78 Naši dopisi. Iz Ljubljane — 0 splošui razpravi k državnem proračunu v državnem zboru govorila sta do-sedaj naša poslanca profesor Šuklje in pa dr. Poklu-kar. Prvi je obširno iu temeljito razpravljal nadrobne številke v proračunu, v drugem, političnem delu svojega govora pa je z veliko spretnostjo govoril izrekoma o ljudskem šolstvu na Koroškem in Štajerskem, deloma tudi o uredbi slovenskih paralelk. Dr. Poklukar pa je po splošni zavrnitvi predgovornika Steinvvenderja, obširneje govoril o trdotah hišnega davka ter izrekel svoje nadrobne mnenje o načelih, po katerih bi se bilo ravnati takoj sedaj v namen nekolikih olajšav pri tem davku in pa kako pri konečni prevstrojbi njegovi. Potem govoril je o gospodarskih zadevah dežele Kranjske: o po-množitvi plemenih žrebcev. o zboljšanji cest, v vodnih zgradbah, o kamniški železuici, o osuševanji ljubljanskega močvirja, katoro je imenoval sedaj najnujnejše gospodarsko vprašanje, dalje tudi o zagradbi hudournikov in druzih osuševalnih delih. Konečno omenjal je naglaševaje odgovornost na ustavo zapriseženih načelnikov c. k. deželnih političnih uradov prati postav-nosti pri ljudskem šolstvu na Koroškem in Štajerskem: — Prestopivši na Primorsko omenjal je govornik, da priznavajo slovenski zastopniki italijanskemu prebivalstvu na Primorskem, med katerimi je visoko ceniti prav mnogo iskrenih avstrijskih domoljubov, vse narodne pravice, toda zahtevajo za Slovednce prav take. Konečno omenja govornik še nezaslišana demonstracija, katera se je proti cesarju dogodila v Trstu dne 2. decembra minulega leta, izreka, da je za take dogodbe odgovoren načelnik tamošnjega c. kr. političnega oblastva ter pravi, da neče izrekati iz tega nikakoršnih posledic temveč je prepričan da to stori vsak avstrijski domoljub. — Osuševanje ljubljanskega močvirja bil je tudi predmet letošnje razprave budgetne, katerega si je izbral poslanec dr. Poklukar, ki je imenoval to najbolj pereče vprašanje naše dežele. En korak dalje pri tem velikem gospodarskem vprašanji storjen je tudi s tem, da je inženir Podhagski dognal popravo proračuna za osuševalna dela na podlagi največje vodne množine 400 kub. metrov. Po tem popravljenem proračunu znižali bi se pred na . . . 1,798730 gld. proračunani skupni stroški na . . . 1,366.050 „ toraj za veliko svoto ....... 432.680 gld. Znano je, da je bilo po prvem proračunu namenjeno, vsa osuševalna dela oddeliti na dve dobi; katerih prve stroški bi bili znašali krog 800.000 gld. Soditi je toraj, da bi znižanje stroškov zadevalo enakomerno, prvo, pomenljivejšo dobo, kerni izključeno, da po dobrem vspehu del prve dobe, druga dela po vsem odpadejo. Omeniti nam je še druzega važnega napredka pri tem vprašanji, namreč razsodbe c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanske okolice, da se mora j e z v Ljubljanici pri tovarni v Udmatu podreti. Ni sicer dvomiti, da v tej zadevi teče še nekaj časa pritožba, pa nadejati se jef da bodo oblastva to stvar nujno reševala. In konečno še eno onazko: Poprava glede močvirskega ozemlja, katera je po močvirski postavi dognati potom naredbe po c. kr. deželni vladi, postala je nujna, ker se brez te ne da dognati konkurenca interesentov, pri skladanji k stroškom osuševanja. — Bolezen gosp. deželnega odbornika Deschmanna je zadnji teden žalibog napredovala. Bolniku moči bolj in bolj pojemajo, ne zavživa skoraj ničesar, pri vsem tem pa se je do sedaj vendar vsako jutro opazevalo nekoliko boljše stanje memo večera. Po danes dopoludne nam došlih poročilih sklepati pa je morala bolezen doseči skrajno mejo, bolnik je ves spremenjen, tudi naj zaupnejše unanje osebe ne puste se več k bolniku in tako pač mineva nada, da bi človeška pomoč mogla rešiti zdravje teško bolnega v zgodovini razvoja slo* venskega naroda jako zanimivega moža. — Suščevo vreme. Navadno zima že pojema koncem februvarja in toliko bolj meseca marca. Letos je to drugače. Tako pogosto in tako izdatuo vso zimo ni snežilo, kakor po sv. Matiju in pa prvi teden tega meseca. Minulega tedna konec padlo je snega na debelo in mraz je naraščal od dne do dne. Včeraj pa, na pustni večer začelo je zopet prav na drobno snežiti in danes pe-pelnično sredo imeli smo v Ljubljani in okolici zopet za pol čevlja na debelo na novo padlega snega. Kaj poreče sv. Gregor k takemu vremenskemu neredu!