/venati
glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
TOVARNA VERIG LESCE
LETNIK XIX ŠTEVILKA DECEMBER 1977
OOOOOOOOOOOOOOOOOQOO QQOOOOOOOQQOOOO
zeliko
v&em elanom delovne ókupnoóti, njihovim Svojcem, upokojencem, našim vojakom, poslovnim pcijaleljem in vSem hcalcem ^Vecig-e
SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN ooooo UREDNIŠTVO GLASILA
Ocena poslovanja 1977 predvidevanja za 1978
Glavnemu direktorju dipl. ing. Golcu smo ob koncu leta 1977 in prihodu novega 1978 postavili samo dve vprašanji. Odgovore nanje objavljamo v nadaljevanju.
Prvo vprašanje
Kako ocenjujete splošno poslovanje naše delovne organizacije v letu 1977? S katerimi težavami ste se kot direktor v glavnem soočali v tem letu in kako ste zadovoljni z doseženimi rezultati?
Odgovor
Letošnja proizvodnja bo po teži izdelkov za ca. 2 % večja od lanske, po vrednosti pa za 38 %.
Planske naloge bomo v proizvodnji dosegli le okoli 90 %, vrednostno prodajo pa 100 %.
Gornji podatki veljajo za celotno delovno organizacijo, posamezne TOZD pa so te rezultate različno dosegale.
V celoti s poslovanjem v letošnjem letu kljub velikemu prizadevanju večine članov kolektiva ne moremo biti zadovoljni, čeravno smo v primerjavi z ostalimi DO v Slovenskih železarnah po gornjih rezultatih v zgornji polovici.
Letošnje leto sta nam na trgu delala največ težav dva problema, in to:
—	prodaja drobnih lesnih vijakov in
—	prodaja sidrnih verig.
Zaradi nesolidne izdobave
smo izgubili nekaj kupcev doma, pa tudi izvoz ni uspel, saj nismo mogli prodati planirane količine vijakov. Vzrokov za to je več. Doma povzročajo ne malo težav novo zgrajene kapacitete, za vijake v tujini pa močna konkurenca, saj so cene, po katerih bi vijake lah-
ko prodali, običajno več kot 30 % nižje kot doma.
Pri sidrnih Verigah je pomanjkanje naročil v izvozu iskati v krizi, ki jo preživlja ladjedelništvo v svetu. Znano je namreč, da danes delajo evropske ladjedelnice le z eno tretjino svojih zmogljivosti. Dobro je, da smo problem ladjedelništva v naši državi uspešno rešili.
Več težav nam je poleg omenjenih povzročila tudi oskrba z jeklom. Ta še vedno ni stekla tako, kot si mi želimo in kot je zahteval že sam delavski svet SOZD na svojih zasedanjih.
V proizvodnji nam je veliko težav delalo tudi neupoštevanje planskih nalog, slabo koordiniranje pri planiranju, saj je bilo orodje skoraj permanentni problem predvsem v vijačni kakor tudi v ostalih proizvodnih TOZD. Tu bo moral planski oddelek res pošteno pljuniti v roke in delo v proizvodnji krmiliti s sodobnimi metodami. Dogovorili smo se že, da v proizvodnji ne sme nihče brez planskega menjati proizvodnega programa. Od naših sodelavcev pa je sedaj odvisno, ali bodo zadevo izpeljali. To poudarjam zaradi tega, ker smo imeli letos zelo veliko intervencij naših kupcev na naj višji ravni. To pa ni dobro, temu se moramo odločno zoperstaviti in zopet pridobiti ime solidnega dobavitelja tudi pri izpolnjevanju terminskih nalog.
To leto je bilo zame, lahko rečem, najtežje v mojem devetletnem službovanju na tem delovnem mestu. Vzrokov zato je več, razumeti pa je treba, da je bilo to leto velikih sprememb in novosti, pa tudi
veliko nejasnosti pri posameznih članih kolektiva. No, več ali manj bomo zadevo pripeljali do konca, nerešene probleme pa bomo še obravnavali v letu 1978. Dostikrat zaradi osebnih interesov in netočnih podatkov trošimo energijo tam, kjer je ne bi smeli, stvari, ki bi se jim morali posvetiti, pa ostajajo v ozadju.
Drugo vprašanje
Plani proizvodnje, investicij in drugi za leto 1978 so gotovo že znani. Kakšni so po vašem mnenju izgledi za delo in poslovanje DO v prihodnjem letu? Ali so ustvarjeni vsi pogoji za normalno delo in kakšne težave pričakujete v letu
1978 glede na dosedanje izkušnje?
Odgovor
Mislim, da drugo leto ne bomo imeli toliko težav na trgu kot letos, saj smo pričeli reševati prodajo že letos. Mislim, da nam novo komercialno vodstvo daje mnogo upanja. V posameznih TOZD bi lahko še več prodali, kot smo sposobni izdelati, je pa še nekaj težav s sidrnimi in rudarskimi verigami, za kar pa imamo tudi že dalj časa več železa v ognju.
Največjo odgovornost bodo v letu 1978 nosile same TOZD, predvsem zaradi stroškov. Brezkompromisno se bodo morale spopasti s tistimi problemi, ki večajo slabo storilnost in povzročajo veliko rast stroškov.
Nepridipravom, ki želijo velik OD za slabo in malo
dela, bodo morali pokazati vrata. Glede investicij nas čakajo v letu 1978 velike naloge. Po izračunih bomo za predvideno realizacijo potrebovali 17 starih milijard, kar bo absolutni rekord v občini za vse čase nazaj.
Naj naštejem le glavne naložbe:
—	obrata TIO orodjarna in skladišča — 10 milijard;
—	kompresorska postaja, ki se že gradi — 0,7 milijarde;
—	priprava materiala ob sidrnih verigah — 1 milijardo.
Nadalje se predvideva še nabava strojne opreme, modernizacija galvanike nas bo stala 600 starih milijonov dinarjev. Pogodba je že podpisana, gradili bomo tudi nov stanovanjski blok, itd.
Nimamo še rešenega vsega glede oskrbe z materia-
Nadaljevanje na 2. str.
Rezultati proizvodnje v novembru
V novembru smo proiizvodni plan dosegli količinsko 90%, kar predstavlja proizvedeno količino 1710 ton (upoštevan je interni promet), vrednostno pa 101 %. Količinski plan proizvodnje sta presegla TOZD verigama in TOZD kovačnica, vrednostnega pa TOZD vijakarna, TOZD verigama, TOZD orodjarna in TOZD vzdrževanje. Problematična je še vedno proizvodnja v TOZD sidrne verige, saj se razmere na trgu sidrnih verig še vedno niso izboljšale.
Za eksterni trg smo proizvedli 1093 ton, kar predstavlja 82 %. Kumulativni podatek kaže na 88 % izpolnitev plana proizvodnje. Do konca leta bomo predvidoma izdelali 14.200 ton. V primerjavi z lanskim letom je to 2% več. Proizvodnja je bila naslednja (v tonah):
VIJAKI
kovinski	2
sponski	22
lesni	80
lesni pos.	99
ZAKOVICE	26
RAZCEPKE	5
ŽIČNIKI	7
VERIGE
nav. metrske	154
visokoodporne	32
opremljene	259
sidrne	169
ODKOVKI	85
ŽICA	153
SKUPAJ	1093
Ob zaključku v ZK
V preteklih dveh mesecih se je aktivnost v ZK kazala predvsem na področju priprav in izvedbe volilnih konferenc. V tem času so bile po vseh OOZK izvedene volilne konference v skladu s predvidenim programom, kot tudi reorganizacija ZK v delovni organizaciji s konstituiranjem Konference ZK Veriga.
Volilne konference pa niso bile samo priprave in volitve novih vodstev ZK, pač pa tudi in predvsem obračun dela preteklega dveletnega mandatnega obdobja.
Na vseh volilnih konferencah, za katere bi lahko ugotovili, da so bile res skrbno in dobro pripravljene, so člani ZK kritično ocenili svoje delo, kot tudi poslovanje v TOZD.
Razprave so bile plodne in konstruktivne ter so objektivno pokazale tudi na nerešena vprašanja in načine za njihovo razreševanje. Na konferencah so člani ZK posvečali največ pozornosti prav gospodarskim vprašanjem, iz česar se da sklepati, da so še kako zainteresirani in si prizadevajo za uspešno poslovanje in gospodarsko stabilizacijo.
Precejšen del razprav je bil
Nadaljevanje s 1. str. lom. Če ne bo dovolj domačega jekla, ga bomo morali pač uvažati, da proizvodnja ne bo preveč trpela.
Največja težava pa bo vpeljava novih elementov plačila po delovnih nalogah in ostalih vzporednih samoupravnih aktih, ki jih moramo urediti in sprejeti. Tudi z reorganizacijo po strokovnih službah, kjer se najbolj upirajo posamezniki ali skupine, ne bo šlo gladko.
Težišče mojega dela bo pa prav gotovo uresničevanje obsežnega investicijskega progra-
Prodali smo 1240 ton izdelkov, od tega doma 889 ton in v izvoz 351 ton. Med letom so bile zaloge gotovih izdelkov visoke, v zadnjih mesecih so se znižale, če primerjamo količinsko prodajo s proizvodnjo, vidimo, da smo uspeli realizirati 99 % proizvodnje. Pričakujemo, da bo prodaja uspešna tudi v decembru.
Izvoz je bil v novembru dosežen 89% v primerjavi s planiranim, se pravi, da je bil večji od povprečja v prejšnjih mesecih. Ocena za dosežen izvoz v letošnjem letu je 3,786.322 $, to je kar 1253 tisoč dolarjev manj kot smo predvidevali. Večji del smo izvozili na konvertibilno področje (68 %).
Prodaja je bila v novembru nad predvideno, dokončnih podatkov še nimamo, vendar ocenjujemo 25 % preseganje prodajnega plana. V razdobju januar— november smo dosegli plan 94%, kar pa predstavlja kar 136 % več kot v preteklem letu.
Število zaposlenih je bilo konec novembra 1312, povprečno stanje letos pa je bilo 1289. V primerjavi s predvidenim številom zaposlenih je to 97 %. Še vedno primanjkuje kvalificirane delovne sile za TOZD orodjarna in TOZD Industrijska oprema.
Zaloge surovin so manjše kot v preteklem letu, kar pa pogosto negativno vpliva na potek proizvodnje, ker ni na razpolago ustreznih surovin. Porastle so zaloge pomožnega materiala, gori-
mandata
posvečen tudi nadaljnjemu razvijanju samoupravnih odnosov, to pa predvsem pomeni uveljavljanje določil Zakona o združenem delu v konkretni praksi.
Objektivno je bila analizirana celotna aktivnost komunistov v mandatnem obdobju. Na konferencah je bilo ugotovljeno, da je način dela z osnovnimi organizacijami po TOZD pomenil bistveno novost v delu ZK in se je kot tak v marsičem razlikoval od preteklih obdobij.
Sama oblika organiziranosti ima nedvomne prednosti, kar je praksa preteklega obdobja tudi potrdila.
Prednost take oblike dela se je pokazala zlasti v tem, da se je v aktivno delo vključevalo večje število komunistov, kot je bilo to doslej. S tem je bila dana možnost, da se je več komunistov poglabljalo in razpravljalo o problemih svoje ožje sredine, to je v TOZD.
Tak način dela pa je pokazal tudi slabosti, ki so jim bile predvsem krive, nezadostna usposobljenost širšega kroga komunistov, kar izvira iz slabih oblik izobraževanja v preteklosti in neustrezne kadrovske politike.
ma. Vložil bom vse sile, da bom to uspešno realiziral, saj le sodobna tehnologija daje kolektivu ugodno perspektivo.
Na koncu se želim vsem članom kolektiva v delovni organizaciji, ki so svoje sile vlagali v reševanje problemov v letošnjem letu, iz srca zahvaliti. Svoje nesebično delo naj nadaljujejo tudi v bodoče.
Vsem članom kolektiva in našim upokojencem kakor tudi njihovim svojcem želim srečno in zdravo leto 1978.
Glavni direktor Vinko Golc, dipl. ing.
va, drobnega inventarja in embalaže. Prav tako so večje zaloge nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov. V zadnjih dveh mesecih so se te znižale, vendar še presegajo planirano raven. Večje zaloge povzročajo daljšo vezavo obratnih sredstev, katerih nam primanjkuje in bo treba ponovno iskati kredite za kritje trajnih obratnih sredstev. Zaradi sistema obračuna po variabilnih stroških vsako povečevanje zalog gotovih izdelkov negativno vpliva na finančni rezultat.
Ob koncu dajemo še pregled nad doseženimi osebnimi dohodki na zaposlenega. Tovarna verig je na prvem mestu med predelovalci. V tem povprečju so prikazani vsi izplačani osebni dohodki, tudi za nadurno delo. Zato nam včasih zamegli pravo sliko o doseženih osebnih dohodkih. V zadnjih mesecih je bilo število nadur večje in zato je tudi povprečje porastlo. Samoupravni sporazum o delitvi OD črne in barvne metalurgije smo v razdobju I.—IX. presegli 0,5 %.
DO	plan	dosež.	indeks
Jesenice	4700	4680	100
Ravne	4900	4844	99
Štore	4600	4675	102
Plamen	4700	4654	99
Tovil	4513	4397	97
Veriga	4465	4837	108
Žična	3750	3739	100
Met. inst.	5430	5620	103
SŽ	7442	7340	99
M. K.
Vendar pa so na novo ustanovljene osnovne organizacije dokazale svojo življenjsko moč ter v preteklem mandatnem obdobju v celoti opravičile svoje obstoje in bi jih tudi v primerjavi z ostalimi osnovnimi organizacijami v občini, lahko v večini ocenili za nadpovprečno aktivne.
Kot eden od značilnih pokazateljev uspešnosti delovanja osnovnih organizacij je prav gibanje članstva, ki kaže na stalno rast v preteklem obdobju in pomeni, da ZK pridobiva na svojem ugledu, saj se vedno več delavcev odloča za vstop v ZK.
V preteklem mandatnem obdobju se je število članov v posameznih OO ZK povečalo takole: vijakarna 54 %, sidrne verige 44 %, kovačnica 40 %, orodjarna 40%, skupne službe 22%, verigama 18 % in vzdrževanje za 16%- V OO ZK TIO pa se je zmanjšalo za 21%, kar je posledica prehoda iz te osnovne organizacije v skupne službe.
Celotno število članov ZK v delovni organizaciji je naraslo od 105 v začetku mandatne dobe na 131, kar predstavlja povečanje za 24% in 10 % od vseh zaposlenih.
Na konferencah so bili izvoljeni sekretarji osnovnih organizacij: za sidrne verige Simič Jo-vo, za verigarno Zornik Milan, za vijakarno Kok Zdravko, za kovačnico Horvat Martin, za orodjarno Pelcar Stane, za vzdrževanje Rogač Miro, za TIO Džordevič Greta in za skupne službe Šmid Vito.
Po zaključku vseh volilnih konferenc se je konstituirala tudi konferenca ZK Veriga, ki bo v prihodnje predstavljala povezovalni organ za vse osnovne organizacije ZK v Verigi. Na seji konstituante je konferenca izvolila svoj izvršilni organ komite konference. V komite konference so bili izvoljeni:
Glušič Miha — sidrne verige, Kovač Ernest — verigama, Kos Zdravko — vijakarna, Melink Gvido — skupne službe, Mlakar Olga — skupne službe, Lipuš Slavko — vzdrževanje, Vovk Janez — orodjarna, Franko Ignac — TIO, Piškur Peter — kovačnica.
Za sekretarja komiteja ,in konference je bil izvoljen Melink Gvido, za namestnika Glušič Miha in za organizacijskega sekretarja Franko Ignac.
Mislim, da so na odgovorna
Naših 15 let
55 let ne pomeni veliko za zgodovinarje, pa tudi ne za nas, kadar se pri kakršnem koli delu vračamo za nekaj stoletij v preteklost. Toda 55 let pomeni zelo veliko nam, živim, ko analiziramo vzpone in padce razvoja naše tovarne.
Leta 1920 je Megušar iz Krope pričel graditi tovarno. Takrat gotovo ni niti slutil, kakšne posledice bo imela ta odločitev za nadaljnji razvoj Lesc. Sam je že pred začetkom obratovanja prišel v finančne težave in je moral v letu 1922 stopiti po pomoč v Belo Peč, v takratno tovarno verig. S pomočjo kapitala iz Bele Peči je v letu 1922 stekla proizvodnja verig. Ta je počasi naraščala in deta 1929 znašala že 950 ton pri 140 zaposlenih. Gospodarska kriza v letu 1930 pa tudi leškdm delavcem ni prizanašala. Leta 1931 so tedanji lastniki odpustili 30 % delavcev ter znižali proizvodnjo za 48%. Te težave so bile vzrok, da so takratni lastniki pričeli uvajati proizvodnjo poljedelskega orodja, kar je imelo pozitiven učinek na razvoj podjetja. V letu 1933 je bila proizvodnja že preko 1.000 ton, število zaposlenih pa je ponovno naraslo. Leta 1939 beležimo rekordno predvojno proizvodnjo, tj. 2.217 ton izdelkov pri 180 zaposlenih.
Z rastjo tovarne so se kovali v Lescah tudi neutrudljivi borci za delavske pravice, ki so bile takrat v primer javi z današnjimi brezpomembne. Znani stavki na Jesenicah so se pridružili tudi kovinarji iz Lesc. Stavka je trajala od 15. maja do 5. junija 1935. Delavci tovarne verig so hoteli svetu povedati, v kako težkih delovnih razmerah delajo in kako nepošteno kapitalisti uživajo sadove njihovega dela. Nizke plače, dolg delovni teden, malo dopustov, minimalne socialne varnosti ter velike krivice na drugih področjih so dale takratni stavki poseben poudarek.
Znana je napredna usmerjenost leškega delavstva v teh časih. V ozadju so stali člani takrat ilegalne komunistične partije, ki je bila duhovni vodja stavke. Septembra 1939 se v Le-soah že pojavi ilegalna organiziranost komunistov.
Med vojno je proizvodnja pričela naglo padati, tako da je znašala v letu 1944 le še dobro osmino proizvodnje iz leta 1939. Tovarna je bila v sabotažnih akcijah večkrat porušena in je proti koncu leta 1944 zaradi odhoda večine delavstva v partizane prenehala obratovati.
Obnova po vojni je bila težka, toda železna volja naših ta-
mes ta in funkcije v ZK res izbrani tisti tovariši, ki uživajo naše zaupanje in so sposobni uspešno uresničevati začrtano politiko ZK.
Vlado Silič
kratnih delavcev je premagala tudi to oviro.
V letu 1949 beležimo že nov rekord proizvodnje: 2.891 ton. S preselitvijo proizvodnje vijakov in zakovic iz Maribora v Lesce se popestri proizvodni program in od tedaj dalje beležimo hitro rast tovarne.
13.	avgusta 1950 se uresniči geslo revolucije tovarne delavcem. Izvoljen je bil tudi prvi delavski svet in upravni odbor. Tovarna prične izdelovati nove proizvode, si razdeli asortiman s tovarno Plamen in dosega vse boljše rezultate. Iz Lesc prihajajo na trg čedalje bolj zahtevni izdelki tako za široko potrošnjo kot za industrijo, posebno za ladjedelništvo in strojno industrijo.
Močne investicijske naložbe v zadnjem desetletju ter vzporedno z njimi veliki premiki v tehnologiji so nas dvignili med pomembne proizvajalce našega proizvodnega programa, saj se proizvodi izdelani v Tovarni verig danes uporabljajo v eni ali drugi obliki skoraj po vseh kontinentih zemeljske krogle.
Če smo bili pred 10 leti še nepomembni izvozniki, lahko danes s ponosom ugotovimo, da smo ena izmed tistih delovnih
organizacij, ki veliko več izvaža, kot pa potrebuje tujega denarja za svoje obratovanje. Izvoz, ki je v letu 1969 znašal
1.125.000	dolarjev, se je lani povzpel na preko 5 milijonov dolarjev. Mislim, da ni potreben noben komentar. Naj povem le še to, da smo lani 40% izdelkov izvozili na tuje tržišče.
Velik izvoz, uspešno poslovno leto, to so dokazi, da v Lescah znamo delati, da vse svoje obveznosti do družbe in bank v redu in tekoče poravnamo, torej, da je to, kar imamo, plod naših žuljev in naših delovnih uspehov.
Ko proslavljamo jubileje našega največjega voditelja, ne moremo mimo spomina na vse tiste, ki so žrtvovali svoja življenja za to, kar danes imamo. Prosim, da njihov spomin počastimo z enominutnim molkom — slava jim.
S skromno zahvalo se jim danes oddolžujemo, ko bomo njim, kakor tudi tistim, ki so vse svoje sile pustih v tovarni, odkrili spomenik, v katerem je avtor združil borbo in delo v enem simbolu.
Tovarišice in tovariši!
Kakšni pa so naši načrti za prihodnost?
GOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA NA SLAVNOSTNI SEJI DS
Proizvodnja se je gibala v zadnjih letiih takole:
Leto	ton	starih din	zaposlenih
1950	2.891				405
1960	7.148	2,7 milijarde	874
1970	11.544	8,5 milijarde	1.069
1975	13.147	30,5 milijarde	1.109
1976	14.075	31,2 milijarde	1.121
1977	14.300	40,6 milijarde	1.307
S priključitvijo TOZD TIO smo ponovno zaplavali v velike investicijske naložbe. Te naložbe bodo v bližnji prihodnosti dale boljše delovne pogoje našim sodelavcem iz TOZD TIO in orodjarne, nam vsem, ki delamo v Verigi, pa večjo sooialno varnost v prihodnosti. Z realizacijo teh investicij bomo dobili na Gorenjskem nov industrijski center s takim proizvodnim programom, ki bo obstoječim programom zagotovil nadaljnji uspešni razvoj v okviru sestavljene organizacije združenega dela Sž.
Z življenjsko vtkanost jo zakona o združenem delu v našo delovno organizacijo in s takimi delavci, s katerimi se ponaša naša delovna organizacija, lahko tudi v perspektivo gledamo z veliko mero optimizma.
Samoupravni organi so od vsega začetka posvečali veliko skrb tudi družbenemu standardu
našega delavca. Delovna organizacija danes razpolaga s preko 280 sodobnimi stanovanji, v naslednjem letu pa bomo dogradili ali dokupili še 30 stanovanj. Lepo število članov kolektiva si je s pomočjo tovarniških kreditov postavilo prijetne lastne hiše, kar nam je še v posebno zadovoljstvo.
Pred leti smo si uredili tudi počitniški dom, katerega urejenost in lepota se lahko kosa z marsikaterim hotelom višje kategorije.
To je le nekaj podatkov o našem delu in razvoju, če bi jih hoteli bolj natančno analizirati, bi iz tega nastala cela knjiga. Vse to pa smo lahko ustvarili le zato, ker smo vedno imeli veliko več pridnih in politično predanih članov kolektiva, kot pa jih bo danes sprejelo priznanje iz rok predsednika DS DO.
Glavni direktor Golc Vinko, dipl. ing.
Odkrit je pomnik dela in borbe
V petek, 25. 11. 1977 ob 12.30, se je kljub slabemu vremenu ob zastrtem spomeniku zbrala velika množioa delavcev, vabljenih gostov, in vaščanov, da s svojo prisotnostjo počastijo slovesnost.
Komisija za kulturo pri konferenci OOS TVL je organizirala proslavo v počastitev 55. obletnice obstoja DO Tovarne verig Lesce, dneva republike, Titovih in partijskih jubilejev, ter odkritje spomenika v čast borbe in združenega dela.
Spomenik, ki stoji v vsej svoji veličini ob vhodu v tovarno, lahko uvrstimo v sam vrh spomeniške dejavnosti tov. Toneta Svetine ne samo po lepoti, pač pa je pomemben predvsem po ideji.
Za tako pomembno delo, podarjeno Tovarni verig Lesce in kraju, se tov. Svetinu še enkrat lepo zahvaljujemo.
Spomenik »BORBA IN ZDRUŽENO DELO« je posvečen delavcem Verige, spominu na delav-ce-borce, padle v boju za svobodo. Posvečen je delavcem, samoupravi j alcem Tovarne verig Lesce.
Vinko Golc je kratko in jedrnato orisal gospodarski vzpon DO od ustanovitve do danes, podal trenutno stanje DO, nakazal nekaj perspektiv razvoja, opozoril na smotrno investicijsko politiko -in na pomen in vlogo delavskega samoupravljanja.
Glavni govornik na proslavi je bil član ZIS, sekretar za pravosodje, tov. Ivan Franko, ki je v svojem govoru opozoril na vrsto perečih vprašanj in nakazal nekatera izhodišča. V svojem govoru je med drugim poudaril predvsem zgodovinsko vlogo delavskega gibanja, vlogo delavca-samoupravljaloa in vlogo socialističnega samoupravi j an ja, ki je temelj in vir novih svoboščin in pravic človeka.
Na proslavi so, kljub neugodnim vremenskim pogojem, požrtvovalno in uspešno nastopili še: Mladinski pevski zbor DPD SVOBODA Lesce, pod vodstvom neumornega pevovodja prof. Karla Boštjančiča, folklorna skupina in recitatorji OŠ F. S. Finžgarja Lesce in nepogrešljivi PO DPD SVOBODA Lesce. Vsem nastopa-
Spomenik je odkril bivši borec, zdaj neposredni proizvajalec — žebljar, predsednik DS TOZD vijakarna in podpredsednik aktiva ZB tov. Albin Hrast.
Na proslavi je govoril predsednik konference OOS TVL tov. Jože Hozjan. Govoril je o delu in pomenu sindikata zdaj in v preteklem obdobju petinpetdesetih let.
Glavni direktor DO dipl. ing.
jočim se konferenca OOS TVL za sodelovanje iskreno zahvaljuje in se priporoča še za nadaljnje sodelovanje. Posebej se konferenca OOS in vodstvo tovarne zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uresničitvi davnih želja vseh cle-delavcev samoupravljavcev TVL, postaviti trajen pomnik naši revoluciji in delu.
Franc Ankerst
Ob spomeniku »Borba in združeno delo«
Ko sem se lotil zamisli, da hi ustvaril spomenik »BORBA IN ZDRUŽENO DELO«, sem moral doživeti in tudi premisliti, kaj veriga pomeni nam in kaj je pomenila v preteklosti ljudskemu rodu. Treba je bilo tudi razmisliti, kako bi se spojili elementi nasilja in svobode, kot so to orožje in verige.
Verige in orožje se lahko smiselno kombinirajo, ker so v dialektični povezavi v vsakodnevnih odnosih in zgodovinski pogojenosti.
Zamisel spomenika je v kombinaciji dveh elementov: Podstavka, ki po obliki predstavlja matico vijaka, osnova, iz katere raste navpičnica, je valjasta forma spojenega orožja, ki predstavlja borbo, iz nje pa raste verižna navpičnica — ideja in predstava združenega dela.
Idejna zasnova temelji na spoznanju, da je bistveno za človekov obstoj proizvodnja in delo. Če pogledamo spomenik iz vrha navzdol, vidimo, da je osem-tonski kolos navpičnice spojen iz štirih ladijskih verig, ki simbolično obvladujejo štiri strani neba, se prebijajo skozi gmoto orožja — simbol boja, se skozi matico vijaka zasidrajo v železo-beton in se spojijo z zemljo.
To je obenem materializacija marksistične ideologije pogleda na svet v vlogi odnosa človeka v zgodovini. Zemlja — materija, je prvotna. Iz njenih nedrij je človek iztrgal železo. Ideja je drugotna. Duh je izoblikoval formo, ki nosi sporočilo. Čeprav vsaka umetnina govori sama zase in jo človek dojema s čuti, lahko vendar dešifriramo njeno sporočilo tudi v besede.
Element borbe, ki predstavlja našo ljudsko revolucijo, je osnova, skozi katero se prebija nov odnos — združeno delo. Boj je univerzalni zakon prirode, zato je nesmiselno izogibati se boju, čeprav gresta poraz in zmaga vzporedno, kot gresta smrt in življenje. Naše delo je naša svoboda in naša usoda. Zrastlo je iz borbe za obstoj v dolgih stoletjih.
Narodnoosvobodilni boj in revolucija pomeni za nas osvoboditev človeka in dela. Z orožjem smo si pridobili svobodo dela in z orožjem jo bomo branili. Šele skozi sposobnost obrambe se veriga pne v vertikalo v smeri neskončnosti, kajti revolucija je večna in idealnega stanja v družbi ni. Njena zavestna svoboda je odvisna od moči temelja, na katerem stoji, ki njen vzpon pogojuje in tudi brani. To pomeni, da svoboda ni podarjena, ampak priborjena vrednota. Ni le spoznana nujnost, temveč kategorija vrednote, za katero se je treba boriti vsak dan sproti.
Posameznik, narod ali ideja, vzemimo združeno delo in samoupravni socializem, ki ga simbolizira verižna vertikala, je svoboden samo toliko, kolikor je močan, da to svobodo tudi ubrani.
Orožje predstavlja tudi univerzalni simbol bitke, kajti, tudi kot element nasilja ima vedno dve plati. Moralno v obrambi, amoralno v osvajalskem napadu. To se sklada z Leninovo definicijo o pravičnih in krivičnih vojnah.
Veriga spada k večpomenskim prasimbolom. Odkar je človek iznašel verigo, se je njen pomen spreminjal. Nehote vzbudi veriga grenke asociacije. Verige suženjstva, to so odnosi zatiranih. Na ladje prikovani sužnji, kaznjenci, Prometej prikovan na steno, ker je hotel bogovom ukrasti ogenj spoznanja. Vendar veriga ni bila samo sredstvo človeku, ki je izkoriščal človeka. Pomen verige so pojmovali tudi drugače. Tudi v tej tovarni proizvajajo verige za pse in verige za prekooceanske ladje. Ena omejuje svobodo gibanja, z drugo je ladji dana varnost. Lenin je v svojem revolucionarnem delovanju rad uporabljal prispodobo verige, ko je govoril, da je treba najti tisti
člen, ki nam bo omogočil potegniti vso verigo, ali, da je veriga močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Razumeti verigo pomeni doumeti povezanost dela s celoto. En sam člen ni veriga. Nastane ko členi povezujejo drug drugega.
V spomeniku »Borba in združeno delo« ima veriga pomen delovnega simbola. Členi pomenijo tiste osnovne proizvodne in organizacijske celote, ki v sklopu integracij pomenijo sestavne dele višjih enot. Pomenijo tudi neločljivo celoto pluralizma interesov, ali, da je v sožitju in povezavi moč, uspeh in razvoj.
S tem ko posamezni delovni kolektivi ustvarjajo kulturne vrednote — galerije, knjižnice in spomenike, kaže, da se začenja zavestni proces poduhovljenja proizvodnje in pojmovanje dela na nov način, ko delo ni le vir profita, izkoriščanja in konflikta, temveč poti k osvobajanju človeka. V neskončni borbi s prirodo človek zmaguje. Gre vedno naprej in globlje v spoznanja bistva narave. Saj sam ni nič drugega kot njen najvišji člen v razvoju.
Tu se staplja umsko in fizično delo v neločljivo celoto, ki dokazuje, da je mesto resnične umetnosti tam, kjer se na fronti proizvodnje uresničuje in osvobaja posameznik, ko doumeva velika humanistična sporočila. Umetnost tu služi namenu, da bi lažje živeli in bolje doumevali težave življenja.
Tone Svetina
Tovarišu SVETINI smo zastavili še nekaj vprašanj, na katere nam je odgovoril takole:
VPRAŠANJE
Vse vaše knjige, ki ste jih doslej napisali in spomeniki, ki so narejeni po vaši zamisli kažejo na to, da ves čas posvečate v glavnem oživljanju spominov na narodnoosvobodilni boj. Je takšna hipoteza upravičena?
ODGOVOR
Moje delo, bodisi pisanje knjig ali kiparstvo, nima samo namena oživljanja spominov na narodnoosvobodilni boj, čeprav je to tudi oživljanje spominov. Moje delo je vojna proti vojni. Na primerih naše narodnoosvobodilne borbe skušam osveščati svet, da je v sedanjih pogojih vojna nesmiselna. Da imajo majhni narodi pravico živeti svobodno — kot veliki. Da narod, ki ne prizna poraza, v borbi za svobodo, ne more biti premagan. Lahko ga uničijo, a premagajo — ne!
VPRAŠANJE
Doslej ste že izdali 12 knjig, romanov, novel in črtic in med njimi je tudi precej takšnih, ki niso v sklopu vojne tematike, ampak prikazujejo naravo in človeka povezanega direktno z naravo. Kako lahko pisateljsko združite takšna dva različna tematska področja?
ODGOVOR
Narava in borba nista dva različna tematska področja. Življenje v naravi je boj in je zato po svojih zakonih podobno bor-
bi. Mene privlačuje tako narava kot borba. Iz teh imam največ osebnih izkušenj in doživetij, zato tudi lahko pišem o njih.
VPRAŠANJE
Kaj vas je spodbudilo in kako ste prišli na idejo, da postavite spomenik borbe in dela ravno pred tovarno verig v Lescah, ki je bil odkrit pred letošnjim dnevom republike?
ODGOVOR
Idejo za spomenik pred Tovarno verig sva našla z vašim direktorjem tov. Golcem. Ko je ogledoval moje skulpture, je izrazil željo, da bi tudi pred vašo tovarno stala velika skulptura, ki bi smiselno, kot vsa moja ostala dela, ponazarjala borbo in delo. Tako smo se potem s predstavniki vaše tovarne razgovarjali o tej ideji, in to največ s tov. Kočnikom in tov. ing. Vogelnikom, kot tudi s tov. Vidicem in drugimi. Večkrat sem si ogledal vašo tovarno in proizvodnjo, in tako se je po nekaj letih, po mnogih variantah modelov izoblikovala dokončna ideja in dokončna forma.
VPRAŠANJE
Govori se, da je spomenik pred TVL edinstven te vrste v Jugoslaviji. Kaj vi menite o tem?
ODGOVOR
Res je to prvi spomenik »združenega dela v Jugoslaviji«. Prepričan sem pa, da ni zadnji! Umetnost močno prodira v proizvodnjo. V Sloveniji so tovarne — predvsem železarna Ravne,
železarna Zreče, ki imajo že desetletno tradicijo kiparske kolonije in so z železnimi skulpturami okrasili ne samo okolico tovarne, temveč dali kulturni pečat svojem kraju! Zato mislim, da je prav, da se v tej smeri zganemo tudi v radovljiški občini...
VPRAŠANJE
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije ste bili sprejeti kot časten član kolektiva »Veriga« in imeli ob tej priliki zelo uspešen govor. Kaj vam pomeni sprejem za častnega člana v delovni organizaciji in še posebej v kolektivu Tovarne verig?
ODGOVOR
Da ste me sprejeli za častnega člana delovnega kolektiva, sem zelo počaščen, saj sem kot domačin spremljal vzpon tovarne, ter vse njene težave in uspehe. Zdi se mi prav, da se umetniki povezujemo s proizvodnjo, kajti, eno brez drugega ne more obstajati.
VPRAŠANJE
Ogledali ste si našo tovarno in videli našo proizvodnjo. Kakšne vtise imate v zvezi s tem?
ODGOVOR
Tovarno sem si ogledal večkrat. Presenečen sem ob njenem napredovanju, če primerjam, kako je bilo pred desetimi ali dvajsetimi leti! Ko sem delal spomenike, sem se spoznal z mnogimi vašimi delavci. Imate zelo dobre
Nadaljevanje na 4. str.
Zveza socialistične mladine v našem političnem sistemu
22. DECEMBER — DAN JLA
Za praznik, dan JLA, je sekretariat konference OOS organiziral tekmovanje, ekipono borbeno v kegljanju, ekipno brzopotezno v šahu, košarkarski klub pa odigral prijateljsko tekmo z vojaki kasarne Bohinjska Bela.
Prav tako smo vojake in starešine iz kasarne Bohinjska Bela in Radovljica povabili na ogled naše delovne organizacije. Po ogledu tovarne pa smo imeli skupni razgovor v dvorani delovne organizacije, o aktivnosti DPO. Na sam dan 22. decembra pa so predstavniki DO in DPO obiskali kasarno v Radovljici in kasarno na Bohinjski Beli in v imenu članov delovne organizacije čestitali za dan JLA ter izročili knjižno darilo.
Ob tej pnilki iskreno čestitam v svojem imenu, kakor tudi v imenu konference OOS Tovarne verig za dan JLA — 22. december vsem pripadnikom JLA, teritorialni obrambi, drugim vojaškim strukturam splošne ljudske obrambe, posebno pa še našim delavcem, ki so na odsluženju vojaškega roka.
Predsednik KOOS Jože Hozjan
Sindikalna stališča
Zveza socialistične mladine je organizacija, ki zajema najširše množice mladine, ki je svojo prihodnost zavestno povezala s prihodnostjo socializma. Toda ne bom veliko pretiraval, če rečem, da je vloga ZSM v našem političnem sistemu manjša v primerjavi z dejansko vlogo mladine v naši družbi, posebno pa manjša, kot bi to ustrezalo dejanskim družbenim interesom.
Sicer so mnogi zaposleni mladi ljudje izvoljeni v delavski svet delegacije in delegatske skupščine, toda mladinska organizacija kot takšna je še vedno bolj usmerjena na druga področja svoje dejavnosti, kot pa na problematiko delegacij, v katere so izvoljeni tudi mladi ljudje.
Vzroki za takšno stanje so, po vsej priliki, ne toliko v mladinski organizaciji kolikor v nerazvitosti vseh tistih odnosov, ki morajo povezati družbenopolitične organizacije z delegatskim sistemom. Z drugimi besedami, vse pomanjkljivosti v odnosu in aktivnosti zveze komunistov do družbenopolitičnih organizacij, pomanjkljivosti v njihovih medsebojnih odnosih, vse slabosti socialistične zveze in položaja sindikatov vplivajo tudi na položaj in vlogo ZSM v našem političnem sistemu.
Organizirane subjektivne sile naše družbe z zvezo komunistov na čelu morajo zagotoviti takšne družbene razmere, v katerih bo mladina resničen subjekt, neposreden udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. To je izhodišče za večjo družbeno in politično angažiranje mladih generacij. To pa pomeni, da morajo te sile energično obračunati s tendencami, da mladinsko organizacijo držijo na obrobnih položajih in da mlade ljudi še vedno s premalo poguma vključujejo v vse oblike samoupravljanja in upravljanja družbe sploh.
Uspehi ZSM in njen prispevek k razvoju socialistične družbe bo toliko večji, kolikor bo ustvarjala pogoje za širšo in hitrejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega odločanja v delegatskem sistemu. Kajti tudi mlad človek, kakor vsak drug, lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju, preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč pa tudi realne možnosti in sposobnosti družbe. Brez takšne družbene odgovornosti in brez takšnega preverjanja v praksi bi se vsako mladinsko gibanje zgubilo v morju jalovih besed ali sektaškega avanturizma.
Potemtakem mora tudi ZSM dobiti v delegatskem sistemu po-
Nadaljevanje s 3. str.
ljudi in dobro organizirano proizvodnjo. Upam, da bom še prišel v tovarno. Vedno, kadar pridem, se mi odkrije kaj novega in je zame posebno doživetje.
VPRAŠANJE
Kaže, da imate neizmerno voljo in sposobnost, da uspešno nadaljujete pisateljsko in kiparsko delo. Kakšni so vaši načrti za naprej?
ODGOVOR
Moji načrti za nadaljnje delo so:
Pišem obsežni epski roman »Krvava plima«, v kateri bo obravnavana tudi dražgoška bitka. Kiparsko se bom omejil in se bom bolj posvetil pisateljevanju. Nekoliko se bom posvetil tudi skulpturi — predvsem mali plastiki. Z dvajsetimi velikimi spomeniki, ki sem jih naredil do danes v različnih krajih Slovenije, pa sem, mislim, napravil za sedaj dovolj.
Vsem delavcem Tovarne verig želim ob novem letu 1978 mnogo sreče in delovnih uspehov!
membnejše mesto, kot ga ima danes. Mislim, da mora biti njena glavna družbena funkcija prav tako, da subjektivno usposablja in uvaja mlade ljudi v sistemu samoupravne demokracije, se pravdi v delegatski sistem, v katerem morajo mladi ljudje prevzeti enakopravno odgovornost pri sprejemanju ne samo tistih sklepov, ki neposredno zadevajo mladino, ampak tudi drugih. Seveda ZSM ni samo to. Ima tudi druge naloge.
Mislim, da bi k družbeni afirmaciji mladine malo prispevala takšna organizacija, ki bi se razvijala samo kot ideološko in politično gibanje ali kot nekakšna skupina za pritisk, ločena od sistema vsakodnevnega odločanja o družbenih problemih, kakor se je nekaj časa v preteklosti razvijala naša mladinska organizacija.
Če revolucionarna organizacija mladine želi uspešno opravljati svojo vlogo, se ne sme zapirati vase in v ozek krog tako imenovanih »mladinskih problemov«, ampak mora biti tesno povezana z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi in drugimi interesi in potrebami človeka na delovnem mestu v tovarni, v mestu, na vasi in institucijah drugih družbenih dejavnosti. Kajti interesi in potrebe mladine pravzaprav niso nič drugega, kot del interesov in potreb delovnih ljudi. In prav zato mora naša družba odločneje ustvarjati možnosti za odgovorno angažiranje mladine na vseh področjih družbenega življenja.
Da bi socialistična mladina bila zares ne samo zvesta interesom in potrebam delavskega razreda, delovnega ljudstva, mest in vasi, ampak da bi se hkrati znali tudi bojevati za njihovo uresničevanje, to je za vse intenzivnejši razvoj socialističnih, samoupravnih, demokratičnih in humanističnih odnosov med ljudmi, se mora vztrajno bojevati za svoje lastno znanje, predvsem za marksistično znanje, ki je potrebno za socialistično družbeno akcijo in za sprejemanje odgovornosti v samoupravnih skupnostih in delegatskih telesih. Tu pa ima ZSM pomembno vlogo.
Uresničevanje družbenoekonomskih in političnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu omogoča mladim, da se aktivneje angažirajo pri delu samoupravnih organov in teles, v delegatskih skupščinah, v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, kakor tudi vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacijah.
Delegatski sistem je omogočil veliko večjo udeležbo mladih v sistemu odločanja na vseh ravneh, od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do skupščine SFRJ. To najbolj kaže podatek, da je v 72.000 temeljnih delegacijah skupna udeležba mladih do 27. leta 13,2 %, medtem ko je v obdobju 1969—1971 bilo 9 % izvoljenih odbornikov starih do 27 let. Toda zastopanost mladih v posameznih samoupravnih organih in delegacijah še vedno ne ustreza skupnemu številu mladih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih itd. Za položaj mladine in njen prispevek socialistični samoupravni preobrazbi naše dežele pa ni bistveno samo število mladih v samoupravnih organih in delegacijah, ampak predvsem to, koliko sprejemajo njihove pobude, kakšen je njihov dejanski vpliv na proces samoupravnega odločanja, ali je dovolj izkoriščena pripravljenost mladih ljudi, da se konkretno angažirajo, ne pa, da so samo formalno zastopani v samoupravnih organih, delegacijah itd.
(se nadaljuje)
Marjan Puhar
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je s 15. 11. 1977 posredoval osnovnim organizacijam sindikata in drugim organizacijam v javno razpravo stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju, o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ter drugih prejemkov za leto 1978.
Vsa lanskoletna stališča so bila veljavna šele potem, ko so jih OZD sprejele in vgradile v svoje samoupravne sporazume in druge veljavne akte. To pomeni, da tudi sindikalna stališča za leto 1978 veljajo šele takrat, ko so zakonito uveljavljena v samoupravnih sporazumih OZD.
Sestavni del teh stališč so tudi določila, ki so bila v prejšnjih letih zapisana v sindikalni listi. Določila ZZD zahtevajo spremembo posameznih določil in tako se spreminja tudi sam značaj sindikalne liste, kar je v omenjenih stališčih tudi upoštevano. Tako so vsa stališča sindikatov podana v petih točkah in 21 podtočkah. Vsa ostala določila iz prejšnje sindikalne liste pa bodo določena v tehničnih in drugih normativih materialnih stroškov, ki jih bodo vsebovali republiški predpisi. Dokler osebnih prejemkov iz posameznih postavk ne določi predpis ali zakon, pa še vedno veljajo določila panoškega samoupravnega
V našem glasilu smo letos nekajkrat obširneje pisali o poteku del na nekaterih investicijah, danes pa si na kratko oglejmo nekaj večjih del, ki se bodo vršila in zaključila v prihodnjem letu.
Na prvem mestu je vsekakor dokončen zagon nove kovačnice. Končana mora biti montaža peči v sklopu IV. linije, izdobavljeno še novo zračno kladivo in pa seveda izvršena preselitev obstoječih strojev iz stare v novo kovačnico za kompletiranje vseh petih linij.
Petstotonske škarje za hladni razrez materiala so prispele te dni in morajo v prvih dveh mesecih prihodnjega leta pričeti obratovati.
Za čiščenje odkovkov je bil pri GOSTOLU nabavljen nov stroj za peskanje kot nadomestilo za obstoječega, ki je popolnoma dotrajan. Tudi ta stroj mora v začetku leta steči.
Za racionalnejšo mehansko obdelavo elevatorskih locnjev je s Prvomajsko sklenjena pogodba za dobavo specialnega stroja oziroma avtomata. Dobava je predvidena za konec leta 1978.
Za gradnjo dodatne hale ob novi kovačnici, to je nove obde-lovalmice, bo v letu 1978 pripravljena kompletna projektna dokumentacija, tako da bi bila v letu 1979 dokončno dograjena.
sporazuma in splošnih samoupravnih aktov OZD.
V	prvih dveh točkah so stališča, ki obravnavajo vlogo in pomen samoupravnih sporazumov, ustvarjanja sredstev in nekatera splošna določila o delitvi sredstev za osebne dohodke.
V	tretji točki so stališča, ki se nanašajo na osebne prejemke pripravnikov in nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni. Tu je predlagana sprememba glede osnov za obračun nadomestila, ki se po teh stališčih valorizira vsake tri mesece — prej je bilo šest mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah in vrednotenje delovne dobe prebite v delovni organizaciji ostaneta nespremenjeni. Osebni dohodek za nadurno delo in dodatek za nočno delo ravno tako ostane isti kot prej. Za delo ob nedeljah se pravi 35—50%, za delo na dan zveznih in republiških praznikov je ostalo besedilo isto, kar pomeni, da se za opravljeno delo na take praznike izplača dodatek 50 % od obračunske osnove.
Dodatek za deljen delovni čas je ostal kot prej 370—380 dinarjev mesečno bruto s prekinjenim delovnim časom za več kot eno uro. če traja prekinitev več kot dve uri 740 (760) dinarjev mesečno bruto, kar pomeni povišanje 50—100 dinarjev.
V	pripravi materiala I se je z dokončno preselitvijo starih žičarskih strojev pokazala potreba po dodatnem dvotonskem mostnem žerjavu. Ta je že naročen in bo marca prihodnje leto dobavljen in montiran.
Gradbena dela za pripravo materiala II, to je ustrezna adaptacija prostora bivše lužilni-ce in žioovleka, bi se lahko že zdavnaj pričela. Vzroki za zastoj so izven delovne organizacije. Vsekakor pa bo priprava materiala II pričela obratovati v drugi polovici prihodnjega leta.
Investicija, ki se po dveh letih bliža dokončni usposobitvi, namreč Ipsen peči, bo z izgradnjo postaje za amoniak v prvi polovici leta zaključena. Decembra letos so bili v teh pečeh izvedeni prvi poskusi ogljičenja naših izdelkov. S postavitvijo baterij za amoniak pa bo bogatemu izboru možnih načinov termične obdelave v teh pečeh, dodana še možnost kombinacije ogljičenja in nitriranja izdelkov.
V	obratu sidrnih verig bo v teku leta zgrajen sistem za zračenje prostora in izvršena adaptacija garderobnih in sanitarnih prostorov. Pri Schlatter skupini je predvidena zamenjava ogrev-ne peči za surovce z novo, sodobnejšo pečjo. Sklenjena pa je tudi že pogodba za dobavo 200-
Investicije v prihodnjem letu
Regres za prehrano med delom naj bi po predlogu sindikatov povečali od dosedanjih 285 na največ 335 dinarjev mesečno. Pri izplačilu po pogodbah o delu ostane besedilo isto. Nagrade učencem z učno pogodbo se zvišajo za:
I.	letnik od 720 neto na 940 (475) din neto,
II.	letnik od 840 neto na 1100 (1140) din neto,
III.	letnik od 1000 neto na 1300 (1355) din neto.
Nagrade študentom in učencem na praksi se zvišajo za 220 din in ne smejo biti višje kot 60% povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu. Za izobraževanje ostane še naprej 1,5% bruto osebnega dohodka, eno tretjino pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. Po sindikalnih stališčih se predlaga povišanje regresa za letni dopust. Prej je bilo najmanj v višini 1200 din, sedaj 1250 din, prej največ 1400 din sedaj 1600 din. Tako oblikovana sredstva se povečujejo le za morebitne obvezne dajatve, ostaja pa še naprej besedilo, da regres ni mogoče deliti vsem enako.
OOS stališča sindikatov zadolžujejo, da se zavzema za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev.
Nagrade ob upokojitvi naj bi ostale iste kot lani.
Nagrade ob delovnih jubilejih bi se po predlogu sindikatov povečale, in sicer:
za 10 let prej 2300,— din — sedaj 2650,— din neto,
za 20 let prej 3450,— din — sedaj 3970,— din neto,
za 30 let prej 4600,— din — sedaj 5300,— din neto.
Upoštevala naj hi se celotna delovna doba, sicer pa to sindikati prepuščajo posameznim delovnim organizacijam, da to opredelijo v svojih samoupravnih aktih. Nagrade se lahko izplačujejo le za en delovni jubilej.
Že po tem kratkem pregledu lahko vidimo, da je stališče ZSS precej skrčilo prejšnjo sindikalno listo, kar pomeni, da bo za vse ostalo treba pogledati v zakonske predpise in ostale normativne akte. Omenjena stališča so sedaj do konca decembra v širši javni razpravi, zato je prav, da se vsi vključite v to razpravo.
Jože Hozjan
tonskega kalibrirnega stroja za verige, ki naj bi bil dobavljen v
III.	kvairtalu.
Gradnja nove kompresorske postaje poteka po načrtu in če ne bo kakšnih nepredvidenih -težav med gradnjo samo ali pri dobavi opreme, bo v drugi polovici leta pričela nova postaja obratovati.
S tem v zvezi bo seveda potrebna nova ureditev celotne napajalne mreže za komprimirani zrak do posameznih porabnikov. Tudi za to so ustrezni projekti že v delu.
V drugi polovici leta bo že speljan odcep gorenjskega plinovoda do Jesenic. Tudi naša DO se bo priključila nanj, ker imamo namen zamenjati sedanje gorivo, to je težko kurilno olje v industrijskih pečeh in kotlih v kotlovnici z zemeljskim plinom. Projektna dokumentacija za izdelavo razvodne mreže in zamenjavo gorilcev na pečeh je prav tako že v izdelavi.
Par let je že prisotna problematika površinske zaščite naših izdelkov, točneje problematika galvanike. V prihodnjem letu naj bi v sodelovanju s Plamenom pripravili vso potrebno dokumentacijo za povsem nov obrat površinske zaščite, ki naj bi v bodoče pokrival potrebe Verige in Plamena. Ker pa realizacija tega projekta ni kratkoročnega značaja, bo marala naša galva-nika v obstoječem prostoru obratovati še nekaj let. Zato je v prihodnjem letu predvidena temeljita rekonstrukcija naprav v
galvaniki, predvsem zamenjava opreme in avtomatizacija tehnološkega procesa, kar naj bi bilo končano do konca leta. Potrebna finančna sredstva za ta namen so zagotovljena in z dobaviteljem opreme je že podpisana pogodba.
V	sklopu TO vzdrževanje so problem prostori vodovodne delavnice. Nova delavnica, za katero so sredstva v prihodnjem letu zagotovljena, bo locirana na prostoru sedanjega lesenega skladišča med stavbo remonta in orodjarno. Izdelava projektne dokumentacije je naročena.
V	tem sestavku so kratko prikazane samo nekatere večje, obsežnejše investicije. Lahko bi našteli še nekaj drugih, kot na primer: ureditev cestišč in asfaltiranje transportnih poti, priprava projektov in prehod na last-
no industrijsko vodo, dokončna ureditev elektroenergetskega napajanja, razširitev obstoječe plinske postaje ipd.
Seveda bo za tekoče potrebe proizvodnje za posamezne temeljne organizacije nabavljeno tudi nekaj novih strojev, bodisi kot dopolnilo obstoječih kapacitet ali pa kot zamenjava za stare, iztrošene stroje.
Tako je že podpisana pogodba za dva varilna stroja za izdelavo zaščitnih verig, vijakarna nujno rabi nove utorne avtomate in napravo za razmaščevanje, orodjarna med ostalim dva rez-kalna stroja in vzdrževanje pisalnega stroja.
Za naše delavce pa bo zgrajen tudi nov stanovanjski blok z 27 stanovanji, ki bo vseljiv konec leta 1978.
Vinko Rozman, dipl. ing.
Samoupravna
skupina
(Nadaljevanje)
Zakon o združenem delu v 421. členu obarva vsebino in uokviri razsežnost pravic samoupravne delovne skupine. Odtod izhajajo specifične karakteristike, ki opredeljujejo pomen skupin in ki so na videz zelo široke, fundamentalne, pa jih je treba ozko tolmačiti. Kajti nikdar ne smemo pozabiti, da skupina ni osnoven temveč »pomožen« organ odločanja, torej odločanje v samoupravni delovni skupini ni pravilo, temveč izjema.
Omenjene karakteristike samoupravne delovne skupine so:
1.	neposrednost odločanja,
2.	samostojnost pri odločanju,
3.	določenost delovne skupine v statutu,
4.	izdvojenost skupine od drugih delavcev TO ali povezanost delavcev v skupino zaradi specifičnega procesa proizvodnje, ki tvori celoto.
Posamezne karakteristike si lahko še natančneje analiziramo.
Neposrednost odločanja pomeni, da mora biti odločitev sprejeta le na zboru celotne samoupravne delovne skupine lin ne na »zborih« manjših skupin oziroma delov skupin. Prav tako je neposrednost odločanja tudi v tem, da skupina ne more imeti svojih samoupravnih ali izvršilnih organov, ki bi o čemer koli odločali.
Samostojnost pri odločanju pomeni, da je odločitev samoupravne delavne skupine na področju njenih pristojnosti konstitutivne ali pravno veljavne in od odločitev organov temeljne organizacije neodvisna. Neodvisna je v tem, da je skupina pri odločitvah vezana le na omejene okvire v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije. Ker so in v čemer so pravice skupine pri odločanju izvirne, se mora postopek za ugotavljanje obveznosti in pravic delavcev razumljivo tudi končati v skupini, če
delovna
je bila odločitev sprejeta v skupini. Zakon pa ne omejuje tudi možnosti, da se navedeni postopek lahko konča na zboru delavcev temeljne organizacije, če je s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije tako dogovorjeno.
Da je delovna skupina samoupravno konstituirana, jo mora določiti statut temeljne organizacije. V statutu pa je potrebno natančno in v celoti navesti obveznosti ter pravice, o katerih lahko skladno z zakonom o združenem delu, odloča samoupravna delovna skupina.
Ker je zbor delavcev temeljne organizacije osnovna oblika samoupravnega odločanja, skupina pa le »pomožna« ali »izjemna«, oblika, iz tega jasno sledi, da zakon ne vodi posebne reklame za skupino. Zato so prve skupine formirane zaradi stalne izdvoje-nosti delavcev in procesa dela (npr. trgovska poslovalnica, hotel) od drugih delavcev temeljne organizacije kakor tudi sedeža temeljne organizacije, nima pa pogojev, da bi bila sama organizirana v temeljno organizacijo. Drugi pogoj oziroma karakteristika je procesualna povezanost dela delavcev temeljne organizacije v zaokroženo proizvodno celoto (obrat, oddelek, izmena ipd.).
Glede na ugotovljena dejstva, lahko zaključimo analizo z opredelitvijo (definicijo) samoupravne delovne skupine. To je skupina delavcev, ki je določena v statutu TO in ki jd je pravica odločanja priznana zaradi najbolj neposredne povezanosti delavcev skupine v delovnem procesu, zaradi dela, ki ga delavci opravljajo v različnih krajih, ali če tak način odločanja zahteva organizacija dela. Odloča pa lahko le o delitvi sredstev za osebne dohodke, o uporabi sredstev za skupno porabo in o drugih vprašanjih, ki jih tekstovno našteva statut delovne organizacije.
Janko S. Stušek
Kadrovske spremembe
(november)
NOVOSPREJETI:
Tehnični sektor:
Strnad Bojan TOZD orodjarna:
Brence Janez TOZD verigama:
Šebjanič Janez TOZD kovačnica:
Mladenov Mirko, Bobar Mihajlo TOZD sidrne verige:
Čirič Jakov
TOZD industrijska oprema:
Kržnišnik Miloš, Majstorovič Blaž, Vidic Branko, Pašič Anton, Napast Slavka
ODŠLI:
STK:
Laharnar Anton Komercialni sektor Nemec Franc Tehnični sektor:
Pristov Veronika TOZD orodjarna:
Ljevar Stipo TOZD vzdrževanje:
Cerkovnik Jože TOZD vijakarna:
Rupar Cecilija TOZD kovačnica:
Lotrič Milan, Dolinar Milan TOZD industrijska oprema:
Rezar Janez, Sodja Janez, Faladore Vinko, Otovič Radomir
POROČILI SO SE:
TOZD sidrne verige:
Cvetkovič Ivan
RODILI SO SE:
Primožič Dragu iz TOZD orodjarna — sin Jože Ribič Benu iz TOZD sidrne verige — hči Barbara
NEOPRAVIČENI IZOSTANKI:
TOZD vijakarna:
Milosavljevič Stanko, Vendramin Majda in Duvnjak Ante po 1 dan,
TOZD verigama:
Garibovič Asirn 5 dni, Sokač Štefan, Jogič Ibro, Uroševič čedo, Ažman Breda in Ptiček Mojca po 1 dan,
TOZD sidrne verige:
Mohorič Alojz — 1 dan,
TOZD kovačnica:
Šlibar Janez 8 dni, Mandeljc Tomaž 4 dni, Šimnic Franc 2 dni, Fišar Anton 2 dni, Resman Smiljan, Tavčar Andrej, Prešeren Ljubo, Andrejčič Zvone, Urh Franc in Majstorovič Stane po 1 dan, TOZD industrijska oprema:
Burnič Mirsad in Dežman Darko po 1 dan.
TOZD kovačnica:	22	dni	58	%
TOZD verigama:	20	dni	26	%
TOZD vijakarna:	3	dni	8	%
TOZD industrijska oprema:	2	dni	5,i	5%
TOZD sidrne verige:	1	dan	2,!	5%
Izgubljeni dnevi:	38 dni		100	%
Iz kadrovskega oddelka
Izgradnja novega industrijskega objekta
Od zadnjega poročanja o izgradnji novih objektov, to je hale za TOZD industrijska oprema in TOZD orodjarna, je minulo že nekaj časa. V tem času pa so marljivi graditelji, predvsem podjetje SGP Gorenje iz Radovljice že opravili precej pripravljalnih del, ki so potrebna, da bo montaža hale nemoteno potekala.
V ta pripravljalna dela spada predvsem izgradnja energetskega kanala (kolektorja). Ena stena tega kanala ima že vdelana ležišča za stebre bodoče hale in pokritega skladišča.
Po zagotovilu izvajalcev bo energetski kolektor končan do novega leta. Ta izgotovdtev je namreč pogoj, da lahko Elektro Žirovnica umakne oziroma prestavi daljnovod, ki napaja našo tovarno v energetski kolektor Obstoječi daljnovod poteka nam reč sedaj preko novega objekta. Prestavitev tega daljnovoda, ki bo po novem v kabelski izvedbi je predvidena takoj po novem le
tov. Cirila Dežmana. Tako ne bo treba kasneje pri realizaciji celotne kanalizacije ponovno prekopavati asfaltirane šobčeve ceste in našega parkirnega prostora pred bodočo halo.
je obljubil, da nam bo svoje soglasje poslal takoj, posebno glede na stanje, ki si ga je sam ogledal v orodjarni in posebno še v TOZD industrijska oprema.
Šele po dobljenem lokacijskem dovoljenju lahko zaprosimo za gradbeno dovoljenje in uradno zakoličbo novega objekta. V ta namen moramo imeti zagotovljena vsa sredstva. To je tovarišu direktorju in njegovemu štabu že uspelo zagotoviti, čakalo se je le na formalnosti in na dolgotrajno tehnično izvedbo raznih dogovorov in sklepov.
Poleg drugih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi plačalo spremembe namembnosti zemljišča. Tu se namreč rado zatakne zaradi same narave dela geodetskega zavoda SO Radovljica. Geodeti v primernem vremenu na terenu merijo in zbirajo potrebne podatke. Šele z nastopom slabega vremena pa se lotijo izračunavanja in risanja.
Odkrito povedano:	admini-
strativno glede lokacijskega in gradbenega dovoljenja nismo v zamudi. Po drugi strani nas je oviralo in tudi zadržalo nekaj dejstev, in sicer v prvi vrsti pomanjkanje cementa. To je povzročilo zastoj pri izgradnji. Prav tako pa podjetje »Grad« Bled, ki sodeluje z »Gorenjcem« na izgradnji kolektorja, ni dobilo pravočasno cevi za glavno kanalizacijo. Druga taka stvar so bili prazniki in pa vsekakor nastopajoča zima, ki k sreči še vedno ni pokazala svojih ostrih zob. Gradbeniki so zaenkrat preskrbljeni z materialom, pa tudi več delavcev so poslali na gradbišče, tako da lahko njihove izjave o dograditvi energetskega kolektorja vzamemo kot dejstvo.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja moramo imeti tudi izdelan načrt ceste, ki bo tekla izven tovarniške ograje. Projektant pri Slovenija projektu, ki je bil za to zadolžen, je namreč dolgo bolehal in so sedaj zadevo prepustili podjetju Projekt za nizke gradnje v Ljubljani. Sedaj
ŽELIM VAM ŠE VEČJIH USPEHOV
Pred dnevi se je s temi besedami od svojih sodelavcev in kolektiva Tovarne verig Lesce poslovil tov. Franc Nemec.
Tov. Franc Nemec je bil član našega kolektiva skoraj 20 let. Vseskozi je delal na odgovornih delovnih mestih, od tega je več kot 12 let opravljal dolžnost komercialnega direktorja.
Ob slovesu se je tov. Nemec svojim sodelavcem zahvalil za dohro dolgoletno sodelovanje in razumevanje ter celotnemu kolektivu zaželel še večjih uspehov in napredka.
Tov. Nemcu želimo na novem delovnem mestu kar največ poslovnih uspehov.
Sodelavci
bo to delo prav gotovo v krat kem izdelano, sam načrt ceste pa bo narejen v sodelovanju s Cestnim podjetjem Kranj, ki projektira cestno povezavo Lancovo, odcep za Radovljico—Lesce. Petrol TOZD zemeljski plin nas je obvestil, da bodo predvidoma napeljali plinovod, ki teče ob novem objektu v času med 1. aprilom in 1. junijem 1978. To nam vsekakor olajšuje delo in omogoča nemotena gradbena dela.
V prihodnji številki glasila pa vas bom seznanil s samo izvedbo objekta in posameznimi glavnimi prostori.
ing. Ivo Vukovič
tu. Le-ta pa je dodatno pogojena z zunanjo temperaturo. Ta kabel se lahko polaga zaradi plastične izolacije le takrat, če je zunanja temperatura večja od +5 °C.
Prav tako bo do konoa leta izdelana primarna kanalizacija, ki bo kasneje tekla proti čistilni napravi v Radovljici. Sami nameravamo zgraditi to kanalizacijo preko Šobčeve ceste z zaključnim revizijskim jaškom na vrtu našega starega sodelavca
Podjetje »Gorenje« je med pripravljalnimi deli odrinilo vso zemljo in skoraj ves mešani material, ki je na prostoru bodoče hale. S tem je praktično skoraj vse pripravljeno za izdelavo točkovnih temeljev hale in pa seveda zaklonišča z aneksom.
Trenutno čakamo in upamo, da bomo dobili lokacijsko dovoljenje za omenjeno gradnjo do konca leta 1977. V zvezi s tem dovoljenjem nas je obiskal tudi republiški sanitarni inšpektor in
Naši jubilanti
Večkrat, ko še v temo vstajamo ali se v pustem meglenem jutru odpravljamo v službo, razmišljamo, kolikokrat se bo to še zgodilo. Kolikokrat pravzaprav mora človek vstati in oditi na delo, da mu nekoč ni več treba? Nič kolikokrat! Delo je človekov smisel, njegovo življenje in njegova inkarnacija že od vsega začetka. Vsakdo, ki je pri zdravju in lahko dela, mu je žal tistega trenutka, ko mu ni več potrebno zjutraj vstati in 'Oditi na delo ali se z dela vračati. Z upokojitvijo se zaključi najpomembnejše človekovo življenjsko obdobje, ki se nikdar več ne vrne in v katerem smo dosegli, kar smo v življenju nameravali doseči ali kar smo lahko dosegli. Prav zaradi tega se z mešanimi občutki veselja, obžalovanja in tesnobe približujemo dnevu, ko nas zjutraj prvič ne bo več klicala ura, ko se bomo z včerajšnjimi delovnimi tovariši srečali samo še na vasi, v društvih, ob praznikih in podobno.
Vsako jubilejno leto nas spomni prehojene poti in si takoj izračunamo še preostalo dobo. Preteklih deset, dvajset, trideset let dela, koliko je to vložene energije in naporov. Težko si mladi delavci predstavljamo, kaj pomeni trideset in več let dela in kako je pravzaprav skromna zahvala jubilejna nagrada. V kuverti dobiš denar in si opravil. Vsaj trideset in več-
Čeprav je bilo že nekaj napisanega o dosedanjem delu delegacije iSIS v tovarni, pa ni odveč posredovati nekaj .informacij o letošnjem delu in dosedanjih izkušnjah. Vemo namreč, da je prav sistem delavskega samoupravljanja odprl vrata in dal delavcem pravice in dolžnosti, da lahko na vseh področjih dela preko delegatov sooblikujejo programe dela širšega družbenega življenja v taki obliki, ki so v dani situaciji za vse najboljše in katere bo možno realizirati in tudi finansirati.
V zadnjem času smo obravnavali in sprejeli več sporazumov za različne družbene dejavnosti. Nekatera prioritetna področja družbene dejavnosti pa smo dolžni spričo razvoja in pomembnosti natančneje obravnavati, ob njih sodelovati, jih programsko oblikovati, posredno ali neposredno.
Tu mislim predvsem na osnovnošolsko izobraževanje, pri-čenši od otroških vrtcev dalje. Nato so tu v središču obravnav spremembe zdravstvenega varstva, ki zajema prav celotno prebivalstvo.
Tudi na področje socialnega skrbstva in na invalidsko pokojninsko zavarovanje prinaša samoupravni sporazum nekatere novosti. Poleg tega ima delegacija SIS na svojem področju zajete še druge humano kulturne in rekreativne dejavnosti, v katere se določeni delavci več vključujejo, drugi zopet manj.
Že teh nekaj podatkov dejavnosti nazorno kaže širino dela delegacije, in lahko si mislimo, s kakšnimi velikimi nalogami se mora delegacija spoprijeti, čeprav v začetku mandatne dobe brez izkušenj ni smernic. Spričo nekaj izkušenj je delegacija v zadnjem času organizacijsko le uspela toliko utreti delo, da za vsako področje delovanja odgovarja določena skupina delegatov, ki sprejeto gradivo sprejme, ga skuša pregledati in dati pojasnilo na seji delegacije.
Ob tem je treba omeniti, da prav vsi živimo po opravljenem delu zunaj tovarne, tam pa se odvijajo vsa področja družbene dejavnosti in tako sleherni delavec lahko tvorno prispeva svoj delež k delu delegacije.
letne jubilante bi morali bolj počastiti. Spoštljivost do tridesetletnih žuljev in dostrikrat tudi izgubljenega zdravja se ne opravi z zaprto kuverto.
V letošnjem letu imamo natančno 390 jubilantov z deset, 308 z dvajset in 81 s trideset let skupne delovne dobe. Jubilejnih nagrad, torej nagrad za deset, dvajset in trideset let nepretrgane delovne dobe v SOZD Slovenske železarne, pa je bilo letos podeljenih oseminšestdeset.
Na najbolj častnem mestu so najstarejši jubilanti. Od 1307 zaposlenih v Tovarni verig imamo 26 delavcev, ki so v letošnjem letu ah že pred tem izpolnili 30 let delovne dobe. To so:
Skupne službe: Urbanc Rezka, Dacar Marija, Golmajer Nada, Polajnar Gabrijela, Vester Rozalija, Resman Slavica, Gros Majda, Logar Stane, Rozman Marjan.
Orodjarna: Pogačar Branko, Levstik Anton, Resman Jože.
Vzdrževanje: Mohorč Franc, Bešter Janez.
Vijakarna: Resman Jože, Dobnikar Bogo, Rupar Franc.
Verigama: Tancek Antonija, Stroj Viktor.
Kovačnica: Beguš Franc, Košir Rudolf, Mulej Mirko, Ferjan Franc, Grilc Jakob.
Sidrne verige: šolar Janez, Resman Stane.
V letošnjem letu velja izpostaviti dve področji dejavnosti, ki so zaradi pomembnosti v ospredju in pri katerih je bilo največ razprav lin razmišljanj. To je področje osnovnošolskega izobraževanja in zdravstveno varstvo. Pri osnovnošolskem izobraževanju je še vedno pereče, kako in na kakšen način bomo pristopili k celodnevnemu osnovnošolskemu izobraževanju.
Prav gotovo bi morda v eni sapi radi uskladili in izvedli dve težnji hkrati. Na eni strani, da vsem otrokom omogočimo celodnevno šolsko izobraževanje, na drugi strani pa je združeno delo in ugotavljanje možnosti dodatnega financiranja.
Zato mlislim, da vsa gradiva, ki jih obravnavamo na zborih delovnih enot v tovarni, premalo poglobljeno obravnavamo in jih skoraj hladnokrvno sprejemamo, običajno brez pripomb. Tu gre predvsem zato, da najprej omogočimo in zagotovimo nazorno in razumljivo razlago, nato pa vsi uporabniki s svojimi konstruktivnimi pripombami prispevamo svoj delež, da se predloženi programi popravijo in izboljšajo. Le zelo dobro pripravljeni programi pri izobraževanju in drugje bodo ob optimalni realizaciji prinašali najboljše 'rezultate. Drugo področje, ki je v zadnjih mesecih v obravnavi in je vzbudilo precej razburjenja, je zdravstveno varstvo. Iz gradiv je bilo letos opaziti, da se stalno prikazujejo primanjkljaji zdravstvenega varstva. Zato novejše gradivo nakazuje nekatere rešitve, kako pokriti primanjkljaj finansiranja za zdravstvene storitve. Novosti pa, ki jih v gradivih predlagajo, niso preveč spodbudne, kajti med drugim se predlaga, naj bi vsak zavarovanec za sleherni zdravniški pregled prispeval iz svojega žepa 50 din. Zato tak predlog vzbuja nerazpoloženje med ljudmi in določeno bojazen. Razumljivo, da smo vsi za dobro in vedno boljšo zdravniško oskrbo, vendar pa se delegacije sprašujejo, ali res ni druge rešitve.
Postavlja se vprašanje, ali se za tem predlogom ne skriva nevarnost, da smo zadali udarec prav tistemu velikemu številu
Večina njih je ob praznovanju 55. obletnice ustanovitve tovarne, odkritja spomenika in praznovanju ostalih letošnjih jubilejev dobila priznanja. Nekatere so temeljne organizacije preko osnovnih organizacij sindikata predlagale za državna odlikovanja, ki naj bi bila podeljena v prihodnjem letu. Ti niso bili predlagani za priznanja, ker je državno odlikovanje dosti višje priznanje. Nekateri pa so bili žal celo izpuščeni, »takšno je pač življenje«, dostikrat reče naš direktor. Vendar vsako napako se da na nek način popraviti.
najbolj marljivih delavcev v naši družbi, ki zaradi zavesti do dela zdravnika skoraj ne obiščejo, ali se bodo morda zaradi tega omenjeni delavci odrekli zdravniških pregledov tudi takrat, kadar bo to nujno.
Mislimo, da so to tako pomembne stvari, da bo treba o njih še temeljito razmisliti.
Pri triletnem delegatskem delu prve mandatne dobe smo z izkušnjami prišli do določenih ugotovitev, ki naj bodo tudi smoter in napotilo za nadaljnje delo.
Zelo resno in učinkovito je treba postaviti zahtevo, da bo sprejemala delegacija vsako gradivo za obravnavo pravočasno, da bo gradivo razumljivo in ne preobsežno.
Potrebno je več sodelovanja znotraj delovne organizacije z družbenimi političnimi organizacijami zaradi pomoči in pravilnega usmerjanja pri delu. Določeni samoupravni organi naj bi skupaj z delegacijo poskrbeli, da bi strokovnjaki omogočili razumljivo tolmačenje na zborih v delovnih enotah, kajti prepričani smo, da bo razumno tolmačenje gradiv vzbudilo v bazi razpravo in da bi tako resnično izoblikovali pravilna stališča baze, ki je obenem tudi stališče delegata, ki jo zastopa.
S seminarji na temo spoznavanje in programiranje vseh družbenih dejavnosti bi slehernega delegata usposobili, da postane v bazi tolmač programov družbene dejavnosti.
Še vedno je čutiti pri delegatih uporabnikih na zborih v tovarni in na sejah zunaj tovarne premalo samoiniciative in žive diskusije pri programiranju in sprejemanju programov. V delovni organizaciji je treba zagotoviti tak status delegacije, da bo ile-ta pomenila enega od organov delavskega samoupravljanja.
še vedno je čutiti rahlo odtujenost delegacije znotraj tovarne, s pripombo, da bodo delegacije sposobne vsa prejeta gradiva, ki posredno ali neposredno zadeva nas vse, same reševati. Ob tem se moramo vsi zavedati, da je delo delegacije tako obsežno, da se ne zaključi v tovarni, ampak je težišče dela v družbi zunaj tovarne, kjer preživljamo prosti čas. Delegati in njihovo delo pa pomenijo smerokaz, da bo naša družba duhovno in vsestransko bogatejša.
Jernej Vovk
Dvanajstim delavcem je zmanjkovalo le nekaj dni oziroma tednov do pridobitve pravice za jubilejno nagrado. Nič ni pomagalo, niti zamere ne. Odbor za delitev OD ni potrdil izjem. Pač pa je sprejel sklep, naj se jubilejne nagrade izplačujejo dvakrat letno, ob 1. maju za izpolnjeno dobo v prvi polovici leta in za 29. november za izpolnjeno delavno dobo do konca leta. Delovni jubileji naj se poznajo ob delavskih praznikih!
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
Janko Stušek
Ne hobi — temveč trdo delo
Zaključujemo leto 1977 in že se pripravljamo za naprej. Pa poglejmo najprej, kaj je zabeležila statistika leških godbenikov. Izvedli so 70 nastopov (proslave, koncerti, pogrebi). Naštejem naj še kraje, kjer je pihalni orkester DPD Svoboda Lesce sodeloval: Umag, Crikvenica, Kočevje, Gorje, Tržič, Zasip, Jesenice, Begunje, Draga, Pokljuka, Bled, Radovljica — Lesce. Poleg omenjenih nastopov pa so godbeniki vadili dvakrat tedensko. Iz teh podatkov je razvidno, da so morali godbeniki poleg svoje-
ga rednega dela trdo delati. V nadaljevanju pa prisluhnimo še razvoju manjše partije, ki uspešno premaguje začetne težave.
DPD Svoboda Lesce je povečala svojo dejavnost še za eno sekcijo. Sekcija, ki vadi približno eno leto in nastopa, šteje 13 članov velikega orkestra, po potrebi pa si tudi sposodi pevca. Od ideje pa do prvega nastopa je poteklo ile nekaj mesecev. Idejo za nastanek tega ansambla je dal tov. Danilo Starič, ki je tudi vodja tega ansambla. 26. 4. 1977 se je GORENJSKI PIHALNI ANSAMBEL predstavil z dvema skladbama ob zaključku svečane akademije v osnovni šoli Lesce. Navzoče občinstvo je nagradilo idejo in izvedbo s toplim aplavzom.
Delo godbenikov je teklo naprej. Veliki orkester je imel veliko vaj in nastopov, kot sem že omenil, vendar so fantje kljub temu vztrajali.
Za malo partijo, kot jo mi po domače imenujemo, je tov. Starič med drugim napisal tudi valček in polko. Vse aranžmaje je priredil tov. Borut Lesjak. 13 godbenikov je požrtvovalno vadilo lin tudi sklenilo, da se prijavijo na IX. ptujski festival narodnozabavne glasbe v Ptuju. Problem je nastal ob prijavi, kajti pravilnik ptujskega festivala je zahteval med drugim tudi, da je ena skladba vokalna, to se pravi, da jo nekdo zapoje ob spremljavi ansambla. To je bilo kmalu rešeno. Tov. Marjan Stare je napisal besedilo, pevca ansambla Gorenjci pa sta priskočila na pomoč.
Vdani v usodo, kajti zavedali smo se, da kaj posebnega ne moremo pričakovati, smo se podali na pot. V Ptuju je bilo že pravo festivalsko vzdušje. Presenečeni nad sprejemom in dobro organizacijo smo ss morali takoj pripraviti za vaje, ki so jih morah opraviti vsi prijavljeni ansambli. Žreb je določil, da nastopimo prvi od 22 prijavljenih. Kot imajo nas Gorenjce za trmaste, tako srno pogumno stopili na oder pred več tisoč poslušalci. Zadonel je valček in aplavz nam je dal poguma. Na pomoč sta pristopila pevca in tudi polka Dober glas v deveto vas, je dobro izdonela. V finalni del se nismo uvrstili, vsled velikega števila amsambla (15 članov) in pa zaradi bojazni, da bi nas na bodočem festivalu posnemali, prireditelj pa teži k manjšim zasedbam. Naš sestav ni popolno narodno zabavni ansambel, temveč nekje med velikim pihalnim orkestrom in pa narodno zabavnim ansamblom.
Po Ptuju smo z začetim delom nadaljevali in v septembru posneli pri RTV Ljubljana malo ploščo, ki bo skupno z ansamblom Gorenjci izšla prav te dni. Ploščo si lahko štejemo za uspeh.
Veliki orkester in mala zasedba vadimo in se pripravljamo za novo sezono, ki bo verjetno še več zahtevala od nas. V programu za leto 1978 je predvideno snemanje prvomajske oddaje za TV, 5. srečanje pihalnih orkestrov Slovenskih železarn itd.
Na kraju naj zaželim vsem prijetno praznovanje in srečno v letu 1978.
J. Avsenik
Delo delegacije SIS in izkušnje
4553...
(nadaljevanje)
Mi pa smo skakali po treh plažah hkrati, pa nismo mogli dobiti niti enega samega sladoleda. Nekompletna pobuda; kot bi bili na Jadranu.
Kljub vsemu nam je francoska obala ostala v lepem spominu. Ni čudno, da pol Evrope vsako leto pridere tja iskat zabave, sonca in tople vode. Vsega tega je tam dovolj. Edini pogoj je, da si premožen, ostalo sledi samo posebi .Vseeno pa bi si upal trditi, da je jadranska obala lepša, bolj prvinska, kajti poseben čar ji dajejo nešteti otoki in otočki, česar Ažurna obala nima. Pa tudi starinska dalmatinska mesteca, prijazne vasice in majhni lokali našega Jadrana nudijo neprimerno več domačnosti kot lepa, a nekam hladna betonska mesta Ažurne obale.
Naslednji dan smo že brzeli proti Marseillu. Vozili smo se po odlični avtocesti, ki je speljana skozi francoski »divji zahod«. Pokrajina med Nico in Marseillom je namreč precej podobna ameriškemu zahodu, kar so Francozi izkoristili in postavili cele vasi in mesta v stilu »kavbojev«. Lesene stavbe, »salooni« in jezdeci na pravih konjih nam pričarajo vso idiliko kavbojskih časov.
Z zanimanjem smo si ogledovali to pravljičnost, ko smo ob cesti zagledali velik kol s kravjo lobanjo na vrhu in pripisom, da gre za »saloon« — gostilno. Žejni, kot smo bili, nismo oklevali niti za hip, ampak samo skrenili z avtoceste na pravo teksaško travnato pot, ki nas je pripeljala do lesene, pravljično urejene gostilne. Poskakali smo iz avtomobila in se zapodili proti šanku. Ko smo se odžejali, sem naročil »kilo banje«, namesto kruha. Francoska beseda za kruh je »pain«, za banjo pa »Bain«. Jaz sem to seveda zamešal, kar je sprožilo salvo smeha med gosti. Pa še kruha nismo dobili. Je že tako, da Francozi pojejo zdaleč manj kruha kot Gorenjci. Dobili smo ga šele v naslednjem mestu, ki pa je bilo takrat še zelo daleč — v Marseillu.
Tja smo se pripeljali sredi popoldneva in sredi naj hujše vročine. Smrad izpušnih plinov in umazane pristaniške vode ter zadušljiva vročina sta nas prisilila, da smo se samo peljali skozi to francosko »mafijsko« mesto, ki ni nič boljše od italijanske Genove. Kolikor hitro se je dalo, smo jo »podurhali« naprej in pričeli potovati proti notranjosti Francije s ciljem v dveh dneh priti do Pariza, ki je bil takrat še več kot 1000 km pred nami.
Podeželska Francija je doživetje zase. Človeka, vajenega hitre graditve in popolnoma novih naselij pri nas, preseneča srednjeveški »starinski« videz francoskih vasi in podeželskih mest. Stare hiše in vse polno ostankov preteklosti — kipi, deli rimskih obzidij, gradovi — v človeku ustvarijo vtis, da življenje tam teče precej počasneje, kot pri nas. Medtem ko ima v Sloveniji že vsako količkaj veliko mesto, npr. moderno trgovino, če že ne supermarket, smo na pol poti do Pariza nakupovali v precej velikem mestu v prodajalni, kakršne so bile pri nas takoj po vojni. Lastnik trgovine je imel strašansko star avto in nasploh je bilo vsepovsod videti, da ljudje ne gredo v korak s časom. Povedano seveda ne velja za vse ljudi ali za vso Francijo. Treba se je namreč sprijazniti z dejstvom, da je Francija tudi dežela velikih nasprotij in velikih socialnih razlik. O tem smo se prepričali na lastne oči.
Treba pa je reči, da so cene znosne in še več: sadje in vino je celo za naše razmere poceni, kaj šele za Francoze, ki zaslužijo štirikrat več. Tudi ljudje so na splošno izredno prijazni. V dokaz naj navedem kratek postanek na podeželski privatni bencinski črpalki. Ko nam je prijazni lastnik napolnil rezervoar, nam je dovolil, da smo se šli k njemu umit, potem pa smo se zapletli v prijeten pogo-
vor. Povedal je, da je že bil v Jugoslaviji, celo v Dubrovniku in da se mu zdi naša dežela enkratna. Potem nam je podaril zemljevid Francije, v katerega je vrisal »dolino gradov« in obkrožil tista mesta, ki bi bila vredna ogleda. Prav očetovsko skrbno nam je povedal še nekaj koristnih informacij in ko smo se odpeljali, nam je vsa družina mahala v pozdrav.
Vozili smo se po stranskih, a odličnih cestah, kjer je prometa zelo malo, vožnja pa zelo zanimiva. Hribovita pokrajina je prisilila graditelje, da so cesto speljali v lahkotnem dviganju in spuščanju, tako da je vožnja res enkratna. Vasice in farme ob cesti in sem ter tja kaka restavracija ali gostilna pa še mnogo vinogradov — vse skupaj je bilo dovolj za dobro voljo, grozdje iz vinogradov pa za posla-stek po večerji.
Nekje pri Lyonu, a še vedno na deželi, smo se ob 21.30 utaborili nekaj sto metrov od glavne ceste, postavili šotor, pojedli in polegli. Zjutraj nas je zbudilo močno pokanje vse okrog nas. Sprva smo
se prestrašili, potem pa le pokukali iz šotora. Pa nismo videli nič, le pokalo je kar naprej. Tedaj smo dojeli »situacijo«. Ker je bila tema, nismo videli, da smo se utaborili sredi polja, kjer so bile postavljene avtomatske naprave za strašen j e ptic. Sproščeno smo se nasmejali »votlemu strahu« in se podali k naj bližji kmetiji. Šli smo kar v hlev, kjer je bil gospodar, ki nam je dovolil obriti se. Medtem ko smo se umivali, je venomer nekaj govoril, toda v strašnem dialektu in bolj ko smo govorili, da ne razumemo, bolj je govoril. Na koncu smo na vse odgovarjali z »Ovi« (da), čeprav ne vemo, na kaj smo pritrjevali.
še isti dan smo se pripeljali v Lyon, milijonsko mesto ob reki Loire. Tudi Lyon smo samo prevozili in si ga ogledali kar iz avtomobila. Ustavili smo se le toliko, da smo šli v supermarket — diskont samopostrežno trgovino, kjer so cene blaga — in celo bencina — precej nižje kot drugje.
Po dobre pol ure vožnje smo se pripeljali spet na podeželje in vse bolj jasno nam je postajalo, da si Pariza ne bomo mogli niti približno ogledati, kot si nismo mogli, zaradi časa, niti Marseilla niti Lyona.
Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju
Občinska sindikalna prvenstva, ki so bila letos organizirana že v dvanajstih športnih disciplinah, so zaključili kegljači. Od 12. do 25. novembra je na kegljišču hotela Grajski dvor merilo moči kar 560 kegljačev in 158 kegljačic. To je bilo doslej najbolj množično sindikalno prvenstvo. Seveda med nastopajočimi tudi tokrat ni manjkala ekipa Verige.
Letos smo nastopili s precejšnjimi upi na uspeh. Pred tekmovanjem smo veljali celo za favorita, saj so iMi letos v naši ekipi tudi kegljači TIA. Lansko leto namreč še niso kegljali za Verigo.
No, ko je bilo tekmovanja konec, smo bili res zadovoljni le z udeležbo, malo manj pa z uvrstitvijo, kjer se upoštevajo samo najboljši kegljači. Nastopilo je kar 73 kegljačev in kegljačic. Od prijavljenih so manjkali le trije. Tako dobre udeležbe nismo zabeležili še na nobenem občinskem sindikalnem prvenstvu. Prav zato smo kot ekipa, upoštevajoč vse nastopajoče, zasedli s 125 točkami prvo mesto, pred Elanom (119) in Vezenino (84). V tekmovanju, kjer se upošteva 5 najboljših rezultatov pa smo tako v moški kot v ženski konkurenci zasedli peto mesto. Vidnejšo uvrstitev med posameznimi člani sta dosegli Cilka Stržinar, ki je bila v konkurenci 134 žensk do 40 let z 200 podrtimi keglji druga, ter Romana Gatej v konkurenci žensk nad 40 let tretja. Podrla je 152 kegljev. Med moškimi nad 40 let je bil od moških najboljši Miha Vidic, ki je bil 16. (202), med moškimi do 40 let pa Mičo Ješe, ki je z odličnimi 217 podrtimi keglji zasedel 10. mesto.
REZULTATI — moški ekipno: 1. JLA Bohinjska Bela (1070), 2. Iskra Lipnica (1059), 3. GG Bled (1054), 4. Iskra Otoče (1053), 5. Veriga Lesce (1043) — Ješe Mičo, Horvat Anton, Ambrožič Jure, Vidic Miha, Fister Lovro, Ravnikar Rudi, Harinski Jože, Kejžar Jože.
Ženske ekipno: Elan Begunje (584), 2. Iskra Otoče (580), 3. Vezenine (542), Plamen Kropa (536), 5. Veriga (518 — Stržinar Cilka, Gate j Romana in Urukalo Ilonka).
Ekipno skupaj: 1. Veriga (125), 2. Elan (119), 3. Vezenine Bled (84), 4. Iskra Otoče (69), Iskra Lipnica (65), 6. GG Bled (64) itd.
VERIGA TRETJA
Tekmovanje v kegljanju je bila zadnja priložnost izboljšati uvrstitev v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini. V tem tekmovanju ima Veriga kot največji kolektiv v občini prednost, saj je način točkovanja tak, da upošteva poleg kvalitete tudi množičnost, torej čknveč nastopajočih tem več točk je moč osvojiti na vsakem tekmovanju.
V kegljanju smo sicer dosegli največ točk, kar 125, vendar še ni zadostovalo, da bi prehiteli Vezenine z Bleda. Tako smo enako
OBVESTILO SMUČARJEM!
Dobili smo ponudbo dveh naših smučarskih središč, ki nam ponujajo svoje usluge pod razmeroma ugodnimi pogoji:
Dvakrat ali trikrat smo se ustavili, da smo se odžejali. Kot pravi Gorenjci smo pili pivo, čeprav se je to Francozom zdelo malce nenavadno, saj je vina tam kot vode pa tudi dražje ni dosti. A huda vročina (ves čas je bilo več kot 30° C) nas je prisilila piti »hmeljev sok« namesto trtinega, ki je resda boljši, a ne odžeja dovolj.
Utaborili smo se, že ko je sijala luna. Ko smo zjutraj vstali, smo videli, da smo šotor postavili skoraj na križišče dveh cest. Na srečo ni bilo dosti prometa, tako da smo dobro spali.
Precej hitro smo se bližali francoski metropoli — slavnemu Parizu. Vožnja je bilo zelo kratkočasna: kitara in množica vicev sta učinkovito skrajševala čas. Nasploh je neverjetno, da smo še vedno iz-
brskali kak nov vic, čeprav smo si jih v 6 dneh potovanja povedali dobesedno na tisoče. Imeli smo vtis, da smo vsa študentska leta študirali samo vice.
Svoje je prispevala tudi besedna igra, ki smo jo izpopolnjevali iz dneva v dan, tako da na koncu ni bilo več treba pripovedovati celega stavka, ampak samo ključno besedo in že smo vedeli, v čem je »štos«. Ko smo se npr. pogovarjali, kako se kdo brije, smo ugotovili, da se dva »na elektriko«, dva pa »na klince«. Tedaj je mimo pripeljal vlak in Dušan je vprašal, če je na elektriko. »Ne, na klince«, je bil enoglasen odgovor. Pa je bil smeh tu.
(Se nadaljuje)
Stane Cotelj
Delovnemu kolektivu tovarne »Veriga« Lesce čestitam ob dnevu republike in mu želim veliko uspehov. Uredniškemu odboru pa se zahvaljujem za redno pošiljanje glasila delovne skupnosti »VERIGA«. Z veseljem ga prebiram, ker mi je všeč izčrpnost in temeljitost poročil kot tudi zabavni del na zadnji strani. Tovariški pozdrav!
Upokojenec in bivši sodelavec Simon Markelj
kot lani zasedli tretje mesto. Pred nami sta kolektiva Vezenin in Elana. Letos preseneča dobra uvrstitev Vezenin in slaba uvrstitev lanskoletnega zmagovalca Iskre iz Otoč, ki je s precejšnjim zaostankom zasedla šele četrto mesto.
Te sindikalne športne igre postajajo z leta v leto bolj množične. V letu 1975 si je organizator, športna komisija pri ObSS Radovljica zadala nalogo doseči 1000 nastopajočih. Dve leti za tem, torej v letu 1977 je na teh igrah nastopalo že 2931 članov sindikata in domala vseh osnovnih organizacij Sindikata. Organizacija pa z vedno večjo množičnostjo postaja tudi vedno bolj zahtevna in terja tudi vedno več finančnih sredstev. Prav zato se na Občinskem sindikalnem svetu že razmišlja, da bi organizacijo teh prvenstev v celoti prevzela Zveza telesno kulturnih organizacij Radovljica. Konec koncev je sindikat le družbenopolitična organizacija in ne športno društvo. Seveda pa bi organizacija teh prvenstev, ki je bila doslej v glavnem vedno dobra, morala tudi v bodoče ostati taka. O dobri organizaciji priča prav podatek o številu nastopajočih, ki je z leta v leto večje.
Končni vrstni red za leto 1977:
1.	KOOS Elan	1057	točk
2.	KOOS Vezenine Bled	927	točk
3.	KOOS Veriga Lesce	881	točk
4.	OOS Iskra Otoče	771 točk
5.	KOOS LIP Bled	550	točk
6.	KOOS GG Bled	362	točk
7.	OOS Sukno Zapuže	233 točk
Franci Vovk
snežna veriga
RIVAL
najlažja najhitrejša montaža
—	Smučarski center Kobla
Kot lansko leto ima Veriga kot član konzorcija za izgradnjo smučarskega centra Kohla na razpolago 600 dnevnih kart po znižani ceni 60 din. Karta je bela s črnim tiskom. Opremljena mora biti z žigom Konference OOS ter z datumom, ki ga koristnik dobi na blagajni zimsko športnega centra Kobla. Brez žiga in datuma vozovnica ni veljavna. Karto torej lahko nabavite v Verigi in jo izkoristite kadarkoli med tednom, ob sobotah, nedelj ah in praznikih tako, da jo na blagajni žičnice Kobla žigosate. Velja še pripomniti, da je cena dnevne karte brez popusta 90 din.
—	Smučarski center Zatrnik
Tudi na Zatrniku so za delovne kolektive radovljiške občine letos vpeljali novost. Dnevno karto, ki ob sobotah, nedeljah in praznikih velja 90 din, v delavnikih med tednom pa 70 din lahko dobite z 20% popustom. V sindikalni pisarni lahko nabavite poseben kupon v vrednosti 56 ali 72 din. Za prvega boste na blagajni žičnice Zatrnik lahko dvignili dnevno karto v delavnikih, za drugega pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Oboje karte, tako za Zatrnik kot Koblo, lahko dvignete v sindikalni pisarni ob torkih in petkih od 13. do 14. ure.
Komisija za šport
NOV ODBOR ZVEZE BORCEV
Na občnem zboru Aktiva zveze borcev Veriga Lesce, dne 12. 11. 1077 je bil izvoljen nov osemčlanski odbor:
1.	Resman Stanko
2.	Hrast Albin
3.	Rupar Franc
4.	Hladnik Ignac
5.	Korošec Franc
6.	Rems Vitomir
7.	Hrastelj Franc
8.	Božič Franc
Na konstituantni seji je bil izvoljen tov. Hrastelj Franc za predsednika, tov. Hrast Albin za namestnika, tov. Rems Vitomir za tajnika in tov. Resman Stanko za blagajnika.
Ali veste?
PRVENSTVO TOZD VERIGARNE V KEGLJANJU
—	da bo naslednja številka našega glasila prva v 20. letu izhajanja. Veriga je namreč začela izhajati leta 1959 v ciklostiralni obliki, od leta 1974 dalje pa v sedanji obliki;
—	da je v ZDA čedalje več moških gospodinj. Vedno več je moških v starosti od 25—54 let, ki pustijo delo in prevzamejo vlogo gospodinje. Po nekaterih podatkih je sedaj v ZDA okoli 2,2 milijona moških, ki sploh ne iščejo dela. Nasprotno temu se viša število zaposlenih žena, ki jih je sedaj v ZDA kar 52,4% od vseh zaposlenih, torej več kot moških;
—	da so v ZR Nemčiji do konca avgusta letos proizvedli okrog dva milijona vozil več kot v letu 1976, od tega 1,8 milijona osebnih avtomobilov. Največje povpraševanje je po vozilih srednje kategorije. narašča pa zanimanje za večje, hitrejše in bolj udobne avtomobile;
—	da je izgradnja doma za ostarele občane v Radovljici, ki so ga začeli graditi oktobra lani in odprli za letošnji dan republike, veljala 31,990.000 din. V domu bo zaposlenih 34 delavcev, sprejel pa bo lahko 120 oskrbovancev.
—	da race na območju blejskega jezera povzročajo škodo tudi za ribji zarod. Od 300 rac, kolikor jih je na Blejskem jezera, jih bodo obdržali samo 100, ostalih 200 pa bodo postrelili, tako da bodo prišli na svoj račun tudi lovci;
—	da bo nova avtocesta od karavnškega predora, ki ga bodo začeli graditi leta 1979, zagotovo potekala po severnih pobočjih Me-žaklje mimo Jesenic in Blejske Dobrave z viaduktom preko Save v bližini hidrocentrale Moste in se priključila na obstoječo magistralno cesto pri Vrbi. Graditi naj bi jo začeli po letu 1980, izgotovljena pa naj bi bilia v letu 1983, ko bodo predvidoma izročili prometu novi karavanški predor;
—	da je bilo v letu 1978 v Italiji ukradenih 260.000 avtomobilov, od katerih so jih komaj polovico izsledili. Seveda je to tudi svojevrsten evropski rekord;
—	da so na Kitajskem zopet dovolili državljanom, da se lahko poročijo s tujko. Nedavno so zabeležili dva taka primera. Nek Kitajec si je izbral francosko nevesto, dragi pa mlado Avstralko. Torej še en dokaz več, da se Kitajska odpira navzven.
Kot vsako leto, smo tudi za leto 1977 organizirali prvenstvo obrata v kegljanju. Prijavilo se je lepo število tekmovalcev in tekmovalk (30). Tekmovanje je potekalo v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Vsak je imel na razpolago 50 lučajev. Doseženi so bili lepi rezultati, tako pri ženskah kot pri moških. Najboljši so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami in medaljami.
REZULTATI:
Ženske:
1.	Stržinar Cilka
2.	Tonejc Majda
3.	Tonejc Dora
4.	Gatej Romana itd.
Moški:
1.	Jerman Stane
2.	Fister Lovro
3.	Šlibar Marjan
4.	Srebernak Marjan
5.	Pfajfar Alojz
6.	Ribič Janez
7.	Pristavec Boris
8.	Vidic Miha
9.	Železnjak Stanko 10. Zupan Janez
itd.
Alojz
203	(71	č.)
164	(53	č.)
138	(34 č.)	
127	(27	č.)
223	(69	č.)
218	(72	č.)
213	(68	č.)
202	(63	č.)
195	(49	č.)
193	(71	č.)
192	(62	č.)
191	(53	č.)
188	(44	č.)
185	(53	č.)
Pfajfar
nagradna križanka
nagrade: 150,
10Ü in 70 din
V	f STANE COTELJ L Ä	i. ŠALJIVI IZREK	HE&TU7- SKO IME	LANSKO LETO	IND. MOTORE	POSLEDIC/ VALOV	ALUENDE	EKON. PROGRAM	SK0RA3 TEMNO	2. ŠALJIVI IZREK	EVR.SEMANTIČNA Z-VEZA /ANRLj/	DRŽI, •PRAVILNO /2 BESEDI	ITALIJA	2.RN0 /LAT./	UMETNOST /LAT./
ČESTITK/ \	ČESTITKA					I									
3,ŠALJIVI IZREK	T»				I I I I I I								ROBERT Redford KAZALNI ZAIMEK		
ZDRAVILNA RASTLINA					VESNA LAMPE			B0LG.. M. IM E							
					RDEČI KRI L SLOV			ZR.«N ZB.ČRKA							
TUG.0SL. PEVKA											reka v sz OKRAS				PRE&lV, EVR0P. DRŽAVE
ČESEN JOŽICA			CEL]E	OBRAT MESNE INDUSTR									ANG.L. KRATI C.A ZA ZN		
DOMAČE M. IME				VELIKA SENA POSO	A			OSEBNI ZAIMEK	0			VEZNIK			
				pripadnik TULI JA C.				NEKAJI KAR nUASPWfU				pivski VZKLIK			
KZ.K11K					Y0JASKA enota				G.NECA					2A. ĆRKA	
					ANGlL. M. IME				3					‘f. ČRKA	
NIKALNICA			MAHNITE								PEVEC. SIA&INACJ CENTRALA DEL/OS/				
OPOMBA			PREMO- ČRTNOST											PREDZADNJA ČRKA	
			NE PRIDEN											ME	
MNOC,0							GRŠKO M. IME					DALM. i. IME			
							DOLGO RE PA PAPIGA					IZRAEL. LUKA			
KIS					OZNAKA AVTOM. OLJA				i>na podo, Ksl.	.			ELEK. UPORNOST		
									Stari SLOVANI				KiSiK		
MAJHNA odprtina v ilDU					RASTLINA Z GROZDjU NEMŠKf SP0LNIK					NA&02.NE podobe IND.iVERK DO Boj					
ELA VERDI-K0N			NIKAL- NICA			ZDRAVILNA RASTL.							KAZ-AL. ZAIMEK	OGLJIK	
			SAMO			l-TAVČAf								tremog	
TRPETI, DOPusti- ti^RE- nažati											1 G.ČRKA	kazal. ZAIMEK			10.črka
		Fosfor										■lA.ČKKA			
ORGAN- PR0I2VA- 3ALK NAFTE					VRSTA ZDRAVIL										
Program kina Radovljica
Za križanko, ki je bila objavljena v novembrski številki VERIGE, smo dobili 81 rešitev. Žreb je določil nagrade: prvo 150 din dobi DORA TONEJC iz TOZD Verigama, drugo 100 din CILKA BRUS dz TOZD Orodjarna in tretjo 70 din MARJANA BURJA Skupne Službe.
VEDW0 SILVESTRUJEVA V DOMAČIH
ZAHVALE
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča orodja in vodstvu ter sindikatu iz TOZD vija-kama se najlepše zahvaljujem za darila, ki sem jih dobila ob upokojitvi.
Vsem želim še mnogo uspehov v nadaljnjem delu.
Cilka Rupar
Osnovni organizaciji sindikata TOZD verigama se zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobila v času mojega dolgotrajnega bolehanja.
Ivanka Vovk
Sodelavcem komercialnega sektorja in sindikalni organizaciji TIO Lesce se iskreno zahvalju-
od 30. 12. do 3. 2. 1978
SCARAMOUCH V VOJNI IN LJUBEZNI, italijanski barv. pust. film, 30. 12. ob 20. uri, 31. 12. ob 18. uri, 2. 1. ob 15.30.
MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA, amer. barv. pust. film, 31. 12. in 3. 1. ob 20. uri, 1. 1. ob 18. uri.
VRNITEV RINKA PATERJA, angleški barvni zabavni film, 1.
1.	in 4. 1. ob 20. uri, 2. 1. ob 17.30.
PRODAJALKA VIJOLIC, Španski barvni film, 1. 1. ob 16. uri,
2.	1. ob 20. uri, 3. 1. ob 18. uri.
PUSTOLOVCA V ZRAKU, italijanski barvni pust. film, 5. 1. ob 20. uri.
ROBIN HOOD IN MERIJEN, ameriški barvni film, 7. 1. in 11. 1. ob 20. uri, 8. 1. ob 16. uri.
ROMANCA NA RIVIJERI, amer. barvni film, 7. 1. ob 18. uri, 8. 1. in 10. 1. ob 20. uri.
ČLOVEK Z ULICE VRŠI PRAVICO, italijanski barvni film, 8. 1. ob 18. uri, 9. 1. ob 20. uri.
KALIBER 9, italijanski barvni film, 12. 1. ob 20. uri.
PEKLENSKI PREGON, ameriški barvni vestern film, 13. 1. in
16.	1. ob 20. uri, 15. 1. ob 16. uri.
VONJ ŽENE, amer. barv. film,
14.	1. ob 18. uri, 15. 1. in 17. 1. ob 20. uri.
V	SOTESKI NEVADE, ameriški barvni pust. film, 14. 1. in 18. 1. ob 20. uri, 15. 1. ob 18. uri.
NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI, ameriški barvni film,
19.	1. ob 20. uri.
GUSARJI Z JAMAJKE, ameriški barvni film, 20. 1. in 23. 1. ob
20.	uri, 22. 1. ob 16. uri. KARIBU S SEVERA, italijanski
barvni pust. film, 21. 1. in 24. 1. ob 20. uri, 22. 1. ob 18. uri.
V	LABIRINTU NOČI, francoski barvni krim. film, 21. 1. ob 18. uri, 22. 1. in 25. 1. ob 20. uri.
JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI, angleški barv. krim. film, 26. 1. ob 20. uri. OD POLDNE DO TREH, ameriški barvni film, 27. 1., 29. 1. in 1. 2. ob 20. uri. ZVEZDASTI PRAH, amer. barv. film, 28. 1. ob 18. uri, 29. 1. ob 16. uri, 31. 1. ob 20. uri. ROCKY, ameriški barvni film, 28. 1. in 30. 1. ob 20. uri, 29. 1. ob 18. uri.
KLEOPATRA JONES, ameriški barvni film, 2. 2. ob 20. uri.
rešitve sprejemamo do	1. 197B
REKLI SO
—	Občudujemo talent, pogum, dobroto, velike dolžnosti in velike preizkušnje, spoštujemo pa samo denar.
—	Tisti, ki mislijo, da z denarjem lahko dosežejo vse, so brez dvoma pripravljeni vse storiti za denar.
—	Vojaki so kot proizvajalci modrčkov: brez oporišč ne dosežejo ničesar.
—	Vse na svetu ima tudi svojo dobro stran. Če bi se zakonci med seboj ne prepirali, proizvajalci porcelana ne bi imeli od česa živeti.
—	Staro pravilo je, da večina 'ima prav, toda ne vedno. Na športni stavi ali loteriji imajo prav le redki posamezniki.
—	Samoupravni sporazumi bi morali biti narejeni tako, da vsak podpisnik misli, da je dobil največ.
—	Balerine imajo seksualnost v nogah, tenoristi pa v grlu. Zato so ženske razočarane nad tenoristi, moški pa nad balerinami.
—	Človek je, kadar ni lačen, pije kadar ni žejen, ljubi ob vsakem času. To ne naredi nobena žival.
—	Ne oštevaj družbo, naj reformira. Reformiraj sebe.
—	Če hočemo mirno živeti, moramo bolj skrivati vrline kot napake.
—	Rajši brez besed, kot pa besede brez srca.
—	Ena največjih zmot je, če spretni govorniki mislijo, da so prav tako spretni politiki.
—	Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni,
—	Tisti, ki je s polnim želodcem, sam sebi koplje grob z lastnimi zobmi.
—	Ženska bi bila strašna, če bi jo narava naredila tako, kot jo aranžira moda.
—	Tudi najlepša srajca ne skrije grdega značaja.
—	šivanka oblači druge, sama pa ostaja naga.
—	Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal.
—	Humor ne pomeni smejati se, temveč bolje vedeti.
jem za darilo in prirejeno slavje ob mojem odhodu v pokoj.
Delali in razšli smo se kot dobri prijatelji in tega se človek vedno rad spominja.
TOVARIŠ ŠEF, TUTRi ME NE 30
NA DELO, RER IMAM TRAZNIK
VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — To vama verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S, Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Marjan Puhar, Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana
Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.
/I^ÌTneTvse JE VREDÙX NA TAKLE NAČIN B0M\ TOLIKO PRIVARČEVAL, ,DA BON LAHKO PLAČAŠ REZERVACIJO ZA SILVESTROVANJE,
Istočasno se zahvaljujem avtorju članka v glasilu »VERIGA«, ki je bil objavljen oh moji upokojitvi in sindikalni organizaciji Tovarne verig Lesce, za povabilo na tovariško srečanje v Rib-nem. Vse to mi daje občutek, da nisem pozabljen.
Celotnemu kolektivu predvsem pa svojim bivšim sodelavcem želim tudi v bodoče obilo uspehov na delovnem mestu ter srečno in veselo novo leto 1978
Ivan Stroj
Oh boleči izgubi moje drage mame IVANE POLC se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Vijakarna za podarjeni venec in izrečena sožalja.
Anica Dolenšek
Ob boleči izgubi mojega moža in očeta MILANA DOLINARJA se iskreno zahvaljujeva vsem delavcem in delavkam, ki so ga spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, tovarniški godbi, sindikalni organizaciji, TOZD kovačnica in verigama za venec in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki so z nama sočustvovali in nama ob težkih dneh stali ob strani.
Žalujoča žena Kati in sin Milan