GLASNIK
LJUBLJANA, 19. MAJA 1964
O B A D N I VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
leto xi„ Štev. 32
OBČINA CERKNICA
Na podlagi 14. in 39. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ St. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/62 in 13/63) je skupščina občine Cerknica na svoji seji dne 18. februarja 1964 sprejela
ODLOK
SKUPŠČINA OKRAJA
VABILO
na 14. sejo skupščine okraja Ljubljana
Na podlagi 48. člena statuta okraja Ljubljana
o proračunu občine Cerknica za leto 1964
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1964 obsega:
din
L Dohodke v znesku	(	376,808.000
od* katerih se izloča:
1.	14,5 °/o od skupnih virov dohodkov v sklad za skupno
financiranje strokovnega šolstva na območju okraja Ljubljana	30,272.000
2.	9,5 % od skupnih virov dohodkov v okrajni cestni
sklad za skupno financiranje investicij za ceste na območju okraja Ljubljana	19,834.000
3.	10 °/e posebna proračunska rezerva	23,698.000
Dohodki za financiranje proračunskih	izdatkov	303,004.000
Proračunski izdatki	303,004.000
H. Skupni izdatki	376,808.000
sklicujem
14.	sejo skupščine okraja Ljubljana, ki bo v petek, af^maja 1964 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji
dnevni red
1.	Poročilo o poslovanju komunalnih bank na območju okraja Ljubljana v letu 1963
2.	Poročilo komisije za prošnje in pritožbe za leto 1963
3.	Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa družbenega Investicijskega sklada okraja za leto 1963
4.	Garancije
Vsak odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo oziroma dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni, Kresija, soba 13/1 (telefon 30-566, interno 209).
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc * 1 2 3 4
/
324. J
Na podlagi I. II. in III. točke ta-
2.	člen
Občinski organi, ki se financirajo Po načelu dohodka, razporejajo sredstva, ki so predvidena za redno poslovanje, samostojno s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejmeta sporazumno starešina organa in svet delovnega kolektiva.
3.	člen
Občinsko sodišče na Rakeku se v letu 1964 financira po načelu dohodka. Sredstva za svoje storitve prejela iz proračuna občine in jih razporeja samostojno s finančnim načrtom.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih ‘postavkah proračuna in da dovoljuje iz-
plačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve največ do polovice celotne rezerve proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
5.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme skupščina občine Cerknica najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov posojilo do višine 25,285.000 dinarjev.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 4/3-40-1/64
Datum: 18. februarja 1964
Predsednik e skupščine občine Cerknica
Franc Kavčič, 1. r.
rife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ štev. 25-329/62. 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/ /62, 53-749/62, 12-155/62 in Urad. list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/ /63, 30-495/63 in 44-621/63) in 1. člena odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Ur. list LRS, št. 37-61/59) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne IR. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Cerknica
1.	člen
Na območju občine Cerknica se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka.
Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku in drugih proračunskih dohodkov veljajo primerno tudi glede občinskega prometnega davka, če ni s tem odlokom drugače določeno.
3.	člen
Tolmačenje in izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerkni- r ca, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance.
4.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. marca 1964
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odloki o občinskem prometnem davku skupščine občine Cerknica, ki so bili objavljeni v Glasniku okraja Ljubljana
št. 30-267/62, 61-595/62, 57-546/62 in 57-621/63.
Številka: 1/1-421-4/64 Datum: 18. febr. 1964
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Kavčič, 1. r.
TARIFA
občinskega prometnega davka
DEL A — Proizvodi
Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo občinski prometni davek od prometa od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, po naslednjih stopnjah:
Panoga 116 — Predelovanje nekovinskih rud
1.	Proizvodi iz mavca	10 %
2.	Zemeljske barve	-	20 %
3.	Opeka zidna in strešna 5 %
4.	Ostali proizvodi iz cementa 10 %
5.	Žgano apno	10 %
6.	Pesek	10 %
7.	Kamen lomljenec	10 %
Panoga 117 —'Predelovanje
kovin
8.	Kovinske peči — štedilniki in
njihovi deli	10 %
9.	Ostali proizvodi iz panoge
117	20%
Panoga 120 — Kemična stroka
10.	Vsi proizvodi	20 %
Panoga 122 — Predelovanje lesa
11.	Vsi proizvodi — razen žaganja
hlodovine	10 %
Panoga 123 — Predelovanje papirja
12.	Vsi proizvodi	JO %
Opomba: Promet s šolskimi zvez-
ki iii risankami ter fotografije za neposredno uporabo fotografi rančev (osebne legitimacije, spominske slike) ni podvržen temu davku.
Panoga 124 — Predelovanje tekstila
13.	Konfekcija	10 %
Opomba: pod konfekcijo po tej
tarifi spadajo proizvodi, izdelani iz tekstila s šivanjem v serijski proizvodnji.
14.	Trikotažni, volneni, bombažni in platneni oblačilni predmeti 10 %
PREGLED
dohodkov in Izdatkov proračuna občine Cerknica za leto 1964 Del	Dohodki	Znesek din
1.	Skupni viri dohodkov	208,776.000
2.	Dohodki p6 posebnih predpisih	40.000
4.	Posebni dohodki občine	131,134.000
5.	Drugi občinski dohodki	200.000
6.	Dohodki organov in ustanov ter ostali dohodki	13,100.000
7.	Prenešena sredstva	23,558.000
	Skupaj	376,808.000
	Izločeno v sklade in na posebne račune	50,106.000
	Ostanejo čisti dohodki	326,702.000
	Manj 10 % posebna proračunska rezerva	23,698.000
	Dohodki za kritje proračunskih izdatkov	303,004.000
Del	Izdatki	din
1.	Prosveta in kultura	6,700.000
2.	Socialno varstvo	14,750.000
3.	Zdravstvena zaščita	29,948.000
5.	Državna uprava in sodstvo	83,878.000
6.	Komunalna dejavnost	1,750.000
8.	Intervencije v gospodarstvu	1,500.000
9.	Dotacije:	
	— samostojnim zavodom	4,500.000
	— skladom	109,100.000
	družbenim organizacijam	19,025.000
	— za skupno financiranje	740.000
10.	Obveznosti iz posojil in garancije	19,700.000
11.	Proračunske obveznosti in'proračunska rezerva:	
	— obveznosti iz prejšnjih let	7,750.000
	— za nepredvidene in premalo predvidene potrebe	3,663.000
Skupaj izdatki	303,004.000
STRAN 138
GLASNI«
15.	Vsi ostali proizvodi iz panoge
124	5 %
Panoga 125 — Predelovanje usnja
16.	Izdelovanje čevljev z vrednostjo
pod 4500 din	5 %
17.	Ostali proizvodi, h katerim je šteti torbarske izdelke, ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, torbe in
drugo)	10	"/o
Panoga 127 — Živilska stroka
18.	Kakao proizvodi	20	%
19.	Bonboni	15	%
20.	Slaščice. keksi in ostali slaščičarski izdelki	10	r/»
21.	Kava in kavni nadomestki 15 %
22.	Testenine	10	%
23.	Mleta paprika	10	%
24.	Vsi ostali proizvodi	10	%
Drugi proizvodi:
25.	Vsi drugi proizvodi ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifah	10 %
Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih postavkah iz te tarife se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih' izdelkov, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči, zobovje in ne glede na material, iz katerega so izdelani.
Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifi samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. DEL B — Storitve
Od storitev, ki jih opravljajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki, plačujejo občinski prometni davek od prometa po naslednjih stopnjah:
1.	Razrez lesa:
— od storitev, opravljenih zasebnikom z žaganjem lesa vseh vrst listavcev in iglavcev za enkratni razrez	100	%
za dvokratni razrez	30	%
Opomba: Občinski prometni davek po tej tarifni številki so dolžni obračunavati in odvajati vse druž-beno-pravne osebe, industrijska podjetja (lesna industrija) ter zasebni žagarski obrati, kadar opravljajo razrez lesa za privatnike. Davčna osnova je cena, ki jo plača potrošnik žagi za 1 m3 razrezane hlodovine. Davka so proste stanovanjske skupnosti, servisi in ustanove.
1.	Od plačil za obrtne storitve vseh
vrst razen od prevoznih in gradbenih storitev	10°/o
Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
2.	Davek pa tej številki se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za pretiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov in tekstila, fotografij, prepisovanje, razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje obleke in perila, žaganje drv in pečenje kostanja.
3.	Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, den-tisti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci ter podobni poklici)	5 %
Opomba: Davek po tej tarifni številki ne plačajo dijaki in redni študentje visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov. Prav tako sc ne plača davek od plačil za <fetn Odvetnikov in patentnih inženirjev, l
kakor tiA.i od plačil za obrede verskih organizacij in duhovnikov. DEL C — Splošna tarifa
Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski davek od naslednjega prometa in naslednjih storitev:
1.	Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene:
—	a) naravnega	vina	20 %
—	b) od drugih alkoholnih
pijač	20 %
Davek po tej	tarifni	številki pla-
čujejo vsa gostinska podjetja in gostišča ter menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke in podobno.
2.	Od nakupa in prodaje nepremič-
- nin, od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic	10 c/o
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in istočasno z zveznim prometnim davkom od prometa nepremičnin in pravic.
2.	Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni prometni davek od prenosa z nepremičninami in pravicami se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.
3.	Od plačil za reklame v kinematografih	5 %
4.	Od vstopnic za prireditve 10 c/o Opomba: Prometni davek po tej
tarifni številki se ne plača od vstopnic za kinematografske predstave in za kulturno' umetniške prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače.
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
OD PROMETA NA DROBNO
Na območju občine Cerknica se plačuje občinski prometni davek na drobno od vsega prometa blaga na drobno, ki ga imajo:
TL
a)	Trgovska podjetja na drobno, in sicer od njihovega prometa, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo,
b)	trgovine,
c)	prodajalne; trgovskih podjetij na debelo,
č) prodajalne proizvajalnih organizacij,
d)	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij,
e)	komisijska podjetja in trgovine,
f)	obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imele neposredno s potrošniki.
Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje za promet na drobno po določbah te uredbe.
II.
Občinski prometni davek od prometa na drobno se ne plačuje:
a)	od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno,
b)	od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno,
c)	od živil, izvzemši alkoholne pijane,
č) od kolkov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter drugih vrednotnic,
d)	časnikov, revij in knjig,
e)	od oficirske opreme (uniforme in posameznih n,enih delov)
f)	od tobaka in tobačnih izdelkov,
g)	od tistega blaga, ki je navedeno v sedmem odstavku III. točke
V.	dela zvezne tarife prometnega davka.
III.
Kot živila, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živila z izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač.
IV.
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od prometa v trgovini na drobno, od motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov 3%
b)	od prometa vseh vrst alkoholnih pijač v trgovini:
a)	od naravnega vina,
po stopnji	20	%
b)	od ostalih alkoholnih
pijač po stopnji	20	%
c)	od celotnega ostalega prometa
v trgovini na drobno, (razen za blago pod a in b)	5	%
Opomba: Občinski prometni davek se plačuje v rokih, kakor to določajo predpisi za zvezni prometni davek; izjemoma lahko določi za finance pristojni organ skupščine občine Cerknica, da se davek od prometa blaga na drobno plačuje štirinajstdnevno ali mesečno.
V.
Za izvrševanje tega odloka skrbi organ skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za finance.
325.
Na podlagi 4., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. I. LRS, št. 8-65/63) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1964 sprejela naslednji
ODLOK
o urejanju mestnega zemljišča
na območju občine Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE:
1.	člen
Za uporabljanje in urejanje mestnega zemljišča v smislu tega odloka na območju občine Cerknica veljajo določbe zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list LRS št. 1/59) in določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS, št. 8-65/63 in določbe tega odloka.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših občine Cerknica. Meje ožjih gradbenih okolišev za naselji Cerknica in Rakek so določene z odlokom o gradbenih okoliših v občini Cerknica (Ur. list LRS št. 6/58).
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogQje:
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča (v smislu 3. člena republiškega zakona o urejanju mestnega zemljišča),
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko (če ni kanalizacije, pa osnovno higiensko tehnični pogoji odvodnja-vanja) in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo ter telefonsko omrežje, kjer je predvidena blokovna gradnja.
II.	ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA:
4.	člen
Urejanje mestnega zemljišča se poverja komunalnemu skladu občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: sklad).
5.	člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno in toplotno energijo, plinom, poštno telegrafsko telefonskim omrežjem in napravami za prevoz potnikov v mestnem prometu skrbe ustrezne komunalne gospodarske organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih investicij'
6.	člen
Sklad, ki opravlja naloge iz 4. člena tega odloka, ustanovi posebno poslovno službo za zadeve urejanja mestnega zemljišča, ki posluje po načelih gospodarskega poslovanja.
7.	člen
V upravni odbor sklada se imenujejo tudi predstavniki potrošnikov komunalnih uslug, predstavniki komunalnih organizacij, zdravstvene ustanove in krajevnih skupnosti. ,
8.	člen
Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča.
9.	člen
Sredstva občinskega komunalnega sklada po tem odloku so:
—	sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo,
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
—	proračunska sredstva političnih teritorialnih enot,
—	posojila,
—	sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil, obresti od danih posojil itd.)
—	del odstopljenih sredstev ko-munalitth organizacij,
—	drugi dohodki.
10.	člen
Skupščina občine Cerknica sprejme na seji obeh zborov natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju sklada v zvezi z njegovo razširjeno dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča.
III.	NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA
11.	Člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja skupščina občine Cerknica z dolgoročnim ali letnim družbenim planom, z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mestnega zemljišča ali s posebnim odlokom ali drugim aktom.
12.	člen
S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi skupščina občine:
—	zemljiške parcele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt skupščine občine,
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov,
—	vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč,
—	obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z določbami 3. člena odloka,
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
13.	člen
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu s smernicami skupščine občine o ureditvi mestnih zemljišč.
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svo-
GLASNIK
STRAN 13»
jega dolgoročnega oziroma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju se naj uredi mestno zemljišče in mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti.
Sklad predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev za komunalne zadeve pristojnemu svetu skupščine občine hkrati s pripombami krajevne skupnosti.
14.	člen
Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem, m sicer za gradnje, ki so predvidene^ v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 1. člena tega odloka.
Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo..
Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti.
15.	člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo ali. ki je potrebno družbenim organizacijam, se (Kida v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene skupščina občine na seji obeh zborov.
Ta določba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbeno pravna oseba, ki upravlja zemljišče v skladu z urbanističnim programom in projektom ter v primeru, ko se ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) dodeli nezazidano mestno zemljišče Prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo. '
16.	člen
Mestno zemljišče odda v uporabo v imenu občine sklad.
IV.	JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA
17.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Komisija šteje najmanj 3 člane.
18.	člen
V	razpisu javnega natečaja moto jo biti, obseženi:
1.	zazidalni podatki za gradnjo na toestnem zemljišču,
2.	višina odškodnine za mestno zemljišče (2. odstavek 30. člena odloka) ter rok in način plačila odškodnine,
3.	rok za začetek in dokončanje gradnje,
4.	višina varščine, rok za položitev varščine in vrnitev varščine,
5.	začetni prispevek k stroškom to urejeno mestno zemljišče ter rok m način plačila prispevka1.
V	razpisu javnega natečaja mo-toje biti obseženi:
1.	določba o tem, kako se postopa v Primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja,
2.	določbe o tem, kako se prenese Pravica uporabe zemljišča na drugo °scbo v primeru, če objekt še ni do-Čotovljen,
3.	določba o tem, kako se postopa J'. Primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo,
4.	navedbe, katera dela bo razpi-®°valec natečaja izvršil na svoje ^troške po dograditvi objekta, v •takšnem roku in sorazmerni delež
stroškov, ki jih je pri natečaju upoštevati,
5.	rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča,
6.	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav),
7.	posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam in urejanju okolice itd.).
19.	člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspeh, če je razpisovalec natečaja sprejel eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem.
20.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
21.	člen
O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Predlog komisije za upravni odbor sklada ni obvezen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen.
22.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, k| meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemlje-šče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ skupščine okraja, ki je pristojen za komunalne zadeve.
23.	člen
Sklad mora takoj po sprejemu sklepa upravnega odbora (20. člen tega odloka) objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način. Sklad mora najkasneje v 8 dneh potem, ko postane odločba o oddaji mestnega zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča, z 24. člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
—	podatke in sprejete ponudbe na natečaju
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih; finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča, oziroma z gradnjo objekta.
VI.	PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA:
25.	člen
Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobijo urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko mora porabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
26.	člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1.	stroške za pripravo mestnega zemljišča:
a)	asanacijska dela, kot so: poravnanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela.
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le ti dobili nadomestilo za porušene objekte, na-
sade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala.
c)	zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb.
2.	Stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer:
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov),
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo),
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste,
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za graditev tega omrežja,
d)	za servisno in varstveno dejavnost stanovanjske oziroma krajevne skupnosti.
27.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamelna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Cerknice ali v posameznih naseljih, in sicer tako, da se kot merilo vzame površina njegovega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti.
Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisnih pogojih.
28.	člen
Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev tega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije skupščina občine nastalo razliko iz lastnih sredstev.
V	primerih iz prejšnjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja dobiti pritrditev skupščine občine.
29.	člen
Skupščina občine lahko izjemoma odda za graditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče.
V	takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim celotno ali delno ureditev.
30.	člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občinskega stanovanjskega sklada in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
VII.	ODŠKODNINA ZA MESTNA ZEMLJIŠČA:
31.	člen
Komur da občina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, je mora plačati za to odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega okoliša na območju občine Cerknica.
32.	člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi skupščine občine ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
Pristojni upravni organ izvrši pregled izdanih odločb in sklenjenih pogodb o oddaji gradbenih zemljišč v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka.
VIII.	KONČNE DOLOČBE:
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1/1-351-35/64
Datum: 18/2-1964
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Kavčič, 1. r.
326
Na osnovi 3. m 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) je občinska skupščina Cerknica na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 1. oktobra 1963 sprejela
SKLEP
o urbanističnih vplivnih območjih na območju občine Cerknica in o rokih za izdelavo urbanističnih prCVktov.
1. člen
S tem sklepom se določijo na območju občine Cerknica urbanistika vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
^	2. člen
Na območju občine Cerknica se določijo naslednja naselja kot centri urbanističnih vplivnih območij:
1.	naselje Cerknica s kraji Martinjak in Grahovo
2.	naselji Lož—Stari tig
3.	naselje Rakek.
3.	člen
Za te kraje je zagotoviti izdelavo urbanističnega projekta (t. j.) program razvoja in urbanistična ureditev vplivnega območja ter načrt za urbanistično ureditev gradbenega območja).
4.	člen
Za naselja, navedena v 2. členu je upoštevati naslednja okvirna napotila pri izdelavi urbanistične dokumentacije:
1. naselje Cerknica s kraji Martinjak in Grahovo je upravni, kulturni in gospodarski center občine. _
a)	bodoča še znatno večja koncentracija prebivalstva v Cerknici zahteva, da urbanistični projekt upošteva zadostne nove industrijske in druge površine namenjene proizvodnji, nove površine po stanovanjih in nove potrebe po objektih družbenega standarda
b)	zaradi smotrne in racionalne uporabe zemljiških površin je upoštevati primemo gostoto naseljenosti
c)	pri urejanju prometnih komunikacij je upoštevati preložitev tranzitne ceste liven nttelja
d)	obstoječi urbanistični projekt za naselje je novelirati v okviru potrat., ki jih bo nakazala programska

STKAN 140
GLASNIH
študija urbanističnega razvoja občine
e)	naselji Martinjak in Grahovo predstavljata manjša industrijska centra, kjer bo urbanistično urejanje prostora potrebno v skladu z razvojem te dejavnosti; Grahovo predstavlja tudi lokalni oskrbovalni in kulturni center
2.	Naselji Lož—Stari trg imata razvito industrijo in predstavljata lokalni kulturni center vplivnega območja. Zato se bodo pojavile potrebe po dodatnih industrijskih površinah, stanovanjski izgradnji in ustreznih spremljajočih objektih za tako naselje.
3.	V naselju Rakek je pričakovati še znaten demografski razvoj ob razširitvi lokalne industrije in drugih gospodarskih dejavnosti. Naselje je izhodiščna železniška postaja za celotno območje občine, zato je pričakovati večji razmah prometnih podjetij. Zato je v naselju predvideti nove industrijske površine in nove zazidalne cone potrebne stranovanjski izgradnji in spremljajočim objektom.
5.	člen
Območje občine je bogato na turističnih zanimivostih. Zato Je pri bodočem urbanističnem urejanju prostora m naselij potrebno upoštevati ohranitev pokrajinskega ambi-jenta. Območja, kjer je še -posebej paziti na pokrajinsko zaščito so: območje Rakovega Škocjana, Križna gora, okolica Križne jame in pogorje Snežnika.
<5. člen
V	okviru programa ža razvoj turizma je izdelati ustrezne ureditvene načrte za naslednja pokrajinsko ali zgodovinsko pomembna naselja ali dbmočja:
1.	Cerkniško jezero z okolico
2.	Rakov Škocjan
3.	grad Snežnik
4.	arheološko najdišče na Križni gori
5.	Križna jama
6.	Ulaka pri Starem trgu
7.	in weekend območja ob Cerk-n 'kem jezeru, v Rakovem Škoc. "nu in na Blokah.
"'»n
Ostali kraji n. '-a na območju občine niso urbu._ > pomembni, zato se obstoječi gra^ : objekti načeloma samo vzdržujejo. nove objekte v teh krajih in nas je potrebno za posebne lokalne be v okviru osnovnega značaja i.--selij izjemno dovoljenje pristojnega organa.
8.	člen
Pri izdelavi urbanističnih jprojek-tov je upoštevati perspektivni program razvoja kmetijstva in gozdarstva ter pomen predvidenih hidro-regulacij in melioracij za razvoj gospodarstva občine kot tudi za posamezne urbanistične centre v občini. Podrobnejše študije so potrebne zlasti za območje Cerkniške doline, Un-škega polja in Loške doline.
9.	člen
V	urbanističnih projektih je upoštevati tudi povečani promet, ki bo nastal po modernizaciji ceste II. reda Planina, Rakek, Cerknica, Stari trg, Prezid, Mrzle vodice in prečnih povezav Cerknica—Rakitna ter Bloška polica—Nova vas—Sodražica kot povezava z rekonstruirano kočevsko eesto.
10.	člen
Po Izdelavi urbanistične dokumentacije je zagotoviti ureditev komunalnih naprav, predvsem problem oskrbe z zdravo pitno vodo in odvajanje odplak. Se vedno je problematična oskrba s pitno vodo za Cerknico in Rakek. Se slabše je stanje oskrbe z vodo v Loški dolini. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za to območje je upoštevati že izdelane študije vodovodne oskrbe. Programi ureditve turističnih točk morajo obvezno prikazati tudi ureditev vodovodne oskrbe in odvajanje odplak.
Specifične hidrografske razmere v Cerkniški in Loški dolini zahtevajo posebno pozornost pri ureditvi kanalizacije in čiščenju odpadnih vod. Neprečiščene odpadne vode ni dovoljeno odvajati v Cerkniško jezero ali v njegove pritoke.
1L člen
Poleg zgoraj navedenih elementov za izdelavo urbanističnih projektov je upoštevati tudi one, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili tekom obdelave urbanističnih projektov.
12.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov vplivnih območij in drugih programov se določijo takole:
1.	novelacija urbanističnega programa in načrta za naselje Cerknica do 31. decembra 1963
2.	za naselji Lož-Stari trg je izdelati urbanistični projekt do 31. marca 1964
3.	za naselje Rakek je izdelati urbanistični projekt do 30. junija 1964
4.	ureditvene načrte turističnih območij je izdelati v 1964. in 1965. letu v skladu z občinskim programom razvoja teh objektov.
13.	člen
Za potrebe drugih krajev, ki niso navedeni v tem sklepu, je potrebno zagotoviti ureditvene načrte le v obsegu ureditve njihove prometne mreže in asanaciie obstoječega naselja.
14.	člen
Financiranje izdelave urbanističnih projektov je predvideti iz proračunskih sredstev skupščine občine Cerknica. Ta bo vsako leto zagotovljena v skladu in obsegu nalog za načrtni razvoj naselij.
15.	člen
V pogodbah, ki jih bodo sklenili organi občinske skupščine s projek-tr -kimi organizacijami, je potrebno -otoviti izvajanje načel tega sklepa, kakor tudi spoštovanje posebnih rokov navedenih v 11. členu.
16.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1/1-351-36/64
Datum: 1/10-1963
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Kavčič, 1. r.
t	327
Na podlagi 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, številka 6/54), 15. točke 67. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih odborov in nji-
hovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52/57) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o minimalnem obratovalnem času gostinskih podjetij In gostišč na območju občine Cerknica.
L
S tem odlokom se predpiše minimalni obratovalni čas gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Cerknica. Upravni organ skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za gostinstvo, lahko v izjemnih primerih, kakor je na primer v času inventure, ako zaradi pomanjkanja delovne sile in podobno s posebno odločbo dovoli posameznim gostinskim obratom, da za določeno dobo ne poslujejo, oziroma da poslujejo v krajšem obratovalnem času.
n.
Minimalni obratovalni čas, ki ga določa ta odlok mora biti vidno objavljen v vsakem gostinskem obratu.
UL
Gostinski obrati so odprti za stranke takole:
a)	Gostilne na območju občine Cerknica morajo biti odprte od 6. do 23. ure in to ne glede na letni čas, v gostinskih obratih turistično važnejših krajev pa se minimalni obratovalni čas podaljša po potrebi.
Delikatese, ki so gostinski obrati in nudijo gostinske storitve, imajo obratovalni čas isto kot non-stop trgovine, to je od 7. do 20. ure, ob nedeljah pa od 7. do 12. ure.
Gostilne s prenočišči morajo sprejemati goste na prenočevanje tudi v času, ko so gostinski obrati zaprti.
b)	Menze in restavracije zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane.
IV.
Dovoljene igre (balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. Igranje teh iger v zaprtem prostoru po tem času pa
l
je dovoljeno le, če se s tem ne moti nočni mir.
V.
Kršilci tega odloka se kaznujejo za storjene prekrške po 2. točki 78. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih.
VI.
Ta odlok velja od dneva objave V ' Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljane, uporablja pa se od 1/1« 1964.
Številka: 1/1-14-2/64 .
Datum: 27/11-1963
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Kavčič, 1. r.
Razpis
Komisija za delovna razmerja sveta delovne skupnosti uprave
skupščine okraja Ljubljana razpisuje
mesto kurirja v oddelku za skupno službe.
Plača po pravilniku, oziroma učinku. V poštev pridejo le prosilci, ki stanujejo v Ljubljani.
Prošnje z življenjepisom, kolko-vane s takso 50 din je nasloviti na komisijo za delovna razmerja sveta delovne skupnosti uprave skupščine okraja Ljubljana, Mačkova ul. I. — soba št. 16/1. Rok razpisa je 15 dni. Komisija za delovna razmerja
VSEBINA
Vabilo na 14. sejo skupščine okraja Ljubljana
323	Odlok o proračunu za l. 1964 občine Cerknica
324	Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka občine Cerknica
325	Odlok o urejanju mestnega zemljišč« občine Cerknica
326	Sklep o urbanističnih vplivnih območjih in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov občine Cerknica
327	Odlok o minimalnem obratovalnem času gostinskih podjetij in gostišč občine Cerknica
Razpis delovnega mesta v upravi skupščine okraja
Zaključni računi gospodarskih org«' ntzavij
Zaključni račun PEKARIJE DOMŽALE, Domžale
AKTIVA	BILANCA nm dan 31. decembra 1962	PASIVA
	Znesek	Zap	..	.	.	Znesek
4,	Postavka	v ooo din	6,	Postavka	v ooo din^
1 Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
L Sedanja vrednost osnov-	2,888	1. Poslovni sklad	1,117
nlh sredstev		1 Sklad skupne porabe	62
3. Sedanja vrednost sredstev •kupne porabe	—	3. Rezervni sklad In drugi •kladi	. 170
11. Druge oblike sredstev		TL Druge oblike virov	
S. Banka in blagajna	1,172	sredstev	
1 Kupci In druge terjatve	1,929	t Krediti pri banld	3,000
g. Zaloge	1,012	1 Dobavitelji ln druge obveznosti	2,114
6. Druga aktiva	2,323	6. Drugo pasiva	2,831
SKUPAJ	9,334	SKUPAJ	9,334
Vodja računovodstva:	Predsednik OOi	Direktor
Mira Hotič	Srečko Čemaž ar .	Alfonz Pirc