SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Airas
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Conc«*¡6n 2466
"EL NUEVO PERIODICO"
semanario yugoeslavo
Leto IV.
BUENOS AIRES 26. SEPTEMBRA 1936
štev. 147
NAROČNINA: Za vso Ameriko za c«lo leto 9 arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dai»l« 2.50 USA-Dolarjev.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izdaja ga Kons°rcij Novega li«ta
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«.
V četrto leto
Z današnjo številko stopa "Novi list" y četrto leto svojega življenja.
Ko se danes oziramo na ta tri le-ta' ki so za nami, ugotavljamo, z lnoiato iskrenostjo, da nismo doseg-11 v8ega, kar smo pričakovali, kajti "Pali smo, da bo "Novi list" v četr-'em letu svojega obstoja večji in Popolnejši, nego je številka, ki jo pi-ugotavljamo pa tudi, in z ""rno vestjo, da smo za to naše ižansko glasilce storili vse, kar je v naših močeh, in storili več-ttfdi mnogo več, 'nego je bila ^a dolžnost.
trajno, pošteno in z najboljšimi ""»»eni smo delali v prid našemu ^eljeništvu; preko vseh ovir in Jln>o vseh razočaranj (včasih prav razočaranj), smo vodili list 110 ravni poti, katero smo mu bili črtali
že ob njegovem rojstvu:
neodvisen informativni list 8ftl° prinašali iskrena poročila ter nepristransko objavljali vse ta-® novice, ki morejo in morajo za-rv,l*Uati našega izseljenega človeka v Južni
Ameriki; danes imamo za-,	ko Vidimo, da to vedno
Oni •
'•) spoznavajo in priznavajo tudi ki so prej radi 'nasedali dema Jj°&kim prerokovanjem, ker so mor-p bolj odgovarjala njihovim željam " Čustvovanju.
0 narodu in domovini smo zme-pisali z ljubeznijo in spošto-*niem, kakor nam je velevalo srce.
Preokret v španski državljanski vojni?
Vladne čete so prešle iz obrambe v napad - Ljuti boji na poteh, ki vodijo v Madrid - Uporniki v toledskem Alcazarju se še držijo
Odi, kus
l0i*vo pa smo zavračali vsak pos ^ Prenašanja domačih «porov v ^jeništvo. Imeli smo zadoščenje, Je to naše stališče potrdil kot ,'n° pravilno tudi prvi vsesloven-l2seljenski kongres.
^ boju za teptane pravice našega ^ °da na Primorskem smo vselej . svoj glas; imeli smo zadoš-da je ta naš glas nekaj krat ^lieval, tudi izven mej naše našel -
^ašemu delavstvu smo kazali pot, ^teri smo bili — in smo še vedno Prepričani, da je edina prava; Poročali smo delavcem, 'naj se v poštene strokovne organi-ki jih edine morejo varovati . ^ pretiranim izkoriščanjem, ka-£a zakon — v današnji socialno ^tejeni družbi — ne zabranjuje; ^v«tovali pa smo jim vmeišava-^ v tukajšnjo politiko, na katero ne moremo. V 'najboljšem aJu Pomeni takšno vmešavanje v ..r,as z£ub<> časa, v najhujšem pa ^oj 6 neváeÉnosti in celo — izgon v 1Veü smo zadoščenje, da so nas e®> mnenju potrdili — po tride-. 'h letih izkušnje! — tudi rojaki ^verne Amerike.
«t^J1®*1 naselbini smo pridigovali ^ Pnost med posamezniki in med
V« !. , k! imajo P^^ne namene.
C k V miru i« «logi živeli
0	bi za iskanje onega, kar nas mo družiti, uporabili le trohico tfate
i, 0® V"eme' 8 katero is^mo velike , «»ale zadeve, ki nas razdvajajo nam je v zadoščenje, ko smo ? Par tedlni videli složno nasto
1	1 na skupni prireditvi vse naše e«osaireške organizacije. No:
ene. Te le
l0t,iH bomo
ra
^ em smernicam, ki so doslej vo-Hr.-.."®5® de,°> bomo ostali zvesti
Kdor je s potrebno razsodnostjo čital poročila, prihajajoča zadnje čase z raznih španskih bojišč, je opazil, da skoro povsod revolucionarne čete uspešno napredujejo ter da je položaj vse prej nego ugoden za madridsko vlado in ljudsko vojsko, ki jo podpira: na severu so se morale vladne čete umakniti pred vojsko generala Mole iz Iruna in San Sebastiana; Bilbao in Santander sta obkoljena ter ju bo uporna vojska začela obstreljevati, če se branilci ne predajo: južno od Madrida je zadnje tedne vztrajno napredovala vojska generala Franca; čete, ki jih vodi polkovnik Vagues, ograža-jo že Toledo, kjer ljudski vojski še ni uspelo izriniti upornih kadetov iz Alcazarja, dasi so proti tej stari utrdbi izstrelili že toliko granat in uporabili toliko ton razstreliva, da je spremenjena v ku]) razvalin; a med temi razvalinami in v varnih kleteh vsta ši še vedno vztrajajo.
Tz vseh teh poročil si je moral človek ustvariti vtis, da vladnim četam po vsej priliki zato slaba prede, ker nimajo enotnega vod stva in tudi ne one discipline, ki je, poleg navdušenja, eden izmed glavnih predpogojev za sleherni vojaški uspeh."
Do tega sklepa je gotovo prišla tudi vlada v Madridu; vrhovno vodstvo vojaških operacij proti fašističnim upornikom je poverila vojnemu ministrstvu ki je v sredo odredilo mobilizacijo vseh razpoložljivih sil in sredstev v svrho ustanovitve pra ve "ljudske vojske", ki naj u-stavi nevarno prodiranje revolucionarnih čet z juga proti glavnemu mestu.
In vpliv novega osredotočenega vodstva se je brž pokazal. Izgleda namreč, da bodo vladne čete, ki so se doslej samo branile, zadržujoč vstaške napade ter umikajoč se pred njimi, prešle v odločno ofenzivo.
Novemu vodstvu je tudi uspelo zadržati nevarni pritisk Francove vojske na jugu. Po go tovo premišljenem načrtu, so
vladne čete prepustile vstašem, skoro brez boja, važne postojan ke, kot jih predstavljajo kraji Santa Olalla, Ouismondo in Ma queda. Oddelke uporne vojske,
. Uničujoč hudournik je rušil na svoji poti v dolino vse, kar je našel: hiše, vojaštvo, topove, municijo; upornike, ki so se nahajali v višje ležečih krajih, so
t*tajj~" """'o P° Poti, ki smo si jo za HtUi/ četudi ni prav nič položna in
Ji" O11!"5 so med n«mi še v marsi-
K	šne> da nima lahkega stališ-
, Javni delavec i • * i* b»jati a avec- če ni v stanu po-
' V emagoštva z demagoštvom, t CmnOSti Z nesramnostjo, hi-
l *Jo m 8 hinavš^« in laži z la-
;V Ojt* še ljndi-ki jih 8 hva-
Ooh!r 36 pridobiS' nego če jih f P^jjg. . namenom opozarjaš na na-' raJe te poslušajo, če jim z de.
magoško , hinajvščilno obljubljaš, da si bodo jutri sami ustvarili raj na zemlji, nego če jim z odkritosrčno iskrenostjo razlagaš, kakšen je položaj v resnici, ter jih svariš pred nevarnimi eksperimenti: prej gredo za teboj, če podžigaš strasti in netiš mržnjo, nego če pridiguješ zmernost in iskreno bratstvo.
A uspehi, ki zrastejo iz takšnih sredstev, morajo biti le tre'nutni. Takšnih uspehov Novi list nikoli ni iskal in jih tudi ne bo, ker je in hoče biti resno in za naše zseljeništvo koristno glasilo.
Zato bomo krevsali naprej po našem klancu. Saj dobro vemo, da je pot bo vsakega poštenega cilja str ma in naporna. Omagali pa še nis mo in tudi ne bomo, če Bog da in če nas bodo naši pošteni in trezni izseljenci podpirali, kakor so nas do slej.
In podpirali morda tudi — tako vsaj upamo — nekoliko bolj, kajti: težko je bilo breme, ki smo ga no sili, čeprav imamo široke rame, krep ke živce in trdno voljo.
S temi 'nameni in s takim upanjem stopamo v četrto leto.
Oddelek revolucionarne španske tuj ske legije v Irunu. V sredi vidimo tudi bolniško strežnico, ki spremlja vstaše. Sploh so tudi uporniki ustanovili lastno žensko milico
ki so pritiskali na umikajoče se v ladne čete, so pa potem odrezali s tem, da so z vodo iz umetnega jezera pri Albercheju, poplavili obširno, od vstašev zasedeno krajino.
* # * # * j¡i RAZNE VESTI
49 človeških žrtev je zahteval in mnogo milijonov dolarjev škode je povzročil silen morski vihar, ki je
divjal ob severnem delu vzhodne o-bale Združenih držav.
Zblaznel je neki socialistični občinski svetovalec iz Luarce, na Špan skem, ko so mu povedali, da so re-volucionarci ustrelili njegovo nosečo ženo, ker jim ni hotela povedati, kje se njen mož skriva. O podobnih in še hirjših grozotah poročajo mnoge vesti iz nesrečne španske dežele.
200 sovjetskih yojnih letal, namenjenih španski vladi, so baje izkrcali v Barceloni; takšno vest je pri-obšil neki nemški list, a so jo iz Madrida zanikali. Morda skušajo Nemci s tem opravičevati pomoč, ki jo širokogrudno nudijo španskim revo-lucionarcem.
Resna svarila na naslov francoskih delavcev so povedali pretekle dni nekateri člani Blumove vlade. Pravijo, da bodo vse delavske pridobitve prišle v nevarnost, če se bodo delavci puščali zavajati od poklicnih provokaterjev ter bodo še v bodoče zasedali tovarne. — Velika stav ka tekstilnih delavcev v Lilleu se je končala, ker so delodajalci prista li na 6 odstotno zvišanje plač.
Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas je bil izvoljen za predsednika občnega zbora Zveze
pa vladne čete napadle in jih še napadajo z več strani.
Ljuti boji, ki se bijejo na tej fronti, niso še končani, vendar pa izgleda, da bodo uporniki doživeli hud poraz, s katerim niso
* # * Q + #
narodov, ki je začel zasedati pretekle dni v Ženevi. Zveza je abesin-skim zastopnikom priznala pravico, da se smejo udeleževati zborovanj; s tem je bila zavrnjena zahteva I-talije, da naj se Abesinija izključi iz ženevske organizacije. Nekateri pričakujejo, da bo Italija radi tega izstopila. Eno izmed podpredsedniških mest je za sedanje zasedanje do bila Jugoslavija, s 44 glasovi, drugo izmed šestih, pa Italija z — 32.
Ranjen je bil pri Laskovicu član JRZ Bogdan Milic, ki se je nahajal na agitacijskem potovanju za občin ske volitve. Oblasti domnevajo, da se gre za atentat politične narave.
12 rudarjev je zgubilo življenje v rudniku Trepča pri Kosovski Mitro-vici, ko jih je v četrtek zasul usad zemlje.
Švedski socialisti so izvojevali odločilno zmago nedeljskih volitvah. V poslanski zbornici bodo imeli last no večino.
Uruguay je prekinil diplomatične odnošaje z madridsko vlado, ker je
ljudska milica v Madridu ustrelila tri uruguayske državljanke, sestre tamošnjega podkonzula. Skrb za U-ruguayce, ki žive na Španskem, je bila poverjena argentinskemu diplo matičnemu zastopništvu.
Na smrt so obsodili bivšega ministra Salazarja Alonsa radi sodelovanja pri fašističnem uporu proti vladi. V sredo so ga ustrelili v Madridu.
NOVI LIST JE VSTOPIL
V ČETR TO
LETO
Cenjenim naročnikom se zahvaljujemo, da so nas dos lej podpirali, pa se jim vljud no priporočamo tudi za v bo doče.
Prav posebno pa prosimo vse prijatelje Novega lista:
1.	Da takoj obnovijo naročnino vsak krat, ko jim zapade, ker je od
lednega plačevanja naročnin odvisno tudi redno izhajanje lista, ki so mu naročnine glavni vir dohodkov.
2.Da	med znanci in prijatelji pridobivajo novih naročnikov, ker je od povečanja števila naročnikov odvisen lepši razvoj lista.
3.	Da podpirajo o>ne zavode, podjetnike, obrtnike, trgovce in profesionalce, ki v našem listu oglašujejo, ker podprejo s tem tudi Novi list.
4.Da	nam sporočijo vsako važnejšo novico, posebno če se tiče naših naselbin v Južni Ameriki, ker želimo, da bi bil Novi list prava zgodovinska knjiga našega izseljeništva v tem delu sveta.
5.	Da po svojih močeh prispevajo v Tiskovni sklad ter s tem tudi raa-terielno podprejo svoje glasilo, ki ni nikako špekulacijsko podjetje, marveč ima edino le namen služiti koristim našega izseljeništva.
»
računali. To bo zadržalo njihovo prodiranje proti Madridu in če se ljudski vojski posreči zbra ti vse svoje sile ter udariti o pra vem času, utegne ta poraz posta li usoden za upornike.
Seveda pa prerokovati ni mogoče ničesar. Človek lahko samo •giba. Madridska vlada se še ni rešila vseh nevarnosti in se tako kmalu tudi ne bo, ker so vstaši ojačili v zadnjih tednih svojo u-darno moč z izdatnim vojnim materialom, ki' ga prejemajo preko Portugalske iz Italije in Nemčije; pa tudi zato, ker razpolagajo z izurjenimi in discipli niranimi četami. Pomoč, ki jo prejemajo, je tako izdatna, da imajo sedaj 12 krat več vojnih letal, nego vlada, dasi je bila njihova zračna vojska v začetku revolucije šibkejša.
Na vsak način pa izgleda, ka kor smo že zgoraj povedali, da so se v Madridu odločili za ofen živo; spoznali so pač, da bi večno umikanje končno odprlo ir pornikom pot do Madrida, ki bi se dolgo ne mogel braniti, če bi ga vstaška vojska obkolila.
................................... .v •••.:•:	........
:;:v . :y . .. >•: v.; •	• .v:::/f; >•:
' «	tU
'' ' ' »Mp Mm»«
iiwroWllItMiMlwM	' * /é
Japonci, ki se sedaj pripravljajo za nadaljnje /avojovanje kitajske zemlje, malnevriijajo s svojimi tanki po Mandžuriji.
Po obisku kralja Edvarda v Dalmaciji
Nenavadni obisk angleškega kralja Edvarda VIII. v Dalmaciji, kjer se je mudil na počitnicah, je dal mnogim evropskim listom povod, da so mnogo pisali o. naravnih krasotah jugoslovanske obale, poročali o kralju, kako si je ogledal celo vrsto otokov, zalivov, mest in naselbin, se v preprosti majici družil z ribiči, se zanimal za narodne noše na Rabu, v Novem gradu za balinanje itd.; mnogo pa pišejo tudi o . političnem pomenu njegovega poseta.
Tako trdi na pr. veliki praški dnevnik "Narodny Listy", da je obisk kralja Edvarda v Dalmaciji imel svo je razloge ter da bo imel še daleko-sežne posledice.
Jugoslavija je postala dežela, piše omenjeni list, za katere prijateljstvo se sedaj potegujejo mnoge velike vlasti. Anglija računa z njo, Nemci jo snubijo in jeseni prispe v Beograd tudi predsednik francoske vlade Leon Blum, ki bo prišel utrjevat vezi prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo.
"Znano je", nadaljujejo "N. L.", "da je tedaj, ko se je vsak hip pričakoval italijanski napad na angleš ko mornarico v Sredozemskem morju, Jugoslavija postavila angleškemu admiralatu na razpolago vae jugoslovanske vojne luke ter je z Anglijo sklenila obrambni dogovor za slučaj italijanskega napada. V času največje italijansko-angleške napetosti se je pokazalo, kakšnega pomena je ta obrambna zveza za An glijo. Italija se Anglije ni upala napasti, ker bi že sama mobilizacija jugoslovanske vojske ter njeno zbiranje na italijanski meji zadostovala, da se takoj onemogoči vsaka i-talijanska vojna akcija večjega obsega. Kar se pa tiče načrtov, da bi italijansko letalstvo moglo uničiti angleško vojno brodovje, bi italijanske strokovnjake prav gotovo čakalo neprijetno razočaranje, ker bi jugoslovanske in angleške letalske sile uničili Rim in vsa važnejša ital-ske mesta, ki jih je mogoče doseči iz Dalmacije, še preden bi italijanski bombarderji mogli obstreljevati po Stredozemskem morju razkropi je ne angleške ladje, katere bi morali tudi dolgo iskati. Za vojne operacije proti Italiji in za zavarovanje angleške pomorske sredozemske poti v Indijo, je jugoslovanska jadranska obala veliko važnejše oporišče, nego sta Malta ali Ciper".
Tega pomena, ki ga ima Jugoslavija kot prijateljica Anglije na Sredozemskem morju, se angleška diplo macija dobro zaveda, zaključuje navedeni časnik. Zato ni čudno, da je po ukinitvi sankcij odpovedala si.-cer obrambne dogovore s Turčijo in Grčijo, ni pa odpovedala onega z Ju goslavijo. Angleži so pač uvideli, da je današnja Jugoslavija izredno važen faktor v mednarodni politiki.
Tako pišejo Cehi. Pa tudi drugi listi, nemški, francoski, avstrijski itd. so pisali o važnosti poseta angleškega vladarja. Prav posebno zanimanje pa je zavladalo za Jugoslavijo med Angleži samimi. Na desetine tisočev fotografičnih posnetkov naših krajevnih lepot, na tisoče člankov so zaprosile za to priliko angleš ke tiskovne in turistične agencije. Veliki angleški listi so podrobno 0-pisovali Dalmacijo in druge naše le pe kraje ter s tem povzročili, da je izredno veliko število angleških turistov krenilo za svojim kraljem "odkrivat" Jugoslavijo.
Stran 2
NOVI LIST

ARGENTINSKE VESTI
S
r/,
G. Doktoric med nami.
S "Cap Arcono" se je pripeljal pre teklo soboto v Buenos Aires g. D. Doktorič, katerega je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje imenovalo za svojega dopisnika v Južni Ameriki. V pristanišču, kjer je v soboto kar mrgolelo ljudstva in po sebno mladine, ki je prišla pozdravit telovadce, vračajoče se z berlinskih olimpijskih iger, je g. Doktori-ča sprejela skupina rojakov.
G. Doktorič, ki ima med nami prav mnogo znancev, ker je dolgo vrsto let deloval na Goriškem, prav toplo pozdravljamo in mu z vso iskrenostjo želimo najlepših uspehov pri nje govem delu v izseljeništvu.
Delovna zakonodaja
Udruženje trgovskih nameščencev je imelo prejšnji teden zborovanje, na katerem je razpravljajo v vladnih predlogih za spremembo zakona štev. 11.729, nanašaočega se na pravice delojemalcev pri trgoviskih podjetjih. Zborovalci so protestirali proti poskusu, da se te pravice okr-nejo; pooblastili so vodstvo udru-ženja, da z vsemi sredstvi, in če treba tudi s splošno stavko, skuša preprečiti spremembo navedenega zakona.
Poslanski zbornici je neki konservativni poslanec predložil osnutek sklepa, s katerim naj bi se imenovala posebna komisija, ki naj bi, na podlagi podatkov industrijskega štetja, izdelala predlog za zakon, s katerim naj bi se določile najnižje mezde, odpravnine ter bolezenske podpore za industrijske delavce.
PRIHODNJA ŠTEV.
NOVEGA LISTA
Ker ima oktober pet sobot, izide prihodnja številka Novegia lista v soboto, 10. prih meseca.
Upravništvo.
be glede poštnih pristojbin. Če bosta zakonski osnutek odobrila tudi senat in vlada, se bo pristojbina za navadna pisma znižala od 10 na 5 ctvs. in znižale se bodo tudi pristojbine za razpošiljanje tiskovin ter globe za nezadostno frankirana pisma.
Pobijanje spolnih bolezni
Višja zbornica je odobrila osnutek zakona o pobijanju spolnih bolezni, s katerim se ustanavlja "Državni zavod za proučevanje, profi-laso in zdravljenje veneričnih bolez ni"; med drugim določa ta zakonski predlog sledeče: v srednjih in višjih ter strokovnih šolah se bo delil gojencem tudi primeren pouk o moralnih in seksualnih vprašanjih ;i vsaka državna, občinska in zasebna bolnišnica bo morala imeti poseben oddelek, kjer se bodo brezplačno zdravile spolne bolezni; zgoraj navedeni državni zavod bo smel zahtevati od društev in podjetij, ki imajo več ko 50 članov, da odprejo v svojih prostorih posebne antivene-rične dispanzerje, katerega bo moral voditi poseben zdravnik, če bo število članov ali nameščencev znašalo več ko 100; zakon prepoveduje nadalje v vsej deželi tajno in jav no prostitucijo in koloča stroge kaz ni za kršitelje te prepovedi.
Znižanje poštnih pristojbin
Poslanska zbornica je odobrila predlog zakona, s katerim se uvajajo razne spremembe v sedanje določ
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
A V. FOREST 621 — CHACARITA.
Za zaščito materinstva
Senat je razpravljal pretekle dni tudi o zakonskem predlogu senatorja Palaciosa o ustanovitvi "Ravnateljstva za materinstvo in deco" — Dirección de Maternidad e Infancia —-, ki bo odvisen od Državnega zdravstvenega urada ter mu bo poverjena zaščita mater in otrok.
Dr. Alvear odpotoval v Evropo
Vodja radikalske stranke in bivši državni predsednik dr. Alvear se je v torek odpeljal proti Evropi, kakor je bilo napovedano. Za časa njegove odsotnosti bo vodil stranko dr. J. L. Cantilo. Nekateri hočejo vedeti, da se bo dr. Alvear vrnil šele potem. lio bodo radikali proglasili njegovo kandidaturo za bodoče predsedniške volitve.
HIMEN
Danes se poročita rojak Ivan Žur-ga, iz Bača ob Pivki, in gčna. Frančiška Fatur, iz iste vasi. Svatba se bo vršila v "Postojnski jami", kakor se imenuje restavracija rojakov Gašperič in Dekleva na Av. Forest 621, ki razpolaga za takšne prilike z lepimi in pripravnimi prostori.
Stavka "colectivov"
V znak protesta proti predstojeri odobritvi zakona o takozvani koordinaciji prometnih sredstev v glavnem mestu republike, so lastniki in vozniki kolektivnih avtov proglasili pretekli ponedeljek stavko za nedoločen čas. Pozvali so tudi druga delavska udruženja, naj njihovo gibanje podporejo s 24-urno splošno stavko, vendar pa so se vabilu odzvale le nekatere stroke.
Policija je takoj zaprla vse prosto re, kjer so se zbirali stavkujoči "co-lectiverosi" ter je prepovedala sleherno shajanje. Mestna intendanca pa je zagrozila, da prekliče vse koncesije, če lastniki tekom 24 ur ne poskrbijo za vzpostavitev prometa. Ker se lastniki "colectivov" niso vda li, je občinski načelnik objavil dekret, s katerim prevzema občina vse kolektivne avte, ki se začasno zaplenijo, ter bo v lastni režiji organizirala ta način prevažanja potnikov. Koncesionarji nekaterih prog so zato popustili ter začeli spet prevažati potnike.
Medtem je senatna komisija že iz rekla svoje povol'jno mnenje glede zakonskega osnutka o koordinaciji prometnih sredstev, katerega je poslanska zbornica odobrila že v prejšnjem zasedanju in ga bo prav zagotovo odobril sedaj tudi senat.
Zakonu očitajo, da izroča nekaterim velikim tramvajskim družbam pravcati monopol nad vsem potniškim prometom v Buenos Airesu, da bodo zaradi njega prišli ob zaslužek in kruh tisoči družin, ki sedaj žive od kolektivnih avtov, ter da bo močno oškodovano tudi prebivalstvo. ker se bodo prevozni tarifi sko ro eotovo zvišali.
nameščen

Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. AIem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOC
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
Stalnost državnih cev
V Argentiniji je bila že od nekdaj navada, da so z državnimi, pokrajinskimi in občinskimi službami raz polaj>&li politični možje, mali in veliki voditelji stranke, ki je bila trenutno na oblasti. Največja vaba za volilce so bile javne službe, katere so jim kandidati vseh barv obljubljali za slučaj zmage. In vsak krat, ko je druga stranka prišla na oblast, je javna uprava menjala tudi vse svoj* velike in male služabnike, od najvišjega funkcionarja pa do preprostega cestnega pometača. Javna služba je bila radi tega le začasna zadeva, za katero v večini slučajev ni bilo treba ne posebne sposobnosti, ne posebne marljivosti. Premnogo krat se je tudi dogajalo, da so javni uradniki pozabljali na paragrafe, zamižali z enim — in včasih tudi z obemi očesi —, če je bilo treba oddolžiti se politiku, ki jim je preskrbel službo in kruh. Takšne in podobne razmere pa seveda niso mogle koristiti državi, pokrajinam in občinam.
O vsem tem sedaj spet mnogo pišejo tukajšnji listi. Povod za to jim je dala vlada, ki je parlamentu predložila zakonski osnutek o stalnosti državnih uradnikov in o njihovem napredovanju. Vlada predlaga, naj bi se odslej sprejemali v javne službe samo takšni, ki bi se v javnih natečajih izkazali kot najbolj sposobne; služba naj bo stalna in odpustitev mogoča le v slučajih težjih prestopkov; nalpr^dovanja naj se izvršijo le na podlagi izpitov; ki se imajo polagati pred posebnimi komisijami itd. Končno predlaga izvršna oblast še, naj se javnim nameščencem odvzame volilna pravica, tako da ne bo nobena stranka mogla kupovati njihovih glasov z obljubami vseh vrst.
Podobni predlogi so že več krat prišli pred parlament, a so ponavadi obtičali v arhivih. Morda bo
sedanji predlog imel kaj več sreče. #
ZA TISKOVNI SKLAD
Za T. S. našega lista je daroval rojak Fr. Požar $ 1.—. Lepa hvala!
Sreča je opoteča
Poljak S. Woldzimiercz je prišel pred štirimi meseci v Argentinijo, našel delo v nekem frigorificu v La Plati ter se nastanil v Berissu. Dne 25. pret. meseca je kupil dve desetini loterijskega listka štev. 15.627, ki je tisti teden zadel glavni dobitek. Woldzimiercz je šele pretekli ponedeljek prišel v Buenos Aires, da dvigne 20.000 pesov, ki mu jih je sreča naklonila. Mož menda še samemu sebi ni hote.1 verjeti, ali pa morda vedel ni, kako bi denar dvignil — zgodilo se je, da se je šel sprehajat na trg "Colón"; sedel je tam na klop, pa se mu pridružita dva zgovorna neznanca. Lahkoverni mož jima je povedal, da je dobil na loterijo in jima je tudi pokazal listka, ko sta izjavila, da mu ne ver-jameta.
Kako se je stvar končala, ni težko uganiti; eden izmed neznancev mu je iztrgal listka iz rok, drugi ie Poljaka pahnil, da se je zakota-lil po tleh in oba sta brž odnesla pete.
To se je zgodilo ob 10. zjutraj, šele popoldne je srečni Poljak zaupal svojo nesrečo nekemu rojaku, ki ga je spremil na komisarijo, kjer je Wolzimiercz obrazložil, kakšno presenečenje je doživel.
Kolonizacijski načrti
V raznih argentinskih pokrajinah so bili v zadnjem času objavljeni zakoni, katerih namen je pospeševati porazdelitev veleposestev na male kmetije ter podpirati poljedelce v njihovih težnjah po gospodarski osamosvojitvi.
Takšen namen ima tudi zakonski osnutek, ki ga je vlada predložila v sredo parlamentu. Predlaga, naj bi se ustanovil poseben Državni odbor za kolonizacijo, ki naj bi, sporazumno z vlado, pospeševal naseljevanje kmečkih družin v notranjosti dežele.
Ko bo zakonski osnutek odobren, bomo o njem podrobneje pisali.
Poseben načrt za kolonizacijo je izdelala tudi Državna hipotekama banka, ki namerava razkosati njej pripadajoča veleposestva ter odstopiti zemljo po ugodnih pogojih kme tovalcem, ki bi se radi s svojimi dru žinami naselili na njej ter jo obdelovali.
Za vsako kmetijo posebej bo banka določila ceno, ki se ne bo višala;
odstopila pa jo bo, če bo več ponudnikov, onemu, ki bo dokazal, da ima največ sposobnosti in izkušnje pri obdelovanju zemlje.
Predavanja
Zaradi večjih prireditev naših bue nosaireških društev, se bo vršilo prihodnje predavanje v Taboru šele nedeljo 18. oktobra ob 5. pop.; predaval bo g. Josip Novinc. Štorklja
Štorklja je obiskala družino rojaka Antona Misleja iz št. Vida pri Vipavi; njegovi ženi Ivanki je prinesla čvrsto dekletce, čestitamo!
Zbirka za primorske žrtve
Ker se niso mogli udeležili prireditve za primorske žrtve, so darovali v isti namen, potom Novega lista:
F. Požar N. N. iz P. M. Naglič A. Tavčar E. Božič V. Živec V prejšnji
št. objavlj.
1,— 5.— 2.— 2.— 2.50 2.50 14.—
VKUPNO:	$ 29.—
Darovalcem najlepša hvala!
Toda: kje pa so ostali tisoči naših izseljencev iz notranjosti dežele? Ali bomo v lastno sramoto morali ugotoviti, da niti za takšne plemenite akcije naše izseljeništvo nima več smisla? Ej, pa bi res bilo žalostno! Ta mesec se zbirka zaklju či. Zgenite se torej, rojaki dragi in mili!
Meddruštveni odbor bo objavil kliše izvršenega nakazila, da bo lahko vsak na lastne oči videl, kam je šel denar od prireditve in od zbirke.
Prihodnje prireditve
Jutri, 27. t. m., ponovi Ljudski o-der v dvorani ul. Alsina 2832 Vom-bergar^evo "Vrnitev, ki je pri premieri zelo ugajala.
Prihodnjo nedeljo, t. j. 4. oktobra, spravi Tabor vnovič na oder Nicco-demijovo igro "Scampolo", ki je pri prvi uprizoritvi žela res izreden uspeh. Druge točke sporeda se bodo izvajale deloma tekom odmorov in deloma po igri, da bodo tudi rojakinje, ki morajo bolj zgodaj spet na delo, videle lahko vsa tri dejanja te
CERKVENI VESTNIK
To nedeljo, 27. sept., bo sveta maša v Villi Devoto (Verseilles) ob 10 uri in pol. Cerkev je na križišiu Bruselas in Marcos Sastre (M. Sastre 6115), je lesena cerkvica. Iz No-goyé se zavije na desno na višini 5900. To je takoj na zap. strani železniškega tira. Potrudite se in pokažite nekaj dobre volje.
Mašo in pridigo bo imel g. Dok-torič, ki je v soboto prišel v Buenos Aires. Mnogim je on že stari znanec iz tečajev in iz zadružnega dela po Primorskem, koder je deloval, do kler gn niso Italijani izgnali.
C.e bo vreme ugodno, se bomo tudi fotografirali, da bo za spomin na ta začetek slovenske službe božje v Villi Devoto.
Večernice bodo to nedeljo pop- °b 4 uri na Avellanedi, kjer bomo P°; dali tudi poročilo o nabirki za novj harmonij, ki ga že imamo. Pa še n> ves plačan.
V	torek je god sv. Mihaela nadangela.
V	sredo svetega Hijeronima, svetnika, ki iz Nanosa kraljuje čez cel° kraško Slovenijo.
V	soboto je spomin Male Terezija
V	nedeljo 4. okt. je angelska nedelja. Sveta maša v Saavedri ob Po1 11 uri, večernice na Paternálu °b 4 uri.
V	torek je prišel spet nazaj g. stelic.
Hladnik Janez-
lepe igre. Prireditev se bo vršila v dvorani ul. Acevedo 1353.
Naslednjo nedeljo, 11. oktobi'8-pa priredi GPDS v V. Devoto svoj0 prvo pomladinsko veselico na društvenem zemljišču, ul. Simbron 51^' ter uprizori ob tej priliki
zabavn"
komedijo enodejanko "Zmešnjava •
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni za
svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVBC
PATERNAL Osorio 5088
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. poslanstvo u Buenos Airesu
traži sljedeče iseljenike:
*
Mile Vukič, iz Stojnice štev. 54.
Toth Bagi Matija, kovač, 32 let star, iz Čentavira. Svoj čas je delal v neki opekarni v San Nicolás.
Božo Marjan, rojen 1887 v selu Škare, srez Otočac; v Argentinijo je prišel 1. 1909 ali 1910.
Avgust Babič, iz vasi Gornji Pod-poršt, občina Mirna Peč, srez Novo mesto.
Mijo Maratovič, iz sela Kompolje, srez Otočac (Lika).
Stanimir Budišič.
Antun Bjelobrk, iz Gospii a.
Krste Karnjaič, iz Subotskog grada, br. 116, pošta Novska, Savska banovina.
Milorad Stojanov, iz Itebeja, srez Veliki Bečkerek, 44 let star.
Bartol Madjarevič, 38 let star; svoj čas se je oglasil iz Comodoro Rivadavia.
*
Kdor bi kaj vedel o zapuščini izseljenca Pande Trajčeviča, iz Pod-močana, srez Prespe, Bitolj, ki je umrl leta 1926 v Buenos Airesu, je naprošen, da javi kr. poslaništvu na gornji naslov.
K R O J A Č N I C A
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, BUlinflhurst 271 dpt.
(višina ulice Cangallo 3500)
GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV
iz Ville Devoto
VABI
cenjeno občinstvo na svojo
Prvo pomladansko prireditev
ki se bo vršila 11. OKTOBRA 1936 na društvenem zemljišču UL. SIMBRON 5148, od 4. pop. dalje.
Spored:
1.	OTVORITEV — godba
2.	"OB VEČERNI URF' (V. Vodopivec) — moški zbor
3.	"PESEM SLOVENSKI STRAŽI" (V. Vodopivec) — mešan zbor
4.	DEKLAMACIJA
5.	Veseloigra v enem dejanju
"ZMEŠNJAVA"
Po sporedu: PROSTA ZABAVA S PLESOM in SrečoIoV<"n Dobro založen bufet po zmernih cenah Svira orkester "Ljudskega odra"
Pridite vsi, da se na prostem po domače poveseliifl0'
O B D O t*
KROJACNICA
Leopold Ušaj
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem.
GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal.
KROJAČ
-.—-- antííu»
izvršujem vsa v to stroko spadajofia dela, Obleke od % 55 do 120. Hlač« |ajev>fl^ od 9 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave z« P1
MAKSIMILIJAN SAURIN ^
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T-
NOVI LIST
Straá S
i #
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
IVESTIS PRIMORSKEGA
STRAŠEN POŽAR
V torek, 11. avgusta, je izbruh-"'l v vasi Pilatovci, v občini Rade-toviei, v Beli Krajini, silen požar, ^ je dvanajsterim kmetom uničil 19 Poslopij. Radi pomanjkanja vode So se prebivalci zaman trudili, da bi nesrečo omejili. Skoda je tem ve-fja> ker so kmetje imeli letošnje pri ^ke že pod streho.
STAVKA V CELJU
^ Celju, celjskem, laškem, konjiš-in slovenigra.škem okraju so za-8tavkali sredi pr. meseca stavbinski ^e'avci, ker podjetniki niso hoteli v Cel°ti sprejeti takšnih delovnih po-e°jev, kakor jih imajo zidarji v Lju tani. Zastavkovalo je vsega 700 delavcev.
NOVI MlÑÍSTER ZA PRAVOSODJE
^ ukazom kr. namestnika je bil "»eiovan za pravosodnega ministra Nikola Sugotič, minister v poko-S tem imenovanjem se je vlada l2p0Polnila, kajti doslej je minister Za socialno politiko g. Cvetkovič sa-1110 začasno vodil tudi posle pravo-s°dnega ministrstva.
Dr. Subotič je doma iz Skradina tr' Sibeniku. V Koroščevi vladi le-^ 1928 je bil finančni minister.
toONOPOLÍZACIJA PRE VOZNIH PODJETIJ
Beograda poročajo, da se v mi-"'strstvu trgovine in industrije pri Ptavlja uredba o monopolizaciji pre podjetij v Jugoslaviji. Mono 1)01 bo prevzela država, ki ga bo dala ^aploatacijo, v prvi vrsti doma-lrtl Podjetjem. Delokrog tujih trans j^lih podjetij bo v Jugoslaviji na način zelo omejen.
4na Chrpova
Gen. Baistrocchi pregledal obmejne utrdbe
Prejšni mesec se je mudil v Julijski Krajini podtajnik vojnega ministrstva general Baistrocchi. Iz raznih poročil je razvidno, da je pregledal vso italijansko-jugoslo-vansko mejo, ali bolje rečeno, utr-jevalne naprave in dela na meji od Trbiža, preko Cerkljanskega in Idrij skega do Postojne, Snežnika in dalje proti Reki. Bil je v spremstvu dveh generalov in raznih drugih o-seb. Vendar se v posameznih krajih ni mnogo zadrževal, kljub temu, da je ponekod prisostvoval tudi vojaškim manevrom ob meji.
jih organi kvesture zasliševali, silili iz njih priznanja, vendar o kakem uspehu ni govora. Vsak aretiranec je bil zasliševan po več dni, bil pod strogim nadzorstvom, poleg tega pa deležen tudi drugih muk, muk, ki se jih poslužuje ob takih prilikah fašistična policija. Vse to postopanje se je vršilo baje zaradi napada na nekega letalskega častnika, izvršenega neke noči v bližini mirenskega letališča.
Po nedolžnem osumljen
Dne 22. julija so italijanske oblasti aretirale na meji med Kopačnico in Podplečami jugoslovanskega lesnega trgovca Franceta Kunstlja, do ma iz Žirov. Prepeljali so ga v koprske zapore, a so ga, po temeljitem zasliševanju in na intervencijo neke lesne tvrdke, črez nekaj dni izpustili iz zaporov in poslali domov. Osumili so ga bili vohunstva, a dokazati mu niso mogli ničesar.
Številne aretacije na Goriškem
V goriški okolici je policija izvedla stroge preiskave in številne are tacije. Samo v Mirnu je bilo aretiranih nad 20 oseb, še več v sosednjem Štandrežu, v Prvačini, Doren-bergu in drugih vaseh v bližnji in dalnji goriški okolici. Vsi aretiranci so bili odvedeni v goriške zapore, in sicer približno 80 po številu. Tu so
Vojaške naprave pri Tolminu
Iz Tolmina poročajo, da so oblasti spremenile letos lepo poljubinsko polje v vojaško vas, oziroma v utrdbo. Kmetom so polje odvzeli baš v času, ko je bilo v žitu in so dozorevali drugi sadeži; nikomur niso dovolili, da bi pridelek pobral. Ljudem so obljubili, da jim bodo tekom dveh let izplačali odškodnino za raz lastitev zemlje.
Poleg obšežnih skladišč za muni-cijo, ki so jih dogotovili že prejšnja leta, so sedaj zgradili več velikih stavb, v katerih bodo baje namestili kar tri divizije vojaštva.
Statistični podatki iz Trsta
Po letošnji statistiki šteje Trst 250.972 prebivalcev, katerih število je v zadnjih 5 letih narastlo le za približno 2.000 oseb. Trst ima 948 raznih gostiln, 1.739 živilskih trgovin na debelo in 1.823 živilskih trgovin na drobno. Novih hiš so leta 1935 zgradili 2.081 s 6.780 sobami. "Caritas" je v preteklem letu porazdelila 891.000 kosil oziroma večerij, kar dokazuje, da je v Trstu veliko revežev, ki se morajo hraniti na javne stroške.
Dva mladeniča konfinirana zaradi slovenske pesmi
Ob letošnjem vojaškem naboru, ki se je vršil v juniju, se je zbralo več mladeničev v kanalski gostilni "pri Bolterju'" kjer so peli slovenske pesmi. Nekaj dni nato pa je bilo aretiranih več fantov iz Kanala in bližnjih vasi. Na njihovih domovih, pa tudi drugod, so izvršili stroge preiskave. Oblasti so z ljudmi surovo postopale in izvajale teror tako, da je v Kanalu vladalo nekaj dni pravo obsedno stanje. Aretirane mladeniče so odgnali v goriške zapore, kjer so jih dolgo časa zasliševali, silili iz nih priznanja, jih pretepali in mučili. Obdolžili so jih tudi razširjanja letakov, na katerih so bili verzi neke iredentistične pesmi. Po dvomesečni preiskavi sta bila dva obsojena v konfinacijo, in sicer: dvajsetletni Karel Jermol, iz Avč nad Kanalom, na tri leta, enaindvajsetletni Valenčič I., iz Morskega pri Kanalu, na dve leti; tretji, 24-letni Žagar Joško, sin gostilničarke v Kanalu in jugoslovanski državljan, je bil izgnan čez mejo, ostali aretiranci so bili izpuščeni. Obenem je policijska oblast odvzela koncesijo Jer molu iz Avč, Zagarjevi materi v Kanalu in gostilni Bolter, kjer so fantje prepevali slovenske pesmi. Pripomniti je še, da so bili vsi aretirani mladeniči člani organizacije "Gio vani combattenti". Vse to postopanje policijske oblasti je domačine v Kanalu kot tudi v okoliških vaseh silno razburilo, zlasti pa krivična obsodba obeh konfiniranih mladeničev, ki sta že v preiskovalnem zaporu samem dovolj pretrpela. Očevidec pripoveduje, da je bil Jermol v zaporih ves črn od udarcev, pa tudi ostalim niso prizanašali.
Italijanske vojne priprave ob meji
Vsi češkoslovaški listi so prejšnji mesec prinesli podrobnejša poročila o velikih italijanskih vojnih pripravah vzdolž jugoslovanske meje ter pripisujejo napravam napadalni zna
Izseljensko društvo „TAB0R"
No. ">ih¡
Slov. babica
Praqi in Bs. Airesu, z večletno
(j -10 v praški porodnišnici ter v tuk.
"Rawson", se priporoča vsem
. iVenkam. — Sprejema penzionistke iz itt,.
¡j in z dežele v popolno oskrbo. Cene ^"o nizke.
Postrežba prvovrstna. rRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
foto "dock sud" arujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
marko radalj
j, Specialist v modernem slikanju. "" «do Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
krojačnica
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vijudno Priporoča
FRANC LEBAN
Av- del Campo 1080 U. T. 59-3102
ITALIJA PRODALA CE MENTNE TOVARNE V DALMACIJI
V zadnjem času je šel glas, da nameravajo Italijani prodati svoje cementne tovarne v Dalmaciji, ki pred stavljajo velik del dalmatinske in sploh jugoslovanske cementne industrije. Že prej je tovarna Sulfid prešla v francoske roke.
Trdijo, da je razlog prodaje v tem ker Italija nujno rabi devize v tuji zdravi valuti. Za italijanske cementne tovarne se baje zanimajo Francozi, Nemci in Švicarji.
SMRTNA NESREČA
Poseben vlak, prihajajoč iz Novega mesta, je blizu vasi Selo zavo-zil v voz, na katerem se je peljal 40 letni kmet Josip Šiška; voz sta vlek la vol in konj. Lokomotiva se je za-drla prav med voznika in vprego, Šiško je strašno razmrcvarila in tudi obe živali je ubila. Prav v zadnjem hipu se je rešil, z odskokom z voza, voznikov sorodnik 11 letni Milan Golobič, ki je zapazil vlak in strica opozoril, a bilo je že prepoz; no.
NOV IZSELJENSKI KOMI SAR V DUESSELDORFU
Za novega izseljenskega komisarja pri generalnem konzulatu v Due sseldorfu je bil imenovan g. Mirko Kranjc, uradnik izseljenskega odseka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Zadnji čas je bil osebni tajnik notranjega ministra dr. Korošca.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Moderno zdravilišče
Talcahuano 1060	Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
PONOVI
V NEDELJO, 4. OKTOBRA 1936 v "Armenski dvorani" UL. ACEVEDO 1353, V BS. AIRESU prekrasno igro Daria Niccodemija, v treh dejanjih:
„SCAMP0L0"
vv
Igra je žela izreden uspeh in neobičajno pohvalo s strani naših kritikov, ki so pisali:
„ ko bi naši rojaki poznali igro, ki je šla na oder, bi dvorana bila prav gotovo prenatrpana.
„ igra je bila dobro podana in je dosegla popoln uspeh. Posebej pa naj omenim, da je Soampolo, ki ga je ustvarila ga. štrukljeva, vreden vsega priznanja. Občinstvu je igra zelo ugajala".
(S. SAVO)
„ prepričan sem, da bi težko katera naših žensk dosegla tak uspeh v tej vlogi (Scampolu)".
(JOSIP ŽIVEC)
„Scampolo je ta krat vse očaral... Ponavljam, da je bila uprizoritev Scampo-la res umetniški večer in se marsikdo kesa, da ga ni doživel. Želeti je, da se igra čim prej ponovi".
(S. S.)
„Tako podane igre še nismo videli na našem odru v Buenos Airesu" (dt.)
Osebe:
TITO SACCHI, inžener ..........................K. Tišlar
GIULIO BERNINI, njegov prijatelj	R. Laben
EGISTO, natakar ....................................G. Dečman
G1GLIOLI, učitelj ....................................M. Keber
NEZNANEC, zapeljivec ............ Berginc
EMILIA BERNINI, Giuiiova žena ...	M. Lipičarjeva
FRANCA, Titova ljubica ......................H. Godinova
SCAMPOLO, dekle s ceste ..................P. Štrukljeva
REŽIJA: K.	Tišlar
^	Začetek: ob 4.15 popoldne
SPORED OBSEGA, POLEG IGRE, ŠE VEC GLASBENIH TOČK, DEKLAMACIJE IN PETJE. — PO SPOREDU PROSTA ZABAVA S"PLESOM
790 ali na CANNING 1290
La Sociedad yugoeslava „Tabor" invita a sus socios y simpatizantes a una FUNCION CON BAILE que se realizará el 4 de Octubre de 1936 en el Salón Armenio (Acevedo 1353^, de 16.15 — 23 horas.
Drobne vesti
V rajbeljskem rudniku se je ponesrečil 24 letni Matija Kravanja iz Bovca. Zlomil si je levo roko iz dobil težje poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v Gorico.
*
Požar je uničil hišo Josipu Hlede-ju iz šmartnega pri Kojskem. Zgorelo je tudi poljedelsko orodje in krma. škode je za 20.000 lir. Gasit
so prišli goriški gasilci.
*
čudna nesreča se je zgodila v O-patiji. Avto nekega noveškega trgov ca, ki je stal pred drogerijo Hengen se je začel naglo premikati po strmini navzdol. S precejšno silo je zadel ob kiosk Hertmann, kjer je podrl na tla 70 letnega Josipa Pertosa iz II. Bistrice, ki je kmalu na to izdihnil.
čaj. Največje vojaške naprave se grade okrog Idrije, okrog Št. Petra na Krasu in okoli Snežnika. Popravljajo in podaljšujejo vse poti, ki vodijo proti meji; da so zgolj strateškega značaja, priče dejstvo, da so vse utrjene in podminirane.
V Ajdovščino so pred nedavnim pripeljali sedem vagonov plinskih bomb, v čepovan pa štiri vagone. — Bombe so spravili v posebna skladiš ča. Tik za mejo imajo Italijani sedaj že osem velikih letališč, pa še vedno gradijo nova pristališča za letala. Sedaj so začeli tudi že s pri-pravlaljnimi deli za zgraditev nove železniške proge, ki bo šla po dolini
Soče od Tolmina do Kobarida.
Aretacija
Poročali smo svoj čas, da so na veliko noč našli v Danah, v Istri, truplo kmeta Ivana Brajkoviča ter da je tamošnje ljudstvo osumilo u-mora fašiste iz Račje vasi, kateri so Brajkoviča mrzili, ker je bil zaveden Hrvat.
Oblasti so s preiskavo dolgo časa mencale ter so končno izjavi4e, da se je Brajkovič sam usmrtil. Mate Floridan, ki je pred karabinerji izjavil, da tega ne verjame, marveč da je po njegovem mnenju Brajkovič postal žrtsv umora, je bil aretiran in odpeljan v buzeške zapore. Kako preganjajo naše ljudi
Lani, meseca avgusta, so karabinerji aretirali v Lupoglavi skupino domačinov, ker so prepevali domače narodne pesmi. Po enajst mesecih zapora so bili pretekli mesec obsojeni: Josip Skrlj na 5 let ječe; Kocijančič Vekoslav na 5 let konfina-cije in Franc Uljanič, ki je pobegnil v inozemstvo, na 5 let ječe.
Istega dne je bil obsojen na 6 mesecev ječe tudi Ivan Skrlj, ker je brez potnega lista šel črez mejo.
Skrlj Ivan bi bil moral plačati 135 lir sodnih stroškov; ker njegova žena, ki je ostala doma s petorico otrok, ni imela denarja, so ji zaplenili edino kravico in oslička ter s tem u-propastili vso družino.
Zapostavljanje Trsta
Po novi uredbi pomorske plovbe so bile Tržaškemu Lloydu pridržane vse proge z "Etiopijskem imperijem" in ostale zveze z Azijo, Afriko in Avstralijo onstram Sueškega prekopa.
Sedaj je vpostavljena prva "imperialna" zveza, in sicer z Massauo/ Toda že po tej prvi resnično upelja-ni zvezi je Trst sam močno prizadet. Res je sicer, da gredo vse zveze z Massauo pod imenom Tržaškega Lloyda, toda le vsaka druga ladja gre iz tržaške luke. Ostale pa gredo iz Genove. Tudi ladje, ki vzdržujejo zvezo med Genovo in Massauo, so večje od ladij, ki vzdržujejo zvezo med Trstom in Massauo. Ladje iz Trsta se bodo na poti dotikale luk na Reki, v Benetkah in Brindisiju ter po potrebi še Barija in Catanije. Ladje iz Genove pa bodo pristajale v Livornu, Napolju in Cataniji. Od vsega velikejra načrta ima Trst do-sedaj samo tri mesečne zveze z Massauo in še te s skromnejšimi ladjami. Tržaški fašistični listi tolažijo čitatelje z jesenjo, zlasti pa z veletrgovino z abesinsko kavo. Toda v tem pogledu ne utegne biti vse v redu, kajti že 9. maja je dala fašistična vlada vsem italijanskim listom u kaz, da "se za sedaj ne smejo baviti z abesinsko kavo in z možnostjo nje nega uvoza v Italijo.
300 mladih fašistov je imelo zadnjih 15 dni strelne in druge vaje na , črnem vrhu in okolici. Manevrirali so posebno ob jugoslovanski meji pri Hotedršici.
*
V	poreški luki so naSli na dnu morja staro ladjo dolgo 20 m. na njej so našli več kupov krogel za topove. Domnevajo, da je bila ta ladja potopljena med 1. 1809—1813. za časa ilirskih provinc.
*
Znano Kozuličevo ladjo "Saturni-a" so znatno predelali. Zamenjali so stare motorje z novimi. Tudi pro store za potnike so razširili. Prej je parnik vkrcal 1.700, sedaj pa bo samo 1.300 potnikov. Tudi brzino so zvečali.
*
V	Krombergu pri Gorici sta bila težko ranjena zaradi eksplozije granatnega vžigalnika 39 letni Makuc
Vincenc in 12 letni Roman Blažič.
*
Zaradi vnetja saj je nastal požar
v hiši Marije Gorkič v Vrtojbi. Priti so morali gasilci iz Gorice. Gašenje je močno oviral veter in ogenj je o-gražal tudi sosednje hiše. Z velikim naporom se je posrečilo pogasiti o-genj. Hiša je močno poškodovana. Zgorelo je 25 q krme in uničeno je mnogo gospodarskega orodja, škodo cenijo na 12.000 lir.
*
Dne 21. pr. m. je umrl v Gorici dr.
theol. Cikovič Ludvik, profesor malega seminišča.
48 letnega Gor j upa Josipa iz Gorice so zaprli za 45 dni radi motenja javnega mira. 20 letna Skomina Ana iz Gradiškute je dobila 2 mesece zapora radi prekršitve stanovanjske določbe. Dva meseca zapora je dobil Evgen Reja iz Vipolž, ker je podkupil Makuca Antona in Ma-kuca Vincenca da bi krivo pričali proti Makucu Josipu.
D. K. D. "LJUDSKI ODER"
vabi na prireditev, ki se bo vršila 27. septembra t. 1. ob 3. popoldne v dvorani ul. Alsina 2832
Spoved:
1.	Otvoritev, svira orkester
2.	Dr. Franc Kimovec: "Oiblaček", moški zbor
3 Vinko Vodopivec "Poljske rože", —
mešan zbor i. E. Adamič: "KresoVale tri devojke",
mešan zbor 5. J Vocnbergar:
"VRNITEV"
drama v 3 dejanjih Po sporedu prosta plesna zabava
Glasbene točke med igro izvaja orkester "Ljud. Odra" ODBOR
Umetniška kovačnica mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, meta-Učnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila.
euciT &
HUMAR
BOULEVAKU BALLESTER 425
Villa Ballester
e***************************
$	*
i Zobozdravnika	i
* .	*
* Dra. Dora Samojlovich de	|
Falicov	I
Dr. Félix Falicov	| Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La, Paternal IT»
* * f * %
***************************
 7UUPPU7UUPUPPPPUP7U77PP7!  !77 !"""7P7UP77U7UUUUU "!""! "! "!!"""! 7U""> !!""!U777P7UUPPUUU7UUP7P7U777UUUPPU
Strana 4
NOVI LIST


r/s:


ZA POUK IN ZABAVO
S
K

Vzroki in posledice strašnih suš v S. Ameriki
V preteklih mesecih smo več krat poročali o strašni suši, ki je letos opustošila obsežne pokrajine Združenih držav Sev. Amerike tako, da jih je spremenila v prave pustinje. Gotovo bodo čitatelji z zanimanjem brali, kaj pravi o teh katastrofalnih sušah slovenski profesor na new-y-orški univerzi g. Andrew Kobal:
Letošnja suša v Ameriki, je pisal prejšnji mesec prof. Kobal, je straš nejša kakor katerakoli suša preteklih let, ki se v povojni dobi ponavlja skoro vsako drugo leto ter razsaja vedno hujše. Plodovito ozemlje, po obsegu večje ko vsa centralna Evropa, ki se po pravici imenuje nekaka svetovna žitnica za pšenico in koruzo, je letos tako strašno prizadeto, da se pšenica v glavnih državah pridelovanja ni dvignila niti ped visoko, a koruza se je tako zakasnila, da je tudi deževje koncem julija ne more več popraviti. Trinajst držav ni od januarja do julija imelo skoro niti kaplje dežja, živina poginja od žeje in zvezni urad poroča, da od silne vročine umrje dnevno od srede junija do danes povprečno po 300 ljudi na dan. Skoda je po trpljenju prebivalstva neprecenljiva, na pridelku se računa, da bodo države utrpele od 800 milijonov do ene milijarde dolarjev. Še silnejša pa je škoda, ki se ne bo nikdar dala popraviti. Celi deli nekaterih držav so se spremenili v puš-
čavo, kajti žgoči vetrovi, ki z rastočo nevarnostjo spremljajo ameriške suše, so odnesli presušeno prst z o-ranih polj. Tako zvani 'dust storms' (prašni viharji) obsegajo cele države; prst se v prahu dvigne s tal, dušeča masa omrači solnce in se vali po državah v trpljenje in obup poraženemu farmarju. Zapadni vetrovi prinašajo te neizmerne prašne o blake celo do Atlantika, ki je oddaljen tisoč milj od prizadetih držav. Trpljenje ameriškega farmarja na srednjem zapadu je nepopisno.
Kaj povzroča to strašno razdejanje plodne narave, ki je bila nekdaj kot bogata obljubljena dežela novih naselnikov? V sredi preteklega stoletja je življenje v danes prizadetih državah vzcvetelo s tolikim naravnim bogastvom, kakršnega ne pomni zgodovina. Neizmerne, s travo prerasle prerije, po katerih so se pasle tisočere črede divjih bivolov, so se čez noč spremenile v najplodnejša polja. Pragozdovje je bilo posekano v par desetletjih. Priseljenci so o-bogatili čez noč, narava jim je dala vsega. Toda novo obdelovanje ni bilo povsem trezno, narava v resnici ni bila obdelana, temveč brezbrižno izropana. Danes se narava maščuje. V deževnih dobah udarjajo čez bregove rek razdejalne povodnji; v suši pa, ki radi pomanjkanja gozdov sledi takoj po deževju, nastajajo pra šni viharji, ki v par letih prete spremeniti vse plodno ozemlje v nerabne puščave.
Znanstveniki in naravoslovci so uvideli to nevarnost že leta 1873, ko je pričelo prvo gibanje za pogozdovanje. Dalekovidni možje, kot je bil predsednik Teodore Roosevelt., so pozivali narod, da se zavaruje pred pretečo nevarnostjo, toda želja po obogatejiju čez noč je bila premam-ljiva. Šele ko so se katastrofe začele
TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATERNAL
U. T. 59 1925
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste -bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo poserbne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — S5a majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
S U I P A C H A 28
vrstiti skoro leto za letom, so državne zakonodaje začele sprejemati po stave za preprečenje povodnji, po-gosdovanje in zavarovanje zemlje proti strašnim viharjem. Velika po vodenj reke Mississipi leta 1927 je prvič dala razumeti vsem prizadetim državam, da z vsako povodnijo kmet izgubi vsled ižpranja najboljšo zem ijo. Bogati rudni zakladi so ravno tako prizadeti,,
Ironija je hotela, da je takoj po poplavi in suši leta 1928 nastopilo re kordno leto najboljše žetve. To je samo pokvarilo započeto gibanje, ki so ga nekatere države takoj preki nile radi stroškov.
Zvezna vlada pa je nadaljevala z raziskovanji in tako je ob višku letošnje suše prišla na dan izjava znanstvenikov, ki trdi, da precejšen del ozemlja druženih držav ni po na ravi primeren za stalno civilizacijo. Primerja se lahko deželi davnega Babilona — bogatemu ozemlju, na katerem lahko nenadno vzklije civilizacija v vsej slavi, pa nato v par generacijah tudi propade. Prst se z običajnim načinom obdelovanja ne obogati, temveč obuboža. Z navadnim procesom kmetovanja in sekanja gozdov dežela postaja puščava.. Vsak^narod pa, katerega ozemlje se na ta način spreminja v puščavo, mo ra ali zavarovati svojo zemljo ali pa podleči.	|
Zelo pozno prihaja za Američane to spoznanje. Kdo bi bil pač mogel za-popasti v naprej, kaj vse bo prine slo izropanje nove zemlje. Danes je več ko sto milijonov akrov nekdaj plodne zemlje v tako žalostnem stanju vsled izpranja v deževju in povodnji, da je za vsako kultivira-nje nepororabna, ter tudi najboljš' optimisti ne upajo na izboljšanje Dodatnih 169,000.000 akrov zemlje je v malo boljšem stanju, namreč s tremi četrtinami površinske plasti odprane ali odpihane. Skoro osem sto milijonov zemlje pa je tudi v sla bem stanju. Te številke so vzete iz poročila posebne komisije že pod predsednikom Hooverjem. ,
Pod predsednikom Rooseveltom se je spet pričelo gibanje, da se zemlja reši, kolikor se da. Obe politični stranki sta vključili v svoj program točko za zavarovanje zemlje proti naravnim neurjem. Tekom letošnjega poletja so bili v Washingtonu izdelani načrti, da se takoj prične s sejanjem prerijske trave v štirih najbolj prizadetih državah. Na ta način se nameravajo preprečiti prašni viharji. Razume se, da se bodo polja spremenjena v nekdanje prerije s pašniki. Ta načrt, ki ga je administracija sprejela, pa bo moral biti potrjen od bodoče zakonodaje, ako ga vrhovno sodišče, ki je že o-petovano preprečilo vmešavanje zvezne vlade v zadeve posameznih držav, ne prepreči.
Drugi načrt zavarovanja sestoji iz pogozdovalnega programa. Skozi ves srednji zapad, to je od Mehiškega saliva pa do kanadske meje na severu, se namerava zasaditi petdeset milj širok gozdni pas. To ogromno podjetje so tudi že odobrile ne-tere državne zakonodaje in pogozdovanje se je započelo s pomočjo zveznih subvencij državnim pogozdoval-nim komisijam.
Filmska igralca Jeanette Macdoland in Gene Raymond sta se poročila.
Za koliko časa?
Žal, da je bilo treba teh strašnih naravnih katastrof, preden se je A-merika zbudila pred pretečo nevarnostjo. Vendar je gibanje započeto in zanimajo se zanj vsi sloji, ker so vsled raztoče draginje poljskih pridelkov tudi vsi prizadeti..
Bob ob steno?
Nekaterim, ki že preveč časa dolgujejo naročnino, smo poslali pismene opomine, ker se na pozive v listu niso odzvali — najbrž ne zavoljo tiste malenkostne vsote, ki jo je treba plačati za Novi list, marveč najbrž zaradi prevelike komod-nosti. Inkasanta ne moremo pošiljati po vsej republiki. Vljudno se priporočamo pre... komodnim zamudnikom, da store sedaj svojo dolžinost. Pričakujemo, da ne bodo tudi ti pismeni opomini samo — ob ob steno.
Ne bodimo leni!
V listih več krat beremo, da iščejo tega ali onega izseljenca. Skoro v vsakem slučaju se gre za zadeve, ki so nujne važnosti za izkanega rojaka; mnogokrat se gre tudi za velike materielne koristi prizadetega. <"'.e veste za katerega, ki po njem poizvedujejo, sporočite to njemu, u-redništvu ali pa naravnost onim, ki
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BUKOVA
Slov. babica
Bivša, prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. LIMA 1217	U. T. 23—3389
po njem vprašujejo. Par vrstic napišete — pa je! In za deset centa-vov, kolikor stane znamka, vas tudi ne bo konec. Usluga, ki jo s tem storite drugim, vam bo lahko povrnjena^ ko bodo morda po vas spra sevali, pa ne boste o tem vedeli, če vas drug človek,ne bo na to opozoril.
Ne bodimo leni! Pomagajmo drug drugemu v tujini!
ZA KRATEK ČAS
Jasli
—	Za to stanovanje znaša najemnina 200 pesov na mesec; ima dve sobi, sobico, kuhinjo kopalnico....
—	Pa jasli nima?
—	Jasli?
—	Da. Jasli za osla, ki Vam bo toliko plačal.
Prva pomoč
"Brž, Marija," zakliče gospodar, "Prinesite mi slivovko. Gospa je omedlela!"
'Takoj, giospod," je odgovorila služkinja, "kaj pa naj milostljivi prinesem?"
Lisa
Caričin ljubljenec
Zgodovinski roman
(Nadaljevanje 4)
Naenkrat Elizabeta utihne; zdelo se ji je, da je zaslišala v kuhinji ropot. Vrata se tiho odpro in v sobo pade senca moškega! Med vrati se prikaže strašen obraz! - Elizabeta skoči s stola, a na licu se ji je zrcalila groza.
"Elizabeta Voroncov," se zdajci začuje strašen glas, "izgini iz vrst živih! Ta črna krinka bo zakrila za večno tvoj obraz!"
"Usmilite se, — milost!", je klicala prestrašena devojka, ter poskušala odriniti orjaka, ki ji je nadel na obraz črno, svileno krinko. "Alek sander, na pomoč! Ubijalci — tvoja Elizabeta, pomoč, dragi!"
A glas nesrečne žrtve zamre pod črno krinko.
Trojica je napadla Elizabeto: policijski ravnatelj in dva zvesta, zanesljiva podrejenca. Pa ne samo, da so ji zakrili obraz, zavili so ji tudi telo tako močno, da se revica ni mogla niti geniti in je mislila, da se bo zadušila.
"Previdno, neumneža!" — zakliče šef policije. "Na ta način ne bo imela dovolj zraka, a če nam umre, potem smo vsi končali. Živeti mora — vsaj za sedaj. Hitro na voz! Jaz sam jo bom odpeljal, vidva pa se vrnita v hišo in čakajte starca!"
Elizabeta začuti, kako oprezno so jo dvignili in odnesli iz sobe, kjer je preživela toliko sladkih trenutkov z Aleksandrom Potemkinom.
Ko so jo naložili na voz, je slišala, kako je šef policije dajal navo-diia svojima človekoma:
"Ko primeta starega, okujta ga v najtežje okove in ga odpremita v Petro-Pavlovsko trdnjavo! Povelj nik je že prejel moje ukaze. Ako vpraša starec, kje je vnukinja, recita mu, da ga je izdala; dobila je od policije večjo vsoto denarja in pobegnila s svojim ljubim čez mejo !"
Konja potegneta in po dolgi vožnji — Elizabeti se je zdelo, da jo vozijo skozi ves Petrograd — obstane kočija pred ograjo nekega parka. Baron Pasek jo osvobodi vezi, ji pomaga izstopiti ter jo zgrabi z železno roko. Elizabeta začuti na čelu pištolino cev.
"Slišiš devojka?" — ji zašepeta baron Pasek. "Moja pištola je pripravljena. Ako poskušaš uteči, te u-strelim brez milosti!"
Potegne jó za seboj, a Elizabeta v popolnem mraku ni mogla dognati, kje se nahaja. Sneg je škripal pod koraki, a telo ji je drhtelo od velikega mraza.
Nenadoma pa mraz preneha, pod nogami začuti mehke preproge, a v tem hipu se začuje poveljujoč glas ženske:
"Odstranite ji masko, baron, in odidite!"
Krinka pade. Nekaj hipov ni videla ničesar, kajti tolika svetloba ji je jemala vid. Ko se je privadila svetlobi, zagleda pred seboj visoko, lepo ženo, oblečeno v črni baršun. Zlat pas ji je ovijal telo, a na vratu je imela pripeto na obleki dragoceno diamantno iglo, neprecenljive vrednosti. Bledo lice so ji obrobljali rdeče modri lasje.
Z mračnim, neprijateljskim pogledom je motrila lepa žena drhtečo devojko.
i"Me li poznaš?", jo vpraša ponosna žena. "Ali si me že kdaj videla?"	'
Elizabeta pa ji odgovori enostav-
no in preprosto: "Ne, gospa, nikoli vas še nisem videla, a vaš obraz — da, da, nekpč mi je ded pokazal sliko."
"A kaj ti je ded pravil, kdo da je na sliki?"
"Katarina, ruska carica".
"Lažeš, devojka!" — zakliče besno Katarina. "Tvoj ded je rekel: ta žena na sliki je Katarina — moja krvna neprijateljica — to je ona, ki je prišla na prestol s pomočjo u-bojstva in prevare!"
"Vsemogočni bog" — vzklikne E-lizabeta. "Res je! Tako je govoril moj ded."
Katarina se demonsko nasmeje.
"Jaz poznam svoje neprijatelje; znano mi je, kako lažejo in me kle-vetajo. Ali prijela jih bom s svojo železno roko — popazila bom vse, kateri so se zarotili proti meni!"
Katarina se pribIVža devojki in zapiči svoj pogled v Elizabetin obraz. "Lepa je" — si je mislila sama pri sebi. "lepa kakor beli dan in deviška nedolžnost ji odse\fa z lica. To devojko bom mogla pozabiti samo le, če jo bom videla mrtvo. Nesreč-nica, tvoja lepota, je tvoja poguba! Moraš umreti!"
"Kako dolgo si živela s svojim dedom v Petrogradu?" — jo vpraša.
"Pred štirimi leti smo se vrnili," odgovori Elizabeta, "prej pa smo živeli v Haagu. Ah, da se nismo nikoli vrnili!"
"Poznaš še koga drugega v Petrogradu razen svojega deda?" — je vprašala carica lokavo. "Namreč, če ti je še kdo drugi mil, razen tvojega deda?"
Elizabeta zapre oči. čutila je, kako jo je oblila rdečica. Oh Bog, smeli povedati tej ženi Potemkinovo ime? Mora li izdati svojo sladko tajnost?
"Ne moreš govoriti, devojka," zavpije Katarina, "ali si izmišljuješ
kako laž, da bi me prevarila--?''
"Jaz ne lažem,"1 vzklikne Elizabeta. "Elizabeta Voroncov ne laže!"	, | J* | "Kakšen ponos! Berači! Tvoja ma ti je bila uboga glumica, katero pa si je bogat, odličen človek izvolil za svojo ljubico. Ne bi ti živela, da te ni rodil greh! Zakaj bi tudi ti ne bila tako zvita, kakor je bila'tvoja mati?" —
Po teh caričinih besedah se izvi-je iz Elizabetinih prsi Vzklik; iz oči ji kanejo solze, z rokami pokrije obraz in reče drhteč: "Mati, oh mati, tebe sramotijo, a jaz te ne morem braniti!"
Katarina je korakala razburjeno po sobi: zdajci pa obstane pred E-lizabeto, zgrabi devojkino roko in "Ne maraš odgovoriti na moje vprašanje? Dobro. Bom ti pa jaz po magala! Ti si ljubica Aleksandra Potemkina!"
"Njegova zaročenka sem!" odvrne Elizabeta.
"Prstan na tvoji roki je njegov!" nadaljuje Katarina v svoji brezmej ni razdrženosti in vzdigne Elizabe-tino roko proti svetlobi.
"Da, to je njegov prstan!" — vzklikne devojka. "Njegov je ta prstan, ponosna sem nanj!" "Snami ga!"
"Zapovej krvniku, da mi odseka roko — potem ga dobiš, inače ne!"
"Poslušati hočem tvoj nasvet," je sikne Katarina in odrine Elizabeto, da se je zgrudila v naslanjač.
"Poslušaj me, Elizabeta Voroncov," reče Katarina, ki je pričela govoriti šepetajoče, "končajva najin razgovor. Na mizi leži listina, ki vsebuje tvojo izjavo, da se odrečeš Potemkinu. To izvršiš v obliki pisma, katerega pišeš nekemu človeku. Vsled njega si postala svojemu za-ročniku nezvesta in z njim si ga pre varila. To pismo boš prepisala in
PREK0M0RSKA POSTA
iz Evrope dospejo ST
30. Mte. Pascoal in Kerguelen
V	Oktobru:
2. H. Monarch 6. Madrid
9. Arlanza in Florida Proti Evropi odplovejo
2^ Belle Isle in Cte. Biancamano
V	oktobru:
1.	H. Patriot in Mendoza
2.	Vigo
6. Alm. Star 9. Mte. Pascoal
MALI OGLASI
PRODAM ZEMLJIŠČE na prog' FCS, Empalme Temperley, oddaljeno 4 kvadre od postaje. Meri
1000
kvadr. metrov in je primerno za vrtnarstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i t; d. Cena samo $ 1.000. Pojasnila Prl Novem listu".
UČENEC, sin slovenskih staršev za krojaško obrt se sprejme. Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires.
KO RABITE ODVETNIKA za kakrf1* koli pravne nasvete, obrnite se na P'»?r* no M. D. Hočevar, Traductora publi«8 nacional, Callo Tucumán 586, Buen«" Aires, U. T. 31-3168, ker se boste » zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotam PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKu" __ MENTI_
KDOR 2EL.I SPOZNATI SAMEGA SE'
BE, svoje hibe in sposobnosti, svoj čaj, svoje bodoče in ptereklo življe»"' naj se obrne na priznanega gratólo^ Zadostuje napisati lastnoročno ime >ar priimek, dan, mesec in leto rojstva te; poslati v pismu en peso na nasl°v' GRAFOLOG, Calle Tuoumán 586 Bu«"»' Aires. — Pišite lahko v svojem materi"' skem ali pa v kakem drugem
NA-ZNANILO. Sporočam, da »m " preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka' kor doslej, razpolagala vedno le * nesljivo dobrimi službami za mati"'"1'" nios, služkinje, sobarice itd. B E R ^ C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadrejjj Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin,
KROJAČNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
ga podpisala s vojim celim imenom."
"In če nočem?" — odvrne Elizabeta ponosno in s pravim ženskim dostojanstvom.
"Potem", odgovori Katarina in vzame z mize srebrno čašo, napolnjeno z vinom, "potem moraš izpiti to čašo vina. Da pa ne boš v dvomu, kaj je v vinu — pazi!"
Katarina izlije nekoliko kapljic vina na preprogo. Opojni duh se dvi guje z mesta, kamor so padle kaplje. Mačka, ki je doslej ležala pod mizo, priskoči in poliže sladko tekočino. Cez nekaj hipov poskoči nesrečna žival, oči se ji izbulijo, jezik se ji povesi in med groznimi krči pade pred caričine noge.
"Strup!" — vzklikne Elizabeta, "strup, oh, joj meni!"
Katarina sune z nogo poginjeno mačko in zakliče drhteči devojki:
"Odloči se! Izbiraj! Odreči se Potemkinu, ali... Baha, mislim, da ne boš dolgo omahovala. Mlada si, lepa, dobila boš tisoče drugih moških. Preskrbela te bom z denarjem, poslala te bom v Francijo in Anglijo in tam boš živela."
"In bom od njega prezirana!" — zajecla Elizabeta. "Ne, tisočkrat ljubša mi je smrt!"
C.aša je trepetala v rokah carice, ki se ni upala obrniti pogleda na lepo, srčno devojko, ki je vzravnana stala pred njo, — zmagovalka v smrti.
'teama si izrekla svojo .sodbo", izpregovori po odmoru Katarina z zamolklim glasom. "Izbrala si smrt; pij!" Katarina ji ponudi čašo, istočasno pa pozvoni z malim srebrnim zvončkom, katerega je vzela z mize.
"Tri minute ti dajem časa, da izvršiš smrtno obsodbo", nadaljuje kruta ženska — "če do tedaj ne iz-piješ strupa, bo priklical ta zvonček stražnika in predno ti odseka krv-
PRODAM po ugodni ceni spalnic® - a dve osebi, omaro, mizo in 3 &0' lice, skupno ali posamič-Obrniti se na: Zabala 3772.
POZOR! POZO*-'
„Modas Wilma"
Sporočamo vsem cenj. odjemam81"' da smo se preselili iz ul. Riv^3 1476 v nove in večje prostore 1,8
AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL
kjer bomo odslej poslovali pod fü^0
„Modas Justa"
ter bomo razpolagali z večjo oblek, klobukov, fantazij itd-Cenj. rojakinjam se vljudfl0 priporočamo
KUKANJA & PRINČIČ
nik glavo, boš preživela v njegove naročju uro groze!"	,¡.
Elizabeta zatrepeče. Ko je z»9 šala grozno pretnjo svoje nepr'j¡j teljice, je prebledela, da je bila b a) bleda, nego sneg, ki je poki-1 drevje v drevoredu.
"Ena minuta je že minula!" -" A kliče okrutno Katarina. "Ne P°tr.{o po nepotrebnem tudi ostali dve- ^ li še zadnjikrat!"
"Moja molitev je kratka", ta uboga devojka. "Molim za SL{, svoje duše, molim, da ti, carica. oprosti, kar si meni in drugih ^ ga storila; molim za Aleksa"^ Potemkina! Blagoslovi ga Bog, či ga in čuvaj ga lažnjivih Prl}
ljev!"	»tr
"Amen!" — reče zamolklo ^ rina, "molitev je končana. PÚ' vojka!"	¿»I
Smrtni strah in obup je obv^ ^
ubogo dekle. Vrgla se je k
svoje mučiteljice.	,
"Carica, bodite milosrčni! ^¡j»
sem še. Nikoli vam nisem z¿r
nič žalega, nikdar vas nisem J v3s
lila. O, Katarina, milijoni lj"d' ^
imajo za veliko. Kaj vam moj ^¡¡i-
ristiti smrt uboge devojke! Od V¡|S
jonov ljudi, katerim vladate, ^
prosim samo za enega —
ga človeka — za Aleksandra f1
kina!"	. ui¡-
tf 2$ «f'
"Vse druge ti poklanjam, $e\ Če Katarina, "ali tega želim z%o-Sedaj je bilo Elizabeti vse J» pi)< "Carica!", zakliče, "vi temkina? — Potem sem
na!"	ust"111
Nesrečnica približa čašo k pr — in popije fctrup. Z žvenkett» de čaša na tla.	. 0fi'
Katarina si pokrije z ™karn» j« "Umira!" — zakliče. =>eu Potemkin moj!"