življenje in svet
Tedenska priloga „Jutra"
Štev. 28	V Ljubljani dne 23. julija 1927	Leto I.
Blaženo poletje!
I. Kfiženecky:
Vitamini — tvarine
Dvajset let je približno, ko je Fauk uporabil besedo vitamini za tvarine, ki se razločujejo od ostalih za življenje potrebnih sestavin, kakor so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in mineralne soli. Takrat je beseda vitamini zvenela nekam skrivnostno, skorajda mistično. Najbolj čudno se je zdelo, da teh tvarin ne potrebujemo v običajni količini hrane več kot nekaj tisočink grama ali še manj. To je lastnost, ki jih najbolj loči od drugih sestavin naše vsakdanje hrane, če jih je tako malo, tedfaj je očitno, da niso niti vir energije (kakor n. pr. maščobe), niti snov za novo živo gmoto. Njih vloga v človeškem telesu se razlaga tako-le: Vitamini s svojo navzočnostjo v telesu nekako podžigajo življensko dejstvovanje in ga spravljajo na pravilen tir; potemtakem so nekaki vzpodbujevalci in reditelji, brez katerih življenje zastaja in splahneva.
Danes — po skoraj dvajsetletnem raziskavanju — nam je že marsikaj jasnejše o vitaminih in o načinu njih vpliva na življenje. Čuden značaj teh tvarin je že -dodobra izginil izpred oči strokovnjakov in nestrokovnjakov; pojem vitaminov je že preje izgubil prvotno mistično obeležje. In kar je poglavitno: poznavanje vitaminov je — čeprav še niso rešene zadnie uganke — tolikanj napredovalo, da se uporabljajo celo v praktične namene. Žal da gre ta praktičnost predaleč, če se spomnimo številnih »vitaminovdh preparatov«, ki so se pojavili na trgu zadnja leta in pa zlorabljanja! besede »vitamini« pri reklami raznih živil in konzerv.
Kako so odkrili vitamine.
K poznavanju vitaminov smo došli po raznih poteh. Pred vsem so nas napotile k natančnejšemu raziskavanju posledice konzervne hrane ali enostranske prehrane sploh. Kakor pri vseh velikih razkritjih, je bilo tudi v tem primeru odločilnega pomena golo naključje. Tako je bil B-vitamin, tisti, ki povzroča bolezen zvano beri-beri, odkrit v neki kolonijalni bolnici, kjer so krmili kure z ostanki kuhanega oluščenega ri-ža. Kmalu so se pri kurah pojavile človeški bolezni beri-beri podobne motnje. Tedaj je Grijnsu sinila misel, da utegne beri-beri povzročati uživanje riža, ki so mu bik odvzete v lupinah se nahaja-
življenfa in smrti.
joče snovi. Ko se je tedaj pokazalo, da se da bolezen prenesti tudi na živali, je bila pot poizkusom odprta.
Razne vrste vitaminov.
Po današnjem stanju raziskavam razločujemo šest vrst vitaminov in sicer:
1.	Vitamin, čigar pomanjkanje povzroča zastoj v rasti mladih organizmov, vnetje očesne roženice, ki se lahko razvije v slepoto ter vnetje kože, izpadanje kocin itd. Ta vitamin označujejo kot vitamin A. Poprej se je mislilo, da povzroča tudi rahitiis; novejša raziskavanja pa so pokazala, da je ta bolezen — v kolikor nastaja zbog pomanjkanja vitaminov — v zvezi z enim izmed nadaljnih vitaminov.
2.	Vitamin, čigar nedostajanje povzroča živčne motnje, ki so podlaga tako zvani beri-beri. Ta bolezen, ki je doma v deželah, kjer se prebivalstvo hrani skoraj izključno z oluščenim rižem, se kaže v krivljenju udov in v neprestanem slabljenju telesa, ki se konča s smrtjo. 'Začenja se s prisadnimi motnjami živčevja in presnove snovi. Ta vitamin je znan kot vitamin B.
3.	Vitamin, čigar pomanjkanje povzroča že dolgo znano bolezen, ki se posebno pojavlja pri dolgotrajnih pomorskih potovanjih (n. pr. ekspedicijah na tečaj), ko se ljudje hranijo s konzervami. Bolgzen se imenuje skorbut. Znaki so sledeči: onemoglost, nateklost in krvavenje dlesni, krvavenje v podkožnem vezivu. Ta vitamin se imenuje anti-skorbutičen in je zaznamovan s C.
4.	Vitamin, čigar pomanjkanje se občuti v tem, da telo ne raste, oziroma pri odraslih izgublja na teži. Prvotno so ga istovetili z vitaminom 'B, šele v zadnjem času se je pokazalo, da vpliva na mišice neki poseben vitamin, ki se razlikuje od vitamina B. Ta vitamin, ki je vitamin rasti, je zaznamovan z D.
5.	Vitamin, čigar nedostajanje vodi k neplodnosti in sicer na ta način, da onemogoča oplojenin materam, da bi donosile svoj plod: ali pride k1 splavu ali pa se odmrli plod, dokler je še majhen, sam iztrebi v materinem telesu. Ta vitamin slovi kot vitamin E.
6.	Vitamin, čigar pomanjkanje ne dopušča, da bi kosti mladih organizmov dovolj poapnele, medtem ko se pri odraslih izloča sol iz kosti. V prvem pri-
meru govorimo o rahitisu, v drugem o mehčanju kosti (osteomacie). Ta vitamin imenujejo antirahitičen in se označuje s črko E enako kot prejšnji.
S tem pa raznolikost tvarin, 'ki spadajo pod pojem vitaminov, nikakor še ni izčrpana; že danes sodijo nekateri raziskovalci, da je treba — sodeč po na novo dognanih dejstvih — razločevati nadaljnje nove vrste vitaminov. Vendar je bolje, da ostanemo pri tem, kar smo navedli; vzlic ogromnemu delu vemo tako malo o samem bistvu vitaminov, da bi bilo njih nadaljnje cepljenje vsaj za sedaj še odveč.
Bistvo in lastnosti vitaminov.
če hočemo biti natančni, ne bi smeli govoriti o vitaminih kot tvarinah, zakaj doslej se še ni posrečilo, da bi katerega izmed njih izolirali. Sodimo jih zgolj po , učinkih dejstva, da nekje primanjkujejo in le po ovinkih sklepamo, da so tva-rine; Tem manj vemo povedati, ali so te tvarine kemično različne, v koliko so samostojne in podobno; ali niso nemara zgolj nekaki priveski hranljivih snovi, zlasti maščob in beljakovin ali pa morda celo zgolj neke forme teh snovi. Poznamo njihove učinke, ali ne poznamo njih samih kot gmoto.
Vitamine smo začeli razločevati tudi na ta način, da smo dognali njih različen odziv nasproti kemičnim in fizikalnim vplivom. Skoraj vsi vitamini se uničujejo z visoko toploto: pri kuhanju (100 stopinj) ali pri steriliziranju, pečenju in podobno (120 stopinj in več). Zato so konzerve po večini brez vitaminov in če hrano umetno pripravljamo, ji jemljemo nje vitaminsko vrednost, kakor lahko imenujemo vso vsebino vitaminov v neki hrani.
Značilno je, da kisline varujejo nekatere vitamine. Tako se n. pr. antiskor-butičen vitamin v citrinovem soku ohrani toliko časa, dokler je sok kisel; vendar pa se kiselost ne da dolgo držati. Nasprotno pa ohranimo antiskorbutičen vitamin v mlečnih konzervah s sladkorjem, ki ga varuje pred okisnenjem. Tudi s sušenjem se znižuje vitaminska vrednost hrane, zlasti če leži posušena hrana delj časa na zraku. Zato je posušeno sadje, zelenjava, sočivje manj vredno od svežega; seno izda manj nego sveža trava. Sploh so vitamini zelo nestanovitni; vsi načini pripravljanja naše hrane nujno znižujejo vitaminsko vrednost hrane (kuhanje, pečenje itd.),
prav tako konzervacijske metode (sušenje, stereliziranje in pod.)
Vitaminska vrednost naše hrane pa se tudi sicer zmanjšuje. Vitamini niso v vse dele hranljivih sadežev ali jedil položeni enakomerno. Tako so n. pr. v žitnem zrnu le v lupini in v kaličku, ki pri zmletju ne prideta v moko in gresta v zdrob. Podobno je pri rižu: z luščenjem odstranimo vso vitaminsko vrednost, zato pa se ondi, kjer ljudje žive od samega riža. tako pogosto pojavlja beri-beri. Če n. pr. olupimo jabolko, odstranimo večino vitaminov; ako pa jo damo v peč, da se speče, izgubimo še ostale vitamine. To velja tudi o vsem ostalem sadju.
Naša hrana in vitamini.
Nastane vprašanje: če je človek res navezan na znan način pripravljanja hrane (kuhanje itd.), ali ne ograža sebe in potomstva? Če se niso motnje že pojavile, kdo ve, ali se ne bodo pojavljale pri potomcih? Morda pa čutimo posledice že danes, predvsem v zmanjšani odpornosti organizma? Nevarnost zaradi nezadostnega uživanja vitaminov stalno raste, ker se človeška hrana vedno bolj racionalizira (napredovanje kon-zeriv).
In potlej: kako naj to izboljšamo in odpravimo? To pomeni problem, kako izpremeniti pripravljanje hrane oziroma kako nadomestiti vitamine, ki jih jemlje človeka sodoben način hranjenja?
Odgovorimo na kratko:
Pomanjkanje vitaminov v naši hrani ne -znači take nevarnosti, da bi nas ogražale bolezni, ki nastajajo zaradi ne-dostajanja vitaminske vrednosti v vsakdanji hrani. Zakaj človek vedno uživa ali vsaj lahko uživa jedi, ki imajo vitamine, namreč v sirovem stanju (sadje, zelenjava, maslo in pod.), ki lahko zmerom nadomeščajo tako in tako neznatne količine vitaminov, ki smo jih izgubili v kuhani hrani. 5 tem pa kajpa ne trdimo, da imamo v svoji hrani dovolj vitaminov. 'Ne, vendar pa tudi ne tako malo, dia bi nastale tkzv. avitaminose, t. j. bolezni, ki potekajo od vitaminsko pomanjkljive hrane. Vrhu tega ne smemo pozabiti, da je zahteva po vitaminih pri raznih ljudeh različna. V mladih letih, pri nosečnosti in dojenju je treba več vitaminov kot sicer, zato se priporoča, da upoštevamo ta moment pri hranjenju. Prav tako se svetuje, da uživajo vitaminsko hrano oni, ki so okrevali po kaki bolezni.
Vitaminsko vrednost hrane lahko zvišujemo na dvojen način: predvsem tako, da skušamo pri pripravljanju hrane kar najbolj ohraniti nje vitaminsko vrednost. Zato se v zadnjem času veliko razpravlja o reformi kuhanja, zlasti pa o reformi izdelovanja konzerv. V tem oziru se je že marsikaj storilo, novi načini pa se še proučujejo. Važno bo zlasti pasteurizi-
ranje presnega mleka na način, ki ne bo izločil vitamin, kakor jih izloča vrenje. Drugi način je ta, da uživamo v dopolnilo vsakdanje hrane tako zvane vitaminske preparate, ki jih je veliko na trgu. Nekateri so se dobro obnesli. Nobeden pa ne vsebuje vseh vrst vitaminov; nekateri vitamini se sploh niso dali konzervirati.
Camille Flammarion:
v
Cas.
Te vrstice pišem v samostanu Gram de Chartreuse. Popolna samota, mona* stirski molk, preprosta celica, kjer bi* vamo čez noč, pobožne vaje in spo* korniško življenje menihov, — vse to nas je oddaljilo od sveta, kjer valove človeške strasti. Nič ne izvemo o dnevnih vprašanjih, nič se ne brigamo za politično barvo ministrstva ali za vladni program. Čas beleži v tem sa* mostanu svojo pot le z dolgim in eno* ličnim tokom dni. Od začetka (l. 1084) pa do danes je preteklo več kakor osem stoletij, propadale so države in kraljestva, a pod to streho se je ko* maj••izpremenilo življenje: ista samo* ta, isti molk, skoraj iste vaje pobožnih menihov.
Ta onemeli samostan me spominja starega burgundskega gradu, ki sem ga bil zapustil pred nekaj dnevi in ki je tudi osamel in zaprt, odkar so njegovi posestniki odpotovali v Pariz. Še tako prelesten grad se zdi človeku pust in mrtev kot samostan, če ga zapuste prebivalci.
V velikem salonu tega gradu, kjer so se običajno zbirali številni gostje, če so se posestniki v poletnem času mu* dili na gradu, in kjer so se po več me* secev vrstile zabave, igre, godba, pred* stave, da ne omenjam duhovitih raz* govorov, diskusij in flirta, so visele ve* like in krasne ure iz dobe Ludvika XIII., čijih nihalo je nalikovalo solncu
Čez dan in zvečer jih nisi takoj opa* zil. Ako pa je človek za trenotek ostal sam v tej ogromni dvorani, ali če je stopil v noči po pozabljeno knjigo, je slišal iz globoke tišine ritmično g i* banje nihala, ki je merilo sekunde; v tem molku je pravilno in monotono tik*takanje starih ur vzbujalo pozor* nost in nočna samota je bila bogatejša za čuden do jem, ki je silil uho, da je tako rekoč poslušalo tišino.
Te ure je redno prvi dan v mesecu navil grajski čuvaj in so tekle nepre* stano, ne da bi kdaj prekinile svojo pot. V poletnem času in na jesen so kazale čas življenja, kosila, sestankov, izprehodov, zabav, lovov, slavnosti: kadar pa je bil grad prazen, zaprt in onemel, so tekle ure dalje. Kazale so sekunde, minute, odbijale s svojim sre* brnozvonkim glasom ure; majhen ka* zalec na levici je štel dni v mesecu, kazalec na desnici je beležil mesece v letu, dočim je Čas v podobi angela razprostrl svoje peroti in se oprl ob koso.
Odbijale so ure v samoti velikega, črnega salona, ure, ki jih ni nihče slišal in katerih tiktakanje je bilo brez po* mena. Samo telefonska žica, ki bi bila spojila Pariz s starim burgundskim gradom, bi lahko prenašala neprestano in usodno, slavnostno in skoraj žalostno tiktakanje ur k ušesom njih last* nikov.
Kaj je čas brez človeške misli, ki bi ga ocenila? Tak čas nima pomena in izginja kakor samotna voda v devi* škem gozdu, voda, ki je ni še nikdar opazilo človeško oko.
Čas — gibljiva slika, negibljive večnosti se izgublja v večnosti, kakor se pri astronomskem opazovanju izgublja prostor, izginjajoč v neskončnost.
Spominjajoč se teh ur, ki merijo pravilno in neizprosno samotne minu* te, kakor so mi odtekale v Grande Chartreuse, sem vpraševal samega se* be: Kaj je čas?
Da, kaj je čas, ki kaplja kakor kap* Ija za kapljo v ničnost?
Naša misel smatra, da ga je doume* la, če ga opazuje v zaporedni vrsti, ki jo deli na tri dele: sedanjost, pretek* lost, prihodnost.
Preteklost ne obstoji več in prihod: nosi še ni nastopila. Samo sedanjost deluje na nas s svojo živo resničnostjo.
Rad bi vedel, v čem prav za prav ob-stoja sedanjost. Ako opazujem traja« nje sekunde v kratkem trenutku, ki leži med dvema tikanjima nihala, ga lahko v mislih razdelim na deset ena* kil delov, kakor je to navada pri zvizdoznanskem opazovanju. Ako ho' čeo astronomi ugotoviti pot neke zvezde na pajčevinasto tankih črtah ddjnogleda ali točen mrk katere zvez* de, ki prihaja v senco meseca ali v razdaljo med zvezdama od zahoda ptoti vzhodu, tedaj morajo beležiti svoja opazovanja v desetinkah sekundi. Sedanji hip bi se dal izraziti pra* vineje, če bi si predstavili desetinko skunde namesto cele sekunde.
Pojdimo še dalje. Desetinke sekum d' so precej dolgi intervali in kadar ji astronomiji potrebno do pičice na= tmčno primerjanje, kakor n. pr. pri dtločitvi lastnega gibanja zvezd, se po* sjžuje stotink sekunde.
To je prava enota astronomske toč-rnsti. Doba, ki je potrebna, da se Mrs obrne okoli svoje osi, se izraža s številkami: 24 ur, 37 minut, 22'65 skund. Najboljšo fotografijo solnca dbimo v krajši dobi, kakor je sto* tika sekunde.
Lahko bi rekli, da je sedanjost prav ziprav le stotinka sekunde. In vendar mramo priznati, da je to merilo od* vino zgolj od našega merjenja, naših spsobnosti, rtaših možganov. Dasi je tadoba stokrat krajša kakor sekunda, jevendar sama na sebi še precej dob g£ Mogoče je, da žive neskončno mičkena bitja — mikrobi — le eno stHnko sekunde, ki zanje pomeni stietje in da se v tem času rode, zra> stio, se razmnože, postarajo. V eni stiinki sekunde prevali svetloba 3000 kitmetrov, torej približno toliko, ko« likr je od nas do Severnega tečaja, tavilneje bo tedaj, če rečemo, da je edanjost prej stotinka sekunde, katr pa desetinka. Lahko bi šli tudi
dalje — k tisočinkam, ki se jih poslu= žujejo prirodoslovci v fizikalni vedi in pri električnih poskusih. Toda omejU mo se na mero, ki jo razumemo; v des setinki sekunde lahko slišimo deset udarcev ali opazujemo njihovo sled. Deseti del te desetinke ali stotinko si lahko predstavimo zgolj v mislih. TU sočinke naši možgani ne morejo za* jeti. Tudi stotinka je samo moment, točka, hip.
To je sedanjost. To tedaj obstoja. Trenutka, ki je bil pred tem, ni več. Odtod ni tfaleč k misli, da čas sploh ne obstoja.
Sedanjost izginja prav tako naglo, kakor se pojavlja. To so odprte duri med preteklostjo in prihodnostjo, ki skozi nje neprenehoma suklja bodoč« nost v preteklost, pada v prepade in izginja.
Kje je včeraj? Kje je jutri?
Kaj je ostalo od dogodkov, ki so se dogajali v dobi Aleksandra, Cezar* ja, Darija in od milijonov ljudi, ki so se dali ubiti za čast in slavo?
Atomi, ki so sestavljali živa telesa teh milijonov človeških bitij, poleta* vajo danes v vetru, krožijo v rastlb nah, živalih in današnjih ljudeh, pla* vajo v potokih, šepetajo v listju, se oglašajo iz brenčanja čebel, iz petja večernih murnov in iz vseh glasov prirode. Toda kaj je ostalo od nekdaj živih teles, od Aspazije, Frine, Lais in drugih kraljic človeške lepote? Nič, nič, nič. In vsa bitja, ki žive danes, bodo izginila prav tako, kot so izginila bitja pred nami.
Ne govorim o nevidnih močeh, ki ravnajo vsemir; o energijah, ki spajajo atome v življenski sklad, o duhu in dušah; govorim o gmotni prirodi, ki se je lahko dotikamo in jo tehtamo. Torej v tej prirodi, v tem vesoljstvu ne obstoji, kar je minulo in kar ima priti. Kar se tiče sedanjosti, smo se ravnokar preverili, da izginja v tre* nutku, ko smo se je dotaknili.
Jeli čas res samo privid našega duha?
lik velikan. Največji in najčudovi-teiŠTak je ogromni morski rak Macdo-che. Kaempfiferi, ki živi ob japonskih obai. Dolg je dva metra, razprostrt pa tri i pet. Živi na morskem dnu v1 raznih globinah. 2e njegovo čelo kaže, kako se živaprilagodi okolici, v kateri prebiva.
Ko človek prvikrat vadi ta nestvor, se ga ustraši; kmalu ipa se prepriča, da ni živa'1 čisto nič nevarna. V tekoči vodi je ralk popolnoma neokreten, na suhem pa komaj drži svoje ogromno1 telo in se iedva pomika. Umljivo je, da postane ta rak zelo
lahko plen grabežljivih morskih rop.iric.
> j \
o: v
Ouidam:
Na francosko Rivijero
1. Impresije iz Benetk.
Že od nekdaj me je mikala francoska Rivijera. Niče, Cannes, Monte Carlo, sama magična imena. Poznal sem jih le s fotografij in iz filmov. Bajno lepa francoska Cote d' Azur me je vabila z ineodoljivo silo.
»Drago mora biti tam,« so me strašili znanci. »In vožnja je dolga.«
(Nisem jih poslušal. Vediel Sem dobro, da devet sto kilometrov ni mogoče premeriti v enem dopoldnevu, vedel pa tudi, da Francozi niso Italijani, ki jim naši ljudje še vedno tako radi nosijo svoje novce. Preletel sem še enkrat prospekte, si zabeležil najcenejše pensione, preskrbel si viza in kupil vozni listek naravnost do Niče. Štiri sto sedemdeset dinarjev, je-li res mnogo?
*
V večernem tržaškem brzovlaku. Bil sem sam v kupeju udlobnega pull-manna. Malo sem se še vozil po svetu in ko je vlak potegnil, me je objel tesnoben občutek samote. Hotel sem zadremati, pa se mi ni dalo. Monotono je udarjalo kolesje ob železje, po polževo so polzele minute. —--
Bližali smo se meji. Na hodniku je stala neka dama in strmela skozi okno v noč.
Nekoliko me je skrbela laška carina. Imel sem seboj zavojček cigaret, zakaj pravili so mi, da laški tobak ni za naša razvajena pljuča. Obrnil sem se na sprevodnika glede formalnosti na meji.
Dama se je okrenila. Bilo ji je kakih petindvajset let.
»Ah, vi Slavjan?« se je začudila.
Bila je Bolgarka. Predstavil sem se ji za Slovenca, Jugoslovena, in izkazalo se je, da tudi ona razume srbohrvaščino. Bila je sama in potovala je iz Sofije preko Zagreba in Ljubljane naravnost v Pariz, k svojemu zaročencu, je dejala. Dobil sem spoštovanje pred njo in moja pot na francosko Rivijero, ki se mi je še pravkar zdela nekaj velikega, se mi je zazdela smešno kratek izprehod.
»I passaporti! La dogana!«
Bili smo na Laškem, v Postumiji, naši Postojni. Pozdravljena, Jugoslavija;, štirinajst dni te ne bom videl...
Pregledali so mi kovčeg in razgnili zavitke, stikaje za našimi listi. Bil sem poučen in sem previdno pustil »Jutro« doma. Cigarete sem zatajil v žep.
Bolgarka je imela več sitnosti. Pr;-vohali so ji kovčege do dna. Raztn svoje materinščine in srbohrvaščine li razumela ne besediice laščine, ne nen-ščine, ne francoščine. Slednjič se je e sporazumela z Italijani, da potue »transito« v, Pariz.
Pripovedala mi je, da je že štiriii-dvajset ur v vagonu. Njen zaročene študira v Parizu in jo je povabil m počitnice. Zdela se je energična, samo stojna ženska. Doma je iz Makedoniji. Previdno sem načel srbsko-bolgarsk vprašanje, pa mi je bilo takoj žal. Ni sem verjel, da so ženske zmožne toli kega nacijonalnega sovraštva. Oprosti sem se ji, da sem zaspan, in sem s umaknil v kupe.
Ob štirih zjutraj je vlak privozil • Trst. Zveza z Milanom je bila šele pol sedmih.
Tako-le čakanje nai vlak po neprespani noči gre na živce. Kupil sem : pariški »Journal« in iskal vesti o Nur gesserju in Coliju. Usoda drznih franco skih letalcev je bilo edino, kar me ; takrat moglo interesirati. Še vedno m-benih poročil! Zunaj je deževalo, p avli so se kretali miličniki in z mrkiri pogledi motrili nas tujce. Umaknil sei se jim v restavracijo.
Bolgarka je srečala rojaka, interpr-ta-Bolgara. Ostal sem zopet sam. M<i
rojaki so smeli govoriti le laški... *
Milanski brzovlak je bil natrpan. d večini s tujci, ki so se peljali v Ben-ke. S trudom sem dobil prostora zs in za spremljevalko.
Vagon je bil poln Nemcev. Dobro -tuirani uradniki, sem presodil. Z nami in deco. In s Kodaki in Baev-kerji. Zdelo se mi je čudno: saj Neci vendar bojkotirajo Italijo! Pozneje sn zvedel, da poseča Italijo še veio mnogo Nemcev, čeprav znatno rttij kakor prejšnja leta.
Vožnja se mi je videla dolgocaa. Deževalo je še vedno in nizke m;Ie so preprezale horizont.
Poslušal sem iNemce. Niso še bili v Benetkah, pa so jih vendar poznali prav dobro. Iz Baedekerja. Vedeli so za vse znamenitosti. Temeljiti so Nemci. Tudi s hrano so bili dodobra preskrbljeni: pašteta, sir, salama, gnjat, sol, ooper in ržen kruh samo za zajtrk! Brr, toliko prozaičnosti mi je bilo prežeč. Zunaj dolgčas, v kupeju dolgčas, premljevalka je spala, pa sem se na-lonil še jaz. Zdelo se mi je, da se v dalji vzpenja obro znani beneški stolp sv. Marka, 'emogoče. ura je bila šele devet. Ti snečanski campanili so si vsi podobni ikor jajce jajcu.
Mahoma je v kupeju oživelo. Potniki • planili k oknom, Bolgarka se je zbliža. Vsenaokrog sama voda, morje, in i njem čolni z ribiči. Kalna, umazana "da, plitva navidez. Nemci so glasno xlikaje dajali duška svojemu občudo-Mju: na ta pogled jih Baedeker menda npripravil. Vlak je zavrl, vode so se oialjile, zavozili smo pod temačno Stho beneškega kolodvora.
»Venezia!« je zavpil sprevodnik.
Oblaki so se bili raztepli, ozračje je skozi okna drhtelo v soju palečega soln-
ca: bil je krasen pomladanski dan. *
Poslovil sem se od spremljevalke, pobral .svoje stvari in izstopil.
Nisem imel namena muditi se dlje v Benetkah: le en dan, da si opomorem od vožnje in pripravim za dolgo pot čez Milan in Ventimklio na francosko Rivi-jero.
Toliko so mi govorili o lagunskem mestu, da me je že prvi pogled razočaral. V domišljiji sem videl Benetke čisto drugačne: mesto arhitekture in vode, mesto dožev in gondol z gondo-ljerji in zarotniki in neobhodnimi cicero-ni, mesto srednjega veka, ki sega kakor oživljajoča oaza v suho enoličnost našega realnega stoletja. Namestu vsega tega sem zagledal že s kolodvora puhajoč in kadeč se vaporetto, ki je vabil tujce na krov. Govorili so mi, da v Benetkah ne poznajo ne tramvaja, ne voz, ne avtov; mar niso parniki, ki izpodri-
vajo gondole in zasmrajajo vzduh in trujejo ribe, dovoljna nakaza?
Pa je vseeno praktičen tak-le vapo-retto: stane namreč le 50 centesimov, baš toliko kakor ljubljanski tramvaj...
Izstopil sem v hotelu" »Rialto« onstran rialtskega mosta. Prijatelj mi ga je priporočil. Vprašal sem po ceni'. Enajst lir soba. Zmerno. Čedna sobica, snažna, z razgledom na potemnelo stoletno fasado zapuščene hiše čez ulico
široko jedva dober komolec.
*
Popoldne se je nenadoma potemnilo in začelo je liti. Nevihta. Odšel sem dol v kavarno, da pričakam boljšega vremena. Bila je polna. Nekaj Angležev s koščenimi spremljevalkami je sedelo pri mizah in dolgočasilo goste. Nemci so pisarili karte. Zunaj je lilo vedno huje.
Ni me strpelo. Odšel sem v dež in se dal z vaporettom odpeljati na Lido. Da ubijem čas.
Na Lidu je nemara res tako lepo kakor vedo povedati potopisci. V dežju
Most vzdihov
gotovo ne. Kopališča utegnejo biti udobna, hoteli tudi, in dosti jih je. Neokretni, škripajoči tramvaj mi vzbuja spomine na Ljubljano.
*
Deževalo je celo popoldne in ves večer. Jutri si ogledam Markov trg in do-ževo palačo, potem pa na vlak in naprej. ----
Kakor da me je hotel Helios odško-dovati za včerajšnje nagajanje tovariša Pluvija: jutro je bilo krasno, na vsem svodu niti najmanjše meglice. Poklical sem gondoljerja in mu ukazal: Piazza di San Marco.
Kadar si v gondoli in drčiš lagotno zibaje se po umazani vodi v tesnih kanalih in ti udarja v nos neznosna mešanica ribjega duha in smradu odpadkov, ko gledaš v mrko zidovje obdajajočih te hiš, ki se zde, kot da poganjajo iz brezdanjih vodnih globin, ko ti ob vožnji skozi neštete mostove vstajajo pošastni spomini krvavih stoletij in s pritajeno grozo zapiraš oči pod »mostom vzdihov«, boječ se, da se ne zruši nad teboj od teže zločinov — tedaj šele občutiš ono mistično privlačno moč 'Benetk, ki privablja tisoče in tisoče tujcev z vseh delov sveta.
Še preden sem se zavedel, je gondo-ljer pristal na nabrežju degli Schiavoni. »Dieci lire,« je odgovoril, ko sem ga vprašal za ceno. Za četrt ure vožnje. »Prezzo fisso,« je dodal lokavo. Plačal sem mu. Vedel sem, da me je ogoljufal. Toda vožnja je bila lepa in mi ni bilo žal desetaka.
*
Trg sv. Marka je bil poln ljudi in golobov. Ljudje med golobi, golobi na rokah. »Una lira,« kriče prodajalci. Ena lira zavojček koruze. Tujci kupujejo. Tudi spomin na Benetke.
Tamle ob zidu Markovega stolpa stoji dama s ščipalnikom in večnadstropno frizuro. V roki drži desko, na njej je razpeto platno in na platnu razmetane barve cerkve sv. Marka. Vsakdanji prizor. Ne. iz radovednosti, le iz navade po* škile pasanti k zaverovani slikarici. Kje bo neki vzela vse te barve mozaikov, sem se vprašal primerjaje porajajočo se sliko z veličastno bizantinsko-romansko fasado.
Zvonar na strehi nasproti Markovega stolpa je okorno zavihtel kladivo in udaril na bron. Enkrat, dvakrat... desetkrat. Golob je so prhufaje vzleteli s tal. Črnosrajčniki v uniformah, ki so bili dotlej pomešani v množici, so jeli vikati in žvižgati in se zbirati pred cerkvijo. Očividno so prišli v Benetke v posete in so se pripravljali na pohod. Njih kričanje me je odgnalo.
Obrnil sem se k doževi palači. Poznana s fotografij se mi je v naturi zdela mnogo manjša kakor sem si jo predstavljal v fantaziji. A le po razsežnosti.
Na njeni beli, mozaično obloženi fasadi z ogromnimi okni in dvonadstropnimi arkadami je nekaj, kar mora prevzeti vsakogar. Nekaj nepopisno veličastnega. Nekaj čudovito pokojnega. Nekaj večno živečega, večno lepega.
Ogled palače velja pet lir, z ječami vred deset. Tujce odirati znajo ti Lahi, velja jim priznati. 'Odrinil sem desetak.
Med posetniki je največ Nemcev, kakor povsodi. Kakšnih poklicev so neki vsi ti potujoči Tevtoni? Vsaka slika jih zanima, sleherno dvorano si ogledujejo do sitega, sprašujejo po vsem. Nu da, saj je razumljivo; ali meni je bilo vseh teh vtisov kmalu preveč, Tiziani, Tin-toretti in Veronesi so se mi mešali pred očmi in v ušesih, suhoparnih zgodovinskih letnic pa mi niti zgovorna vodnikova gestikulacija ni mogla oživiti. Tudi je za izčrpen ogled tega bogastva dve uri mnogo premalo.
Bolj so me zanimale ječe. Več zgodovine je v njih, bliže so čuvstvu in fantazija, se mi zdi, dobi ob pogledu na te zatohle, temne celice, kjer so v
pozabi umirale žrtve beneških mogotcev, večji razmah kot zgoraj v dvoranah. Čudno: tam gori v razkošju umetnosti in bogastva me je vse spominjalo le na minljivost in smrt, tu spodaj pa mi je bilo, kot da čujem iz zidov, iz tal, vsepovsod tožbe in vzdihe in šepet življenja, na smrt obsojenega, da, a vendar še vedno živečega življenja. Tudi vodnik se je tod nekam razgibal; bolj živahne in manj naučene so se zdele njegove besede, ko je pripovedoval o jetnikih, ki so bili na ukaz sveta deseto-rice pahnjeni sem dol v .počasno umiranje. Poslušal sem ga z • velikim zanimanjem, a Nemci še z večjim, in ko je končal, je neka dama iz grupe vestno ponovila oni njegov pasus o usmrčenju obtožencev in načinu usmrtitve, kakor da si hoče vso grozo še posebe vtisniti v spomin. »Aha,« sem si mislil, »ta je gotovo učiteljica ali pa guvernanta.«
»Bene parlato, bene parlato!« ji je smeje pritrdil vodnik in neženirano iztegnil dlan proti njej.
Jaroslav Hašek:
Dobri voiak Šveik v garniziji.
(Dalje.)
Vojni kurat je bil danes židane volje. Sam ni vedel zakaj, toda priklanjal se je toliko doli s prižnice, da bi trii kmalu izgubil ravnotežje in omahnil.
»Zapojte kaj, fantje,« je vpil, »zmerom naj bi vas človek drezal! Sicer pa bi vas dal vse postreljati, razumete ? To ■trdim s tega mesta, ki je božje, vi malopridneži. Bog se vas ne boji. Ne bo vas pustil pri miru, dokler se boste obotavljali iti za Kristom, -dokler boste rajši capljali po trnjevi poti grešnikov.«
»Glej, smo že tamkaj. Dobro se ga je nalezel,« je šepnil sosed Švejku.
»Trnjeva pot grešnikov je, vi paglavci prismojeni, pot neprestanega vojskovanja s hudobijo. Vi ste izgubljeni sinovi, ki se rajši valjate v »ajnclu«, namesto da bi se bili vrnili k očetu. Uprite, vendar svoje oči malo dalje in višje, tja v višave nebeške in zmaga bo vaša, vi potepuhi. Prepovem si, da se nekdo tam zadaj vsekava. Ni konj in ni v hlevu, temveč v hiši Gospodovi. Na to vas opozarjam, dragi moji. No, kje sem se bil že ustavil?... Ja, iiber den Seelen-frieden, sehr gut. Dobro si zapomnite, mulci, dla ste ljudje in da morate tudi skozi temne oblake gledati v daljne prostore in vedeti, 'da je vse, kar je to-strah, minljivo, edini Bog je ,večen. Sehr «ut, nicht wahr. meine Herren? Jaz bi moral dan in noč moliti, da bi usmiljeni Bog ogrel vaša srca, vi nepridipravi in umil s svojo milostjo vaše grehe, da bi postali za vekomaj njegovi, tepci. Toda preklicano se motite, če menite, da bom to storil. Kaj bi vas neki silil v paradiž? Ne 'bom, ne maram, ,ker ste nepopravljivi malopridneži. Po vaših poteh vas ne bo vodila Gospodova dobrota; dih božje »ljubezni vas ne bo navdihnil, zakaj gospodu Bogu se sploh ne zdi potrebno, da bi se s takimi razbojniki ukvarjal. Ali ste slišali, vi tam v spodnjih hlačah?«
Dvajset spodnjehlačnikov se je ozrlo na prižnico in reklo soglasno:
»Pokorno javljamo, da slišimo.«
»Ni dovolj, da slišite,« je nadaljeval kurat svojo pridigo, »temno je življenje, ki vanj ne posine božji smehljaj, ali tudi ta ima svoje meje, — ti mulec zadaj, nehaj vendar s kolcanjem, sicer te dam zapreti, da boš črn. Torej, Bog je nad vse usmiljen, vendar pa zgolj za pošte-
ne ljudi, ne pa za izvržke človeške družbe, ki se ne drže njegovih zapovedi in dienstreglema-ja. To sem vam hotel povedati. Ne umejete niti moliti, v kapelo pa prihajate, kakor da bi bilo tu gledališče ali kino. To vam bom pošteno izbil iz glave, da ne boste mislili, kakor da sem na prižnici vam v zabavo. V »ajncle« vas 'bo treba zapreti, tepce. Ko se ukvarjam z vami, kradem Bogu dan — a ves trud je čisto jalov. Ce bi bil tukaj sam feldmaršal ali nadškof, ne bi se popravili, ne obrnili k Bogu. In vendar se boste nekoč še spomnili name in spoznali, da sem vam hotel dobro.«
Med dvajsetorico gatarjev se je oglasilo ihtenje. Dobri vojak Švejk se je razjokal.
Vojni kurat'se je ozrl v stran, odkoder je prihajal jok. Švejk si je pravkar utiral s pestjo oči. Tovariši so kazali, da veselo soglašajo'.
Vojni kurat je nadaljeval, kažoč s prstom na Švejka:
»Tega le človeka poglejte, ta vam bodi vzor! Kaj dela? Joka! Ne jokaj, pravim, ne jokaj! Ali se hočeš zares poboljšati? Fante, take reči ne pojdejo tako gladko, kakor da bi bile namazane z lojem. Zdaj jokaš, ali brž ko se boš vrnil v sobo, boš takšen tepec kot si bil preje. Veliko, veliko še moraš premišljevati o neskončni milosti in usmiljenju božjem, na moč se potruditi, da bo tvoja grešna duša zadela pravo pot, po kateri boš hodil. Danes vidimo, da se nam je razjokal mož, ki bi se bil rad poboljšal. Kaj pa vi ostali? Nič in nič. Tale vsaj malce žveče, kakor da bi mu bili starši prežvekovalci, ali oni-le tepci tam zadaj si pravkar iščejo uši v srajci. Ali se ne morete doma praskati, ali je res treba, da počenjate to med službo božjo? Gospod štabni profos, tudi vi ne kažete zadosti pozornosti! Saj ste vendar vsi vojaki, ne pa nekaki prismojeni civilisti. Vedite se tako, kakor se za vojake spodobi, čeprav ste v cerkvi. Kru-cifix, iščite vendar Boga in ostavite vse drugo v kasarni. S tem sem končal, vi potepuhi. Zdaj zahtevam, da se pri maši spodobno obnašate, da se ne1 bo ponovilo to, kar zadnjič, ko so si zadaj zamenjavali erarsko perilo za kruh in ga med povzdigovanjem žrli.«
Vojni kurat je stopil s prižnice in odšel v zakristijo, kamor je urno krenil za njim štabni profos. Trenutek na to se je le-ta vrnil, stopil naravnost k Švejku in ga odvedlel v zakristijo.
Vojni kurat se je na široko razkoračil po mizi in si zavijal cigareto.
Ko je vstopil Švejk, mu je rekel kurat:
»Torej ste tukaj No, jaz sem vse dobro premislil in mislim, da sem ti pogledal na dno duše, fante. Sploh je to prvi primer, da bi se mi kdo v cerkvi razjokal.«
Skočil je z mize, stresel Švejka za ramena in ga sunil pred veliko sliko Frančiška Šaleškega:
»Priznaj, tepec, da si se jel cmeriti zgolj za zabavo.«
Frančišek Šaleški je zrl vprašujoče na Švejka. Z druge strani, z druge slike je motril Švejka neki drugi muoenec, ki so ga rimski vojščakli žagali po zadnji plati njegovega; zajetnega života. Na mučenčevem obrazu ni bilo videti ne trpljenja in tudi ne radosti in mučeni-škega sija. Gledal je preplašeno, kakor da bi hotel reči: »Kako pa sem prav za prav prišel k temu; 'kaj počenjate z menoj, gospodje?«
»Pokorno javljam, gospod feldkurat,« je rekel Švejk resno, kakor da je postavil vse svoje upe na eno karto, »da se izpovedujem vsemogočnemu Bogu in vam, častiti .gospod, ki ste njegov
namestnik, da sem se cmeril res samo za zabavo. Videl sem, da vaši pridigi manjka spokorjen grešnik, ki ste ga s svojimi besedami zaman iskali. Tako sem vam hotel napraviti veselje, da si ne bi mislili, češ, na svetu ni več ljudi ki se* ne bi zmenili za dobro besedo.«
Vojni kurat je uprl pronicav pogled na Švejkov dobrodušen obraz. Solnčni žarek se je igral na temnem obličju. Frančiška Šaleškega in toplo ogrel preplašenega muoenca na drugi strani.
»Vi mi začenjate ugajati,« je rekel vojni kurat in se zopet vsedel na mizo. »H kateremu polku spadate?«
»Pokorno javljam, gospod feldkurat, da spadam in ne spadam k enaindevet-desetemu polku in da spoh ne vem, kaj je z menoj.«
»Zakaj pa prav za prav sedite v gar-niziji?« je vprašal vojni kurat.
»Pokorno javljam, gospod feldkurat, da ne vem, čemu so me poslali semkaj in se tudi ne pritožujem, da tu sedim. Imam samo smolo. Saj zmerom dobro mislim, ali slednjič se vse obrne na slabo, kakor pri tistem-le mučencu zadaj na steni.«
Vojni kurat je pogledal sliko, se nasmehnil in dejal:
»Vi mi zares ugajate; vprašal bom gospoda avditorja, kako in kai! OH, ko bi ne imel še svete maše na vratu. Kehrt euch! Abtreten.«
Andrej Štok:
Voda, veter m solnce v bodoči tehniki.*)
Dolinske pregrade.
Važna naloga v bodočnosti gre tudi tako zvanim dolinskim pregradam, ki pridejo v poštev posebno tam, kjer .nimamo na razpolago pravih vodnih sil v obliki padcev. Dolinske pregrade so mogočni jezovi, s katerimi zapremo cele doline na najugodnejšem mestu in tako nabiramo v njih vode. Na ta način lahko ustvarimo cela umetna jezera, ki navadno služijo več svrham hkrati.
Zaradi velikih dimenzij morejo zajeti ogromne količine vode ter tako ustaviti ob vremenskih nezgodah naval velikih voda na nižje ležeče kraje. Tu se zbira voda,in oddaja plovnim kanalom, ob suši pa je dobra rezerva za namakanje rodovitnih kompleksov. Mimo tega Ta-
*) Glej »Življenje in svet« št. 19. str. 550.
hko izrabimo potencijelno energijo teh voda v vodositaih napravah, ki stoje ob vznožju takih jezov. Proizvajani električni tok zopet transformiramo na visoko napetost in ga vodimo v kraje konsuma.
Največjo dolinsko pregrado v Evropi ima Sardinija na reki Tirso. Zgrajena je bila v zadnjih letih. Železobetonski jez je visok 70 m. Največja izrabljena nivojna diferenca znaša okoli 60 m, vsebina jezera pa je preračunana na 416 milijonov kubičnih metrov vode. Električna centrala, ki je vzidana med oporne zidove, proizvaja lahko v celem do 30.000 konjskih sil, ki bodo prišle v prid domači industriji. Poleg tega bo možno namakati do 30.000 ha plodne zemlje, kar je izredlne važnosti za pokrajino, ki je bila dosedaj izpostavljena
vsakoletni suši. V celoti bo lahko živelo in se preživljalo na Sardiniji do 100.000 ljudi več kot sedaj.
Enega največjih jezov, ki služijo za nabiranje vode, dima tako zvana Kavska dolina pregrada v indijanski deželi Maisur v severni Ameriki. Jez sam je dolg nad 1900 m in ima 37 m višine in more zajeti v celem nad eno milijardo kubičnih metrov vode, ki služi razen za pridobivanje električne energije tudi za namakanje polja v izmeri nad 10.000 ha površine.
V inaši državi za sedaj še nimamo večjih pregrad, če izvzamemo Završni-co na Gorenjskem, h kateri spada električna centrala, ki lahko zaradi svoje lege proizvaja do 3000 k. s. V celoti je to le nekaka miniatura mogočnih stavb, ki se jih poslužuje človeštvo, da upre-že prirodme sile v svojo službo. Nahajališča naravnih vodnih sil in umetne dolinske pregrade so torei točke, okoli katerih se bodo koncentrirale industrije bodočih stoletij.
Plima in oseka.
■ Pri iskanju novih virov energije so se pojavili tudi problemi, ki obetajo še naidaljino selitev industrije in sicer na morsko obrežje. Ze danes imamo naprave, ki izrabljajo višinsko razliko morskih gladin ob času plime in oseke. Ob času plime, t. j. naraščanja oziroma visokega stanja, pritega voda v obširne bazene, iz katerih zopet izteka v času oseke (padanja). Ko priteka in odteka, želne turbine za električne stroje. Seveda je to možno le ondi, kjer je zadostna višinska razlika, najmanj pa 3 metre. To višino ima v Evropi le severni (in deloma zapadni del morske obale, v Sredozemskem morju bibavica nima take vloge, v Jadranskem morju pa sploh ne doseže 1 m. Za nas torej ta vrsta energijske rezerve ne pride v po-Štev. Pa tudi tam, kjer je višina zadostna, se taka naprava rentira le pod posebno ugodnimi pogoili. Obratni čas znaša največ 12 ur. Zato je potrebna posebna rezervna centrala, ki glavni centrali pomaga. iNavadmo je to vodna centrala ob kaki reki, ki pa ima tudi bazene. Previsna energija glavne centrale tlači potem v času premale obremenitve s pomočjo tlačilk vodo v gornje bazene, kjer se da uporabiti ob času preobremenitve pomožnih central. To je v celem sicer dokaj kompliciran obrat, vendar pa predstavlja možnost izkoriščanja tega naravnega pojava. Angle-
ška vlada snuje sedaj načrt za tako vodosilno napravo, ki naj bi proizvajala maksimalno do 1 milijon konjskih sil.
Morski valovi.
Tudi misel, izrabljati direktno kinetično energijo morskih valov kot motorno silo, je že našla delno udejstvitev: Zanimiv primer nam mudijo neke vrste svetilniki, ki jih namestimo na prostem morju in ki nam služijo za markiranje nevarnih točk. Cela naprava obstoji iz zaprte posode v obliki podolgovatega cilindra, ki ima na eni strani rep, ki omogoča vzdržan je stabilnosti, ma drugi strani (desni) pa nastavek, s pomočjo katerega prenašamo gibanje valov preko vzvodov na primeren mehanizem, na katerega je priključen tnal električni dinamo strojček. Na tem sodu je trdno pritrjen drog, na čigar vrhu je montiran mal reflektor, ki dobiva električni tok iz strojčka. Cela priprava je pritrjena na dno, da je eventuelmi viharji ne morejo odtrgati z nevarnega mesta. To, kar se tu vrši v malem, se bo dalo v velikem izrabiti na plavajočih otokih, ki bodo služili prekooceanskemu zračnemu prometu, kateri se bo sigurno v najkrajšem času razvil do nedogledne višine.
Veter kot pogonska moč.
Dalje nam predstavlja tudi veter znatno energijsko rezervo, ki je do 600 krat večja od vodnih rezerv. O ogromnih silah gibajočih se zračnih mas pričuje orkan, ki je nedavno divjal v Floridi, kjer je pometel cela mesta in raz-ruval obširne gozdne komplekse. Pri vsem tem pa nam predstavlja vetrovni pogon, za manjše obrate, ki niso navezani na stalno obratovanje skoro ideal, ker ne zahteva prav za prav nikakih obratnih stroškov. Pri vseh prednostih pa ima to slabo lastnost, da piha včasi prijetno in mirno, včasi hudomušno, kadar in kakor se mu zljubi. Zato se je moral umakniti manjšim, a zato dosti bolj zanesljivim in solidnim virom energije (premog, olja, vodne sile, etc.). Vendar pa nam izborno rabi n. pr. pri mlinih. Posebno v rabi so mlini na veter v severni Nemčiji in na Nizozemskem, kjer dajejo celim pokrajinam slikovit in romantičen značaj. Služi nam dalje izborno v poljedelstvu, da nam žene vetrovne motorje, ki črpajo vodo, s katero namakamo polja. Tudi manjši kraji in osamljeni industrijski kompleksi se poslužujejo vetrovnih motorjev, da z nji-
l
Veterni mlin na Holandskem.
hovo pomočjo polnijo svoje vodne rezervoarje, ki morajo biti precej veliki, da lahko krijejo potrebe v daljših razdobjih, ko ni vetra. Gradijo se vetrovni motorji le do kakih 20 k. s. Najboljše konstrukcije izrabljajo 50 do 60 odstotkov z vetrom dovajane kinetične energije. V zadnjem času se je posrečilo inž. Flettnerju, da je iznašel novo vrsto
vetrovnih motorjev, ki reagira na vsako, tudi najmanjšo brzino vetra in ki prekaša po funkciji in učinku vse dose-daj rabljene konstrukcije.
Flettnerjeva rotorna ladja.
Znano je. da je veter že v pradavnih časih služil kot pogonsko sredstvo za ladje (jadrnice). Radi popolnosti naj omenim tukaj-še tako zvani Flettnerjev rotor, ki obeta sčasoma izpodriniti današnjo obliko jadrnic. Naiboli si bomo lahko predstavili ta izum, če pogledamo sliko, ki nam kaže rotorno ladio Baden-Baden, t. j. nekdanjo jadrnico Buchan, predelano in opremljeno z dvema rotorjema.
V glavnem obstoji tak rotor iz mogočnega cilindra iz jeklene 1 mm- debele pločevine. Premer znaša 2.8 m. višina pa 15.8 m. Ta ogromni cilinder je na-taknjen na posebno nosilno konstrukcijo, ki je z ladjo trdno zvezana in na kateri je montiran motor, ki cilinder suče. Površina enega rotoria znaša 44 m2, obeh torej 88 m2, to ie eno desetino one površine, ki so io poprej zavzemala jadra. 'Brzine, ki jih je mogoče doseči s pomočjo rotoriev, so različne po hitrosti in smeri vetra ter


šei

Flettnerjeva rotorna ladja.
se gibljejo med 8 in 10 morskih milj na uro, kar je veliko, če pomislimo, da db-lajo srednje veliki parniki komaj 12 do 16 milj na uro. a navadne jadrnice komaj 5 do 7 milj (1 milja = 1852 m). Poleg tega so rotorne ladie neprimerno bolj okretne ko navadne iadrnice.
Toplotna energija zemlje.
Oglejmo si našo mater zemlio. Zemlja se, kakor znano, suče okoli svoje osi in -sicer napravi vsakih 24 ur en obrat. Izračunilo se ie. da bi mogla kinetična energija, ki jo ima zemlja zaradi svojega vrtenja, gnati vse stroje na zemlji 8 bilijonov let. ako bi se posrečilo ukovati jo v službo človeštva'. Jako verjetno pa je, da bo ostala to samo naša pobožna želja; človeški duh je preslaboten, da bi bil kos tei nalogi.
Pa še v drugi obliki ie nakopičena ogromna množina energij v naši zemlji. Skorja, ki pokriva zemlio. ie relativno tanka in zasidrana v pol tekoči pol trdni masi, ki jo nazivljemo magma in ki se pojavlja pri izbruhih kot lava. Centrum zemlje pa je še žareč in lahko tekoč. Temperatura torei stalno narašča od površja proti središču. V globini 3500 m voda že vre. Poiavili so se načrti, kako naj bi to aro r ko to izrabljali tako, da bi v tej globočini postavili parne kotle s parnimi turbinami, ki nai bi tvorili nekak perpetuum mo-bile, pa ni šlo. Težave obstoie v tem, da nam je vsa ta energija končno le dokaj težko dostopna, kadar Da se pojavi, t. j. ob vulkanskih izbruhih pa nastopa v tako kratkem času in v tako silnih množinah, da ie ne samo brez vrednosti za praktično uporabo, ampak da celo uničuje trud in delo človeških rok.
Ima pa bodočnost vulkanizem, ki se pojavlja v obliki uhaiaiočih vročih plinov in par 'v vulkanskih pokrajinah. Ti plini, ki se zbirajo v globinah zemlje imajo visoko temperaturo in precejšen pritisk ter uhajajo v malih presledkih ali celo trajno iz razook.
Dajo se uporabljati tako. da iz njih bodisi pridobivamo plemenite pline, n. pr. helij, ki se rabi za polnienje balonov in Zeppelinovih zračnih ladij bodisi da izrabljamo njihovo temperaturo in velik pritišk. Za direktni pogon so težko porabni, ker vplivaio kemično na stroje, zato izrabljamo temperaturo in segrevamo parne kotle, iz katerih dobimo nizko napeto paro za pogon
parnih turbin, ki nam ženejo električne stroje. Danes že obstoja več naprav, ki izrabljajo te pline. Vendar ie to šele začetek; in ker imamo na svetu veliko takih vulkanskih okrožij n. or. v Italiji, Kaliforniji. Chile, Nova Zelandija, Japonska in dr. bo brez dvoma tudi ta način izrabe zemeljske energije postal važnejši.
Solnce.
Preidemo sedaj k solncu, iz katerega izhajajo posredno ali neposredno skoro vsi viri energije, ki služijo človeštvu. Pri vsem tem, da bi bilo naibolj preprosto in najbolj naravno direktno izrabljati toplotni vpliv solnčnih žarkov, se ta način v tehniki komai omenja. Vzrok ie dejstvo, da imamo še vedno na razpolago drugih izdatnih rezerv, ki jih je solnce v dolgih vekih nakopičilo v obliki premogov, ki so dokai priklad-nejši in rentabilnejši za izrabo kot solnčna toplota sama.. Ko oa bodo te rezerve izčrpane, bo pač treba najti potov in po malem zbirati solnčno toploto.
Pri vsem tem pa že obstoji par konstrukcij, ki s pomočio votlih ali tudi ravnih zrcal koncentrirajo solnčne žarke na zaprto posodo z vodo, v kateri se tvori para. ki žene parne stroje. Kalifornijec Moreau je pred par leti konstruiral solnčni motor s 1575 žaril-nimi ogledali, s katerimi lahko produci-ra temperature do 8000° C, t. j. temperature, pri kateri se tope tudi najtrše kovine. Podrobnosti je videti na sliki. Izplačajo pa se take naDrave le tam, kjer so transportni stroški za premog tako veliki, da je cenejše oroducirati delo s pomočjo teh solnčnih motorjev, kot s premogom
Popolnoma pa bi se ta slika izpre-menila, če bi mogli solnčno energijo, ki se pojavlja v obliki svetlobnih in toplotnih žarkov, zbirati v kakem rezervoarju in jo direktno, brez kompliciranih pomožnih strojev spreminjati v porabno obliko n. pr. električno, ki bi jo z električnimi valovi Drenašali na kraj v porabe. To bi bil ogromen napredek, ki bi rešil človeštvo skoro lahko trdimo, za vedno morečih skrbi in hlastnega iskanja novih energii
lndirektna izraba solnčne energije.
Poleg teh več ali mani posrečenih konstrukcij, ki služijo direktni izrabi solnčne toplotne energije eksistira iz

Prvi solnčni motor.
najnovejšega časa še en velikopotezni načrt Claudle-ja in Boucherot-a, ki predvideva indirektno izrabo solnčne toplotne energije, t. j. toplotne razlike, ki vlada med morsko površino in njegovimi globinami. Razumljivo ie, da bo to možno le tam, kier ie razlika relativno čim večja, t. j. v tropskih morjih. Morska voda ima v globinah 1000 m stalno temperaturo 4—5 C. nasprotno pa variira temperatura na površini tropskih morij le za 3°. se ziblje torej med 26 in 30° C, tako. da dobimo v celem 20—20° C toplotne diference med površjem in globino.
Proces, ki sloni na izvršenem poizkusu, bi bil v splošnem sledeči: Toplo vodo (25° C) s površine tlačimo v ko-
tel, iz katerega izsesavamo zrak. Ko je zrak dovolj razredčen, začne voda že pri temperaturi 28° C vreti in talko dobimo paro, ki pa ima le 0.03 atmosfer pritiska. Sedaj izsrkavamo to paro s pomočjo vakuuma, ki ima 0.99 atm. pritiska, ki ga dobimo s tem, da ohladimo kondenzator na 7°. Hlajenje se vrši s pomočjo globinske vode (4.5° C), katero dobivamo no izolirani cevi (da se ne segreje) iz [globine 1000 ali več metrov. Iz kotla iztekajoča para (0.03 atm.) ima do 500 m/sek brzine. Potrebno bi bilo še samo konstruirati parno turbino, ki bi delala s taiko nizkimi pritiski in problem izrabe solnčne energije, nakopičene v tropskih morjih bi bil rešen
STARI MORNARJI.
iProf. Darth poroča v »iNatere« o izkopavanjih v Južni Afriki. Danes mi več dvoma, da so te pokrajine obiskovali FeniSani, Ba-bilonci, 'Egipčani, (Indijci in celo Kitajci. Tako Ije ovrženo dosedanje mnenje, .češ, da stari mornarji niso bili zmožni daljnih potovanj. (Afiriko 'so stalno obiskovali trgovci. Blizu 'Captovvnia so našli risbe, ki se tesno Ujemajo iz feničanskimi iin babilonskimi. Tu_ 'di (jeziik sedanjih domačinov, bushmencev, Se ohranil nekatera semitska debla. Prof. Dairth je dognal feničamska imena pri rekah južno Zambezija. Še okoli 1. 1900 so
našli v iteh krajih ptolomejske in tnakabej-ske zaklade. iTaikratna znanost se ni zmenila za te stare novce. Pisali so celo o »potegavščini«. Šele zdaj so prišle nekdanje najdbe na dnevni red in so pomagale ovre-čli zgodovinski predsodek.
p v. b Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega pouka na prati tičn» podlagi.
aux victimes41 de ce bi arre42 accident43. Čette attitude44 ne les desarma pas45 lis malmenerent46 la pauvre47 femme48 Quelques-uns49 voulaient50 meme51 la®2 lyncher53. . . Seule54, 1'arrivee55 des agents5G mit fin57 a la scene58.
Rassuree59, Mme Leroux allait re-monter60 chez elle61, lorsque15 K s gai-diens62 lui63 diesserent contravention64 pour iniraction65 au ieglementG6.
(Le Quotidien, 1. 1. 1927.)
41	(o-viktim) ž. žrtvam
42	(bizar) m. in ž. čuden, nenavaden
43	(aksidž)	naključje, nezgoda
44	(aiitiid)	obnašanje, zadržanje
45	(na-Ie-dezarma pa) jih ni razorožila desarmer (dezar.i e) razoroži l
46	(il-malma'i;r) grdo so ravnali; gl. 4
47	(povr) m. in ž. ucog, -a
4S (fam)	ženska, žena
49 (*ulk3-zi>)	neka eri
(vuU)
vouloir (vulvvar)
(msm)
(ta
(lf,še) (soel) ž. m. seul (soel) (laiive)_ (de-zažS) (mi- ?,)
so hoteli
hoteti
celo
jo
linčati
sama; samo
prihod stražnikov je na,>ravil konec mettre fin iimtr-ffj) napraviti konec (sčn)	prizcr
(rasiire)	pomirjena
rassurer (rasure) pomiriti (als-r imtote) je šla nazaj gor iti, je hotela vrnifi se remonter (ramSte) zopet gor iti; prim. 19 in 82
(še-z;)	k njej, domov
(gardj*;)	stražniki
m)	ji
(dres:r k<T>travasjt&) so vseli na zapisnik dresser (drese) postaviti; napraviti contravention ž. prestopek (fjfraksjS) ž. kršitev (nglami)	po icijska naredba
—	HeureusemenP que nos femmes2 n'ont pas su3 ou4 nous etions alles5 bier soir6.
—	Oui7, bien sur8, mais au fait9 oii sommes- nous alles?
—	Du diable10 si11 je m'en souviens12!
1	(cErSzmi)
2	(lam)
3	(nž-pasu) savoir (savwar)
4	(u)
5	(nu-zetjui-zale) aller (ale)
6	(swar) ' (ui)
8	(bjTjsii.-)
9	ims-zofč) le-fait (la-fč)
10	(du-diabl)
11	(si)
k sreči, na srečo žene, soproge niso vedele vedeti, znati kam ?
smo bili šli iti, hoditi večer, zvečer da
gotovo
toda pravzaprav čin, dejstvo od vraga, viag naj me če, ako	[vzame
12 (ža-ma-suvjii) skrajšano iz:
je me en s. jaz me tega spominjam,
jaz se tega spominjam se souvenir (sa-suvnir) spomin ati se.
21.) Razlaga. Nedovršno pretekli čas, imparfait (fipatfs)
se tvori na ta način, da se gla-golskemu deblu pritaknejo posebne končnice. Deblo dobimo, ako izpu-
Urejuje Božidar Borko — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na« rodno tiskarno-® d. d kot tiskamarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.