Vsi otroci sveta niso tako srečni kot mi
Nekje daleč... vojna. ruše-vine razpadlih hiš, trupla, mrtvo orožje; vse je tiho, ven-dar nemo vpije o strašnih tre-nutkih. Za ru.ševinami se skri-vajo otroci. Lačni, prezebli, prestrašeni čakajo svoje ma-tere. A še vedno je vse tiho, nikjer se ne oglasi materin glas, ki bi poklical svojega otroka k sebi. Lačni otroci se začno prerivati do nekdanje kuhinje, na katero spominja le še dimnik.
Nekje bližje... v majhnem in mrzlem kotu leži košček
kruha. Skoraj stepejo se zanj, vendar ga največji nied njimi z obema rokama pobere in ga razdeii med svoje brate in pri-jatelje. In vsi zadovoljno me-Ijejo svojo drobtinico že tr-dega kruha.
Nekje okrog nas... mir, matere pripravljajo v kuhi-njah kosila, očetje se igrajo z otroki.
DARJA DEBELJAK
(BIM, GLASILO 1MLADIH
OO ZSMS SELO
ŠT. 5-82)