Kam z odpadki
V Ljubljani smo se pred še-stimi leti odločili, da bomo ra-cionalno izkoristili obstoječa odlagališča odpadkov, obenem pa se tudd dogovorili za nove površine. Z rebalansom progra-ma smo ugotovili, da so se količdne odpadnega materiala znatno povečale, odlagališča so postala prenatrpana, zaito je pobrebno nemudoma najti traj-nejšo Tešitev.
Do nedavnega ano imeli v mestu feri odlagališča, sedaj imamo le dve, saj smo eno ukdnili. Od' preostalih dveh je eno povsem zatrpano drugo pa bo lahko sprejemalo odpadke le do polletja 1976.
Pred tremi leti je bilo na de-poniji (na vseh treh odlagali-šoih) 440.000 kub. m odpadkov, od tega 223.357 kub. metrov go-spodinjskih odpadkov. Te šte-vilke so se (ob predpostavki, da je specifična koliftina gospo-dinjskih odpadkov 0,67 kg na koledarski dan na prebivalca) nanašale na 250.000 prebivalcev Ljubljane. Glede na napovedi bo imelo glavno mesto Sloveni-je leta 2001 že 417.000 prebival-cev, h katerim je treba dodati še 50.000 prebivalcev sosednjih občin Domžale, Mengeš, Vrhni-ka in Kamnik, ki gravibirajo k Ljubljani. Ob povečanju speci-fičnih koliein odpadkov na 0,49
kg/dan na prebdvalca so stro-kovnjakl napovedali 142.000 t gospodinjsklh odpadkov in 94 tisoč t ostalih odpadkov letno. Tako bi se na osrednji deponiji znašlo skupaj kar 287.000 ton odpadkov.
V iskanju rešitve za ta prob-lem, ki pesti večino velikih mest v svetu — prišel pa'~ je tudi k nam — smo se v Ljub-ljani dogovorili, da bo osred-nja deponija na Barju, v Pod-utiku pa za severni del mesta ter v Sostrem za južni del še dve dodatni, »vzporednd« depo-niji. Osrednja Barjanska depo-nija bo imela zmogljivost 8,156.500 fcub. m, vzporedni dve
pa vsaka po 1.000.000 kub. m odpadkov, tako da strokovnja-ki trde, da bi tako lahko rešili problem odpadkov v mestu za nadaljnjih 30 let.
Po ocenah sodeč bi biilo po-trebno za aktiviranje osred-nje deponije zagotovitd 4,804.300 din. Izvajalec deponiranja bi že letos potreboval takšno vso-to pri petmeterski višini nasd-panja odpadkov in 20,954.000 pri-metrskem nasipanju.
V naslednjih letih pri petme-trski višku nasipanja ne bi po-trebovali nobenih sredstev (ra-zen za sukcesivni odkup zem-ljišča), pri dvometrski vištni nasipanja pa bi potrebovali letno 5,650.000 din. Tako velik projekt bodo s skupniml mofi-mi financirale vse ljubljanske občine, sfcupaj z mestno sikup-
ščino, sredstva za odkup zemlji-šča pa bi morala bitd zagotov-ljena v teh dneh (gre za 990.000 din), do 15. aprila pa mora biti izdelan projekt za most, prav tako pa bo treba zagoto viti tudi gradbeno dovoljenje. Tako da bi osrednja deponi.ja pričela z »obratovanjem« že v drugi polovici letošnjega leta.
Ob koncu povejmo, da bo komunalno podjetje Ljubljana, skupaj s SMELT do konca tega leta izdelalo študljo siste-ma zbiranja odpadkov in njiho-vega odvoza na deponijo s sta-lišča najboljše tehnologije, ka-kor tudi pravilnik za delo in poslovanje na cxllagališču, v katerem morajo biti predpisanl pogoji poslovanja, varnosti in dela na deponiji.
D. S.