Narodne pesmi z napevi. N abral in nredil zaštirienakeglasoveJankoŽirovnik. LaBtnina in zaloga nKonsoreija Slovenskega Branika". Natisnila Ueiteljska tiskarna. IV. zvezek. Pred menoj leži lična knjižica narodnih. pesmi, prirejenih za štiri glasove. Z veseljem sem jo prelistal. 30 preprostih pesemc. Nekaj je novih, še ne zapisanib, večina pa je znana deloma iz Bajuka, deloma iz drugih zbirk nabiralcev naših narodnih pesmi. Tudi variante najdeš. Št. 23. BKako ozke so stezice" je znana : nJe pa davi slanca pala", samo drug tekst ji je podložen. — Narodno pesem so boteli gotovi ljudje poumetničiti. Zato pa sem se vedno, kadar mije prišla kaka izdaja narodnih pesmi v roke, vprašal: Čemu to? — Umetna pesem je umetna, narodna pa naj ostane narodna, domača, kot jo je izmislil preprost naroden pevec. Zapiše naj se torej tako, kot se v resnici poje. Harmonizaciji je seveda dodati še srednji glas. Oe kdo podstavljanarodnimelodijiumetnoharmonizacijo, se mi zdi tako, kot bi hotel preprosto kmetiško dekle našemiti v prav moderno obleko. Cemu kititi narodno pesem s payovim perjem? — Naš Žirovnik, ki nas je prarzaprav prvi opozoril na lepoto našenarodne pesmi, ne tako. Prav ima! Kot vedno je tudi pri teb pesemcah harmonizacija preprosta, brez vsakih spakovanj. Semintja pa tudi najdeš kako mesto, ki ga ni bilo treba. Vodilni glas je po navadi v II. glasu, le pri kakih petih ima melodijo I. glas. Obseg glasov ni preobširen za moški, pač pa za ženski zbor. Na več mestih naletimo v I. glasu na visoki b, v IV. glasu na spodnja e ali f. Posebno pohvalno pa je omenjati, da Žirovnik označuje teinpe s sloveuskimi izrazi. Naj ga ysi naši skladatelji v tem oziru posnenoajo! V stavek se je vrinilo nekaj tiskovnih pomot. Na 1. strani mora stati v zadnjem taktu y IV. glasu namesto f — g. V št. 16. mora biti v drugi vrsti, 3 takt, 3. nota četrtinka namesto osminke, v št. 28. 2 takt, 1 nota v I. glasu a namesto fis, kar pa lahko vsak sam popravi. Žepna oblika knjižice je jako priročna, tisk in oprema sta lična, kot je navada pri vseh delih TJčiteljske tiskarne, Po časopisih beremo časih lepe fraze: ,Nabirate narodne pesmi! Otmite pogina, kar je še teh lepih biserov narodore domišljije!" Pesmi so nabrane in izdane. Manjka le še pridnih kupovalcev. Sveta dolžnost »sakega slovenskega pevca je, da si knjižico nabavi. Prav mu pride na izletih, zabavnih večerih, v pevski družbi, povsod. če bi naši pevci peli iz takih zbirk, bi mogoče enkrat izginilo tisto divjaško tulenje, ki našo pesem le profanira. Pevovodjem pa je priporočati, da narodne pesmi uvrste v Tzporede koneertov, saj je nepotrebno poudarjati, kake važnosti so za vzgojo in probujo ljudstva . . . Kdor kupi te lepe narodne pesmi, pa stori že dobro narodno delo, ker je čisti dobiček nameDJen naši koristni družbi sv. C. in M. Zorko Prelovec.