tudi namenske peci po meri in zahtevah narocnikov. Kakovostne peci je mogoce izdelati le na osnovi znanja in ustreznih kakovostnih vgradnih kompo­nent. Pogoji delovanja peci so zahtevni. Vgrajene komponente morajo delovati zanesljivo pri visokih temperaturah peke, velikih temperaturnih spre­membah – ogrevanje, ohlajanje – odporne morajo biti na kondenzacijo pare ter kemicno in kislinsko pri pranju in dezinfekciji peci. Poseben izziv predstavljajo izpustni odtocni venti­li, saj so izpostavljeni tako visokim temperaturam kot tudi umazaniji, vplivom cistil in ostankov pece­nja, ki ob avtomatiziranem cišcenju zapustijo pec skozi reguliran odtocni cevovod. Ker gre za funk-cionalno pomemben del, mora ta delovati 100-od­stotno, in to vec let pri zahtevni industrijski upo­rabi peci. Optimalna izbira za prvo vgradnjo pri peceh FINES so bili krogelni ventili podjetja De Pala iz Italije (sli­ka 1). Motorne krogelne ventile tega proizvajalca v dimenzijah od 1/2'' pa vse do 4'' odlikuje enostavna montaža pogona »na klik«, in sicer brez orodja, ki s svojo inovativno konstrukcijo hkrati prikazuje tudi pozicijo stanja ventila (odprto/zaprto). Vsi sestav­ni deli ventilov in pogonov so izdelani v lastni to-varni ali po njihovih standardih. V gonilih pogonov uporabljajo jeklene zobnike s temperiranimi zobmi. Notranji motorji in mikro stikala dobavljajo najbolj­ši evropski proizvajalci. Elektromotorni pogoni so dobavljivi v razlicnih izvedbah prikljucne napetosti (230 VAC, 24 VAC, 24 VDC, 12VDC …) in s števil-no dodatno opremo (koncna stikala, hitrost giba in kot rotacije posameznega giba). Montažo ventilov in servomotorjev opravijo usposobljeni inženirji z interno razvito opremo, ki je rezultat dolgoletnih izkušenj in znanja. To je jamstvo za nedvomno za­nesljivost celotnega spektra izdelkov. Ker peci delujejo v zahtevnih okoljih, za njihovo zanesljivo delovanje vgrajujejo le najboljše kompo­nente. Vir: GIA-S Industrijska oprema d.o.o., In-dustrijska cesta 1K, 1290 Grosuplje Tel.: +386 1 7865 300, E-mail: in­-fo@gia.si, www.giaflex.com; FINES d.o.o. - Bakery ovens, Industrijska cesta 5,1290 Grosuplje, www.fines.si Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Številka Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomocnik urednika: Tehnicni urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 27(2021)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 27(2021)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. http://www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 27 2021 1 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih Erih ARKO, YASKAWA, Ribnica prof. dr. Maja ATANASIJEVIC-KUNC, FE Ljubljana prof. dr. Ivan BAJSIC, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo mag. Aleš BIZJAK, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri doc. dr. Andrej BOMBAC, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemcija prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIC, FS Ljubljana dr. Robert IVANCIC, INTECH-LES, Rakek dr. Milan KAMBIC, OLMA, Ljubljana prof. dr. Mitjan KALIN, FS Ljubljana prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana izr. prof. dr. Damjan KLOBCAR. FS Ljubljana prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor doc. dr. Franc MAJDIC, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemcija izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana Bogdan OPAŠKAR, FESTO, Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana prof. dr. Jožef RITONJA, FERI Maribor prof. dr. Katarina SCHMITZ, RWTH Aachen, ZR Nemcija izr. prof. dr. Riko ŠAFARIC, FERI Maribor Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava doc. dr. Marko ŠIMIC, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, prof., Andrea Potocnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerceva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704 Faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 1.500 izvodov 4,00 EUR – letna narocnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. clena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se placuje 5-odstotni davek na dodano vrednost. 4. mednarodna konferenca o tribologiji polimerov, PolyTrib 2020, ki je bila nacrtovana za 28. in 29. september 2020 na Bledu, je zaradi še vedno neugodne situacije z boleznijo Covid-19 prestavljena na leto 2022. Nov datumbo objavljen kmalu. Zaenkrat ga še ni mogoce napovedati, ker so bili drugi vecji dogodki in konference po svetu prav tako prestavljeni in ne želimo priti vnavzkrižje z njihovimi novimi termini. Vse informacije bodo objavljene na: www.tint-polytrib.com, glede morebitnih vprašanj pa smovamnavoljona polytrib@tint.fs.uni-lj.si. Zahvaljujemo se za razumevanje in podporo. Prof. dr. Mitjan Kalin v imenu organizacijskega odbora PolyTriba 2020 zaniMivosti na spletnih stRaneh [1] Cistoca za varnost in zanesljivost – www. poeppelmann.com – Cevi, gibki cevovodi, sestavine za spajanje in ohišja z odprtinami morajo biti na poti od izdelave do mesta uporabe zašciteni pred onesnaženjem. Ena od pravih rešitev je uporaba zašcitnih kap in zamaškov, izdelanih iz plasticnih mas. Uveljavljeno podjetje Pöppelmann Kapsto izdeluje takšne zašcite elemente tudi iz 100-odstotno recikliranih plasticnih mas. Temeljni cilji so: zanesljiva zašcita pred onesnaženjem, povecana delovna varnost in zanesljivost naprav ter prijaznost do oko­lja z recikliranjem. Prispevek: Holthans, A.: Nachhaltige Sicherheit – O + P 64 (2020) 11–12, str. 16. [2] Zašcita proti koroziji s cink-nikljevo zliti-no – www.galvanohengelo.de – Hidravlicne naprave so vedno bolj kompleksne, delovni tlaki višji, pogoji uporabe bolj grobi in šte­vilo izvršnih aktuatorjev vse vecje. Temu sledijo vse strožje zahteve glede protiko­rozijske zašcite sestavin, kot so ventili, kr­milni bloki itd. Ivo Willemsem, vodja pod-jetja Galvano Hengelo B. V., v prispevku Problemfreier Rostschutz mit Zink-Nickel­-Legierung (O + P 64 (2020) 11–12, str. 20) poroca o izkušnjah z razlicnimi metodami zašcite proti koroziji in zakaj njegovo pod-jetje daje prednost cink-niklju. Robotics Vi želite pospešiti svoj inženiring.Vi išete avtomatizirane procesne ventile.Mi smo vaš partner pri procesni avtomatizaciji. Hitro, enostavno, intuitivno! Ne glede na to, kakšne procesne ventile potrebujete, novi esto konÿgurator sestavi popolno pogonsko enoto KD P za vašo aplikacijo, jo primerno dimenzionira in namesto vas poskrbi za naro.ilo. Vklju.uje tudi sistemski ID za hitro in natan.no ponovno naro.anje in pravilno konÿgurirane CAD podatke. Vstopite v novo dobo konÿguriranja še danes! www. esto.com/kd p Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-—–ƒ/ Trzin Telefon: ‰—/ ”ƒ‰-–—-‰‰ Telefax: ‰—/ ”ƒ‰-–—-–” sales_si@festo.com www.festo.si