NAS CASOPIS Naslednja, 392., številka bo izšla v ponedeljek, 26. marca 2012. Prispevke sprejemamo do torka, 13. marca. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXIX, 391. številka 27. februar 2012 Vrhnika Kaj bomo gradili? Težave CSD Občina prejela priznanje Pusto vanje Sprejeli proračun Prešernovanje Svet mineralov Kulturniki želijo dejanja m Zupan o letu 2011 Krištof Zupet razstavljal Koncert Prosenov Podolniška klobasijada Prejeli defibrilator Novo gasilsko vozilo Priznanja Francu Trčku 99 let Žnidarjeve mame Razgrnili bodo OPN Humana med nami Ograje z EU-sredstvi? Rušitev Darsove hiše stran od 2 do 10 stran od 11 do 16 stran od 17 do 23 stran od 24 do 31 stran od 32 do 35 ■ - - Mjij JAK Z1. bi ZZ-snril SveiDi/ni inAkiil u haluanskem p leíanju še dni AOrganizirano pustovanje na Vrhniki je potekalo v športnem parku. Organizator Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je z otroškim programom poskrbel za najmlajše in nagradil organizirane skupine mask. Poskrbljeno je bilo tudi za živo glasbo. AV Horjulu sta se odvila dva dobro obiskana velika koncerta narod-no-zabavne glasbe. Najprej so za vesele viže poskrbeli člani Ansambla Prosen, kasneje pa še pestra zasedba različnih ansamblov pod organizacjsko taktirko lokalnih gasilcev. Nov koncert pa napovedujejo tudi Mladi godci. Občine, ki jih pokriva Naš časopis, so na natečaju Najbolj zelena občina pobrale polovico vseh podeljenih nazivov. Vrhnika je laskavi naziv prejela v kar dveh kategorjah, Borovnica je postala najbolj uspešna majhna občina na področju ravnanja z odpadki, Logu - Dragomerju pa je laskavi naziv dvakrat ušel le za las. Več na skupnih straneh. Podrast Naši novinarji so v tokratni skupni temi, ki jo najdete na skupnih straneh, vzeli pod drobnogled smučišča, ki so bila nekoč prisotna v skoraj vsaki občini, danes pa jih tako rekoč ni več. Ulovka je nekoč slovela kot mali smučarski raj, potem so bila tu še smučišča v Žažarju, pa v Horjulu, Borovnici, Šentjoštu in še marsikje. Danes jih večina sameva, proge pa postopoma prerašča podrast. Res so zadnja leta vremenske razmere drugačne kot pred desetletjem, a so zime še vedno mrzle, kar pomeni, da bi lahko prišlo v poštev tudi umetno zasneževanje. A zdi se, da je bolj kot narava človeški faktor tisti, ki omejuje. Ni več mladih, pa tudi starih ne, ki bi »štamfali« in z dilcami cele popoldneve drgnili hrib za sosedovo hišo. Ne, ti časi so mimo. Smučati je mogoče samo, če je vlečnica, brez nje pa je že bolje greti domači kavč ali pa se zapeljati nekam daleč na urejeno smučišče. A imeti vlečnico je v današnjih časih za društvo skoraj prej cokla kot priložnost. Najprej je treba najti ljudi, ki jo bodo upravljali, in jih izobraziti po državnem programu, potem pa mora imeti vlečnica uporabno dovoljenje, kar pomeni, da ustreza vsem parametrom, ki so si jih izmislili birokrati. Vendar je dandanes temu težko slediti: ali manjkajo ljudje oziroma njihovo prostovoljno zanesenjaštvo ali pa ni dovolj denarja, da bi sledili tehničnim zahtevam. In kaj je rezultat? Podrast. Včasih je naša zakonodaja bolj papeška od papeža. Tako rekoč v isti koš je vrgla male in velike žičničarje, posledica pa je umiranje malih na obroke, saj ne zmorejo visokih stroškov, ki jih od njih terja tehnološko prilagajanje vlečnice zahtevanim standardom. Ni več pomembno, ali je to namenoma ali ne, morda gre celo za birokratsko nepoznavanje razmer na terenu, dejstvo pa je, da so mala smučišča vse redkejša. Malo je društev, ki si še upajo »na črno« prodajati vozovnice, ker vlečnica že leta nima obratovalnega dovoljenja, ali pa na vse mile viže in križe ovinkarijo skozi zakonodajo, da upravičijo obstoj smučišča. In kaj je naredila država? Na eni strani hipervarna smučišča, na drugi pa je zadušila smučišča, ki so bila nekoč lokalna središča družabnega in športnega življenja. Gašper Tominc Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcije, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda. Naš časopis tudi na facebooku. AV začetku februarja je v Butajnovi 99. god in rojstni dan praznovala Marja Grbec, po domače Žnidarjeva mama. Butajnovski otroci so ji ob tej priložnosti zapeli nekaj pesmic, manjkala pa ni niti harmonika. Več o dogodku na dobrovskih straneh. Čestitke tudi iz uredništva. AV tednu praznovanja slovenskega kulturnega praznika so si lahko obiskovalci v domu krajanov Dol - Laze ogledali razstavo, poimenovano Skriti svet, na kateri so poleg fotografij spregovorili minerali, ki jih zbira Jože Pristavec. HUD Karel Barjanski je poskrbel, da so jo obogatili tudi drugi dogodki, povezani s kamni. Več na borovniških straneh. DELAROM ^ PARIS ZAČUTITE RAZLIKO Brezplačna mini nega kože rok (ob svetovanju v mesecu marcu) Svetovanje o negi obraza in telesa ^ vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu ^ v LEKARNI ZLATICA VRHNIKA 2 NAŠ ČASOPIS Občina pt^ Vrhnika 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kaj bo Občina Vrhnika gradila letos? Aktivnosti podrejene kanalizac^'i, vrtcu in OPN Vrhnika - Proračun za letošnje leto je pod streho, zato smo občinski upravi zastavili vprašanje, katere bodo letošnje glavne investicye. Kot so pojasnili v oddelku za okolje in komunalo, bodo vse investic^e podrejene projektu Čista Ljubljanica, za katerega je Občina Vrhnika konec lanskega leta prejela odločbo o sofinanciranju evropskih sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave in kanalizac^skega omrežja. Tako je v letošnjem letu predvidena izgradnja dela čistilne naprave in druga faza kanalizac^e v Verdu. Vzporedno s tem bodo obnavljali tudi ostalo komunalno infrastrukturo na trasi kanalizac^e. Na Drenovem Griču naj bi se letos končno veselili prenove ceste, saj bo občina znova iskala izvajalca za njeno obnovo. Lani je namreč razpis padel v vodo, ker se je znašel v postopku reviz^e. Poleg tega občina namerava obnoviti še krajše odseke cest Podčelo - Ulovka, Smrečje - Ziri in Tankovske ceste, ter obnoviti dva mostova v občini. Obnovila bo komunalne vode v Gradišču (od Tržaške do Voljčeve) in na Lošci (nadaljevanje), predvidena pa je tudi proda- ja stavbnega zemljišča na Drenovem Griču. Na področju družbenih dejavnosti bo energija usmerjena v obnovo vrtca na Poštni 1 in v preučevanje možnosti uporabe objekta nekdanje šivalnice IUV za namene knjižnice, dodatnih šolskih in športnih prostorov. Še naprej bodo iskali najemnike ali kupce za prazne občinske prostore v Črnem orlu, na podstrešju sodišča in na Tržaški 24, ter se preko ZIC Vrhnika z namenom turističnega razvoja občine lotila izdelave strategje in razvoja turističnih projektov. Občina ima v načrtu tudi sofinanciranje izvedbe manjše obnove v Cankarjevem domu, nakup opreme za telovadnice, obnove šolskih otroških igrišč in izvedbo ukrepov za večjo energetsko učinkovitost šol. Z oddelka za prostor pa so nam sporočili, da bodo vse moči podrejene sprejemanju novega občinskega prostorskega načrta. Gašper Tominc Občina bo obnovila komunalne vode v Gradišču (od Tržaške do Voljčeve) in na Lošci (nadaljevanje). Poziv zainteresiranim za najem in sofinanciranje ureditve prostorov v pritličju nekdanje šivalnice IUV na Vrhniki za športne dejavnosti Občina Vrhnika namerava predvidoma v letu 2012 odkupiti stavbo nekdanje šivalnice IUV na Tržaški cesti 32 na Vrhniki. V prvem in drugem nadstropju se načrtuje ureditev knjižnice in prostorov za potrebe osnovne šole, v pritličju pa prostore za športne dejavnosti. Skupna površina prostorov za športne dejavnosti je približno 1000 m2, najemnikov in sofinancerjev je lahko predvidoma tudi več. Vse zainteresirane za najem prostorov in vzpostavitev za športne dejavnosti se vabi, da oddajo okvirno ponudbo. V ponudbi se izkaže interes za najem, poda predlog oz. način ureditve prostorov z navedbo športnih dejavnosti. Obveznost najemnikov je, da bodo sami financirali ureditev prostorov in opreme do stanja, primernega za uporabo, vključno z energetsko sanacjo. Vse dodatne informacje lahko zainteresirani pridobjo pri podžupanu Občine Vrhnika, Janku Skodlarju, na telefon 01/7555-424 ali 031/667-452 oz. elektronsko pošto janko.skodlar@vrhnika. si. Možen je tudi ogled prostorov po predhodnem dogovoru (vsaj en dan prej), najkasneje do 9. 3. 2012. Okvirne ponudbe pričakujemo na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika do 12. 3. 2012. Zainteresirane ponudnike se obvešča, da je poziv zgolj informativne narave. Občina Vrhnika Tloris pritličja s površinami Načrtovani nakup šivalnice IUV ■wy • • v • • • Knjižnica z vonjem po usnju Vrhnika - V eni od prejšnjih številk smo že pisali o nameri Občine Vrhnika, da bi kupila objekt IUV-jeve šivalnice in vanj vselila knjižnico, šport in morebiti še šolo. Tokrat vam prinašamo nekaj več vesti o stroških nakupa, predvidenih terminskih načrtih in trenutnem dogajanju na samem projektu. jev. Dejstvo je namreč, da obe lahko po obdobju, ko na šole Ocenjena vrednost šivalnice znaša 2,8 miljona evrov, lik-vidacjska vrednost 2,2 miljo-na, občina pa se je s stečajno upraviteljico dogovorila za nakup v višini 1,7 miljona evrov. Na višino zneska morajo podati še soglasje upniki, »štrene« bi lahko zamešal le nekdo, ki bi izrazil pripravljenost kupiti objekt za višjo ceno. Menda se je sicer nekdo zanimal, a zgolj za parkirišče šivalnice, brez katerega pa bi bil objekt praktično neuporaben. Zupan Stojan Jakin pravi, da so mu predstavniki strank in političnih skupin občinskega sveta na nedavni politični koordinacji dali zeleno luč za izpeljavo postopka za njen nakup. »Sedaj je potrebno v rebalansu proračuna zagotoviti potrebna sredstva, kar naj bi se zgodilo približno marca ali aprila. Podpis pogodbe s stečajno upraviteljico pa bi sledil jeseni.« Iskanje denarnih sredstev Kot rečeno, bi občina morala za nakup odšteti 1,7 miljona evrov, da pa bi se knjižnica lahko vanjo tudi preselila, pa bi morala prišteti še približno 700 tisoč evrov. Vsega skupaj torej okoli 2,4 miljona, kar so trenutne ocene. Zupan pravi, da imajo trenutno v proračunu za knjižnico že predvidenih 400 tisoč evrov, poleg tega pa računajo še na 165 tisoč evrov evropskih sredstev prek Regionalne razvojne agencje LUR. Ta ista sredstva naj bi Občini Vrhnika podarile še občine Log - Dragomer (93 tisoč), Horjul (83 tisoč) in Borovnica (113 tisoč evrov), v skupni vrednosti 289 tisoč evrov. Ker slednji zneski v javnosti dvigujejo kar nekaj prahu, je treba napisati, da jih omenjene občine verjetno ne bi porabile in bi zato romali v Ljubljano. Zakaj? Ker so sredstva namenjena samo za projekte v vrednosti 600 tisoč evrov in več, nobena od občin pa trenutno nima v rokavu takšnega kulturnega projekta oziroma vsaj ne tako daleč »zapeljanega«, da bi sredstva lahko izkoristila. Vsega skupaj naj bi torej imela vrhniška občina zagotovljenih dobrih 850 tisoč evrov, razliko pa namerava poravnati z rebalansom oziroma zadolževanjem. Ker naj bi bila knjižnica nared leta 2014, občini ne bi bilo treba vzeti posojila za polni znesek že letos. Tri nadstropja, tri vsebine V pritličju naj bi bil športni program, vsebina katerega ni dorečena. Verjetno bo telovadnica, poleg tega pa bi nekateri radi videli še balinišče, drugi fitnes, tretji plezalni center, četrti telovadno za starejše ... Idej je veliko, denarja pa verjetno nekoliko manj. V prvem nadstropju bo imela svoje mesto knjižnica, v tretjem pa je predvidena umestitev šole. Ampak slednje je pod vprašajem, kajti za reševanje šolske stiske je več različnih scenari- šoli že sedaj pokata po šivih in da bo v prihodnjih letih treba zagotoviti nove prostore. Ker pa projekcje rojstev in upočasnitev priseljevanja kažejo, da bo ta potreba čez deset let usahnila, ni potrebe po »večni« rešitvi v pomenu prizidka. »Razmišljamo o štirih začasnih rešitvah, ki bi premostile težave teh nekaj let: ali poslati naše otroke na šole sosednjih občin ali za krajši čas najeti del objekta od nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki ali pa otroke namestiti v zgornjo etažo šivalnice,« pojasnjuje župan, ki pa o četrti možnosti, to je o prizidku pri Slomškovi šoli, ne želi preveč slišati. Slednji bi namreč ne bi bilo več takega navala, postal cokla vzdrževanja. V šivalnici naj bi namestili devet razredov. Vonj po usnju in knjigah Kaj se torej trenutno dogaja na projektu? Zupan pravi, da projektantska hiša iz Nove Gorice v sodelovanju z domačimi arhitekti (Nataša Oblak Japelj) in vodstvom knjižnice poskuša najti za prostor, predviden za knjižnico, neko vsebino, ki bi še vedno nakazovala, da je bila tod nekoč usnjarska šivalnica. V prostoru je namreč ostalo še veliko drobne opreme, ki nakazuje nekdanjo namembnost objekta. Gašper Tominc Šivalnica nekoč in nikoli več ItiTii Spodnji prostori naj bi služili športu, a natančnejša vsebina še ni dorečena. V objektu je še kar nekaj notranje opreme, ki jo arhitekti žel^o prenesti v novo knjižnico. Drugo nadstropje - nekoč direktorjeva pisarna, v prihodnosti učilnica? 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina pUS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Zelena občina 2011 je Vrhnika Ljubljana, 31. januar 2012 - Občina Vrhnika je na natečaju za najbolj zeleno občino Slovence postala absolutna zmagovalka. Kot edina občina je laskavi naziv prejela kar v dveh katego-r^ah, med najbolj zelenimi občinami nad 5000 prebivalci in med najbolj zelenimi občinami nad 5000 prebivalci s področja ravnanja z odpadki. Z nazivom je Vrhnika prejela tudi članstvo v Zelenem omrežju Zelene Slovence. Župan Stojan Jakin pravi, da je zmaga zaslužena: »Pokazalo se je, da tistih 18 let dela na odpadkih ni bilo čisto brez pomena in tukaj so rezultati. Pričakoval sem, da bo to prej ali slej nekdo moral opaziti, konec koncev mi smo začeli orati ledino še takrat, ko država o tem ni niti razmišljala.« Občina je za nagrado prejela enoletno članarino v Zelenem omrežju. Brezplačno bo lahko objavila več člankov v rev^i za trajnostni razvoj EOL in na njeni spletni strani. Pisala bo lahko tudi o svojih okoljskih projektih, investic^ah, trajnostnem razvoju ter preko spletnega portala www.zelenasloven^a.si obveščala širšo javnost. Občina je dobila tudi brezplačno izdelavo ogljičnega odtisa občinske stavbe, s katerim bo dobila podatek o količini izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. O razlogih za zmago, ostalih dobitnikih častnih nazivov in natečaju si lahko preberete na skupnih straneh. (ve) Prostori Tržaške 24 za del vojašnice na Stari Vrhniki? V* V -i «VV Občina se vedno iSče najemnike Občina je znova iskala najemnike za podstrešje na sodn^i, za prazne prostore v Črnem orlu ter na Tržaški 24, in tudi tokrat ni našla najemnikov, če izvzamemo slovensko karate zvezo, ki se je preselila iz Zavoda Ivana Cankarja v Črni orel. Župan Stojan Jakin pravi, da so podstrešje sodn^e poskušali nameniti socialnim stanovanjem, a pravosodno ministrstvo nad tem ni bilo navdušeno, saj ima glede na namembnost objekta raje poslovne najemnike. So pa državi ponudili Tržaško 24, v zameno pa bi občina dobila del vojašnice na Stari Vrhniki, a odgovora za zdaj ni. (gt) Občina se namerava zadolžiti Vrhnika - V letošnjem proračunu je predvidela 950 tisoč evrov morebitnega kredita, morebitni najemi posojil pa prav tako niso izključeni v naslednjih letih. Po županovem mnenju je kredit trenutno poceni, na vrata pa trkajo številne investic^e, ki jih je treba izpeljati. Glavna porabnika bosta projekta Čista Ljubljanica ter nakup ter obnova lUV-jeve šivalnice. Župan pravi, da sicer ceni predhodnike, ker mu niso pustili niti evra dolga, a da si za svoj mandat ne upa trditi, da bo enako. Po obstoječi zakonodaji se lahko občina zadolži za kakršnokoli vsoto, pomembno je le, da letni obrok vračila ne znaša več kot 950 tisoč evrov. Ob sprejemu proračuna na občinski seji je bilo zlasti iz vrst občinske SDS mogoče slišati pomisleke nad tovrstnim zadolževanjem, da bi na ta način obremenili naslednje generac^e, ki ne bi imele več možnosti novih investic^. (gt) Vrhnika se je v obdobju samostojnosti Slovence zadolžila za gradnjo Slomškove šole v času županovanja Vinka Tomšiča. Naslednji župan dr. Marjan Rihar je županski stolček zapustil brez dolga. Čistilna naprava ima gradbeno dovoljenje Vrhnika - Občina Vrhnika je 9. febru- zato začeli graditi še letos, še pred tem arja prejela gradbeno dovoljenje za pa morajo opraviti razpis za izvajalce gradnjo čistilne naprave na Tojnicah. del. Ponudb zagotovo ne bo manjkalo, Zupan Stojan Jakin pravi, da naj bi jo saj gre za posel v višini šestih mil^onov Trenutna čistilna naprava na Tojnicah ponuja zgolj mehansko čiščenje. evrov. »Upam, da bo delo dobil slovenski izvajalec,« pravi Jakin. Sicer pa je čistilna naprava le del zgodbe večjega projekta - projekta Čista Ljubljanica, v okviru katerega naj bi Vrhniko in sosednje vasi do leta 2015 priklopili v sistem kanalizac^e. Velik delež sredstev bo prispevala EU, del država, nekaj pa tudi občina. Vrhnika sicer že ima dve čistilni napravi, a tako s prvo kot drugo si občina ne more veliko pomagati. Prvo, ki je v usnjarni, bi nekateri uporabili kar namesto te, ki jo občina namerava zgraditi. A težava je v tem, da kot taka ne spada v središče mesta in da nanjo ni priklopljena kanalizac^a iz preostalega dela mesta (za morebiten priklop bi bilo potrebnih ničkoliko služnostnih dovoljenj). Druga čistilna naprava pa je na Tojnicah, a je zgolj mehanska. Ta bo sicer ostala v sistemu nove čistilne naprave, vendar je njena čistilna vloga v danem trenutku tako rekoč minimalna, komaj dvoodstotna. (gt) Center za socialno delo Vrhnika Počasi proti zeleni veji Vrhnika - Vrhniški center za socialno delo je od druge polovice decembra nastanjen na novi lokacyi - nasproti Avtohiše Lev, Ljubljanska cesta 16. Gre za eno lepših obnovljenih starih stavb na Vrhniki, ki bi jo po videzu notranjosti in domačnosti prostorov le težko primerjali z drugimi prostori javne uprave na Vrhniki. A tudi na lepih rožah včasih raste trnje. Z novim letom je stopila v veljavo nova socialna zakonodaja, ki je centrom za socialno delo naložila veliko novega dela. Centri za socialno delo so z letošnjim letom postali enotna vstop- pod streho do aprila, trenutno pa so zanje prioriteta vloge za na točka za uveljavljanje socialnih pravic. Nekateri so se morali zaradi tega kadrovsko okrepiti in poiskati dodatne prostore. Vrhniškemu tega ni bilo treba storiti, saj se je preselil na novo denarne pomoči. Doslej kakih posebnih cvetk v smislu na novo odkritih »bogatašev«, ki svojemu dobremu materialnemu položaju navkljub zaprošajo za socialno pomoč, (še) niso odkrili. Prenovljeni stari objekt na Ljubljanski 14, kjer po novem domu- Fotografije težko prikažejo celovito notranjost in domačnost rhnika. je Center za socialno delo Vrh prostorov. Kdor se je mudil v objektu, ve, o čem je govora. V medlih so vedno pogostejše zgodbe, kako so morali svojci za pokojnikom, ki je prejemal varstveni dodatek, vračati izplačana sredstva. Na Centru za socialno delo Vrhnika, kjer vseh podatkov nimajo, saj ima ZPIZ natančenjšo evidenco, pravdo, da se je tudi pri njih nekaj ljudi odločilo, da se varstvenemu dodatku odpovedo oziroma na novo ni nihče zaprosil zanj. lokac^o, kjer ima več površin, pa tudi prostori so pr^etnejši. Dodatno so lahko zaposlili enega delavca, kot prenos kadra iz občin. Nekaj več zapletov pa je bilo s programsko aplikac^o, ki jo je pripravila država in s pomočjo katere naj bi na centru obdelovali vloge. Kot je pojasnila Lučka Kenk, direktorica centra, je v javnosti zmotno prepričanje, da so bili na aplikac^o priključeni vsi centri hkrati oziroma da so imeli na njej vsi istočasno aktivirane tudi vse pravice in možnosti: »Nas so na aplikac^o priključili 11. januarja, toda vnašanje podatkov je steklo bolje šele 16. januarja, šele konec januarja pa so nam omogočili, da smo lahko prek nje zaprosili za izpiske premoženjskega stanja strank. Po tem so morali preteči še štirje dnevi, da smo sploh dobili prve izpiske, ki so podlaga za izračunavanje višine upravičene pomoči.« Zadnje dni v januarju so se lahko torej sploh prvič »resno« lotili obravnave vlog. Izpiski imajo po več strani, in ker dekleta, ki jih pregledujejo, dajejo prednost kvaliteti in ne kvantiteti, potrebujejo za vsakega približno eno uro. »Z rutino se bo ta čas zagotovo skrajšal, pa tudi z dodatnimi usposabljanji in pa napovedanimi poenostavitvami postopkov,« meni Kenkova, ki mora biti v teh dneh verjetno pravi psiholog, da med zaposlenimi spričo grmade vlog ohranja pripravljenost do optimalnega sodelovanja v delovnem procesu. Računa, da bodo vrtčevske vloge dali Trenutno obravnava vlog zaradi novih pooblastil in nalog poteka počasi, a po besedah Kenkove bodo vse to nadoknadili z rutino, dodatnim izpopolnjenvanjem ter napovedanimi poenostavitvami postopkov. Glede na naložene naloge pa so sicer velik obliž na rano novi prostori, ki jih je center najel za obdobje desetih let. V obnovljeno hišo, kjer so v treh etažah zasedli 420 m2, so se preselili 19. decembra. Kdor se je v njej že mudil, lahko potrdi, da gre za zelo lepo opremljen objekt, povsem drugačen od prostorov, v kakršnih navadno delujejo ustanove javne uprave. Odlikujeta ga lična in domiselna notranja opremljenost ter razporeditev prostorov, zaradi česar ima človek občutek domačnosti. Poleg tega je objekt zelo pr^azen do gibalno oviranih uporabnikov, nosečnic in starejših, saj ima dvigalo, potrebne klančine in celo sanitarne za invalide. Gašper Tominc 4 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gremo na kavo? »Niti v sanjah si nisva predstavljala, da bova zdržala 15 let« Tokrat smo se na klepetu mudili pri Mirku in Emi Goričan s Stare Vrhnike, ki sta v začetku letošnjega leta predala vajeti oskrbništva zavetišča na Planini novima oskrbnikoma. Mirko, doma sicer iz Pohorja ter strasten ljubiteljski kuhar, in Ema, poklicna gostinka, sta kar 15 let z gostoljubnostjo razvajala pohodnike. Koča je postala drugi dom številnih pohodnikov, ki so se vedno radi vračali na Planino nad Vrhniko Mineva 15 let od vajinega prvega oskrbniškega dne v zavetišču na Planini. Kako se je pravzaprav sploh začela ta zgodba? Mirko: Vse skupaj je bil en velik splet okoliščin. Sam sem bil novopečeni upokojenec, dokončala sva hišo v ženinem rojstnem kraju, se preselila iz Ljubljane, hčerki sta se osamosvojili in zaradi vsega tega sem imel naenkrat pred seboj ogromno časa. Samo pol leta po tem, je naneslo, da sva se s svakom neke nedelje mudila na Planini in slišala, da iščejo novega oskrbnika. Začel me je nagovarjati, zakaj pa ne bi midva prevzela oskrbništva, saj to bi bilo pa nekaj zate, ker rad kuhaš. Žena pa je bila poklicna gostinka. Iz nedolžnega pogovora se je doma razvila debata, kaj pa če bi vendarle poskusila in tako se je začelo. Ema: Takrat si nisva niti v sanjah predstavljala, da bova zdržala 15 let. Najini predhodnici Jerebic sta jih šest, zato sva menila, da bova tudi midva po nekaj letih odnehala. A temu ni bilo tako. Zelo dobro sva se ujela s Planinskim društvom Vrhnika, ki je vedno imelo posluh za najine pripombe in želje, kočo pa vzela kot za svojo. Rada sva delala, kar se je verjetno čutilo in videlo, saj so ljudje bili hvaležni in so se vračali. V petnajstih letih se je zagotovo veliko spremenilo. Ema: Vsekakor, midva sva bila oskrbnika ravno v času, ko je pohodništvo začelo dobivati neko novo mesto v družbi. Nič več ni bilo rezervirano samo za stroge planince, marveč je to postal šport širših množic ljudi. In to se je tudi kazalo v številčnosti obiska na Planini. Všeč mi je bilo, da ogromno družin že majhne otroke uči hoditi v hribe. S tem se nauč^o vztrajnosti priti do cilja, opazovati naravo, ki je v življenju tako pomembna. Radi smo jih pohvalili in bili veseli, če so se dobro počutili pri nas. Spremljali smo jih kako so rasli, po več letih je marsikdo rekel, če ga še poznamo. Takole na palec, se je obisk v vseh letih zagotovo povečal za 100%. Verjetno pa se je tudi infrastruktura spreminjala? Mirko: Da, planinsko društvo je v tem času zelo veliko postorilo na koči in tudi na ta način prispevalo k večjemu udobju obiskovalcev in k lajšanju najinega dela. Pa naj gre za tlakovanje dvorišča, postavitev klopi zunaj pred zavetiščem, nove škarpe ali obnovo kuhinje, večja cisterna za zaloge kapnice. Sploh takrat, ko sva midva prevzela, se je tudi trg odprl in je bilo mogoče kupiti marsikaj, česar prej sploh ni bilo - na primer plinski hladilnik. Skrinja se je predelala v hladilnik - seveda na 12 voltov za na sončne celice. In za rešitev - rezervo - je pel agregat. Pred nama so p^ačo hladili v škafu. Steklenice z ledom so morale prinesti s seboj. Vidva sta imela odprto kočo vsako nedeljo in soboto preko celega leta. To se marsikomu zdi nepredstavljivo, saj izostanejo vsi vikendi. Mirko: Sprva sva imela samo nedelje, potem pa je prišel predlog, da bi imela še sobotne popoldneve in na koncu kar celo soboto. Koča je bila tako odprta vse vikende v letu, razen v poletnih mesecih, ko je obratovala le ob nedeljah. Izkušnje preteklih let so namreč pokazale, da v poletni vročini večina raje gre v visokogorje, zato je bilo sobotnega obiska zelo malo. Je pa Berti dopoldan rad dežural. Ema: Toda midva nisva nikoli razmišljala, da sva zaradi oskrbništva ob vikend, saj sva v koči Vedno več je bilo priprav za delo. Mirko: Edino kar lahko rečem, da pa je pustilo nekaj grenkih spominov, pa so bili vlomi. Bilo jih kar nekaj, ki so povzročili veliko tako materialne škode kot psihološke. Nikoli nisi vedel, ali smeš pustiti v koči lonce ali kako drugo robo, saj nisi bil prepričan, če jih boš še kdaj videl. Zato sva včasih izgledala kot nomada, ker sva v nedeljo zvečer domov pripeljala celo balo različnih predmetov, posod ter jih naslednjo soboto peljala nazaj. Ema: Velikokrat sem razmišljala, kako sva lahko zdržala petnajst let. Po moje je tudi to, ker sva oba zrasla iz dela. Mirko je iz Pohorja, ti ljudje invalidi z vozičkom prihajajo. Res, koča, stolp in razgled nekaterim pomenjo zelo veliko. Pa vendar ste se po petnajstih letih odločili, da odložite oskrbniški predpasnik in poslej prihajata v kočo kot obiskovalca. Ema: Mirko je vedno pogosteje začel imeti bolečine v kolkih, zato so se pojavila razmišljanja, da bi zaključila najino zgodbo. Petnajst let je namreč kar dolga doba. Mogoče bi jo zaključila že pred petimi leti, a če danes dobro premislim, bi bilo to nemogoče. Tedaj smo delali stolp, zato ne bi bilo časa še za najine muhe, če jim smem bila med pr^atelji. Veliko pr^etnih znanstev smo navezali. Na morje ali k Mirku na Pohorje sva šla med tednom in se do petka vrnila nazaj. No, že, ampak planinska koča ne ponuja takega udobja pri delu kot neka običajna gostilna. Ema: Resnično, ne glede na pogoje dela, sva rada hodila delat. Niti enkrat koča ni bila zaprta zaradi vremenskih razmer, vedno sva se potrudila, da sva prišla, saj sva delo jemala resno, obenem pa tudi čutila neko obveznost do obiskovalcev. Je bilo pa seveda potrebno tudi vnaprej misliti, sploh pozimi. Mirko ali Berto sta hodila med tednom kuriti, da se ne bi hiša podhladila, p^ača in voda pa zamrznila. V primeru daljših snežnih padavin je bilo potrebno narediti zalogo, vodo, pa tudi v primeru predvidenih množičnejših obiskov. Cesto so začeli plužiti šele kasneje, do koče pa šele sedaj nekaj let. Prve zime sva hodila od lovske koče z nahrbtniki in živ je spomin na hud žled in pravo razdejanje po cesti in gozdovih. Tudi z vsakim avtom ne moreš do koče. Poskušala sva si čim bolj olajšati ves ta napor. Res pa je, da nama je polovico teh let bil v veliko pomoč gospodar koče - že 30 let - Berto Sotlar in moji bližnji. pa so že pregovorno trdni. Sama pa sem zrasla kot najstarejši otrok na kmetji, ki je morala vedno popr^eti za vsakršno delo. Domnevam da sva tudi zaradi vsega tega lahko zdržala v takšnih razmerah, v katerih bi marsikdo odnehal že po prvem letu. Verjetno je velik pečat na vaju pustila tudi postavitev novega razglednega stolpa. Mirko: Stolp je bil grajen v ravno pravem času, kajti če bi se ga lotili danes, bi ga verjetno ne zmogli narediti v tako kratkem času kot takrat. Tedaj pa se spomnim, da so vsi dihali z njim. Nekateri pohodniki so se zaobljubili, da bodo vsak teden prispevali v koči po jurja za novi stolp, prišli so tudi otroci, ki so prinesli denar. Skratka v zraku je bilo mogoče čutiti, da vsa Vrhnika diha za ta projekt. Ema: Koča brez stolpa zagotovo ne bi bila to, kar je. Je njen zaščitni znak in tako ga jemljejo tudi ljudje, ki so prihajali h koči iz vseh koncev Slovence in ga občudujejo. Spomnim se, da je bilo nekoč govora, da bi postavili rampo na dovozni cesti do koče, da bi preprečili vozilom dostop do koče. Pa sem bila odločno proti temu. Veste koliko starih ljudi si zaželi, da še enkrat, preden dokončno zatisnejo oči, priti h koči in se ozreti proti Vrhniki? Ali pa, da se zelo počasi povzpnejo na stolp in obujajo spomine? Tudi tako reči. Mirko: Veliko sva o tem razmišljala, če bi nehala. Po moje kar kake pol leta, preden sva se dokončno odločila. In danes, ko imam bolečo nogo, vidim, da sva se prav odločila. Srce mi ne bi dopustilo, da bi ležal nemočen doma, žena pa bi delala v koči. Upam, da nama je namenjeno še kaj zdravih in mirnih let, da se bova posvetila sebi, dvema vnukoma, spremljala njuno rast z željo, da bi se naučila delati in postala dobra fanta. Kočo sta zdaj zasedla nova oskrbnika. Verjetno sta jima dala veliko nasvetov. Mirko: Vse sva jima povedala, brez okolišenja: dobre in slabe stvari. Še zdaj sva vedno pripravljena pomagati z nasveti. Misliva, da je koča dobila dobra oskrbnika in da bo z njima dihala vsaj tako dobro kot je z nama, če ne celo bolje, saj so mladi. Ema: Tudi jaz si želim, da bi cela Vrhnika imela kočo še naprej za svojo, kot so jo imeli v najinem oskrbništvu. Se bi pa rada na tem mestu zahvalila vsem pohodnikom, ki so petnajst let radi obiskovali zavetišče na Planini, Planinskemu društvu Vrhnika za posluh in planincem, ki so na najino prošnjo priskočili na pomoč. Gašper Tominc Nekdanji sokolski dom, danes pa v njem domujejo krajevne skupnosti, društva in nekatere organizac^e, študenti in Liko. Nova streha za nekdanjo sokolsko dvorano Vrhnika - Vrhniške krajevne skupnosti Breg, Center in Vas se bodo letos lotile obnove ostrešja objekta na Tržaški 11, ki je v pretežno njihovi lasti. Kot je pojasnil predsednik KS Vrhnika - Vas Karol Jur-jevčič, bodo objavili javni razpis, namesto sedanje kritine pa bodo uporabili bobrovec. Slednji je sicer težji od predhodnika, a statika objekta naj bi to še dopuščala. Vprašanje pa je, če bi temelji prenesli tudi morebitno dodatno ploščo na podstrešju. Jurjevčič pravi, da so o slednjem razmišljali, vendar zaenkrat naj ne bi šli v tovrstno investicijo. Obnova ostrešja bo predstavljala osrednjo investicijo krajevnih skupnosti v letošnjem letu. Z obnovo naj bi tudi racionalnejše razporedili uporabo zgomjih prostorov, saj jih nekatera društva in organizacije tako rekoč ne uporabljajo več. Liko, ki ima v lasti velik del pritiičnih prostorov, bo še najprej ostal nastanjen v objektu, prav tako tudi študentski klub Zakon. Slednji se bodo morali po novem dogovarjati za najemnino s krajevno skupnostjo in ne z občino.(gt) CASO: »Bere nas 35 tisoč občanov občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [fličl Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Otroški čarodej Jole Cole med najmlajšimi. Rajanje najmlajših Pustovanje Glavna nagrada trem pustnim maskam Vrhnika, 19. februar - V vrhniškem športnem parku je potekalo organizirano pustovanje, ki se ga je udeležilo veliko število posameznih mask, med njimi pa tudi tri organizirane skupine, ki so se potegovale za denarno nagrado. Za otroke je poskrbel otroški čarodej Jole Cole, za nekoliko starejše pa Peklenski muzikantje. Letos je bilo osrednje prizorišče dogajanja na košarkarski asfaltni ploščadi v športnem parku, kajti prostor na Sodnjskem trgu je v teh leti postal premajhen za pisano druščino mask. »Lani je bilo kar nekaj težav, ko so se na odru želele predstaviti skupinske maske, saj je bila zelo velika gneča, zato smo se po tehtnem premisleku odločili, da dogajanje preselimo v športni park,« je pojasnila Marja Zakrajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bil organizator prireditve. Kot se ob prireditvah na prostem rado zgodi, je tudi tokrat nekoliko ponagajalo vreme, kajti ravno v času dogajanja je prizorišče večkrat pomočil dež. A kljub temu je večina vztrajala še naprej v pustnem rajanju. Uživali so predvsem otroci, ki jih je zabaval otroški čarodej Jole Cole. Verjetno so se med njimi našli tudi taki, ki so bili naslednji dan hripavi, saj so nekateri nadvse doživeto in glasno sodelovali. Vrhunec dogajanja je bila predstavitev skupinskih mask. Tokrat so se predstavile le tri skupine, pa čeprav jih je organizator vabil celo z denarnimi nagradami. »Društva smo pozvali preko elektronske pošte, Našega časopisa, vrhniške spletne strani, radia, nekatere tudi osebno, vendar odziva ni, kar me je nekoliko presenetilo. Prepričana sem bila, da bodo stvari pri šestem pustova-nju že tako utečene, da bo veliko več skupin,« pravi Zakrajškova. Tako so se na »modni pisti« sprehodili Kekčevi junaki (Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske), številke (razred učencev iz OŠ Antona Martina Slomška) in akterji Mlinarjeve zgodbe (TD Blagajana). Tričlanska komisja, ki so jo sestavljali naključno izbrani posamezniki iz občinstva, si je natančno ogledala vse tri skupine, pri čemer je morala upoštevati izvirnost, likovno dovršenost, aktualnost, etnološki pridih in količino vloženega lastnega truda. Na koncu so se odločili, da kar vse tri skupine razglasjo za zmagovalce, zato so nagrado 300 evrov razdelili na tri enakovredne dele. Tudi pihalci so bili našemljeni v maškare. Mlinarjevi vajenci v mišji kletki Otroci iz OŠ Antona Martina Slomška so bili našemljeni v številke. TD Blagajana se je predstavilo z Mlinarjevo zgodbo, ki se naslanja na zgodovinsko izročilo Starega malna. Kekčeva druščina Kar nekaj vprašanj je bilo letos namenjenih organizatorju zakaj ni v skladu z dosedanjo tradicjo organiziral pustnega sprevoda po Vrhniki. Zakrajškova odgovarja, da je razlog v stroških, kajti za sprevod je potrebno zapreti Staro cesto. Vrhniška komunala pa za zaporo, postavitev ustrezne signalizacje ter razobešenje transparenta čez cesto zaračuna okoli petsto evrov, kar je četrtino vseh razpoložljivih sredstev, ki jih občina nameni zavodu za organizacjo pustovanja. »Ne gre za kaprico zavoda, pač pa za delovanje v okviru razpoložljivih sredstev. Mislim, da z dva tisoč evri le malokdo izpelje pustno rajanje za otroke in glasbeni program za odrasle, nagradi sodelujoče, jim razdeli krofe, poskrbi za varnostno službo, prvo pomoč, ozvočenje, wc-je, SA-ZAS, oglaševanje, pihalni orkester^ Sicer smo občini predlagali povišanje sredstev za pustovanje, da bi ohranili nivo prireditve na isti ravni kot pretekla leta, a ga ni potrdila.« S koncem ocenjevanja pa se program še ni zaključil. Nadaljevali so ga Peklenski muzikantje, ki jih zadnje čase vedno večkrat srečamo na vrhniškem koncu. (gt) Nova vlada, tu in sedaj Občutke Slovencev ob ustanavljanju nove vlade je težko popisati. Nekaterim se ob tem potrjujejo občutki odpora do politike, nekateri navjajo v to ali ono stran, spet drugi modrujejo, medji deljo nasvete in analizirajo. Tretji se nasmihajo »Hic Rhodus, hic salta!« (tu je Rodos, tu skoči - v pomenu: pokaži kaj znaš, saj vemo, da ne zmoreš). Osebno me nova vlada navdaja z upanjem, čeprav sem pripadnik real-političnih razmišljanj. Kompromisi, ki so morali biti sprejeti za njen obstoj, so veliki. Nekateri jo že vnaprej obsojajo na propad, ji pripisujejo zablode in jo primerjajo s predhodnimi. Vendar si vlada zasluži svojo priložnost! Strah, ki ga ob tem nekateri željo vzbuditi, je na meji fantazj. Prjatelj mi je celo hudomušno napisal, da bo »nova vlada gotovo takoj uvedla obvezen verouk v šole, zgradila otok sredi Ljubljanice in ga podarila Cerkvi, ponovno bo zbrisala »izbrisane«, kupila nove Patrje in ukinila celotno kulturo in tožilstvo.« To so fikcje, ki jim nekateri celo verjamejo in jih vztrajno širjo. Pravi strahovi, ki so danes prisotni, pa se imenujejo gospodarska nekonkurenčnost, prevelika javna poraba, zadolževanje, razpad bančnega sistema ipd. To so težave Slovenje, vseh njenih državljanov. Nekatere strukture v naši družbi si na vse načine željo prikazati, da je Slovenja zaradi nove vlade ogrožena, da je tik pred razpadom. Vztrajno se trudjo zamegliti sosledje in vzroke za nastanek te krize. Sindikati že iščejo razloge za splošno stavko, javni sektor se varčevanju upira in občutek imam, da vsi zahtevajo, da vlada prihrani, vendar ne na njihov račun. »Rešite državo, a sam nisem pripravljen prispevati ničesar! Naredite nemogoče!« To ni pravilno razmišljanje, pričakovati od nekoga nemogoče, je utopično. Vendar v Slovenjo in njene državljane ne izgubljam zaupanja. Vem, da imamo v sebi čut za delavnost, čut za sočloveka in da nismo zgolj hlapci. Srečujem mlade, ki uspejo navkljub birokratskim omejitvam ustanoviti nova podjetja, ustvariti delo- vna mesta, vlagati v razvoj in ne razmišljajo o selitvi v tujino. Srečujem delavce, ki so se uspeli dodatno izobraziti, se odlepiti od državnih pomoči in so začeli z novo zgodbo, z novo (samo-)zaposlitvjo. Temeljna naloga vlade, ki presega pisanje novih zakonov in kadrovske menjave v državnih podjetjih in je mnogo bolj pomembna, je povrnitev zaupanja državljanov v Slovenjo. Moramo ponovno verjeti, da plačevanje davkov koristi naši družbi, da se splača ustvarjati in da se da lepo živeti od dela svojih rok. Da so gospodarske goljufije sankcionirane in da so neplačila v gospodarstvu prej izjema kot pravilo. Drage državljanke in državljani, občanke in občani, če želimo Slovenji zares pomagati, da okreva iz te depresje, moramo opustiti svoje strahove in zaupati v Slovenjo. Ostanimo kritični, vendar konstruktivni. Vladi pa za vzpodbudo, z besedami pokojnega Pavčka: »A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.« Matevž Caserman, Predsednik OO SDS Vrhnika NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gregorjevo Naše babice so govorile, da se 12. marca ptički ženjo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Sv. Gregor je bil po juljan-skem koledarju znan kot pri-našalec luči in je godoval na prvi pomladni dan, ko je bilo navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu, in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorjanski koledar. Prav zaradi tega se je gregorjevo premaknilo na 12. marec. Gregor je zaščitnik glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorjanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. Praznik gregorjevo je ohranil bogato izročilo, ki ga dandanes obujamo na več koncih Slovenje z različnimi prireditvami. Tako na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic, imenovanih gre-gorčki, v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor luč v vodo vrže. Ta običaj ima dolgo tradicjo in sega v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor je denimo pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo. V Poljanski dolini je bilo nekoč v navadi, da se je zbrala skupinica otrok in šla od hiše do hiše ter prosila za darove. Sprevod so sestavljali ženin in nevesta ter svatje. Bili so v nošah, ženin in nevesta pa v obhajilnih oblekah. Okrašeni so bili s cvetjem rese, ženin in nevesta sta imela okrašen klobuk in ruto ter na sicer v naš potok Bela. Ohranjanje kulturne tradicje je naš prvi namen in hkrati seznanitev najmlajših in malo starejših z običajem, ki je že nekoč bogatil dogajanje na Vrhniki. V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Slovenji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke metali kose lesa z gorečim, v smolo namočenim obla-njem ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi Vrhničani. Vsi obrtniki, ki so takrat delovali na Stari cesti, so v vodo spustili gregorčka, ki je ponazarjal njihovo obrt. Pri svojem izdelovanju so bili zelo izvirni. CS| O CS| levi roki venček, svatje pa so imeli na prsih zataknjen šopek. Za darove so imeli pripravljene košare ali culice. Različni običaji kažejo na raznolikost naše pokrajine. Na Vrhniki prav tako ohranjamo običaj spuščanja gregorčkov, in Luc v vodo, v soboto, 10. marca. Delavnica izdelovanja in ocenjevanje gregorCkov, od 15.00 do 17.00, pu upokojencev Vrhnika. Spust gregorckov, od 17.30 do 18.00 ob potoku Bela hnika-Vas). Ilepših gorckov, ob 18.30. :e starosti do 12 let, Zavod Ivana [a bon za ogled animiranega filma. ^ www.iaTod-tiiiiluii.slwww.nliiillni.sl £.1 «..„„o« ^ IUW«iEIHOOCAJEV Upokoj«*! ^ HOTMMJaKE Vrtinika Letos, 10. marca 2012, bomo pripravili delavnice za otroke in starše v Domu upokojencev na Idrjski cesti od 15. do 17. ure. Naš namen je sodelovanje s starejšimi občani in seveda izdelava plovila. Mentorice bomo pripravile naravne materiale, vaša naloga pa bo, da uporabite domišljjo in inovativnost. V tem času bo prav tako potekalo ocenjevanje. Vsi, ki želite, da je vaš GrEGORČEK ocenjen, pridite med 15. in 17. uro v Dom upokojencev in strokovna ko-misja bo ocenila vaše delo. Člani komisje bodo tudi letos ocenjevali: - izvirnost - skladnost z ljudskim izročilom (če je mogoče, naj izdelek predstavlja neko obrt), - uporabo naravnih materialov (les, papir, blago, sveča - inovativnost, saj domišljja ne pozna meja. Ob 17.30 se bomo skupaj z otroki in starši pridružili osrednjemu dogajanju med Dobo-vičnikovo in Staro cesto. Tudi naše gregorčke bomo spustili v vodo. Podelitev nagrad bo potekala isti dan od 18.30 dalje ob potoku Bela, Vrhnika - Vas. Ob kapelici bo potekalo prjet-no druženje ob domači hrani in glasbi. Pridite in pridružite se nam, veselo bo. Za organizacjski odbor, TD Blagajana Lovci so nekdanji bunker Rupnikove lin^e uporabili za shrambo sladkorne pese, ki jo dnevno tros^o divjadi. Divjad pozimi Ne mraz, ljudje so ji sovražniki Vrhnika - Letošnje februarske temperature so bile več dni krepko pod ničlo. Mi se sicer lahko zavremo v debele bunde, kaj pa divjad? Branimir Mlinar iz vrhniške lovske družine pojasnjuje, da zaenkrat še ni nič kritičnega. Pravi da so divjad in divje živali na zimo dobro pripravljene, zato jim načeloma ni potrebno še dodatno pomagati. »Živali si pred zimo na-redjo debelo zalogo tolšče, nekatere celo fizično zalogo hrane, tako da se lahko z njo prebjejo čez zimske mesece.« Bolj kot mraz je problem visoka snežna odeja. Ta ne samo, da pokrje travo in drugo rastlinje ter tako prepreči živalim prehranjevanje, marveč tudi ovira živali pri hoji. »Žival zaradi snega troši več energje, to pa je že lahko problematično. Tolšča namreč zadošča za zmerno zimo, ob ekstremnih pogojih pa bi pomenilo, da bi jo živali porabile že prej.« Ravno tako se iztrošjo tudi zaradi spuščenih psov, ki preganjajo divjad sem ter tja. Divjad mora zato črpati energjo iz tolšče, s tem pa si zmanjšuje možnost za preživetje zime. »Zato apeliram na vse lastnike psov, naj dajo svoje ljubljence na povodce. Največja hrana za živali je namreč mir. Če bodo imele mir, ne bodo tekale sem ter tja in brez potrebe trošile tolšče,« pravi Mlinar. Kljub temu vrhniški lovci pozimi le ne stojjo križem rok, marveč še vedno pomagajo divjadi in divjim živalim. Hrano deljo na več krmiščih, ta pa je tudi raznolika: seno, koruza in sladkorna pesa. »V Raskovcu imamo krmišče s sladkorno peso, ki jo enkrat do dvakrat dnevno raztrese-mo po okolici. Imamo tudi avtomatsko krmilnico za žita in pa senene bale.« A slednje so zaenkrat komaj dotaknje-ne, kar kaže na dejstvo, da ima divjad še vedno dovolj hrane na gozdnih tleh. Mlinar pravi, da dobro sodelujejo tudi z gozdarji in če je potreba, jim slednji pokažejo jelke, ki jih zajeda bela ome-la, da jih posekajo živalim za hrano. Za malo divjad skrbjo tudi na barju, kjer so zanje postavili manjša krmišča s koruzo. »Na žalost je čutiti upad številčnosti male divjadi na barju, saj se ne more kosati z intenzivnim kmetjstvom. Veliko je tudi strupov, mono-kultur^ Vse to deluje negativno na populacjo živali,« še pravi Mlinar. Gašper Tominc Poskrbljeno je tudi za malo divjad na barju. Avtomatska krmilnica na sončne celice • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Stečaj IUV - država naj plača odškodnino S sklepom o preiskavi, v začetku tega leta, proti nekdanji upravi IUV, ki naj bi dne 23. 12. 2008 domnevno povzročila stečaj vodilnega proizvajalca svinjskega usnja na svetu, je bil podan utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja vodstvenih struktur v IUV. Preiskava bo ugotovila, ali je prišlo do stečaja zaradi nestrokovnega vodenja, malomarnosti ali naklepoma. Ali bo kdo ugotavljal tudi škodo, ki so jo povzročili s stečajem, je pa dru- go vprašanje. Občina Vrhnika, župan Vrhnike in občinski svet Vrhnike do tega vprašanja ne bi smeli biti ravnodušni. V trenutku, čez noč, je ostalo brez dela 600 občanov, prizadetih je toliko družin in posledično je nastala ogromna materialna škoda; zanemarljive niso niti psihološke posledice. Menim, da mi tega ni potrebno razlagati. Ali bomo stali kar križemrok in plačevali davek za škodo, ki jo je povzročila država s svojim nevestnim gospodarjenjem? Bila je namreč 80-odstotni lastnik IUV. Po navadi škodo plača tisti, ki jo je povzročil. Država ni nekaj abstraktnega, za njo stojjo ljudje, ki bi morali imeti vest, zavest in veliko mero odgovornosti. Ne vem, kakšne hipotekarne kredite so jemali in zakaj so jih uporabili, da je vse propadlo. Vrhnika je bila v preteklem obdobju zaradi kontraobveščevalne zaščite I OKBR in PZO razvojno zavrta. Leta 1972 je bil mimo Vrhnike narejen baj-pas (avtocesta), turizem je zamrl ^ Direktor Mantove si je prizadeval, da bi prišel avtokamp pod njeno okrilje, pa ni bilo dovoljeno, da ne bi bilo preveč tujcev na Vrhniki. V integracjo so mu ponujali Gradbeno podjetje Cerknica. Vrhnika se počasi prebuja. V osamosvojitveni vojni je prispevala pomemben delež, kar nam je država priznala z najvišjim priznanjem, zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenje. Sedaj smo dobili priznanje za najbolj zeleno občino v državi. Unovčimo to. Zato predlagam: Vrhnika naj od države zahteva odškodnino za nastalo škodo, ki je bila povzročena s stečajem. Ustanovi naj se delovno telo v sestavi: direktor uprave, odvetnik - Vrhničan, častni občan Vrhnike. Zadeva naj se preuči in mogoče bomo uspeli. Vid Drašček Asfaltiranje Notranjske V zadnji številki Našega časopisa je med drugim intervju s predsednikom KS Vrhnika Vas Karolom Jurjev-čičem. Med drugim je govora tudi o asfaltiranju Notranjske ceste in še ene od tamkajšnjih malih ulic. Bralec iz zapisanega dobi sliko, da je bila omenjena »mala ulica« v celoti asfaltirana iz javnega denarja, a temu ni tako. Občina je pokrila 30 % investicje, krajevna skupnost 10 %, preostalo, torej 60 %, pa spodaj podpisana. Jakob in Sonja Jeraj 6 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina m Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 -" Spoznajte Vrhniko Ali ste si že kdaj ogledali Cankarjevo spominsko hišo? Veste kje je odtis Jazonove pesti? Veste kje je na Vrhniki bival Cankar po požaru svoje rojstne hiše? Ste se že kdaj s kolesom zapeljali na barje do naravnih znamenitosti? Morda lahko na vsa zgornja vprašanja odgovorite z »da«, v kolikor pa je vmes tudi kakšen »ne«, vas vabim, da pogumno preberete članek do konca. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika bo z mesecem aprilom začel z brezplačnimi vodenimi ogledi Vrhnike in okolice. Vodenja so namenjena vsem občanom, tako »staroselcem« kot priseljencem, saj Vrhnika skriva marsikatero znamenitost, ki bo zanimiva tudi domačinom. Vodenja bodo potekala vsako prvo soboto v mesecu od aprila do oktobra, z začetkom ob 9. uri - zbirno mesto je pred TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9 (novi prizidek k telovadnici Partizan). Po Vrhniki in njeni okolici vas bodo spremljali naši izkušeni in usposobljeni vodiči, ki bodo znali povedati marsikatero anekdoto ali zanimivost. Na tej strani pa vas bomo sproti obveščali o programu in poteku vodenj. Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi^. Ivan Cankar, Aleš z Razora Ivan Cankar. Ime, ki ga Slovenci dobro poznamo. Vrhničani in okoliški prebivalci še nekoliko bolje. Vsak dan se srečujemo z istimi stavbami in kraji, kamor je zahajal tudi naš največji pisatelj. O njem vemo tako rekoč vse. Njegovo Skodelico kave smo poslušali v osnovni, romane prebirali v srednji šoli, mnogi pa smo v njem odkrili mojstra pisane besede. Vljudno vabljeni na naše prvo vodenje, na pr^eten sprehod po »Cankarjevi poti«. Ogledali si bomo Cankarjevo spominsko hišo, kjer je še danes čutiti utrip njegovega časa, njegovega življenja in besede. Pot nas nato vodi mimo hiš, kjer je po požaru stanovala Cankarjeva družina ter mimo nekaterih stavb in krajev, ki jih Cankar omenja v svojih delih. Pot traja približno tri ure zmerne hoje. Pridete torej 7. aprila ob 9. uri pred TIC Vrhnika. Zaželene pr^ave, dodatne informac^e: 01 755 10 54, TIC Vrhnika. Mar^a Zakrajšek, strokovna sodelavka za turizem Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika TmisUeiio dniiUo _ ^m ^la^g^aa tm-soo! ^ TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA vabi člane na 124. REDNI OBČNI ZBOR v torek, 13. marca 2012, ob 19. uri v Gostilni in pizzer^i Boter na Vrhniki. TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Razpis za prodajo na sejmu Vse za vrt in dom v soboto, 21. aprila 2012 Proizvajalci biohrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orod^ za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in drugih, času primernih artiklov prisrčno vabljeni, da se udeležite našega sejma. Svoje izdelke boste lahko prodajali ali pa pripravite samo promoc^sko predstavitev. Sejem bo na Sodn^skem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 13,00 evrov, najem stojnice: 7 evrov. Obratovalni čas sejma: od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem. Pričakujemo, da boste svoje izdelke na sejmu ponudili po proizvodnih cenah. Pristojbine boste plačali pooblaščeni osebi na sejmu. Pr^ave pošljite na naš naslov: TD Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (ali na elektronski naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net) do 10. aprila 2012. - P R I J A V A - VSE ZA VRT IN DOM v soboto, 21. aprila 2012 Ime in priimek: Naziv in naslov: Ponudba: Želim najeti stojnico (ustrezno obkroži): DA NE Kontaktna oseba, telefon, e-pošta: Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma VSE ZA VRT IN DOM bo pridobilo Turistično društvo Blagajana. Zato vas prosimo, da ob pr^avi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, da bi se izognili morebitnim neljubim zapletom s strani inšpekc^skih služb. Hvala in lep pozdrav! TD Blagajana Vrhnika Aisonavtelo dnevi ^^ NocnaVrhntla Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika vabi k sodelovanju pri organizaciji prireditve: * ★ ★ Carobni^ijg[onavtski dM Društva, podjetja, posamezniki in ustanove, pridružite se nam in se predstavite! KDAJ: Nedelja, 17. junij 2012, od 9. do 18. ure KJE: Športni park Vrhnika KAJ: Prireditev, namenjena družinam, po zgledu Otroškega bazarja, Dneva sonca, Čarobnega dneva ipd. ZAKAJ: Ker podpiramo ustvarjalno druženje otrok, mladih in odraslih. KDO: Društva, podjetja, ustanove, posamezniki ustvarjalci, znalci, snovalci, oblikovalci, umetniki, fotografi, moderatorji, prostovoljci ^ vsi, ki se želite predstaviti družinam. KAKO: Obiskovalcem se predstavite z: delavnico, dogodivščino, zabavnim, miselnim ali športnim tekmovanjem, spretnostnimi preizkusi, predstavo, fizikalnim poskusom, čarovnijo, akrobacijo, petjem, plesom, predstavitvijo na stojnici, prikazom veščin ali delovanja vas, vašega podjetja/društva/ustanove. Lahko pa predlagate povsem svojo idejo. Zaželena tema predstavitve so Argonavti, ni pa nujno. ROK ZA PRIJAVO: čimprej, najpozneje pa do 15. 5. 2012 INFO: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Marija Zakrajšek, T: 01 750 66 33, M: 051 660 061, E: turlzem@zavod-cankar.sl. Vstop na prireditev bo prost. Sodelovanja ne honoriramo. ^____________________________________________ Prijavnica za sodelovanje IME DRUŠTVA/PODJETJA/USTANOVE: NASLOV: KONTAKTNA OSEBA: KONTAKTNI TELEFON: E-POŠTA: OPIŠITE, KAKO SE BOSTE PREDSTAVILI? KAJ POTREBUJETE ZA PREDSTAVITEV S STRANI ORGANIZATORJA? ŠTEVILO VAŠ IH SO DELAVCEV NA PRIREDITVI: ★ ★ ★ Čarobni Argonavtski dan 8 NAŠ ČASOPIS Občina ptil Vrhnika 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^ CDkular fot □ klub Vrhnika Leto dni obstoja foto kluba Okular Te dni je Foto klub Okular Vrhnika praznoval prvo obletnico obstoja. Ob tem jubileju smo se člani zbrali na letošnjem prvem občnem zboru, na katerem smo se ozrli na naše dosedanje delo, se seznanili s finančnim poročilom za prvo leto in postavili programske temelje za letošnje leto. Dogovorili smo se tudi o višmi letne članarine, ki smo jo povišali na 30€. Čeprav letošnji program kluba še ni uradno potrjen, smo ga že pridno začeli uresničevati. V pustnem času se nas je nekaj članov odpravilo na foto izlet v Benetke, bili pa smo prisotni tudi na domačih pustnih karnevalih, v Cerknici in še kje. Na teh dogodkih je nastalo kar lepo število fotografij. Rado Krasnik, predsednik foto kluba Okular Odprtje slikarske razstave v Mali mestni galer^i V sredo osmega februarja, na slovenski kulturni praznik, je bila v Mali mestni galer^i otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Boštjana Plesničarja z naslovom 'mati, barve mi prinesite'. Odprtje je popestril igralec Aleksander Rajakovic - Sale, avtor pa je povedal nekaj besed o svojih delih in kako so nastajala. Kljub mrzlemu vremenu, se nas je zbralo kar lepo število ljubiteljev umetnosti. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so razstavo omogočili še posebno občini Vrhnika, zavodu Ivana Cankarja, podjetju Conmed, družini Arh z Nemške gore ter gosfišču Cankarjev hram za pogostitev. Rado Krasnik, predsednik foto kluba Okular »Boštjan Plesničar se na razstavi 'mati, barve mi prinesite' predstavlja s slikami malega formata, ki so v avtorjevem opusu prej ko ne redkost. Ker je tokratna razstava na Vrhniki, rojstnem mestu Ivana Cankarja, je Plesničar za naslov izbral duhovito aluz^o na znameniti stavek pisatelja. Tovrstno ironiziranje je prisotno tudi v samih delih, ki so nastala v razponu dobrega desetletja. V njih Plesničar s pomenljivimi detajli, spreminjanjem perspektive in domiselnimi naslovi dosega humorni učinek oziroma občutek nadrealizma.« Maša Ogrizek Boštjan Plesničar Vse fotografije Rado Krasnik 21. april bo prav poseben dan! Skavti stega Vrhnika 1 vas vabimo na skavtski dan, ki bo v soboto, 21. aprila 2012, v športnem parku na Vrhniki. Program, ki bo potekal od 10. do 16. ure, bo zajemal številne športne aktivnosti za vse starostne skupine. Ob pr^etnem druženju se bo mogoče preizkusiti v različnih ročnih spretnostih, prav tako pa ne bo manjkalo petja in plesa. Tekom dneva se boste lahko pobliže spoznali s skavtskim načinom življenja v naravi (postavljanje tabornega ognja in vhodne zgradbe ...) in si ogledali slike nepozabnih dogodivščin stega Vrhnika 1, možna pa bo tudi plovba s kanujem po Ljubljanici. Pridružite se nam pri aktivnem in sproščenem preživljanju pomladanskega sobotnega dne! Vstop bo prost. Vrhniški skavti Društvo invalidov Vrhnika Skladno z 22. členom Statuta društva invalidov Vrhnika s k l i c u j e m 29. redni zbor članov Društva invalidov Vrhnika v soboto, 17. marca 2012, ob 18. uri v Gostišču BAJC, Sinja Gorica, Vrhnika Po končanem uradnem delu zbora članov sledi zabava s plesom. Gradivo za zbor članov je dostopno na sedežu Društva invalidov Vrhnika, Poštna 7 b, v času uradnih ur. Pr^ave v društveni pisarni: v ponedeljek od 8. do 12. ure in v sredo od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Predsednik: Ciril Podbregar Krvodajalska akc^a V ponedeljek, 12.3 ., od 1. do 13.30, v torek, 13 .3.2012, od 1. do 13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni na izpoved osebne izkušnje z rakom dojk Predavanje bo v petek, 16. marca 2012, ob 18. uri v Osnovni šoli IC na Tržaški cesti 2, Vrhnika, vstop prost. Na voljo bosta tudi obe knjigi ga. Darje Rojec in osebni pogovor z go. Aljo Dimic. RK Vrhnika Vpis v vrtec Starše obveščamo, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2012/13. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/ Komis^a za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2012. Vrhniška košarka z izjemnimi rezultati Kljub nekajletnemu zatišju v medjih se košarka na Vrhniki še vedno razvja in ostaja priljubljen šport, kar dokazuje Košarkarski klub Vrhnika s svojimi izjemnimi rezultati. Klub deluje že vrsto let, v jeseni 2011 pa se je na skupščini kluba oblikovalo novo vodstvo. Predsedovanje je prevzel Stanko Petrič, njegov pomočnik je Andrej Smrekar, vodja trenerske ekipe je postal Vlado Bek. Trenersko ekipo sestavljajo Vlado Bek za starejše selekcje in Bojan Vaupotič ter Viktor Jurečič za mlajše. KK Vrhnika je že v prejšnjih letih posegala po zavidljivih uspehih. Tudi nekaj izredno kakovostnih igralcev je zraslo v tem majhnem, vendar zelo trmastem klubu. Tra-dic^a se nadaljuje tudi po končanju tekmovalne sezone 2010/2011. Najbolj so nas razveselili fantje letnikov 1998 in 1997 - fantje ekipe U-14. Sezono so končali na izrednem 9.-10. mestu v 1. slovenski košarkarski ligi. Fantje so s končanjem sezone v jeseni 2011 nadaljevali v tekmovanju Mini pokal Spar, ki ga je krovna organizac^a KZS organizirala prvič. Počasi in vztrajno so premagovali svoje nasprotnike in prispeli v kroglo za žreb osmih najboljših ekip v Slove-nyi. Zreb je bil naklonjen mladim košarkarjem in so za nasprotnika dobili KK Lit^a. Fantje so prvo tekmo odigrali na domačem igrišču v nedeljo, 29. januarja, ko so izgubili za 6 točk. Naslednji vikend, 5. februarja, so se fantje podali v boj za finalni turnir tekmovanja Mini pokal Spar. V Lit^i je potekala izjemna tekma, ki so jo dobili vrhniški košarkarji z rezultatom 79 : 55. Tako so si priborili vstopnico za finalni turnir, ki bo v Brežicah 18. in 19. februarja. Njihov rezultat je izjemen, saj so se tako prvič uvrstili na enega izmed finalnih turnirjev v kategor^i U-14 in barve Vrhnike ponesli med najboljše klube v Slovenci. Bravo, fantje! Tudi druge ekipe KK Vrhnika se lahko pohvalno z dobrimi rezultati. Naši najmlajši, fantje U-10, letnik 2001 in mlajši, že od začetka se- zone 2011/2012 zmagujejo tekmo za tekmo. V februarju jih čakajo še odločilni boji za vstop med osem najboljših v slovenski košarkarski ligi sezone 2011/2012. Fantje U-12 trenutno pridno trenirajo in se pripravljajo na začetek sezone, ki se bo začela v marcu 2012. Svoje delo v sezoni 2011 so opravili presenetljivo dobro, saj so zasedli 12.-16. mesto med 78 ekipami v Slovenci. Z zelo dobro košarko nas razveseljujejo tudi kadeti. V sezoni 2011/2012 nastopajo z dvema ekipama v 2. slovenski košarkarski ligi. Starejši fantje ekipe A so na 2. mestu v svoji skupini, medtem ko se mlajši, ekipa B, pridno dvigujejo na lestvici in se kale za prihodnjo sezono. Tudi mladinci so po prvem delu 2. slovenske košarkarske lige sezone 2011/2012 pristali na 1. mestu v svoji skupini. Trdo delo, veselje do športa in dober strokovni kader dajejo izjemne rezultate mladih košarkarjev na Vrhniki, kjer ima košarka dolgoletno tradic^o. Mladi in stari radi popri-mejo košarkarsko žogo in jo zalučajo na koš na vseh igriščih na Vrhniki. Vabljeni vsi fantje letnika 2004 in starejši, ki si žel^o trenirati košarko, v klub. Pridite tudi na tekme in tako spodbujajte naše mlade košarkarje. Vse infor-mac^e o tekmah in klubu najdete na spletni strani www.kkvrhnika.si. Naj bo košarka v ponos vsem Vrhničanom. Damjana Oven Medmeš Osnovna šola Ivana Cankarja Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu V torek, 7. 2. 2012, smo na naši šoli imeli kulturni dan oziroma proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju. Na ta dan je namreč umrl naš največji pesnik France Prešeren, njegova Zdravljica pa je naša himna. Zjutraj smo se vsi učenci od šestega do devetega razreda zbrali v šolski telovadnici, kjer nas je pozdravila ravnateljica Polonca Šurca Gerdina in nam namenila nekaj besed. Med drugim je povedala: »Veseli me, da vas lahko nagovorim na šolski proslavi, na kateri bomo počastili spomin na našega največjega pesnika in osebnost, ki je pomembno soustvarila slovenski narod. Jutrišnji dan, 8. februar, zato ni samo kulturni praznik, ampak tudi praznik naše domoljubne zavesti, saj smo se Slovenci kot narod izoblikovali s pomočjo kulture. Kultura je način življenja, je sprejemanje drugačnosti, spoštovanje različnosti, dopuščanje drugačnega mišljenja. Del kulture so tudi dobra vzgoja, lepo obnašanje, pr^azna beseda in uglajen način komuniciranja.« Nato smo še skupaj z učiteljico glasbe, Tanjo Avsec, zapeli himno. Sledilo je še nekaj kratkih odigranih dialogov, ki so jih pripravili učenci, ki obiskujejo izbirni predmet gledališki klub. Učenci devetega razreda so pod mentorstvom Judite Oblak zaigrali sodobno priredbo Prešernovega moža z naslovom Urška, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza. Po končanem prvem delu prireditve je sledila predstava nekoliko sodobnejšega Povodnega moža učencev dramske skupine Aqua pod vodstvom učiteljice Lidye Rajer. Prireditev se mi je zdela zelo zanimiva in poučna, saj smo tako še na drugačen, nam nekoliko bolj zabaven način spoznavali Prešernovo poezyo. Menim, da so se vsi nastopajoči zelo dobro izkazali. Po tem smo učenci sedmih in osmih razredov odšli v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali omnibus z naslovom Pariz, ljubim te! Ko smo se vrnili v šolo, smo se razdelili v skupine in reševali učne liste o filmu. Vsaka skupina je tudi dobila neko temo (npr.: najbolj žalosten film, najbolj vesel dogodek nato pa je morala na to temo napisati krajši spis. Delo po skupinah je bilo zanimivo, predvsem pa zelo zabavno, vsaj zame, ker sem si omnibus ogledala prvič v življenju. Ana Gotvajn, 8. a Prešernov dan v Vrtcu Žabica Na Prešernov dan smo v spomin na največjega slovenskega kulturnika v skupine povabili babice, da so nam brale slovenske pravljice. Babica Babica je pravljica živa, je pravljica prava, najbolj zanimiva. Kadar babica pravljice pravi, se še naša ura ustavi. Tiho, vse tiho je v naši hiši, da se le pravljico babice sliši. Zvezdice ob poslušanju pravljice Mateja in Mojca, skupina Zvezdice 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci! Pa smo dočakali pravo zimsko idilo, in to v februarju! Vem, da vsi dobro veste, da jutranji mraz škoduje ožilju in srcu in da ste se zadrževali na toplem, opoldansko sonce pa izkoristili za sprehajanje. Kljub mrazu je veliko naših upokojencev marljivo obiskovalo našo pisarno in vplačalo članarino, mnogi so se prijavili na predpustno rajanje, vsak petek gospe redno delujejo v krožku ročnih del, v počastitev kulturnega praznika smo postavili razstavo akvarelov Pavleta Mraka, ki je na ogled v času naših uradnih ur, vsak ponedeljek, sredo in petek pridno trenirajo pikado ^ Vsak petek poteka plesna delavnica, nekateri v knjižnici študirajo angleščino, drugi so obiskali predavanje, ki ga je organiziralo Društvo Kneipp na Vrhniki, plavalci so se odpravili na prvi letošnji kopalni izlet v Šmarješke Toplice, kjer so na še posebno lepo sprejeli z dobrodošlico (vroč čaj, šmarješka ajdova in bela pogača). Tudi vsi pohodniki glede na vremenske razmere prilagajajo svoje pohode. V naši pisarni je vedno zelo živahno, zato imajo gospe manj časa za posameznika. Po informacje pridite večkrat, pa boste izvedeli čim več o naših dejavnostih. Je pa zdaj pravi čas, da postanete tudi vi član ali članica našega društva, ki ponuja raznovrstne aktivnosti (druženje, izobraževanje, zabava V januarju in februarju so se sestale tudi vse komisje in pripravile predloge poročil in programe dela. Kaj napovedujemo za marec? Pobirali bomo članarino, ki je nespremenjena in znaša 11 evrov. Vplačali jo boste lahko vsako sredo in petek dopoldne in vsako sredo od 15. januarja do 31. marca tudi popoldne od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Do konca marca vabimo na ogled razstave akvarelov Pavleta Mraka v naših društvenih prostorih. Vsak petek od 13. januarja naprej bo deset zaporednih petkov bo potekala PLESNA DELAVNlCA; v februarju v mali dvorani Cankarjevega doma. V petek, 2. 3., bo delavnica odpadla zaradi zbora članov našega društva. V marcu bo še trikrat v društvenih prostorih. Člane in članice DU Vrhnika obveščamo in vabimo na zbor članov društva (občni zbor), ki bo v petek, 2. 3. 2012, v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, Lošca 1. Komisja za kulturno dejavnost pripravlja LITERARNI VEČER s pesnico Nežo Maurer, ki bo 21. marca. Več na oglasnih deskah. Kopalni izlet v marcu bo 19. 3, to je tretji ponedeljek. Pravočasno si rezervirajte sedež v avtobusu! V soboto, 24. marca, se bomo pridružili čistilni akcji Očistimo Slovenko! Vabljeni! Več na oglasnih deskah. Za DU Vrhnika: Elica Brelih Svizci v Logatcu in na Krasu Svizci, pohodniška skupina, ki združuje upokojene učitelje, vzgojitelje in drugo šolsko osebje iz štirih občin ter hodi na pohode vsak četrtek v mesecu, so leto 2011 zaključili z obiskom Logatca. Seveda nas je tudi decembra preganjal dež, a se nismo dali. Oboroženi z dežniki in vetrovkami smo se odpeljali v Logatec, kjer so nas sprejeli kolegi, pripravljeni, da nam razkažejo mesto. Da, tako je. Logatec je dobil mestne pravice leta 2006. Začeli smo pri avtobusni postaji, kjer so arheologi na prostoru, kjer je danes nogometno igrišče, našli ostanke rimskega obdobja. Odtod smo se napotili na Čevico do Tolazzjeve štirne poleg cerkve sv. Jožefa, zgrajene leta 1631. Na križišču s Tržaško cesto smo pri gosposki Škrljevi hiši občudovali litoželezni vodnjak, čez cesto pa Batičev spomenik NOB. Na začetku Napoleonovega drevoreda je Kramarjeva hiša, v kateri je leta 1797 prenočil Napoleonov general Bernadotte. Po Cankarjevi cesti smo prišli do kapele sv. Jožefa, postavljene leta 1922 v spomin na žrtve prve svetovne vojne. Na nasprotni strani, pri cerkvi sv. Nikolaja, pa stoji spomenik povojnim žrtvam. Po poti ob Logaščici, kjer je bilo nekdaj kopališče, smo prispeli do trikotne kapele, postavljene v spomin na poplavo ieta 1929. Skozi Blekovo vas smo se povzpeli še na Tabor in do cerkve sv. Križa, ki so jo postavili konec 15. stoletja v obrambo pred Turki. Nato pa nas je pot mimo Gradu, ki ga počasi obnavljajo, pripeljala do gostilne, kjer nas je čakalo nekaj presenečenj. Prvo je bilo obvestilo naše Elice, da vodenje Svizcev zaradi prezaposlenosti po 12 letih predaja kolegici Sonji. Novica nas je užaiostiia, saj nas je Elica vodila od vsega začetka. Drugo pre- senečenje pa nam je pripravila kolegica Dragica iz Logatca, ki nas je vse obdarovala z ličnimi kvačkanimi okraski za novoletna drevesca. Prvi mesec v letu 2012 nas je popeljal na Kras. Kolegica Irena z Brezovice, po poreklu Kraševka, nas je vodila po Poti devetih kalov, po kateri so pred nami hodili tudi Zimzelenčki. V središču vasi stoji spomenik padlim NOB, ki ima vse kraške arhitektonske značilnosti. Irena nas je opozorila tudi na spodmole in dve kraški jami, za kateri domnevajo, da sta služili za prebivališče jamskemu človeku in verskim obredom. Pokukali smo še v pastirsko kočo iz kamnov. Pot nas je vodila med grižami, kamnitimi zidovi, ki so jih zgradili marljivi Kraševci, ko so čistili orno zemljo, travnike in pašnike. Dan smo zaključili na turistični kmetji v Hruševici, kjer smo si privezali dušo s teranom in joto. Rada Pišler, fotografija Sonja Zalar Bizjak Zimzelenčki po Vertovčevih poteh Tudi vreme nam je pomagalo pri izvedbi pohoda, čeprav smo v Ajdovščini opazovali nevihto v Italji. Organiziran pohod po Vertovčevih poteh je vsako leto prvo nedeljo po Martinu, v čast Matji Vertovcu, duhovniku, poljudnoznanstvenemu piscu in učitelju vipavskih vinogradnikov. Po njem se imenuje tudi belo vino vrtovčan.V teh krajih sta bila takrat najpomembnejša živinoreja in vinogradništvo. Na ugodnih legah pa zdaj obnavljajo vinograde (znana je pinela), pojavljajo se sadovnjaki (ne le češnje) in tudi oljčniki. Od vasi Dolenje se pot vzpenja proti cerkvici sv. Marjete in ob poti so nahajališča fosilov numolitov, morskih ježkov, polžev in kamena jedra školjk iz geoloških dob eocena in paleocena. Na razgledni točki Nabojs je lep razgled na obrobje Vipavske doline. Pot vodi skozi zaselek Briht, kjer je zanimiva stavba krajevne skupnosti, v kateri so okrog leta 1750 občasno prebivali kartuzjani. Skozi vas Planina smo šli na preval Treš- graničarski poti v dolino. nik, kjer so tudi fosili. Spustili smo se mimo vasi Gabrje, ki je v zavetju pred burjo, v vas Potok in naprej v Šmarje, kjer je na vaškem trgu spominsko obeležje Matji Vertovcu, in naprej po asfaltni cesti do vasi Vrtovče, od koder je lep razgled na Vipavsko dolino. Spustili smo se do zaselka Tevče, malo naprej smo v gozdu videli kamen, kjer je v času Avstrje potekala meja med Kranjsko in Goriško-Gradiščansko deželo. Ob zaselku Uhanje je nahajališče zelo redkih koral iz geološke dobe terciarja. Tod je tudi zelo znana zgodba o Argonavtih, ki naj bi z Vrhnike prenesli svojo ladjo do reke Vipave in v tej vasi so jim domačini pripravili zasedo, da so se komaj rešili. Ves čas smo uživali v zimskem soncu, pot pa smo končali v manjši plohi s čudovito mavrico. Zapis : Andrej Štular , Foto: Vlado Nikolic, Joža Miklavčič Po novih poteh na Kokoš Novembra smo se Zimzelenčki ponovno odpravili čez »mejo«. Svoj pohod smo začeli v Bazovici pri spomeniku štirim bazoviškim junakom, naš cilj dneva pa je bil dobesedno pred nami - Kokoš. In tako smo jo po tržaški gmajni ali borštu naokrog mahnili do vasice Jezero in začeli uživati v pogledih, ki so se nam med še vedno žarečim rujem ponujali s same Stene nad kanjonom Glinščice. Večini je bilo marsikaj znanega in kar iskali smo točke in poti, ki smo jih v kanjonu že prehodili: obe raz-gledišči, Zgornji konec ali zgornji del vasice Boljunec, cerkvico Marja na pečeh, Comicjev spomenik, vasico Botač, železniško progo, Miljski zaliv, Tržaški zaliv, Koprski zaliv, pogledi so segali vse do Punte na koncu Pirana. Z vrha Stene je sledil spust do vasice Draga, nato pa samo še vzpon med sledovi razdejanj, ki jih povzročajo divji prašiči, vse do ceste, ki vodi v Trst. Prečili smo jo v vasici Pesek in se namenili naravnost proti Kokoši, a še prej nas je dočakala Velika groblja, od koder je lep razgled na Tržaški zaliv. Sprejela nas je prjazna Koča na Kokoši, kjer za popotnike skrbi njena čudovita oskrbnica s hčerko. Ko smo si dodobra napolnili želodčke in potešili žejo, smo se vračali po Še se spomnim, ko smo na vrhu hriba pristali, je nekdo pripomnil, kaj če bi od tod našim prjateljem lep pozdrav poslali. In tako naš pohod po šestih urah in šestih minutah pri avtobusu našega Ivana končali. Sedaj, dragi prjatelj, ko boš prebiral poročilo, boš razmišljal, kdo napisal je to sporočilo, a upam se podpisati in priimek in ime dodati: po 16.312 korakih sem še vedno Vlado Mederal. Besedilo (povzetek): Vlado Mederal, fotografija: Janez Cerk Od Vrzdenca do Vrhnike Ne, nismo zamudili pohoda Po poteh Cankarjeve matere, a na lep sončen dan, niti malo zimski, smo ubrali popolnoma enako pot kot pohodniki na štefanovo. Kar 41 se nas je odzvalo našemu prvemu letošnjemu pohodu in po prihodu na Vrzdenec, rojstnemu kraju Cankarjeve matere Neže, smo kmalu zagrizli v breg in se podali do prve kmetje v Žažarju. To ni kmetja, kar tako od muh, saj je vsem pohodnikom znana kot kmetja, kjer z veseljem postrežejo pohodnikom z domačimi dobrotami in tudi tokrat se niso izneverili. Pod taktirko gospodinje Mojce so kar štiri gene-racje Činžerjev ponujale čaj, kuhano vino, ocvirkovko, sladice ... Nihče ni odšel žejen ali lačen, za popotnico so nam poklonili še prjazen pozdrav z željo po ponovnem snidenju. Hvala vam, Činžerji, ohranite to lepo navado, o kateri bomo povedali našim znancem. Po ponovnem rahlem vzponu je pod nami zažarela vasica Žažar, morebiti pa od tod ime (zažare a), kdo ve. Le skupinski posnetek sredi vasice in že smo bili na najvišji točki našega pohoda, Gradišču (547 m). Kratek postanek, žigosanje knjižic, razgledi po bližnji in daljni okolici in že je sledil spust proti začetku Podlipske doline in nato skozi Staro Vrhniko, kjer sta nas pozdravila do nedavna oskrbnika zavetišča na Planini, neutrudna Ema in Mirko. Prečili smo tako imenovano "tankovsko cesto" in se prek Tičnice sprehodili do Sv. Trojice, kjer je bila naša "razhodnja". Besedilo (povzetek): Milan Jerman Dva mrzla pohoda Sončkov Po pretopli jeseni je zima januarja le pokazala zobe. Temperature so se spustile krepko pod ničlo, le snega v osrednji Slovenji kar ni hotelo biti. Če odštejemo temperature, vzpon na Janče med dolinama Besni-ce in Save ni bil prav nič zimski. Zjutraj nam je visoka oblačnost omogočala pogled na Juljske Alpe nad kopreno, ki je pokrivala Ljubljansko kotlino. Kasneje, na Jančah se je razgrnilo modro nebo in na njem so se zableščale Kamniško-Savinjske Alpe. Med vzponom iz Besnice smo uživali v razgledih po bližnji okolici, znani po pridelavi jagod in sadja, ter občudovali stare lesene kozolce. Mrzel veter nas je gnal naprej, v toplo zavetje planinskega doma na Jančah, kjer nas je čakala okusna obara z žganci. Siti in dobro ogreti smo se poslovili od prjaznega oskrbnika, se še enkrat razgledali, nato pa se odpravili v dolino, v Laze ob Savi. Pohodu na Korado, vrh na severu Goriških brd, smo se morali odpovedati zaradi zelo močne burje in mraza, ki sta gospodarila v Vipavski dolini. Rešitev smo poiskali v krajšem pohodu in izbrali pot iz Logatca na Vrhniko. Želja, da bi si ogledali pozabljeni železniški predor pod Naklom, se ni uresničila zaradi zaraščenosti useka in ledu. Med potjo skozi Logatec je kar nekaj ogleda vrednih znamenitosti, ki niso ušle zvedavim očem Sončkov. Čez Logaško polje je vlekel veter, ki je še povečal učinek mraza, vendar so ga topla oblačila in hitra hoja izničili. V gozdu je bilo manj vetra in dobro razpoloženi smo Sončki mrzli pohod zaključili na domači Vrhniki. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, Foto: Sonja Repnik Februarja 2012 so praznovali naši člani: Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Adolf Malavašič, Sivkina ulica, Vrhnika (1910) Jožefa Osredkar, Dom starejših občanov, Vrhnika (1914) Cirila Dobrovoljc, Dobovičnikova ulica, Vrhnika (1927) Marja Krašovec, Robova cesta, Vrhnika (1927) Franc Lampe, Strmica, Vrhnika (1927) Helena Bevc, Ob Ljubljanici, Vrhnika (1932) Anton Debeljak, Kolodvorska ulica, Vrhnika (1932) Valentina Fefer, Na Klisu, Vrhnika (1932) Vinko Strah, Dom starejših občanov, Vrhnika (1932) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. 9 10 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tržaška cesta 1,1360 VRHNIKA tel.: 01/7555-412, fax: 01/7505-158 e-pošta: zupan.obcina@vrhnika.si Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZV0-1B, 108/09) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki 1. člen (ocena stanja) 1)Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) za stanovanjsko sosesko Kralovše se je začel na podlagi Sklepa o začetku postopka, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 2/08 ter nadaljeval na podlagi novega Sklepa o začetku postopka, ki je bil objavljen v uradnem glasilu Občine Vrhnika, Naš časopis, št. 365/09. Zaradi spremembe investitorja OPPN in izbranega načrtovalca OPPN, ter zaradi delnih sprememb osnutka OPPN oz. planiranih posegov glede na prejšnja sklepa o začetku postopka, se sprejme novi sklep s spremembami in postopek priprave OPPN za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki se nadaljuje. 2) V dosedanjem postopku priprave OPPN za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki so bila opravljena naslednja dejanja: - Sprejem in objava sklepa o začetku postopka (Ur.l. RS, št. 2/2008), - Sklep o začetku postopka poslan na MOP, dne 9. 1. 2008, - Pridobljena odločba MOP, Sektor za CPVO, dne 9.6.2008, - Pripravljen osnutek OPPN, marec 2009, - Poslan poziv za pridobitev smernic, dne 2. 4. 2008, - Prejete smernice nosilcev urejanja prostora, maj - julj 2009. 2. člen (razlogi za pripravo OPPN) 1) V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis št. 4/87, 13/88, Ur.l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; v nadaljevanju prostorski p an Občine Vrhnika) je območje Kralovše opredeljeno kot stavbno zemljišče za stanovanja in spremljajoče dejavnosti (oznaka S). Območje spada v območje urejanja V3S/6, morfološka enota 1B/2, kjer so predvidena kolektivna stanovanja (blokovna gradnja) in strnjena pozidava. Območje je predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 2) Pobudo za pripravo in sprejem OPPN za stanovanjsko sosesko Kra-lovše na Vrhniki je podal investitor PV Naložbe d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana. 3) Pobuda je bila podana, ker želi investitor na obravnavanem območju zgraditi stanovanjske bloke z vso potrebno infrastrukturo. 3. člen (območje OPPN) 1) Območje za stanovanjsko sosesko Kralovše se nahaja med novozgrajeno stanovanjsko sosesko Zlatica, stanovanjskimi in gospodarskimi objekti ob regionalni cesti Ljubljana - Vrhnika, Kovinarsko Vrhnika in traso opuščene železniške proge. Območje je trenutno v rabi kot barjanski travnik. 2) Območje urejanja obsega zemljišči z parcelnima št. 2700/2 in 2704/6 k.o. Vrhnika. Območje se v fazi priprave prostorskega akta lahko spremeni. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec, ki ga izbere investitor. 2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - prostorskega plana Občine Vrhnika, - odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica (Ur.l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis št. 319/05, 330/06, 354/08, 362/09), - odloka o občinskem lokacjskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrjski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05), - Odloka o občinskem lokacjskem načrtu za trgovino z živili »Hofer« na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07), - Investicjskih namer investitorja OPPN, - Smernic nosilcev urejanja prostora. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 5. člen (program opremljanja) 1) Osnutek programa opremljanja se pripravi na podlagi dopolnjenega osnutka OPPN. Predlog programa opremljanja se pripravi na podlagi usklajenega predloga OPPN ter sprejme kot priloga akta. 2) Izdelovalca programa opremljanja izbere Občina Vrhnika, stroške izdelave pa krje investitor OPPN. 6. člen (okvirni roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. člena do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in sicer v naslednjih fazah: FAZA - osnutek OPPN OKVIRNI ROKI marec 2012 - pridobitev smernic (noveliranje) izdelava strokovnih podlag in dopolnjenega osnutka OPPN april -maj 2012 javna razgrnitev in javna obravnava priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti jun^j 2012 september 2012, 30 dni _oktober 2012 - priprava predloga OPPN november 2012 pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora december 2012 priprava usklajenega predloga OPPN odboru in občinskemu svetu v sprejem_januar 2013 - sprejem OPPN z odlokom in objava februar 2013 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se svetu Krajevne skupnosti Vrhnika - Breg. 7. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki so podali smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: - Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana - Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana - Agencja RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana - Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) - Elektro Ljubljana d.d., Distribucjska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana - Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana - JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika - Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika - drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN, stroške smernic, mnenj in objav ter programa opremljanja zagotavlja investitor, ki je podjetje PV Naložbe d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana 9. člen (objava) 1) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. 2) S tem sklepom se nadomesti sklep o začetku postopka, ki je bil objavljen v uradnih objavah glasila Naš časopis, št. 365/09. St: 3505 - 14 / 2011 (5-01) Vrhnika, dne 23. 2. 2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. Nova publikac^'a Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pravkar izdal novo publikacijo z naslovom »Pojdimo na izlet - Zahodno Ljubljansko barje s hribovitim zaledjem«. V tej žepni izdaji knjižice vas na 40 straneh vabimo na izlete po Vrhniki in petih okoliških občinah: Borovnici, Brezovici, Horjulu, Do-brovi-Polhovem Gradcu in Log-Dragomeru. Na zadnjih straneh so objavljeni tudi vsi gostinski in nastanitveni objekti ter prireditve v navedenih občinah. Gre za prvi tovrsten projekt na tem območju, v katerem so se občine povezale in je dober obet za sodelovanje tudi v prihodnje. Vsekakor lepo vabljeni, da pridete po svoj izvod knjižice v TIC Vrhnika. Publikacja je brezplačna, v slovenskem jeziku, natisnjena v nakladi 20.000 izvodov, preko LAS Barje z zaledjem pa se je projekt sofinanciral iz programa LEADER. Stanovanjska zadruga Vrhnika z.o.o. Stara cesta 2a 1360 Vrhnika išče novega sodelavca za delo: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJO Od kandidata pričakujemo: - najmanj srednjo izobrazbo ekonomske smeri - zaželene triletne delovne izkušnje - poznavanje davčne zakonodaje in SRS - računalniško pismenost Nudimo: - dinamično in odgovorno delo v dobro organiziranem in urejenem okolju - strokovno izpopolnjevanje - delovno razmerje za nedoločen čas - 3-mesečno poskusno delo. Informacje na tel.: 01/750-21-44 g. Guzelj Prjave sprejemamo do najkasneje dne 09.03.2012 na naslov: STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o., Stara ce-sta.2a, 1360 VRHNIKA oz. po elektronski pošti: andrej.guze-lj@szvrhnika.si Imejmo radi svoje kosti Pomen pravočasnega odkrivanja osteoporoze Osteoporoza je v zadnjih letih dobila veliko moč. Ne samo kot obolenje, ki prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega, pač pa kot tista bolezen, ki je farmacevtske družbe spodbudila k iskanju pravega, učinkovitega zdravila. Na nedavni okrogli mizi z naslovom »Kako se zaščititi pred zlomi?« so o osteoporozi, tihem ub^alcu, ki močno načenja kakovost življenja, spregovorili priznani slovenski strokovnjaki - endokri-nologa prof. dr. Janez Preželj in doc. dr. Tomaž Kocjan ter predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovence Duša Hlade Zore, dr. med. Zdrava prehrana z veliko vitamina D in redno gibanje Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Za zdrave, močne kosti je pomembno uživanje zdrave, uravnotežene prehrane z veliko vitamina D in kalcja ter redna telovadba, je poudarila dr. Duša Hlade Zore. »Verjamem v koristnost gibanja in pravilne prehrane, verjamem v vitamin D, a osteoporoze samo s pravilno prehrano in telovadbo ne moremo preprečiti, lahko jo le premaknemo v kasnejše življenjsko obdobje.« Osteoporoza, opredeljena kot stanje zmanjšane mineralne kostne gostote, običajno poteka brez kliničnih znakov in je lahko povsem nema bolezen. Gre za kronično obolenje, ki se ga ugotovi šele ob prvem zlomu. »Zato je zelo pomembna preventiva ter pravočasen pregled pri zdravniku,« je poudaril prof. dr. Janez Preželj ter dodal, da so Slovenke, kar se tiče osteoporoze, med najbolj ozaveščenimi v Evropi. »Zenske so sprejele merjenje kostne gostote kot del rednih pregledov, zavedajo se pomena zdrave prehrane. Še posebej mlajše, aktivne ženske se zavedajo težav in pogosteje prihajajo na preglede merjenja mineralne kostne gostote, tako da je ta subpopulacja relativno dobro presejana. Manj pogosto se za preglede odločajo starejši ljudje, ki bi bili za to še bolj primerni,« je dejal Preželj. »A mnogi si tovrstnih preiskav ne morejo privoščiti, zato smo si že v preteklosti skupaj z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenje prizadevali, da bi zavarovalnice pokrile merjenja kostne gostote za bolj tvegane skupine ljudi od določene starosti dalje. A zaenkrat glede tega še ni dogovora.« Prof. dr. Preželj je ob tem še opozoril, da je ob odsotnosti določenih dejavnikov tveganja čas za prvo merjenje kostne gostote ob vstopu v menopavzo, da dobjo ženske izhodno vrednost, kolikšna je njihova kostna gostota, merjenje se nato ponovi čez nekaj let in tako se dobi ocena, kako hitro le-ta pada, ne samo trenutno zatečeno stanje. Tudi on je poudaril, da zdravilsko zdravljenje brez zdravega življenjskega sloga in opustitve negativnih razvad, kot sta kajenje in premalo gibanja, ne more prinesti uspeha. Nad krhke kosti z biološkimi zdravili Osteoporozo so dolgo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena. Odkar vemo, da zlomi zaradi osteoporoze negativno vplivajo na umrljivost in obolevnost miljonov bolnikov po vsem svetu, pa se je odnos do te bolezni spremenil. V zadnjih letih smo tako priča velikemu napredku v zdravljenju osteoporoze. Velik korak naprej na področju zdravljenja oste-oporoze predstavljajo biološka zdravila, ki prinašajo velik preobrat in celo novo upanje. Od maja 2011 je tudi na slovenskem trgu na voljo prvo biološko zdravilo za zdravljenje osteoporoze, ki ga bolniki dobjo v obliki podkožne injekcje, in sicer le dvakrat letno. To zelo olajša zdravljenje, saj je, kot pri vseh kroničnih boleznih, redno jemanje zdravil ključnega pomena za uspeh. Le tako je namreč zagotovljena enakomerna raven zdravila v krvi. Biološko zdravilo lahko predpisujejo splošni, družinski zdravniki. Doc. dr. Tomaž Kocjan je predstavil izsledke dosedanjega jemanja biološkega zdravila v Slovenji ter izkušnje osteoporoznih bolnic z njim: »Bolnice, s katerimi se srečujem, so zelo dobro obveščene o novem zdravilu, pogosto celo same predlagajo, da bi ga jemale, saj je jemanje izredno preprosto. Prejmejo ga namreč prek podkožne injekcje dvakrat letno, kar predstavlja bistveno spremembo v primerjavi z bisfosfonati, ki jih je treba jemati dnevno ali mesečno.« Po Kocjanovih ocenah imajo trenutno v Slovenji biološka zdravila za zdravljenje osteoporoze 7- do 8-odstotni tržni delež. Slabost bisfosfonatov je nizka stopnja resorpcje v telesu. Le en odstotek tablete, ki jo zaužje bolnik, se namreč v telesu dejansko absorbira. Tudi način jemanja teh zdravil je zahteven - treba jih je jemati v pokončnem položaju, z veliko vode in na tešče -, pa tudi kar nekaj stranskih učinkov imajo, predvsem na požiralnik in zgornja prebavila. Nove smernice na področju osteoporoznega zdravljenja V letošnjem letu bodo predstavljene nove smernice na področju osteoporoznega zdravljenja, ki bodo v obravnavo osteoporoze vnesle pravo revolucjo, je prepričan dr. Kocjan. Trenutno je glavna metoda za postavljanje diagnoze osteoporoze merjenje z napravo DXA, ki meri mineralno kostno gostoto. Ta je pomemben dejavnik, a nikakor ne edini. Z novim orodjem FRAX, ki bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so starost, družinska anamneza posameznika in telesna teža, pa bo mogoče izračunati verjetnost za osteoporoz-ni zlom posameznika v naslednjih desetih letih. »Nove smernice bodo omogočile zdravljenje osteoporoze tudi brez meritev DXA. Če bo tveganje po FRAX-u visoko, se bo zdravnik že lahko odločil za zdravljenje in meritve DXA naredil le za spremljanje bolezni,« je razložil dr. Kocjan. Rast tržnega deleža bioloških zdravil Leta 2008 so imeli bisfosfonati na področju zdravljenja osteoporoze 70-odstotni tržni delež. Desetletne svetovne projekcje strokovnjakov pa kažejo, da naj bi se do leta 2018 ta delež zmanjšal na 30 odstotkov, in sicer na račun drugih zdravil za zdravljenje osteoporoze z bolj prijaznimi načini jemanja in bolj sofisticiranimi načini delovanja. 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 11 Proračun je dobil zeleno luč Borovnica, 30. januar 2012 - Borovniški svetniki so na prvi seji v letošnjem letu obravnavali dvanajst točk od predvidenih trinajstih. Znova so dvignili roke za umik poimenovanja ulice z dnevnega reda, so pa obravnavali proračun za leto 2012 in ga tudi potrdili. Soglašali so še z izstopom Logatca iz MIRED-a ter med drugim sprejeli letna programa športa in ljubiteljske kulturne dejavnosti. Januarska seja v Borovnici se je po dolgi razpra- skladu z usmeritvami ministrstva za finance in vi še pred prvo točko dnevnega reda nadaljevala precej hitreje, kot je kazalo na začetku. Tudi tokrat se je pestra polemična razprava odvila ob vprašanju uvrstitve točke poimenovanje nove u ice na dnevni red. Če so svetniki na decembrski seji dvignili roke za umik omenjene točke zato, ker Kraški zidar še ni izpolnil pogodbenih obveznosti, in sklenili, da bodo o ulici glasovali, ko bo podpisan aneks, so tokrat zahtevali umik točke zaradi sklenitve slabega aneksa. Občina Borovnica je z Orbitalom, investitorjem blokovskega naselja v Borovnici, podpisala in uskladila aneks, ki podaljšuje roke gradnje komunalne opreme za šest mesecev in vsebuje še preostale obveznosti, ni pa v njem opredeljenih finančnih obveznosti. Zato so nekateri svetniki menili, da aneks, ki je bil podpisan z Orbiralom, ni dober. Po mnenju nekaterih svetnikov gre le za legali-zac^o zamika dokončanja gradnje borovniških blokov. Zagovorniki umika točke so še menili, da bi pri podpisu aneksa morali sodelovati tako civilna iniciativa in svetniki kot stanovanjski sklad ter Kraški zidar oziroma Orbital. Zaradi tega je večina svetnikov glasovala, da se točka z dnevnega reda umakne. Proračun je pod streho Tega je, skupaj z amandmaji, podprlo dvanajst svetnikov, eden pa je bil proti. Proračun za leto 2012 je sicer nekoliko drugačen kot predlog proračuna, ki je bil predstavljen decembra, saj so na občini v času javne obravnave prejeli kar nekaj pripomb, ki so jih deloma upoštevali, proračun pa se je nekoliko spremenil tudi zaradi petih vloženih amandmajev. Tako kot običajno je proračun pripravljen v usklajen z zakonodajo, sestavljen pa je iz splošnega in posebnega dela ter načrta razvojnih programov. V proračunu je predvidenih dobre tri mil^one in pol prihodkov ter približno prav toliko odhodkov, zadolževali pa se v letošnjem letu za zdaj ne bodo. V času javne obravnave so prejeli štirinajst pripomb, med katerimi so jih upoštevali pet - šoli so odobrili višja sredstva za subvencioniranje šole v naravi, TVD Partizan so odobrili deset tisočakov zaradi dodatnih del pri obnovi fasade, odobrili so sredstva za sofinanciranje morebitnega prekopa posmrtnih ostankov žrtev iz medvojnega množičnega grobišča Krimska jama, odobrili nekaj denarja za sofinanciranje parkirišča v Peklu ter zmanjšali sredstva za izdelavo občinske spletne strani. Poleg tega so na občinski seji svetniki podprli vseh pet predlaganih amandmajev. Strinjali so se, da Fenolitu ne bodo prodajali zemljišča, temveč se bodo z njim dogovorili za menjavo, PGD Brezovica pri Borovnici so odobrili 20.000 evrov za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila, se strinjali s povišanjem sredstev za označevanje poti in kažipote, odobrili nekoliko več sredstev borovniškemu turističnemu društvu ter odobrili višja sredstva za šport v društvih. V načrtu je rekonstrukc^a lokalnih cest Pokojiš-če, Stara proga, Liko, Pako in Dražica, v proračunu so predvidena sredstva za zbirni center za odpadke, za novogradnjo vodovoda v Ohonici, rekonstrukc^o in adaptac^o vodovoda na Gradišnikovi ulici ter vodovoda Stara postaja-Cesta na Grič, za kanalizac^sko dokumentac^o in kataster greznic. Investirali bodo tudi v ureditev starega dela pokopališča, v proračunu so še sredstva za novo fasado in menjavo kritine na Zdravstveni postaji v Borovnici, sredstva za obnovo stebra ter sofinanciranje dveh gasilskih vozil. Med drugim bodo obnovili tudi vrtec na Bregu. Sicer pa so v proračunu predvideni tudi tekoči odhodki in transferji za izobraževanje, šport, kulturo, zdravstvo, socialno varstvo, intervenc^ske programe, delovanje občine ter med drugim še za vzdrževanje infrastrukture. Poleg proračuna je svet potrdil letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter kadrovski načrt, ki za leto 2012 predvideva dve novi zaposlitvi in ukinitev enega delovnega mesta. Poleg župana bo v občinski upravi po novem zaposlenih šest javnih uslužbencev. Logatec bo aprila izstopil iz MIRED-a V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu (MIRED) bo od 1. aprila dalje še šest občin: Borovnica, Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Brezovica, občina Logatec pa bo iz te službe izstopila in ustanovila svojo. Občine so se strinjale, da bo Logatec prevzel zaposlitev enega medobčinskega redarja, do izstopa pa bo še naprej zagotavljal dobrih 22 odstotkov sredstev za skupno upravo te službe. Sprejeli so dva letna programa Letni program ljubiteljske kulturne dejavnosti bo služil kot podlaga za razpis za izbiro izvajalcev in sofinanciranje programov. V proračunu je za razpis predvidenih 20.350 evrov, 15.740 evrov bodo namenili dejavnosti kulturnih društev, preostala sredstva pa za sofinanciranje programov in projektov v kulturi, stroške uporabe šolskih objektov za vaje in prireditve, udeležbe na rev^ah in tekmovanjih ter za strokovno izpopolnjevanje kadrov v kulturnih društvih. Letni program športa pa predvideva sredstva v višini 46.100 evrov; sofinancirani bodo športna vzgoja otrok in mladine, športnorekreativni programi, športne prireditve, v letnem programu pa so predvidena še sredstva za delovanje društev ter športne objekte in opremo. Cene storitev javne službe pogrebov in pokopališke dejavnost ostajajo enake Svetniki so bili soglasni tudi pri potrditvi cen storitev službe pogrebne in pokopališke dejavnosti za pokopališče v Borovnici. Cene ostajajo na istem nivoju kot do zdaj, dodali so le nekatere nove storitve, kot so nakup in najem žarnega groba ter uporaba vežice. Nakup žarnega groba tako stane 888 evrov, nakup žarne niše 480 evrov, za najemnino groba pa boste odšteli od 15,60 do 36 evrov. Sicer pa vam bodo zaračunali tudi uporabo vežice; v poletni tarifi bo dan najema stal 42 evrov, v zimski tarifi pa 54 evrov. Enkratna denarna pomoč novorojencem ^ Občinski svetniki so na seji potrdili še nekoliko višjo enkratno denarno pomoč novorojencem - ta bo po novem znašala kar 400 evrov, kar je precej več kot v sosednjih občinah. Ob rojstvu otroka pa bodo tako kot do zdaj družini podarili knjigo, ki obravnava različna vprašanja v zvezi z novorojenčki. Upravičenec do denarne pomoči je eden od staršev novorojenca, če sta oba z otrokom državljana Republike Slovence in imata v času rojstva stalno prebivališče na območju Občine Borovnica ter tu tudi dejansko bivata. Novost v sklepu je določilo, da se pomoč lahko vrne, in sicer če se izkaže, da je nekdo prejel pomoč na podlagi navedbe neresničnih podatkov. Svetniki so potrdili tudi spremenjeni in dopolnjeni predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika; po novem bo zaradi lažjega izvajanja določb odlokov mandat članov sveta zavoda zdravstvenega doma vezan na mandat občinskega sveta. Starim članom sveta zavoda bo mandat prenehal v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. Svet je potrdil še osnutek pravilnika o sofinanciranju turističnih društev in pravilnik o porabi sredstev za protokolarne izdatke in reprezentanco ter sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra. Vesna Erjavec Še zadnja ponovitev komed^e Slikar na vasi (Tone Partljič, priredba Slavica Marta Ošaben) v soboto, 10. marca 2012, ob 19. uri v Osnovni šoli Borovnica Komed^a pripoveduje o dogajanju na podeželju. V vas pride slikar, ki si poleg slikanja želi pr^etnega druženja s predsednico kulturnega društva. Dobri vaščani mu prostor najdejo kar v kulturnem domu, kjer je shajališče vseh, tudi tistih, ki radi okušajo dobrote vinske kleti in včasih pozabno na svojo vas in svoj prispevek v njej. Vas ne bila vas, če ne bi bilo »farovške kuharce,« ki poskrbi, da novice hitro potujejo po vasi. Stvari se zapletejo, ko od slikarja vsi zahtevajo nove in nove usluge: fresko na kulturnem domu, poslikano kapelico, nove etikete, akte ^ Komed^a je ogledalo vse prevečkrat sprti skupnosti in v svojem groteskno-komičnem koncu pokaže, da je pripadnost skupnosti, društvu, kraju zelo pomemben element v našem življenju. Mi Vas čakamo, da se skupaj poveselimo. Vljudno vabljeni na ponovitev komed^e. Verjemite, ne bo Vam žal, ker bomo igrali samo za Vas in se veselimo srečanja z Vami. Kulturno društvo Borovnica Gledališča skupina ŠOTA Vabilo Ob spominskem dnevu Občine Borovnica, ob 70. obletnici poboja žrtev preserskega procesa, vas vabimo na spominsko slovesnost. Slovesnost bo v soboto, 10. marca 2012, ob 15. uri v Gramozni jami v Ljubljani. Odhod avtobusa bo ob 14. uri z avtobusne postaje pri Trgovini Kocka. Občina Borovnica Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Čistilna akcya v Borovnici »Očistimo Slovenko 2012« 24. marca 2012 bo v okviru akc^e »Očistimo Slovenko 2012« potekala tradicionalna borovniška čistilna akc^a. Zbor za udeležence bo ob 8h pred stavbo Občine Borovnica, kjer boste prejeli vreče, rokavice in malice. Akc^o organizira Občina Borovnica, koordinator pa je Turistično društvo Borovnica. Še posebej v primeru večjih skupin je zaželena predhodna prhava. Več informac^ na 031 774 574 (Uroš Jelovšek). Društvo ženski pevski zbor TONJA iz Borovnice vabi na Rev^'o borovniških pevskih zborov. Srečanje pevk in pevcev različnih generac^ bo v nedeljo, ^ 11. marca 2012, ob 18. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Dragi pr^atelji zborovskega petja, pridite in ob lepi pesmi v dobri družbi preživite pr^etno nedeljsko popoldne! v Društvo ZPZ Tonja Krvodajalska akc^a V ponedeljek, 12.3 ., od 1. do 13.30, v torek, 13 .3.2012, od 1. do 13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni na izpoved osebne izkušnje z rakom dojk Predavanje bo v petek, 16. marca 2012, ob 18. uri v Osnovni šoli IC na Tržaški cesti 2, Vrhnika, vstop prost. Na voljo bosta tudi obe knjigi ga. Darje Rojec in osebni pogovor z go. Aljo Dimic. RK Vrhnika Društvo ženski pevski zbor Tonja iz Borovnice vabi na muzikal TOPSHIT v izvedbi Mjuzikalcev, ki bo v nedeljo, 25. 3. 2012, ob 17. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Mentor in režiser: Michael Green Alujevič IGRAJO: Tomi Bušinoski, Petra Čebulj, Vita Gabor, Nejc Lisjak, Jožica Rupar, Maja Ana-Mar^a Suhoveršnik Pianist: Urban Ulrych Topshit musical je produkt intenzivnih šestdnevnih gledaliških delavnic muzikala, ki so pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekale lani v Izoli. Mjuzikalci so v izjemno glasbeno predstavo Topshit združili komično vsebino z nekaterimi najbolj znanimi pesmimi iz svetovne zakladnice muzikalov. VABLJENI! 12 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si « Kulturni praznik je minil v znamenju Prešernove poezije. Skupina Prizma je zbrane popeljala v sedemdeseta in osemdeseta leta. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku Preplet poez^'e in spominov Borovnica, 7. februar - Na predvečer kulturnega praznika so se našega največjega poeta spomnili tudi v Borovnici, kjer so v tamkajšnji osnovni šoli pripravili večer Prešernove poezje ter venček pesmi skupine Prizma. Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je potekala v večnamenskem prostoru borovniške osnovne šole so nastopajoči besede prelili skozi poezjo in pesem. Kot je že navada ob kulturnih proslavah zadnjih let, je tudi tokrat prireditev namesto z govorom, župan Ocepek otvoril kar z recitacjo Zdravljice. Za njim so na oder stopili še ostali borovniški reci-tatorji, ki so zbrane popeljali v svet Prešernove poezje. Od 7. gazele, kjer je poet izrazil ljubezen, ki je polna nežnega upanja in neskončne samozavesti, Slodaške, pa do Dohtarja. Recita-torji so nadaljevali z Ukazi ter hudomušno dialoško pesmjo Od železne ceste s katero je na svoj način Prešeren pozdravil prihod čudesa tedanje tehnike - železnice, zaključili so z romanco iz Prešernovega mladostnega pesniškega obdobja - Učenec. Prebiranje poezje so prepletli z nastopom skupine Prizma, ki je obiskovalce popeljala nazaj v sedemdeseta in osemdeseta leta. Na odru smo prisluhnili delu Prizme, ki se je rodila davnega leta 1974. Na klaviaturah Francju Čelharju, vokali-stu Vladimirju Mljaču, ki jima je pomagal Matjaž Švagelj. S prepevanjem je Prizma, ki je nastopala na številnih festivalih, uspehe žela na Melodjah morja in sonca, zaključila leta 1987. Leta 2010 pa so se ob koncertu znanih skupin iz 60. in 70. let ponovno sešli in od takrat večkrat nastopajo po Slovenji. Vesna Erjavec Zahvala Borovničanom Najlepša hvala Ruži Kermavner, Manci Podlesnik, Mileni Je-rele, Mari Zrimšek in Anici Trček za darovano volno, iz katere smo spletli volnena oblačila za invalidno mladino v zavodu Stara Gora pri Novi Gorici. Zahvala tudi Dragici Javornik za darovana oblačila. Moja sestra Kristina Jerše je ročno spletla 200 parov copat, nogavic, šalov in kap. Z možem pa sva iz volne spletla 60 brezrokavnikov - mož je pletel, sama sem šivala, pomagala pa je tudi hčerka Saša. Vsem se zahvaljujem spodaj podpisana, v imenu predstojnika bolnišnice za invalidno mladino Stara Gora pri Novi Gorici pa tudi dr. Jurj Karapandža in zdravstveno osebje. Hvala, pomagali smo nemočnim in najšibkejšim. Ana Gantar, Borovnica Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Borovniščica zamrznila Sneg se je letos prav vztrajno izogibal borovniške doline, četudi so ga v vseh sosednjih krajih prav na debelo kidali. Se nam pa ni izognil strupen sibirski mraz, ki je, v tem letnem času sicer leno, Borovniščico spremenil v veliko drsališče. Nove turistične publikac^e V organizacji Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika je v nakladi 20.000 izvodov januarja 2012 izšel turistični vodič z naslovom »Pojdimo na izlet. Zahodno Ljubljansko barje s hribovitim zaledjem.« Vsebino so oblikovali tudi člani Turističnega društva Borovnica in sicer so pripravili opis, fotografije ter potek dveh pešpoti in kolesarskih poti po občini Borovnica na 4 straneh (od 40). Prva je »Pot Josipa Cirila Oblaka« skozi sotesko Pekel na Pokojišče, druga pa »Žalost-nogorska romarska pot«, ki poteka po trasi stare železniške proge od Borovnice do Preserja. Poti sta zasnovani tako, da popotniki in turisti vidjo maksimalno število borovniških naravnih in kulturnih znamenitosti, obenem pa nakazujeta naravno povezanost borovniške občine s sosednjima občinama Vrhniko in Brezovico. Predstavljena je še gostinska ponudba občine ter tradicionalne prireditve širšega pomena, katerim je posvečena tudi posebna stran v brošuri. Brošure z ovitki dobite zastonj na borovniški občini. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje pa je v nakladi 7000 izvodov januarja 2012 izdal izletniško karto »Ljubljansko barje«, v merilu 1:30.000, pri čemer gre za dopolnjeno verzjo podobnega zemljevida iz leta 2006. Ker zemljevid vključuje tudi ozemlje občine Borovnica, je bil le ta podan v recenzjo članom Turističnega društva Borovnica. Popravljene in dopolnjene so bile trase kolesarskih poti in pešpoti, dodane pa številne naravne in kulturne znamenitosti. Na hrbtni strani sta predstavjena borovniški steber viadukta in soteska Pekel. Zemljevide dobite na sedežu Krajinskega parka v Notranjih goricah. Obiskali nas bodo učenci iz treh držav V okviru evropskega projekta Comenius, v katerega sta vključena tudi borovniška osnovna šola in vrtec, bodo, kot smo napovedali že lansko leto, konec marca Borovnico obiskali učenci in učitelji iz partnerskih šol: Suceava in Vatra Dornei v Romunji, Ankara v Turčji, Cadiz v Španji. K nam prispejo v nedeljo, 25. marca popoldne. Španci in Turki bodo nastanjeni pri družinah borovniških učencev, medtem ko bodo Romuni nastanjeni v hotelu. Na našem koncu se bodo mudili do petka, 30. marca, njihov urnik pa bo predvsem deloven. V ponedeljek dopoldne bo potekala svečana otvoritev srečanja, ogled šole in vrtca, hospitacje v šoli in/ali vrtcu, popoldne pa voden ogled Borovnice ter za zaključek »Slovenski večer« (družabno srečanje s slovensko tradicionalno glasbo in hrano). V torek se bodo preskusili v kulinariki, saj bodo pripravljali tradicionalno slovensko kosilo, hospitirali v šoli in/ali vrtcu, nakar se bodo odpravili z vlakom na ogled naše prestolnice. V sredo jih čaka celodnevni izlet po Slovenji. V četrtek bodo znova angažirani v borovniški šoli, priredili jim bodo tudi športne Igre brez meja, popoldne pa bo sproščeno ob pizzi in spomladanskem plesu. V dopoldanskih petkovih urah pa se bodo vrnili domov. Šolsko vodstvo na občane naslavlja prjazen apel, naj bodo do naših gostov karseda gostoljubni in jim v primeru potrebe skušajo pomagati po najboljših močeh. Nenazadnje bo njihova izkušnja s pre-bivaki naše doline tisti temeljni vtis o Slovenji, ki ga bodo ponesli nazaj v svoje domače kraje. Vabljeni ste tudi na vse prireditve odprtega značaja, ki jih bodo v tem tednu pripravili v šoli. Damjan Debevec, Foto: razni viri Na sliki so iz leve proti desni: Saša Mevec, predsednica društva, Ciril Kos, častni predsednik, Vilijem Mevec, častni poveljnik in Jože Pa čič, poveljnik PGD Borovnica, (foto: Peter Žitko) Brez Bogomirja Pelka bi bili gasilski sre-čelovi bolj borni. Borovniški gasilci počastili bivšega predsednika in poveljnika Z lansko spremembo vodstva PGD Borovnica so se nekatere reči v društvu dobesedno »postavile na glavo«. Ena izmed teh je gotovo dobrodošla preureditev prostora ob zadnjem občnem zboru, 3. februarja letos, ko se je predsedstvo zbora vendarle preselilo izpred vhodnih in straniščnih vrat na drugo stran dvorane. Na tokratnem zboru so tudi spremenili statut (pridobitne-nepridobitne dejavnosti, starostna meja volilne pravice, spremembe upravnega odbora^), sprejeli pravilnike o organizacji poslovanja, finančno-materialnem poslovanju in disciplinskem postopku, za delegata na občnem zboru GZ Vrhnika pa imenovali predsednico in poveljnika društva. Predsednica Saša Mevec je v poročilu za leto 2011 izpostavila menjavo vodstva, prevzem »Varuha«, prvo veselico po 6-ih letih, novo asfaltno parkirišče, društveni piknik, novoletno tombolo, udeležbo na tekmovanjih, izobraževanjih, posvetih, varovanje borovniških prireditev, sejo upravnega odbora GZS, ki je junja potekala v naši občini, dobro meddruštveno sodelovanje, obisk otrok iz vrtca, uspešno prodajo koledarjev, blagoslov vozil, prenovljeno spletno stran in začetek urejanja arhiva. »Kombinacja zagnane mladine in izkušenj starejših je zagotovo recept za dobro delovanje našega društva,« je še poudarila Mevčeva. Poročilo o operativi je podal kar bivši poveljnik in gospodar doma Vili Mevec, in sicer so lani intervenirali pri osmih (predvsem železniških) požarih, poplavah v osnovni šoli in domovih, čistili odtoke, odstranjevali so osja gnezda, iskali pogrešano osebo v okolici Brezovice, ogroženim občanom pa v sušnem obdobju navozili za 150 m3 vode. Izpeljali ali udeležili so se tudi več vaj v Borovnici in okolici, na tekmovanjih iz orientacje so dosegli prvo in drugo mesto, gasilskem kvizu drugo in tretje mesto, veterani so kar trikrat prinesli domov zlato, iz Preddvora pa so spretni vozniki prinesli zlato in srebro. O uspehih mladine je še naknadno spregovoril mentor Domen Debevec. Trenutno finančno stanje društva se giblje na krepkih 10-ih tisočakih, ki pa jih menda še vedno bremeni skorajda sorazmerno visok dolg, ki je nastal ob nakupu »Varuha«, kar pomeni določen hendikep pri zbiranju lastnih sredstev za nakup novega moštvenega vozila. Zbor sta nagovorila tudi župan Andrej Ocepek in poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc. Slednji je spomnil na prvo gasilsko olimpjado letos, srečanje mladih iz Slovenje in Hrvaške v Loški dolini, dodal, da bo iz sredstev prodaje gasilske znamke letos vsako društvo prejelo po dve obleki, opozoril pa je na nova ostrejša določila glede kršenja prometnih predpisov, pri katerih lahko pride tudi do zasega gasilskega vozila. V letošnjem letu gasilci načrtujejo ude- ležbo na številnih vajah, tekmovanjih in izobraževanjih kot tudi občinskih prireditvah, vseslovenski čistilni akcji, izdajo koledarja s starimi fotografijami, dodelavo spletne strani, izvedbo veselice in kulturne prireditve, preureditev sejne sobe in izdelavo podesta za priznanja, namestitev strelovoda, njihova velika želja (in potreba) pa je nakup prikolice in novega moštvenega vozila. Redni občni zbor se je zaključil s počas-titvjo bivšega predsednika Cirila Kosa in poveljnika Viljema Mevca s častnima funkcjama ter več priznanji in zahvalami članom. Višja gasilca sta postala Gregor Kržič in Matej Jesenko, gasilci 1. stopnje pa Stanislava Mevec, Jure Debevec, Primož Soklič, Gašper Travnik, Miha Ošaben, Blaž Bolarič, Urška Konšek in Janez Kos. Izobraževanje za strojnika so uspešno opravili Blaž Bolarič, Jure De-bevec, Miha Ošaben, Janez Kos, Matevž Rupar, Primož Sokliči in Gašper Travnik. Podeljene so bile plakete dolgoletno delo v društvu in sicer za 10 let Urški Konšek in Damjanu Kržiču ter za 20 let Blažu Palčiču in Saši Mevec, medtem, ko so priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo prejeli gasilski veterani: Jože Trček, Jaka Trček, Franc Grmek, Anton Lenarčič in Ludvik Gantar. Posebne zahvale pa so šle še Emi Debevec in Bogomirju Pelku za uspešno organizacjo srečelova. Damjan Debevec 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 Folkloristi FS Šumnik, smo bilo po dolgem času spet povabljeni v znano in priljubljeno oddajo na TV SLO, Na zdravje! Povabilu smo se radi odzvali, saj je tovrsten dogodek posebno doživetje, ki pa odmeva še nekaj časa, če drugje ne, pa na naših tedenskih vajah, kjer se nasmejimo dogodkom, ki smo jih doživeli. Kaj smo doživeli tokrat? Saška Lendero je osvajala moški del folkloristov, naša Anamaria je ujela posebno mornarsko kapo pevca Primorskih fantov in seveda - plesali smo. In se nedvomno zabavali. FS Šumnik Kulturniki zahtevajo izpolnitev obljub Občni zbor borovniškega kulturnega društva, februarja letos, je potekal v znamenju burne debate o SAZAS-u in pa nenavadnih potez borovniškega občinskega vodstva. Vodstvo društva je namreč mnenja, da SAZAS ne spoštuje sporazuma z zvezo kulturnih društev, burna razprava pa je pripeljala celo do resnih razmišljanj o začetku zbiranja podpisov za razpis referenduma o Zakonu o avtorski in drugih pravicah s ciljem razbremenitve ljubiteljske, nepridobitne kulture. Druga ost je bila usmerjena v občino oz. župana, ki je preteklo leto obljubil povrnitev stroškov klekljarski sekc^i »Punkeljc« za klekljarsko razstavo na Dan borovnic. Ne le da sekc^a bornih 720 EUR, županovim obljubam navkljub, še vedno ni dobila povrnjenih, temveč menda celo občinska uprava uradnih dopisov, naslovljenih na občinski svet, le temu samovoljno ne posreduje. Vse kaže, da je domača občina kaj trda mačeha celo tistim, ki borovniško zastavo ponesejo daleč v svet. Med njimi je namreč prav vodja klekljarske sekc^e Lil^ana Kogovšek, katere prizadevno delo na mednarodnem projektu »Čipka - razkošje ali priložnost« v okviru Čipkarske šole Idr^a je bilo konec lanskega leta nagrajeno z 2. mestom v kategorci projektov »Leonardo da Vinci Partnerstva« in posledično nacionalnim priznanjem - jabolkom kakovosti Ministrstva za šolstvo in šport ter CMEPIUS. Če še sami ne znamo ceniti vrhunskih soobčanov, potem seveda to lahko še manj pričakujemo od drugih, kar se je po izjavah predsednice Milene Škulj zgodilo v primeru najnovejše nacionalne encikloped^e Sloveni-ke, v kateri ni omenjena niti znamenita slovenistka dr. Marja Boršnik niti borovniški Pekel. Na zboru so bile seveda tudi pr^etnejše teme, kot je pregled dosežkov društva v lanskem letu, o katerih ste lahko brali v sleherni številki Našega časopisa. Krepko pozitivo je pokazalo tudi blagajniško poročilo, kar pa velja bolj za celoto, saj so finance vsake posamezne sekc^e ločene od drugih. V letu 2012 bodo nadaljevali z uveljavljenim programom iger, koncertov in razstav. Nas pa v Borovnici že aprila čaka zanimivo srečanje folklornih skupin, klekljarice obljubljajo izdelavo do 300 okraskov za novoletno smrečico in jaslice ter celo pravcato modno rev^o, razmišlja pa se tudi o obeležitvi Prešernovega rojstva. Sledile so še številne pobude, kot je medsebojno obiskovanje prireditev, vključevanje mlajših v prireditve ter ureditev nosilcev za transparent čez Zalarjevo cesto. Damjan Debevec Ob kulturnem prazniku Hudovci predstavili svet mineralov V tednu praznovanja slovenskega kulturnega praznika smo si v domu krajanov Dol - Laze lahko ogledali svojevrstno razstavo, poimenovano Skriti svet, na kateri so poleg fotografij spregovorili še minerali, kijih zbira Jože Pristavec. HUD Karel Barjanski pa je poskrbel, da so jo obogatili tudi drugi dogodki, povezani s kamni. Govoreči kamni Odprtja razstave, ki sta ga z glasbo popestrila Marta Kralj in Dejan Mesec, se je kljub hladnemu vremenu udeležila množica obiskovalcev in tako nagradila trud, vložen v pripravo dogodka. Več mesecev zahtevnega dela, ki ga je ob pomoči nekaterih članov društva in sodelovanju dona-torjev opravil predvsem avtor fotografij in zbiralec mineralov Jože Pristavec, je bilo tako predstavljeno širši javnosti. Le nekajmilimetrski kamenčki, fotografirani skozi makroobjektiv, so na sedemindvajsetih fotografijah zaživeli pred našimi očmi in v njih smo lahko opazili podrobnosti, ki jih dru- Jabadabaduuuu ob sodelovanju mladih igralcev Eve Bezek in Anžeta Jur-čka popeljala pesnica Barbara Bezek Rot. Poez^a in proza, povezani s temo razstave, nam je približala tudi mistiko in simbolne pomene kristalov. Predavanje Slovenca v geološki drobilnici pa je bilo v četrtek namenjeno tistim, ki so si želeli zvedeti več o geolog^i tudi skozi oko strokovnjakinje Branke Hlad. Tik pred sobotnim družabnim večerom, na katerem smo prisluhnili glasbi Janeza Stra-žišarja, se je Skriti svet razkril tudi najmlajšim. Resda na malce drugačen, ustvarjalen način. Ob polni mizi barv in Zahvala Razstava fotografij in mineralov Skriti svet je pred dnevi zaprla svoja vrata. Nanjo bodo ostali lepi spomini, ki jih bomo obujali ob fotografijah in sestavkih, najdragocenejši pa bodo ostali zapisani v naših srcih. Med njimi bo prav gotovo občutek, da je bilo vse boljše, lažje in lepše zaradi pozornosti, sodelovanja in strokovnosti donatorjev. To so bili: Pil 2 inženiring, Menerga, Birosistemi, Anvina, M-Orel, Fotoformat, TermoTom, Jurček; hvala vam za donac^e in pomoč pri izvedbi razstave. Zahvala velja tudi vsem, ki so sodelovali na spremljajočih dogodkih, pri postavljanju in pospravljanju razstave, pr^ateljem, znancem, obiskovalcem in seveda dolanskim fantom, ki so nam omogočili prjetno bivanje v domu krajanov Dol - Laze. Jože Pristavec in HUD Karel Barjanski Razstavna vitrina drugega materiala za slikanje in okraševanje so pred našimi očmi zaživele prave otroške umetnine. Sredi mrzle in bele zime so se na kamnih razcvetele rože, dobili smo štirinož-nega prjatelja, novo hiško ali avto, nekateri pa so si ob izdelovanju vesoljčkov in njihovih lad^ očitno zaželeli obiskati drug planet. Še več, izdelek izpod drobnih otroških rok je lahko postal celo uporaben predmet. Mladi nadobudne-ži so ustvarjanje dopolnili z ogledom še ene razstave; ob- iskal jih je namreč vrstnik Črt, ki tudi sam zbira kamne. Razstava Skriti svet je bila doslej največji in najzahtevnejši projekt našega društva. Medsebojno dopolnjevanje in predstavitev dveh dimen-z^ - fotografije in mineralov - je bil izziv za vse nas, zanj pa smo se odločili tudi z željo, da se mnogokrat neopažen, a skrivnosten in pomemben svet kamnov predstavi v drugačni, spoštljivejši luči. HUD Karel Barjanski Fotografije: Bojan Čebela, gače ne bi videli. Seveda smo si te in druge minerale lahko ogledali tudi v naravni velikosti. Predstavljena zbirka je bila le izbran delček iz množice, ki jo hrani in se ji predano posveča velik ljubitelj narave in član društva Jože Pristavec. V kulturnem popoldnevu, pripravljenem na sam praznični dan, nas je med malce drugačno govorico kamnov Kukalnica HUD Karel Barjanski vabi na odprtje slikarske razstave gospodične Anite Čurin, ki bo v soboto, 10. 3. 2012, ob 19. uri v prostorih Bara Borov-nička. Vabljeni! LITER-arnica V društvu HUD Karel Barjanski smo se odločili, da že ustaljenim glasbenim in likovnim dogodkom dodamo še uživanje ob pisani besedi; to je v knjigah ^ Ne bomo se pogovarjali o knjigi, niti o tem, kaj je pisatelj mislil. S knjigo bomo naredili točno to, za kar so knjige namenjene: prebrali jo bomo. In to naglas. Gostje bodo lahko sedeli ob mizah in se prepuščali lepoti besede ter gostinski ponudbi. V soboto, 3. 3., ob 17.00 v prostorih Bara Borovnička se bomo lotili knjige, ki opisuje, kaj se zgodi nekomu, ki pride v malo in zaprto občino gradit državni projekt, ter o tem, kaj se zgodi z občino, če ta nekdo ne dovoli, da se z njim pometa. Zgodba se sicer dogaja na Finskem, toda ^ Vabljeni! Obvestilo Zadnje čase se v tem in tudi v drugih časopisih pojavljajo članki, ki opozarjajo na pomanjkljivosti v naši občini. Nismo slepi, tudi sami živimo v Borovnici in se zavedamo, da moramo urediti še precej stvari, da bodo naši občani živeli boljše, v nekaterih pogledih celo normalno življenje. Kot zmagovalna stranka na prejšnjih lokalnih volitvah nosimo precejšen del odgovornosti. Izkoriščamo naše glasilo, da pojasnimo nekaj naših pogledov. Lani se je v Borovnici rodilo nadpovprečno število otrok. Zato je potreba po novih oddelkih vrtca velika. Če želimo 28 družinam omogočiti oskrbo otrok v vrtcu, in jim tako omogočiti normalno življenje, je najpreprostejša rešitev ponovno usposobiti vrtec na Bregu. Treba ga je delno obnoviti, vendar vrtec na Bregu je vpisan v register vrtcev, v njem lahko zagotovimo dva oddelka malčkov. Pobude, naj iščemo drugo optimalnejšo možnost, ki se pojavljajo, lahko jemljemo kot dobronamerne. Upamo pa, da nekatere iracionalne zamere, ki jih posamezniki goj^o do okolice vrtca na Bregu, ne bodo preprečile sreče 28 družinam, ki sedaj ne vedo, kam dati svojega otroka za čas, ko starši delajo. Kajti, kdor hitro da, dvakrat da. Pojavljajo se pomisleki glede nagrade, ki jo je dobila Občina Borovnica. Naj najprej pojasnimo, da je najbolj zelena mala občina, to je občina z manj kot 5000 prebivalci v Slovenci, za leto 2011 Občina Desternik in ne Borovnica. Mi smo dobili posebno zeleno priznanje za občino, ki najbolj odgovorno ravna z odpadki. To nagrado nam je prineslo delovanje Komunalnega podjetja Vrhnika, ki ločeno zbira odpadke že več kot 20 let. Območje skupne nekdanje Občine Vrhnika je tisto, ki v Slovenci kaže pot. Smo del te zgodbe, ki jo občina podpira, občani pa vestno ločujemo odpadke in plačujemo odvoz. Glede sodelovanja na razpisih za obnovo stebra pa le beseda. Steber je treba obnoviti in obnovili ga bomo. Vsakdo, ki bere naš proračun, vidi, da imamo poleg sredstev za preživetje vseh zavodov, društev in vzdrževanja infrastrukture zelo malo denarja, s katerim se lahko lotevamo drugih projektov. Ni za pozabiti, da smo dobili soglasja za projekta za Čisto Ljubljanico in rezervni vodni vir in da potekajo dela pri pridobivanju doku-mentac^e za obnovo stebra. V petek, 10. 2. 2012, je Ministrstvo za kulturo preko svojega pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine izdalo smernice, ki jih moramo upoštevati pri pripravi gradbenega dovoljenja za obnovo stebra. In že v ponedeljek, 13. 2. 2012, je priprava stekla . Zavedamo se, da smo majhni, da nikoli ne bomo veliki in da ogromno stvari v Borovnici ni v redu. Vendar ne vidimo razloga, da bi morali na svoje uspehe gledati zaničevalno. SD Borovnica 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Prešernova ljubezen malce drugače Borovniški osnovnošolci so letošnji slovenski kulturni praznik znova počastili nadvse izvirno. Državni himni, ki jo je na Prešernov dan tako malokrat slišati, je sledil preplet igre o ljubezni našega največjega pesnika do izvoljenke njegovega srca Primicove Jul^e ter recitala in pesmi šolskega zborčka. Ne le da smo slišali povsem novo razlago, čemu zveza med Jul^o in Francetom nikoli ni zaživela, ampak je bila ta tudi docela zaigrana v rimi. Prvi prizor najde Prešerna v njegovi kamrici, kjer se neuspešno spopada s pesniško krizo. Rima mu ne teče, čas leti, on pa le razmišlja o Ju-l^i. Bliža se večerna ura popivanja s pr^ateljem Čopom, izpod njegovega peresa pa še kar ni izdelka, ki bi mu prinesel honorar v Kranjski čbelici. In pesnik zdihuje: »Ta nesrečna, nesrečna ljubezen, Bog mi pomagaj, to je bolezen!« Vtem se oglasi pr^atelj Mat^a Čop in ga povpraša po počutju. Ko sliši o njegovem hrepenenju po Jul^i, mu kar naravnost pove, da za Pri-micovo ne bo dovolj dober, ker mu pred imenom manjka nemški »von«. Prešeren pa je neutolažljiv, zato se odpravita na zabavo ljubljanske »smetane« pri Primicovih. Tu pa sta že pri vhodu posvarjena, da v Jul^ini hiši slovenščina ni zaželena, češ »da tak grd jezik le za kmetavzarje je, da tak grd jezik se v fini družbi govoriti ne sme«, poleg tega pa da »gospa pogleduje že za nekom, in tega ime začne se na von«. Jezikoslovec Čop vzroji, Prešeren pa ga miri, saj si ne želi že v izhodišču zapraviti vseh možnosti pri Jul^i. A ko jo slednjič prav po džentel-mensko ogovori, ga slednja kar na kratko odpravi, se ra- zume - v nemščini. Prešeren začudeno: »Milostljiva gospa, pa ja ne boste rekli, da vaša hiša slovenščine ne pozna?« Vroča izmenjava nemških zbadljivk, kjer tudi Prešeren tli! Obrodile so trte vince nam sladko S pričujočo prireditv^o so naši osnovnošolci znova pokazali, da najboljše in najizvirnejše proslave z globoko sporočil- Prešeren in Čo[) sta bila opozorjena, da »gospa pogleduje že za nekom, in tega ime začne se na von«. Igro je spremljal recital Prešernove poezije. ne »špara jezika«, pa le še eskalira in nazadnje Prešeren besno odvihra iz sobane. Čop si ne more pomagati in ga v nemščini še malce spodbode, na kar dobi odločen odgovor: »Pri miru me pusti in te švab-ščine raje več ne izusti!« »Domov grem, dovolj je, to Jul^o švabsko je pozabiti bolje!« še odreže in že ga ni več. Za mizico v domači kamrici pa mu beseda vendarle steče: »Pr^a- nostjo še vedno pripravijo sami, brez pretiranega diktata starejših generac^. Najti temeljno narodnostno vrednoto - ljubezen do jezika v nesrečni Prešernovi ljubezni do Pri-micove Jul^e in jo v vsej svoji veličastnosti, a kljub temu na izjemno preprost način tudi prikazati - to zmore le mlad duh, neobremenjen z diktiranimi postulati »prešernoslov-ja«. Damjan Debevec OŠ Borovnica ima perspektivne mlade literarne ustvarjalke Letošnje šolsko leto ure dodatnega pouka v 3. razredu obiskuje pet deklet. Delo z njimi je res zabavno in nikoli ni dolgočasno. Rade berejo, pripovedujejo, nastopajo, dramatizirajo, si krepko pozitivno samopodobo in, kar je najpomembneje, pri delu uživajo. No, da ne bo pomote! Tudi učiteljica uživam z njimi. Moram priznati, da jih z veseljem opazujem, ko »kopljejo« po domišlj^i in ustvarjajo. Pri tem nikoli ne vem, kaj nas čaka. Zadnji mesec in pol smo se pridno pripravljale na Cankarjevo tekmova- nje. Naša rdeča nit je bil Maček Muri. Kaj lahko pričakujemo od tekmovanja samega, nismo vedeli, saj so se naši tretješolci letos za sodelovanje odločili prvič. In še dobro, da so se. Nekaj malega o tem, kaj je nastajalo v predpripravi, lahko preberete sami. Glede na to, da so bili v času naših priprav novoletni prazniki, smo se dogovorile, da se bomo osredotočile nanje. Kot učiteljica menim, da veliko lepih spisov, pesmi in domišlja vse prepogosto ostaja v šolskih predalih učiteljev ali v zvezkih učencev. Tokrat temu ne bo tako. Mentorica dodatnega pouka 3. r.: Dajana Jovanovič Muri in Maca na svečani zabavi Nekega dne je maček Muri dobil pismo muce Lize. Prebral je pismo in pisalo je, da je povabljen na zabavo. Poklical je muco Maco in jo povabil na zabavo. Muca Maca je rekla: »Lahko, a najprej moram v trgovino.« Potem je odložila slušalko in odšla v trgovino, kjer si je kupila svečano obleko z dragulji. Odšla je tudi k frizerju, da ji uredijo prekrasen rep. Ker si je zelo želela pentljo, ji je frizer z veseljem ustregel. Dal ji je prekrasno rdečo pentljo. Ko se je zvečerilo, sta Muri in Maca prišla na zabavo. Muri je bil nadvse ponosen na svojo spremljevalko, saj je bila prekrasna. Tam so bili muca Mica, Miki in sjeveda muca Liza. Vsi so se zabavali do jutra. Živa Nikšič, 3. b Kdo lovi v zapore divjake in čudne mačje čarovnjake. (Policista Macelj in Mucelj) Lina Škoda, 3. a Je prava mačja Parižanka in nadvse velika je zaspanka. Kdo je to? (Muca Maca) Loni Sevšek, 3. a Muca Maca in maček Muri sta se pripravljala na zabavo. Maca se je naličila, Muri pa si je oblekel kravato. Usedla sta se v avto in se odpeljala proti dvorani, kjer je potekala zabava. Ko sta prispela, sta se zelo veselila. V dvorani je bila postavljena jelka, na kateri so bili obešeni lepi okraski. Pod jelko je bilo 30 daril. Muca Liza jima je rezervirala mizo. Naročila sta mišjo juho in govedino s prikuho. Zabava je trajala do treh zjutraj. Utrujena od zabave sta odšla domov. Vita Loti Rep, 3. a O pietetni ureditvi množičnega grobišča Krimska jama Bodo mrtvi vendarle dobili človeka dostojen pokop in obeležje? Brezno Krimska jama od leta 1942, ko si ga je za svoje morišče izbralo vodstvo bataljona Ljube Šercerja, velja za simbol tiste revoluc^e, kije v 20. stoletju usodno razdelila in zaznamovala slovenski narod. S spravno mašo leta 1990, ki se je je udeležila večtisočglava množica, so žrtve dobile svoje ime. Že dve desetletji pa so stara prizadevanja, da bi dobile tudi svoj grob in z njim povrnjeno dostojanstvo. jemal, ko smo prebili zadnje trenutke v grobu stoterih junakov. Naše noge niso smele nikamor trdno stopiti, ker so takoj zaškripale pod njimi kosti. Le trhli les nam je služil za oporo, zlasti fotografu, da je lahko posnel nekaj slik. Iz groba smo prinesli za dokaz dve lobanji ženske in koščke oblek. Več nismo mogli, to bo prihranjeno za tedaj, ko bomo vse ostanke dvignili iz jame in jih pokopali.« Po koncu vojne o čem takem seveda ni bilo misliti, žrtve Krimske jame so štele med tistih 40.000 padlih in pobitih rojakov, ki jih je bilo v novi družbeni stvarnosti zaukazano pozabiti. Govorilo se je celo o skrivnem miniranju brezna. A v jamo so se posamezniki, kljub prepovedani temi, vseeno spuščali - od radovednežev do pustolovcev v iskanju trofejnih človeških lobanj in drugih kosti. V jamarskem poročilu iz leta 1982 piše, da »se še vedno vidi precej kosti, vendar je vse precej razmetano in razbito.« Z demokratizac^o leta 1990 je vendarle prišlo tudi do znamenite spravne maše ob jami, ki jo je daroval beograjski nadškof dr. France Perko, grobišče se je primerno zavarovalo, ob njem pa je zraslo svetišče z oltarjem in orjaškim Jarmo-vim razpelom. Že tedaj so se oglasili nekateri, predvsem v društvu Nova slovenska zaveza, ki so menili, da je treba žrtve na civiliziran način prekopati na urejeno pokopališče in jim tako povrniti dostojanstvo in ime. Prizadevanja posameznikov so pripeljala do tega, da je Komisca Krimska jama včeraj Uradno se je kot prvi leta 1933 v Krimsko jamo spustil jamar Ivan Dolar. Okoliški prebivalci so v tistem času strahoma pripovedovali o strašnem »lindvernu«, ki da prebiva na dnu brezna in da neka skrivnostna sapa slehernega mimoidočega potegne naravnost v žrelo pošasti. Dolar »lindverna« sicer ni našel, je pa ugotovil, da je brezno globoko 24 metrov, ima pa še dodatnih 13 metrov ozke stranske razpoke. Devet let pozneje, leta 1942, pa se je Krimska jama okitjla s strašnim slovesom Dantejevskega pekla. »Še je prostor v Krimski jami!« je udarjala grožnja po notranjskih vaseh in širše v času od pomladi do poletja 1942, ko si je tod oblast nad življenjem in smrtjo vzel zloglasni politkomisar 1. bataljona Ljube Šercerja Notranjskega odreda Mirko Novak - Fric in se je »lindvernovo domovanje« spremenilo v bataljonsko morišče, kamor so partizani v začetku metali tiste civiliste, ki so se kako rkoli pregrešili proti pisanim ali nepisanim zakonom nove oblasti. Ko pa sta revolucionarni žar in paranoja dosegala vrhunec, so v breznu končali tudi sami pripadniki partizanskih enot in celo dvanajst rešencev iz internac^skega vlaka, ki so ga partizani osvobodili na Verdu. Kako daleč je tedaj pripeljalo vojvodstvo v partizanskih vrstah, zelo slikovito ponazarja tudi izjava Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev NOB, ki je v nekem pogovoru pred Ostanki žrtev so pomešani med listje, kamenje in smeti. V 40 letih smo prekopali padle borce in talce, v 60 letih umrle ital^anske ujetnike, Krimska jama je še zadnji borovniški dolg civilizac^i. V brezno so nametali hlodovino. Na fotografiji dr. Mitja Ferenc. šestimi leti dejal: »Tista baraba, tisti politkomisar Fric, je tudi mene na smrt obsodil! Tudi mene je hotel v Krimsko jamo vreč!« Mor^o je vsaj začasno prekinila jul^ska ital^anska ofenziva na Notranjsko. Prvič pa so se do Krimske jame prebili vaški stražarji iz Begunj 9. septembra 1942 in jo opisali: »Težko je šteti metre v globino. Do dna jih je trideset, če je brezno prazno. Pri dvajsetih metrih je nekaj vejevja, skozi katero se je treba prebiti. Še tri metre, potem noga zadene ob kol, za njim ob drugega, tretjega. Sami koli. Sami koli, ko se hočeš opreti obnje, trhlo zahrestajo. Nazadnje se noge ustavno na nečem ne prav trdnem, roka drhteče prižge luč in še tisti trenutek je človeku žal, da se je posvetilo. Tisto, kar je hrestalo, niso bili koli, temveč človeške noge. Cel gozd jih je, krog in krog. Same izsušene, krčevito stegnjene noge ljudi, ki so jih vrgli na glavo v brezno. Prizor, ki ga v Dantejevem peklu ni gro-zotnejšega. Same uboge, brezimne, kvišku štrleče človeške noge.« Novica o morišču se je kot ogenj razširila po celotni deželi. Tik pred koncem vojne, marca 1945, so se v jamo še zadnjič spustili domobranci: »Nepr^eten hlad nas je ob- Zadnji pogled žrtev Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč leta 2007 izvedla ogled grobišča in pripravila popis potrebnih del za varen prekop ostankov žrtev. Očitno pa je moralo preteči še nekaj let, saj je šele 26. januarja letos Komisca v sodelovanju z domačini v Borovnici pripravila javno tribuno z delovnim naslovom Krimska jama, včeraj, danes, jutri, na temo vprašanja pietetne ureditve medvojnega množičnega grobišča in potencialnega prekopa posmrtnih ostankov žrtev na pokopališče oz. v kostnico. Krimska jama danes in jutri? Javne tribune nad vrtcem so se kot uvodničarji udeležili poznavalci tematike Jože Dežman, dr. Andrej Mihevc, mag. Stane Okoliš in Anton Drobnič. Tribuno je vodil in povezoval predsednik Komisce Jože Dežman, ki je v uvodu predstavil širši kontekst, v katerem je nastalo grobišče Krimska jama, s poudarkom na spopadu totalitarizmov 20. stoletja. Slovenci smo v zadnji veliki vojni plačali velik krvni davek, pri čemer o nekaterih mrtvih govorimo šele po pol stoletja, npr. o 15.000 padlih mobilizirancih 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Skica preseka Krimske jame v nemško vojsko in 8.000 v italjansko. Preostalih pobitih je bilo do 97.000, od tega kar 30.000 žrtev bratomorne vojne. Ljubljanska provinca je izgubila 10 % prebivalstva, preostale pokrajine od 5 do 6 %. Na okupatorjevi strani je padlo zgolj 5.000 vojakov. Da bi bilo stanje še slabše, je po vojni obveljalo, da je treba na kar 40.000 mrtvih preprosto pozabiti, družine zamolčanih pa so bile deležne odkrite rasistične diskriminacje. Štirje »vojni« zakoni so po demokratizacji marsikatero krivico popravili, a Slovencem, po Dežmanovo, še vedno manjka »sočutja do žrtev, ne glede na stran.« Odločitev za prekop žrtev iz Krimske jame dojema enako kot odločitev za izkop žrtev iz brezna Konfin ali Hude jame: »Gre za pravico mrtvih, da obtožjo zločince, ki lažejo in se skrivajo pred roko pravice,« pri čemer gre tudi za izbiro med tem »ali pustiti ljudi v smeteh ali jim vrniti človeško dostojanstvo? To ni ideologija, ampak temeljna človeška spodobnost.« S prekopom žrtev se trenutno ukvarja ves svet, v Evropi še posebno Španija in države nekdanje Jugoslavje. Krimska jama v primerjavi s Konfinom, kjer so v dveh dneh iz globine 40 metrov izvlekli 35 m3 kamenja, po njegovem mnenju sploh ni pretirano zahtevna, na voljo pa je tudi vsa potrebna stroka. »Gre za proces zdravljenja. Že dvig mrtvih bo imel svojo avtoriteto. Če se bo Krimska jama pričela urejat, bo marsikomu strah v kosteh popustil,« je še zaključil Dežman. Da gre pri prekopu žrtev iz Krimske jame za relativno preprost poseg, se je strinjal tudi jamar dr. Andrej Mihevc, znanstveni svetnik pri ZRC SAZU in sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa. Na podlagi fotografij je prisotne seznanil s trenutnim stanjem v samem breznu, kjer so kosti še vedno na površju, pomešane z lesom, listjem, kamenjem in smetmi (približno 8 m3 materiala). Glede na lahek dostop do brezna, relativno majhno globino (kakih 20 metrov) in majhno količino materiala bi prekop po njegovem mnenju z že uveljavljeno tehniko lahko izvedli v manj kot enem tednu. Zaključil je z besedami: »Razmere v jami so konstantne. Čez 1000 let bodo kosti še vedno tam. In vsak jamar, ki bo šel noter, bo rekel, kakšni ljudje pa so tukaj, da jih ne pokopljejo.« Mag. Stane^ Okoliš, direktor Šolskega muzeja Slovenje, sicer pa avtor dela Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, je spregovoril o starostni in socialni strukturi znanih žrtev Krimske jame ter uradnih razlogih njihove usmrtitve. Iz nekdanje Občine Cerknica je po njegovih podatkih 16 žrtev, od tega 7 žensk, tudi nosečnic. Žrtve so bile po večini delavci, hišarji, pa dva nekdanja orožnika in mladoletni partizan. Znana je tudi usoda 12 interni-rancev z Verda: vsi so bili pobiti v obdobju juni—julj 1942, govori pa se, naj bi v jami maja 1945 končalo tudi več skrivačev s tega območja. Glede na dosegljive podatke iz drugih občin domneva, da število žrtev ne presega številke 50. Zadnji uvodničar večera je bil Anton Drobnič, predsednik društva Nova slovenska zaveza, ki si že dve desetletji prizadeva za prekop vseh množičnih grobišč na Slovenskem. Meni namreč, da imamo vsi ljudje pravico do groba oz. biti pokopani in ne vrženi med smeti, ravno po tem pa da se ljudje ločimo od živali. Izpostavil je tudi primer ZDA, ki že pol stoletja iščejo svoje padle vojake po Vietnamu in Koreji in jih bodo, tako Drobnič, dokler ne bodo našli zadnjega. Kar pa zadeva (ne)pokopavanja mrtvih v Sloveniji oz. konkretneje primera Krimske jame, pa je bil Drobnič jasen: »Civilizacja bo nekoč dovolj močna, da bo te kosti izkopala. Ali jih bomo sedaj izkopali mi, kot njihovi neposredni nasledniki, ali pa jih bodo čez 100, 200 let. In bodo pisali, kakšni zločinci so tod nekoč živeli, češ, glejte stotine kosti, pa so jih pustili v breznih ali zmetali na smetišča. To je temeljno vprašanje. Ali to storimo danes, kot civilizirani ljudje, ali pa bodo to nekoč naredili drugi, bolj civilizirani in bodo imeli nas za barbare, zločince najnižje vrste.« V razpravi je bilo glede prekopa žrtev izraženih nekaj pomislekov, ki pa sta jih g. Dežman in dr. Mihevc zlahka odpravila. Prisotnost župana Andreja Ocepka in župnika Janeza Šilarja in kar sedmih svetnikov in svetnic pa je javni tribuni o tako pereči tematiki, kot je prekop posmrtnih ostankov žrtev, tudi sicer dalo svojstveno težo. Le nekaj dni pozneje je namreč občinski svet s proračunom gladko namenil 8.000 evrov za prekop žrtev Krimske jame. Na željo svetnikov in župana bo tej zahtevni temi že spomladi namenjena posebna seja, na kateri se bo svet seznanil z nadaljnjimi koraki državne komisje, s predstavniki Občine Cerknica pa skušal doseči dogovor o dokončni lokacji pokopa žrtev. Damjan Debevec Foto: dr. Andrej Mihevc Pred 70 leti je po nedolžnem umrlo šestnajst Borovničanov 25. februarja 1942 se je pred vojnim sodiščem II. armade v Ljubljani začel najbolj krvav proces v času italyan-ske okupacye. Na montiranem procesu je bilo lažno obsojenih 69 naših sovaščanov. Obdolženi so bili, da so v noči med 4. in 5. decembrom 1941 sodelovali pri napadu na železniški most čez Ljubljanico v Preserju. 10. marca 1942 je pod streli fašističnih krvnikov v Gramozni jami v Ljubljani umrlo šestnajst na smrt obsojenih. Napad na železniški most pri Preserju (povzeto po: Karel Grabeljšek: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, str. 27 do 29) Tedaj je Glavno poveljstvo Slovenskih partizanskih čet izdalo ukaz za napad na železniški most v Preserju. To nalogo je dobila Samatorska četa, ki jo je vodil Miloš Špaca-pan s Primorskega. Četa je nastala iz ostankov nekdanje Rašiške čete z Gorenjske in novih tovarišev, ki so prihajali iz Ljubljane. Taborila je na Samatorci, od koder se je preselila na Prošco. Nazadnje je taborila med Lesnim Brdom in Brezjami. Ob napadu na most je štela 55 mož, pridružili pa so se ji še naši trje partizani iz Bistre, tako da je pri napadu sodelovalo 58 partizanov. Partizani nekdanjega Krimskega bataljona so morali najprej znositi razstrelivo s Krima, kjer so ga imeli shranjenega. Nosili so ga osem noči. Po poročilu, da je vse pripravljeno, so prišli dolomitski partizani na dogovorjeno mesto. To je bilo ponoči med 4. in 5. decembrom 1941. Pri Kaminu se je del čete prepeljal čez Ljubljanico. Tako so partizani prodirali z obeh straneh reke, razstrelivo pa so vozili s čolnom. Blizu Kamina so stanovali Lichtenbergovi, obubožani nemški baroni, ki so se pečali z ribištvom. Bilo je okrog polnoči, ko so se začeli partizani od Kamina pomikati proti Preserju. Takrat sta se vračala domov dva Lichtenbergova sinova in tako naletela na partizane. Da ne bi kaj izdala in tako onemogočila akcjo, so ju partizani vzeli s seboj. Po opravljeni akcji so ju izpustili. Partizani so za napad izdelali natančen načrt. Ena skupina naj bi napadla barako z italjanskimi vojaki, druga naj bi obračunala s stražo na mostu, minerska skupina pa naj bi minirala most. Čisto po načrtu sicer ni šlo, ker jih je straža prehitro opazila, približno 100 m pred mostom. Začela je streljati. Vnel se je kratek boj, partizani so jurišali in Italjane pregnali. Medtem je že pripeljal čoln z razstrelivom. Okrog ene ponoči se je zaslišala močna eksplozja. Žal je bilo razstrelivo mokro, deloma celo zmrznjeno, vnela se ga je samo polovica. Miner ga je skušal še enkrat vžgati, pa se mu ni posrečilo. Most je bil zelo poškodovan, ni pa se zrušil v Ljubljanico. Promet na progi je bil za nekaj čas prekinjen. Italjani so imeli sedem mrtvih in nekaj ranjenih. Partizani so se umaknili brez izgub nazaj v Dolomite. Od tam jih je nekaj odšlo na Gorenjsko v Cankarjev bataljon, nekaj pa na Primorsko. Naši trje partizani so odšli v svoje staro taborišče pri Kožljeku. Takrat so tudi nekateri Bistričani odšli v partizane. Sodelovanje vaške zaščite z Brega in Pakega (povzeto po: Viktor Kirn: Puntarska Faškarja, priloga Naš časopis, julj 1982, str. 8) Te noči so pod Puntarjevim vodstvom šle v akcjo tri skupine oziroma, kakor so takrat govorili, tri trojke. Imeli so nalogo, da na več mestih na železniški progi Borovni-ca-Preserje prekinejo telefonsko linjo in drugo, da na teh mestih postavjo oborožene zasede, če bi Italjani po progi hiteli na pomoč napadeni postojanki na mostu čez Ljubljanico. Vse tri skupine so prekinile telefonske zveze na več mestih na poseben način. Z zelo tanko žico so tik ob telefonskih drogovih povezali vse žice in tako s kratkim stikom prekinili telefonsko zvezo. To je bilo poleg drugega koristno tudi zato, ker Italjani dolgo niso mogli ugotoviti mesta, kjer je bila linja prekinjena. Že med prekinjanjem zvez so zaslišali prasketanje pušk in rafale mitraljezov. Vedeli so, da se je akcja začela in morajo pohiteti. Na določenih mestih so morali ostati, dokler niso slišali eksplozje. Nekaj časa so čakali, nakar so dočakali blisk vseh mogočih barv, nato pa je zagrmelo. Vedeli so, da je akcja uspela. Bili so ponosni, da so tudi sami pripomogli k temu. Množične aretac^e vaščanov v borovniški dolini (povzeto po: Vera Hutar: Most, str.42-48) Italjane je napad na železniški most hudo prestrašil, a tudi razbesnel. Karabinjerski komandir čete, kapetan Mario Marchetti, je takoj razposlal vsem enotam kraljevih karabinjerjev, policji v Ljubljani, poveljstvu XI. armadnega zbora in Glavnem poveljstvu kraljevih karabinjerjev v Rim naslednje sporočilo o napadu: »5. tega meseca okrog 2. ure je močna uporniška tolpa napadla vojaško barako ob železniški progi Ljubljana-Postojna v bližini Notranjih Goric (Ljubljana, PV-VE-karta J-1 : 100 000) ter ustrelila tri vojake in ranila pet. Vsi so bili na straži pri železniškem mostu na Ljubljanici. Po izvršeni preiskavi se je ugotovilo, da so uporniki položili tudi dinamitne naboje, ki so sicer le deloma eksplodirali, vendar pa prekinili železniško progo in poškodovali omenjeni most. Preiskava je v teku. Sledi obširnejše poročilo.« Drugi dan po napadu so italjanski vojaki in karabinjerji obkolili vasi Breg in Pako (Faškarjo). Divjali so od hiše do hiše, pobirali so vse moške in jih odganjali v Kobjev hlev, od tam pa so jih s tovornjaki vozili v osnovno šolo v Borovnici. Na dvorišču je za zaveso stal izdajalec, ki je gledal skozi luknjo in dajal znake, da so okupatorji izbirali, koga bodo obdržali in koga bodo poslali domov. Pozneje so domačini zvedeli, da je bil izdajalec eden od bratov Lichtenbergov. Takrat so večino Faškarjev izpustili, le nekaj so jih odpeljali na karabinjersko postajo. Pozneje so tudi te izpustili. Da bi se izognili nadaljnjim aretacjam, mladinci iz Faška-rje niso več spali v svojih posteljah, dokler niso odšli k partizanom. Spali so v gozdu, na seniku ali na drugih skritih krajih. Miniranje železniškega mostu čez Ljubljanico je imelo strašne posledice za vaščane borovniške doline. Ker okupatorji niso mogli ujeti pravih krivcev, so aretirali vsakega moškega, ki so ga dosegli. Dejanski udeleženci akcje pri mostu, pa naj so bili partizani ali terenski aktivisti, so mirno zapustili prizorišče, kjer so pustili štiri mrtve italjanske vojake (Op. p: nekateri viri navajajo sedem, drugi pa štiri mrtve italjan-ske vojake). Naslednje dni so Italjani pokazali svoj »pogum«. V borovniško dolino so prišli ka-rabinjerji in policjski agenti v civilu ter začeli z aretacjami po vseh okoliških vaseh: v Goričici, na Bregu, Pakem, v Borovnici, na Dolu, Lazih, v Bistri, Bevkah; pobirali so vse moške v starosti od petnajstega do še-stinštiridesetega leta, kjer koli so jih našli. Tiste, ki so bili v nočnih službah na železnici - strojevodje ali čuvaji - ki so podnevi spali, so potegnili iz postelj. Pozaprli so vse delavce iz verdskega kamnoloma, vse delavce, ki so delali na železniški progi; zaprli so tudi vse tiste, ki so bili zaposleni pri graščaku Brunu Galetu v Bistri, in tiste, ki so delali v mlinu pri Franki Zupanovi v istem kraju. Kot prvega so karabinjerji aretirali Franca Krašovca iz Goričice št. 2, ki je živel v bližini Ljubljanice. Pri njegovi hiši so našli kolo in lovsko puško, zunaj hiše so odkrili še čoln. Na karabinjerski postaji v Borovnici je na zaslišanju povedal, da sta 4. decembra 1941 zvečer ob 21. uri prišla v njegovo hišo dva neznanca. Z revolverjem sta ga prisilila, da jima je sledil do potoka Borovniščica, kjer je imel čoln. Pod grmom sta imela skritih pet ali šest večjih zabojev z razstrelivom, ki sta jih prinesla v čoln, on pa jih je moral peljati proti mostu. Medtem se je pojavilo 50 ali 60 oseb. Drugi čoln, ki sta ga vozila brata Lichtenberga, je prepeljal 20 oboroženih mož na desno stran Ljubljanice. Drugega ni vedel povedat niti ob aretacji niti pozneje pri zasliševanju. Okupatorji so aretirali tudi brata Lichten-berga, ki so ju partizani po končani akcji poslali domov. Imela sta priložnost opazovati potek akcje in spopad med partizani in italjanskimi vojaki, ki so stražili most. Nikogar nista mogla spoznati zaradi goste megle, ki se je okoli polnoči spustila nad Ljubljanico. Vse aretirane moške so karabinjerji odpeljali na šolsko dvorišče v Borovnici. Brata Lichtenberga sta kot člana fašistične mla- dine takoj ponudila pomoč karabinjerjem. Oba so skrili za zaveso. Skozi odprtino sta opazovala mimoidoče osumljence in v vseh aretiranih »spoznavala«vaščane iz borovniške doline, ki da so bili tisto noč udeleženi pri napadu na most. Karabinjer-ji so jima obljubili, da ju bodo po končani razpravi sprejeli »na grupo« kot policj-ska zaupnika. Brata sta sovražila vaščane. Zato sta se tedaj maščevala vaščanom in jih obremenjevala, da so bili udeleženi pri akcji, čeprav jih nista mogla videti zaradi goste megle, ki je tisto noč padla na Barje. Med ljudmi v borovniški dolini od Preser-ja do Vrhnike je nastal velik preplah. Vsak dan od 5. decembra 1941 do 11. januarja 1942 so Italjani aretirali po nekaj ljudi, ki so jih osumili sodelovanja s partizani. Nekaj so jih izpustili, nato pa ponovno aretirali. Po zaslišanju na karabinjerski postaji v Borovnici so po enakem postopku z opazovanjem skozi odprtino v zavesi izbrali 69 osumljencev od aretiranih 89. Nato so jih 18 izpustili, medtem ko sta jim dva pobegnila že med postopkom na karabinjerski postaji. Kazalo je, da karabinjerji sami niso vedeli, kaj hočejo. Vse je nekam čudno potekalo. Zaslišanja na policji v Ljubljani (povzeto po: Vera Hutar: Most, str.67-82) Karabinjerji so postopoma vozili osumljene vaščane s tovornjaki ali džipi iz Borovnice v Ljubljano in jih predali policji. Strpali so jih v dva bunkerja v kleti Globelnikove vile na Bleiweisovi cesti, kjer je imelo sedež karabinjersko poveljstvo XIV. bataljona kraljevskih karabinjerjev Milano. Tam je imela policja mučilnico. Bunkerja sta bila razmeroma majhna za toliko ljudi, v katerih ni bilo svetlobe niti zračenja, le pod stropom je bila majhna lina. Ljudje so stali v temi tesno drug ob drugem. Ob steni je bil sicer lesen pograd, na njem pa ni bilo niti toliko prostora, da bi lahko vsi sedeli, zato so se menjavali. Stranišča ni bilo, a tudi policisti jih niso hoteli voditi na stranišče. Na tleh je bila pločevinasta posoda, ki pa ni zadostovala vsem človeškim potrebam, zato je kmalu teklo čez rob. Policisti niso dovolili, da bi jo odnesli in izpraznili, zato so bila tla umazana od blata, v prostoru je strašno smrdelo. Nobeno čiščenje ni bilo dovoljeno, še manj pa umivanje in britje. Ljudje so dobivali enkrat na dan hrano, in sicer neza-beljen riž, ki ga niso mogli jesti. V naslednjih dneh so policisti začeli zasliševati. Zasliševal jih je Slovenec iz Gorice, govoril je slovensko. Obljubil jim je, da se ne bo nikomur nič zgodilo, če bodo povedali resnico. Vsak vaščan je zatrjeval, da ni bil nikjer, da ni nihče prišel k njemu, da je bil doma in da zato nič ne ve. Ko za-sliševalec ni mogel nič zvedeti, je končno pokazal pravi obraz fašističnega tirana in začel fante klofutati. Brez uspeha. Začelo se je mučenje. Policisti so imeli že vnaprej napisane izpovedi osumljencev, ki so jih pod nasilnim pritiskom morali podpisati. Nobeno upiranje ni pomagalo. Okupatorji so podivjali in izgubili zdrav razum. Ubogi fantje so morali podpisati pripravljene liste in nekateri sploh niso vedeli, kaj so podpisali. Skoraj dva meseca je trajala negotovost, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki jih je policija zadrževala v zaporih. Njihovi svojci so ves čas trdili, da so nedolžni. Medtem so sorodniki in prjatelji vseh zaprtih vašča-nov iskali možnosti, kako bi jim pomagali iz stiske. Trkali so na vrata odvetniških pisarn in prosili za pomoč. Zasliševanje na policji je še trajalo, a tudi odvetniki niso mogli ničesar storiti, dokler jih policja ne bo predala vojaškemu vojnemu sodišču. Prvo skupino, 48 osumljencev napada na železniški most pri Preserju, so izročili vojnemu sodišču 19. januarja 1942. Začeli so jih seliti v zapore okrožnega sodišča na Miklošičevi cesti št. 9 v Ljubljani. V prvih februarskih dneh leta 1942 je policja pripeljala še drugo skupino, 21 preiskovancev, v sodne zapore. Vsega skupaj jih je bilo devetinšestdeset. Se nadaljuje. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Sadjarji prisegajo na biodinamiko Borovniški sadjarji so na svojem rednem občnem zboru, 21. januarja, skozi pregled dosežkov v lanskem letu ugotavljali, da s prakso biodinamičnega kmetovanja počasi, a vztrajno prodirajo v borovniškem okolju. Predsednik Rudi Cerk je sicer poročal, da so se skozi leto veliko pogovarjali o raznih sortah sadja in zatiranju bolezni, redno so kuhali žvepleno apneno brozgo, pripravljali biodi-namične preparate in čaje, skrbeli za preskrbo članov s tujimi in lastnimi semeni, vsadili so 80 sadik sadnega drevja (do zdaj že 350, od tega 76 paplerk) ter pripravili tri strokovna predavanja, dve ekskurzyi in razstavo pridelkov. Sodelovali so na čistilni akcyi, dnevu borovnic, semanjem dnevu, konec leta postavili stojnico pred Jurčkom, udeleževali pa so se tudi prireditev zunaj občine. Cerk je ob tem opozoril, da bi morala občina v razvojnih načrtih več pozornosti nameniti ekološkemu kmetystvu, saj se s tem posredno ohranja podtalnica. Nekaj besed pa je namenil tudi »nejevernim Tomažem«, ki z nezaupanjem gledajo na biodinamično kmetovanje, češ da bi z delom po setvenem koledarju porabili manj časa na polju ali v sadovnjaku, rezultati pa tudi ne bi izostali, kar je sklenil z mislyo: »Ne verjemite mi, samo poskusite.« Poročilo je dopolnil tajnik Slavc Turšič, ki je izpostavil izdelavo biodinamičnega koledarja (dostopen je na spletni strani Borovnica.eu), napredek pri zbiranju starih sort - za zdaj jih imajo 150 - ter kar tri izvedena predavanja na Vrzdencu. Navzoče je še povabil v »eksperimentalni« sadovnjak na Dra-žici, kjer da lahko spremljajo, kako bo v štirih letih ilovnato zemljo predelal v rodovitno črnico. Ugodno je bilo tudi blagajniško poročilo, ki je ob sicer bornih prihodkih društva izkazalo za dobrih 700 evrov presežka, s čimer se bo pol stotnye težko društvo lahko s še večjim optimizmom lotilo zadanih nalog v letu 2012. Te poleg rednih dejavnosti društva vključujejo izvedbo več predavanj in strokovnih ekskurzy. Društveno vodstvo pa si bo pri Zvezi prizadevalo za odpravo anomaly, ki se dogajajo ob podeljevanju certifikatov. Damjan Debevec Za planinci delovno in uspešno leto Intenzivno leto so z občnim zborom 14. januarja sklenili tudi borovniški planinci. Zares delovno je bilo zanje v preteklem letu predvsem v soteski Pekel, kjer so pomagali pri prenovi in namestitvi mlinskega kolesa v Peklu, namestili informativno tablo pri 2. slapu, postavili nov mostiček v Koprivni dolini, v pomanjkanju sredstev razdrli most pod 5. slapom in iz zbranega materiala popravili most pod 4. slapom, razširili in dodatno zavarovali več odsekov poti med Hudičevim zobom in 4. slapom, predvsem pa skozi vse leto vzdrževali poti in pospravljali nesnago za obiskovalci soteske. Urejali so tudi okolico stebra viadukta, se udeležili ali izvedli 12 izletov in pohodov ter proti koncu leta racionalizirali in uskladili s katastrom potek vseh planinskih poti v občini, vključno z odsekom evropske pešpoti E-7. Delali so še na spletni strani v okviru PZS, z zakonodajo uskladili 15 let star statut ter prenesli sedež društva, ki je bil do sedaj vpisan na že več let neobstoječi stavbi Miklavičeva cesta 2. Blagajniško poročilo je prav tako izkazalo, da je društvo leto zaključilo v pozitivi. V letu 2012 načrtujejo izvedbo 17 izletov in pohodov, oz. najmanj enega vsak mesec, na izobraževanje za markaciste bodo poslali dva člana društva, eno vodnico pa na izpopolnjevanje licence. Že v spomladanskih mesecih bodo člani znova angažirani v Peklu, kjer nameravajo namestiti 19 novih smernih tabel, dokončati most pod 4. slapom, nadomestiti most pod 5. slapom, popraviti in markirati pa več odsekov poti. Po besedah predsednika Bogomirja Celarca ima društvena aktivnost očitno precejšen odmev, saj se jim pridružujejo številni novi člani. Damjan Debevec Aktivno državljanstvo naših najmlajših Aktivno državljanstvo in vrednote se prepletajo iz dneva v dan, najbolj pa le-te izkažejo ob obeležjih državnih praznikov. Ob obeležju državnega praznika smo imeli v vrtcu 7. februarja pravo literarno dopoldne. Najmlajšim smo deklamirali nekaj ljudskih pesmic ter jih skupaj zapeli tudi ob spremljavi kitare. Z lutkami smo ponazorili kratek izsek Povodnega moža, našega pisatelja Franceta Prešerna. Starejši otroci so z vzgojiteljicami pripravili deklamacye, pesmice ob spremljavi malih inštrumentov in klavirja ter si ob računalniški predstavitvi fotografij osvežili spomin ter obnovili znanje o dr. Francetu Prešernu, o njegovi hiši, njegovem delu ter največji ljubezni - njegovi muzi Julyi Primic. Na ta dan je bila z nami tudi ravnateljica OŠ Borovnica Nataša Lipovšek-Hrga. Na njenem obrazu je syal nasmeh, saj je gotovo znali Pepelko in Tri prašičke. V skupini Zvezdice so spoznavali Slovenko. Poiskali so jo na zemljevidu Evrope in na globusu. Otroci so se podrobno seznanili s tremi državnimi simboli in sicer s slovensko zastavo, grbom in himno. Spoznali so tudi simbol lipe in slovenskega klobuka. Otroci so zelo uživali pri risanju slovenskih zastav in grbov. Pri odkrivanje naše lepe države so otroci najbolj uživali pri igranju slovenskih ljudskih iger in plesov: Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, Rdeče češnje rada jem, Slepe miši, Figure me-tat^Prepevali so slovenske ljudske pesmi ter brali slovenske ljudske pravljice. V skupino je prišla na obisk tudi mama, ki je prebrala slovensko ljudsko pravljico Fižolček, ogelček in slamica. Otroci so jo z zanimanjem poslušali, saj je bila to za \ 1 T, ■ . J . -? - ponosna na vrtičkarje, ker bodo v šolo prišli z dobrim predznanjem. Mednarodni projekt Comenius ter vrednote pa se vsakodnevno prepletajo skozi različne dejavnosti po skupinah. V preteklih mesecih so naši najmlajši otroci spoznavali in poslušali ljudske pesmice, šaljivke, izštevanke ter se učili prvih otroških rajalnih plesov. Malo starejši otroci skupine Palčki so obširno spoznavali svojo domovino, njene značilnosti ter peli otroške ljudske pesmice ter se igrali ljudske rajalne igre. Od pravljic pa so poglobljeno spo- njih zanimiva izkušnja. Izdelali so tudi t.i. mini knjigo o Petru Klepcu. Otroci so vsebino predelali po svojih zamislih, izrazili so celo predloge, da bi Peter Klepec moral jesti več sadja in zelenjave ter moral več telovaditi, da bi postal še močnejši. V skupini Sovice so se učili slovenskih ljudskih plesov: Tri pti-čice, Belokranjsko kolo ter se igrali slovenske rajalne igre. Spoznali so Španyo, Romunko in Turčyo ter brali slovenske ljudske pravljice in jih primerjali z ljudskimi pravljicami drugih držav. Tudi oni so izdelali t.i. mini knjigo O treh jabolkih, ki vsebuje otroško obnovo ter otroške ilustracye te znane slovenske ljudske pravljice. V skupini Žogice so se prav tako učili slovenskih ljudskih plesov in iger ter igrali na male inštrumente. Prav posebno pa je letošnje praznovanje rojstnih dni. Slavljencu/ki na tisti dan nadenejo rojstnodnevno lento, tako da je ves dan v samem središču dogajanja in gotovo ga/je nobeden ne more prezreti. Otrokom je to izredno všeč in si to najbolj zapomnyo. Poleg vsega so izdelali tudi t.i. mini knjigo o Pepelki, njeno vsebino so otroci sami obnavljali ob slikah, vzgojiteljice pa so zgodbo zapisale po njihovih besedah. Spoznavali so Romunko, njene značilnosti ter plesali na romunsko glasbo. Izdelali so tudi lepa darilca za obiskovalce - goste iz Romunke, Španye in Turčye, ki nas bodo obiskali v tednu od 25. do 30. marca 2012. Vzgojiteljica Tina Jereb, pomočnica koordinatorice projekta Comenius za vrtec Humanitarna akc^a v Vrtcu Borovnica Ni lepšega kot veder in nasmejan otroški obraz. Še posebno, če vemo, da smo k temu pripomogli tudi mi. V vrtcu že tradicionalno izvajamo različne humanitarne ak-cye. Otroke želimo spodbuditi in naučiti, da z zbiralnimi ak-cyami pomagajo in poskrbyo, da imajo tudi drugi otroci lepo otroštvo in kakovostnejše življenje. Letos smo se odločili za pomoč otrokom v Afriki v okviru humanitarnega konvoja Budapest-Bamako, pobudnik pa je bil Lučkin očka, g. Jure Leben. Otroci, starši in strokovni delavci smo zbirali šolske potrebščine (zvezke, svinčnike, barvice, kemične svinčnike), v skupini Žogice pa še plišaste igrače. Akcya je bila zelo uspešna. Zbrali smo namreč več kartonskih škatel šolskih potrebščin, blokov in risalnih blokov. Vsak otrok iz skupine Žogice je prinesel plišasto igračko, ki jo bo lahko za vedno pogrešal, in se nanjo podpisal. Za slovo smo se fotografirali z njimi in pomahali afriškim pryateljem v spomin. 16. januarja 2012 je g. Leben odpotoval in odpeljal s seboj zbrane predmete. Prek spleta smo dobivali sporočila in fotografije. Otroci v Afriki so bili daril zelo veseli in se z njimi tudi fotografirali ter tako potrdili misel, da kdor rad da iz srca, osreči tudi srca drugih ljudi. Razveselili smo se tudi novice, da smo naslednje leto vabljeni k novi humanitarni akcyi. Za vrtec Borovnica vzgojiteljica Jožica Kenig Sprejem otrok v Vrtec Borovnica Enota Vrtec Borovnica do 31. 3. 2012 sprejema vloge za sprejem v vrtec za šolsko leto 2012/2013. Vlogo, ki je na spletni strani vrtca, oddajte po pošti, osebno v tajništvu šole ali vrtca oziroma po elektronski pošti. Odgovor boste prejeli po pošti na dom v mesecu aprilu. 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina P m Horjul NAŠ ČASOPIS 17 ODDAJA PROSTOROV V NAJEM Občina Horjul oddaja v najem prostore, ki se nahajajo na naslovu Slovenska cesta 7, Horjul, in sicer: - prostor v pritličju v izmeri 21 m2, - več prostorov v I. nadstropju v skupni izmeri 155 m2. Vse zainteresirane vabimo k oddaji ponudb na e-naslov obcina@horjul.si ali naslov Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul. Ponudbe so informativne. Novice iz Občine Horjul Dan odprtih vrat Občine Horjul Občina Horjul je v torek, 14. februarja, pripravila Dan odprtih vrat, katerega namen je bil predstaviti občanom, kaj je bilo v preteklosti narejenega, ter pokazati in poudariti dobre plati lokalne samouprave. Vsem, ki so se odzvali povabilu, je g. Janko Jazbec, župan Občine Horjul, predstavil nove prostore, delo občinske uprave in projekt sončne elektrarne na športni dvorani pri OŠ Horjul, hkrati pa tudi nekaj načrtov za prihodnje delo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki so tudi s svojimi predlogi in željami prispevali nove ideje za načrte v prihodnje. Pobiranje pasjih iztrebkov Pred časom smo že opozarjali na izvajanje nadzora Medobčinskega inšpektorata nad upoštevanjem členov Odloka o javnem redu in miru, ki določa pravila vodenja in skrbi za živali. Lastnike, vodnike ali skrbnike živali naj znova opomnimo, da morajo v naselju za živaljo počistiti iztrebke tako, da jih zavjejo v plastično vrečko in odložjo v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. V kolikor bodo opažene kršitve, bo po opozorilu lahko sledila tudi kazen. Obvestilo o preklicu Občina Horjul obvešča vse uporabnike pitne vode, ki se oskrbujejo z vodo iz vodovodnega sistema Zaklanec in Koreno - Samotorica, da na podlagi rezultatov notranjega nadzora pitne vode preklicuje ukrep, da je potrebno vodo za prehrambene namene zaradi varnosti pred uporabo prekuhavati. Slaba voda - Slovenska kronika V zadnjem času je bilo veliko napisanega in povedanega o oporečni vodi v Horjulu, kar je sprožilo med občani kot tudi v vrtcu, šoli, Domu starejših in drugje veliko bojazen. Ob tem bi želeli poudariti, da je pitna voda iz vodovodnega sistema Horjul neoporečna in ni bilo v letu 2011 nobenega slabega vzorca. V Občini Horjul so štirje ločeni vodovodni sistemi, problemi se trenutno pojavljajo na vodovodnem sistemu Lesno Brdo in Vrzdenec, kjer prihaja občasno do oporečne pitne vode zaradi prisotnosti bakterj in je priporočeno, da se vodo v prehrambne namene prekuhava. Vendar občina že intenzivno dela na preprečevanju tega problema. Tržni dan v Horjulu Obveščamo vas, da organiziramo Tržni dan v Horjulu, zato vse pridelovalce domače hrane vabimo, da ponudjo svoje pridelke v sredo 14.03.2012 od 14.00 do 16.30 ure na Občinskem trgu 1 v Horjulu. Povabilo velja predvsem domačim kmetom in proizvajalcem, katerim želimo ponuditi priložnosti za trženje svojih izdelkov, občanom pa omogočiti nakup domače hrane v lokalnem okolju. Več informacji lahko pridobite na Občini Horjul na tel. št. 01/ 75 91 120. Poročilo o delu za leto 2011 Uspešno smo premostili še eno leto, v katerem smo izpolnili večino naših zadanih ciljev. S tem poročilom bi vam rad ponazoril, kaj smo poleg rednega dela v občini uspeli narediti in kako uspešni smo bili pri tem. Največja pridobitev v lanskem letu so novi občinski in večnamenski prostori z novim trgom, katerega odprtje smo imeli ob občinskem prazniku. Prostori so zaživeli konec decembra s preselitvjo občinske uprave ter v januarju še s selitvjo krajevnega urada. Objekt s novimi prostori za delo občinske uprave, veliko sejno sobo, krajevnim uradom je bil obnovljen v celoti z občinskimi sredstvi, ki so znašala 310.330 €. Za trg s prizidkom smo porabili 481.147 €, od tega smo pridobili evropska sredstva v višini 314.434 €. Nov urejen vaši trg je vizja ohranitve podobe starega vaškega naselja in oživitve vaškega jedra, z osrednjim prostorom za različna srečanja in prireditve. V lanskem letu nam je po dolgotrajnem iskanju zemljišča za čistilno napravo, le tega uspelo pridobiti. Horjul potrebuje zmogljivejšo čistilno napravo, saj je zmogljivost trenutne le 400 PE, potrebovali pa bi zmogljivost 2000 PE. Izdelana je že idejna zasnova, ki predvideva celovito rekonstrukcjo obstoječega objekta in izgradnjo vseh potrebnih objektov za povečanje zmogljivosti naprave za sprejem in učinkovito čiščenje odpadnih voda. Intenzivno pa bomo v prihodnje delali na področju pridobitve gradbenega dovoljenja za čistilno napravo, kjer pa smo odvisni od sprejetja občinskega prostorskega načrta. Upamo, da bomo s strani ministrstva dobili čimprejšnji pozitiven odgovor za sprejem načrtov. cevi na območju Horjula ter tako preprečili nadaljnje velike izgube vode, kar je znašalo 14.000 €. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je voda osnova za naše življenje in da moramo tudi sami poskrbeti, da je ne bomo onesnaževali in zastrupljali, saj lahko taka nepremišljena dejanja pustjo velike posledice. V preteklem letu smo skladno z zakonskimi zahtevami ustanovili režjski obrat, ki deluje v okviru obstoječe občinske uprave. Preko re-žjskega obrata smo že začeli izvajati oskrbo s pitno vodo, pokopališko dejavnost, javno razsvetljavo in vzdrževanje cest. Za vzdrževanje občinskih in lokalnih cest, ki vključuje tako letno kot zimsko vzdrževanje in sanacjo, smo porabili 133.700 €. Za nabavo klime, projektorjev in računalnikov ter oprema za učilnice v Osnovni šoli Horjul je bilo namenjenih 16.240 €. Pri vsem tem pa velja pohvaliti dobro sodelovanje z ravnateljem Osnovne šole Horjul. Uspešni smo bili pri razpisu in pridobili prikazovalnih hitrosti, ki na vzhodni strani Horjula opozarja prehitre voznike. Upamo da bomo s prikazovalnikom hitrosti prispevali k povečanju varnosti in posledično zmanjšanju hitrosti vožnje v celotnem kraju. Za delovanje naših društev, ki skrbjo za razgibano dogajanje v naših krajih, je bilo namenjenih skupaj 64.554 €. Ob njihovem požrtvovalnem in prostovoljnem delu pa ne gre silskim domov na Vrzdencu. Intenzivno bomo delali na projektu in pridobitvi gradbenega dovoljenja za predelavo stare telovadnice OŠ Horjul v nove učilnice in knjižnico. Z novimi prostori bomo omogočili še boljše pogoje za izobraževanje naših otrok. Še vedno nas čaka veliko ureditev zemljiškoknjižnih stanj, tako na področju cest kot tudi vodovodov, saj so vodovodni objekti, kot so vrtine, zajetja, rezervoarji, še vedno v večini na zemljiščih zasebne lastnine. Prvenstveno pristopamo k temu, da bomo vse vodovodne objekte odmerili in s tem naredili podlago za kasnejši lastninski prenos. V planu je tudi asfaltiranje cestne povezave Sa-motorica - Les - Koreno, v kolikor bodo lastniki zemljišč temu projektu naklonjeni. Upamo tudi, da nam bo v tretje uspel razpis, katerega postopek vodi podjetje Vodovod - Kanalizacja, da se bo pričela izgradnja kana-lizacje v Podolnici. V prihodnjih mesecih pa bo Občina Horjul razpisala javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav, saj zakonodaja lastnike hiš zavezuje, da se morajo objekti do leta 2017 priključiti na javno kanalizacjo. Kjer pa kanalizacje ni ali ni predvidena, bo potrebna postavitev malih hišnih čistilnih naprav in gradnjo. Te bo občina subvencionirala v skladu z Pravilnikom in razpisom za subvencje. V planu je razširitev dosedanjega igrišča pri V mesecu junju smo začeli s postopki za izvedbo mikro-fotonapetostne elektrarne na strehi športne dvorane pri OŠ Horjul, ki je bila dokončana jeseni. Južni del strehe na dvorani so prekrili moduli, ki bodo omogočili 49,75 kWp moči elektrarn, ki bodo letno doprinesli 48.600 kWh električne energije. Ob takem doprinosu se bo investicja, ki je znašala 143.100 €, povrnila v 7 do 8 letih, v nadaljevanju pa bo prihodek od prodaje električne energje pomenil čisti prihodek občinskega proračuna. S prikazovalnikom, ki je lociran pri zgornjem vhodu v dvorano, se lahko dnevno spremlja količina proizvedene električne energje. V poletnem času je prihajalo na vodovodnem sistemu do velikih izgub vode in posledično motene oskrbe s pitno vodo. Glavni razlog za to so bile dotrajane salonitne vodovodne cevi. Aktivno smo se lotili iskanja napak na vodovodnem sistemu in odkrili več počenih cevi, iz katerih je iztekala voda. Lotili smo se obnove vodovodnega sistema ter zamenjali salonitne spregledati vseh doseženih uspehov, za kar jim iskreno čestitam. Z novim vaškim trgom pa upam, da se bodo odprle nove ideje, saj bi s tem dobili več možnosti za nadaljnje delo. V porastu je tudi nataliteta rojstev v naši občini, saj smo prejeli kar 37 vlog za denarni prispevek ob rojstvu otroka in temu namenili 10.175 € in bomo tudi v bodoče podpirali družine z novorojenčki. Tudi v letošnjem letu nas čaka veliko dela. Nadaljevati želimo s pristopom k obnovljivim virom energje in tako že delamo projekte za nove sončne elektrarne. Najprej moramo obvezno obnoviti staro dotrajano salonitno streho na stari telovadnice OŠ Horjul, hkrati pa že razmišljamo, da bomo šli istočasno z menjavo strehe tudi k postavitvi sončne elektrarne. Prav tako je na strehi vrtca Marjetica predvidena izgradnja sončne elektrarne. V izvedbi je projekt za izgradnjo nadstreška z večnamenskim prostorom med trgovino in ga- osnovni šoli v nogometno igrišče. Pridobljeno je tudi že gradbeno dovoljenje za postavitev novih garderob in postavitev igrišča pri Športnem parku Horjul. Prjavili smo se že na razpis za pridobitev evropskih sredstev in od višine sredstev bo odvisno ali bomo že v letošnjem letu pristopili k gradnji ali drugo leto. V prihodnje pa tudi že razmišljamo o obnovi vodovodnega omrežja in prenovi objekta bivše šole v naselju Žažar. Na pripravo za investicjo v prihodnjem letu bomo že letos pričeli s pridobivanjem soglasj lastnikov zemljišč za zemeljska dela pri obnovi vodovda. Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki zaupate v naše delo, ki ga opravljamo. Zahvala velja občinskim svetnikom in občinski upravi za njihovo požrtvovalno in odgovorno delo ter sodelovanje pri zastavljenih ciljih. Če bomo držali skupaj, bomo močnejši in tudi uspešnejši v delu za skupno blaginjo in boljšo prihodnost našega kraja. Vaš župan Janko Jazbec Spomladanski sejem v Horjulu Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo že tradicionalni Spomladanski sejem, ki bo v nedeljo, 25. marca 2012, z začetkom ob 10. uri pa vse tja do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Vsi, ki bi želeli sodelovati s predstavitvjo svojih izdelkov, izpolnite spodnjo prjav-nico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul , Slovenska cesta 7, 1354 Horjul ali na e-naslov: td.horjul@gmail.com Dodatne informacje so na voljo na GSM: 051/316-318 ali na navedenem e-naslovu. PRyAVNICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU Naziv in naslov razstavljavca: Ime in priimek: Ponudba artiklov: E-naslov: Telefonska številka: Rabim stojnico: DA NE Podpis: Žig: 18 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Naši kraji nekoč in danes, odprimo domače arhive Vedno govorimo samo o napredku, kaj smo novega dobili, postorili in doprinesli. Ne gre pa pozabiti na stare čase, ko je še med hišami peljala kakšna stezica, ko so se na mestu sedanjih hiš bohotile mogočne hruške in jablane, ko se je po cestah valil prah^ Marsikaj od tega imamo zabeleženega na fotografijah, ki se založene skrivajo v škatlah in predalih. Odprimo predale in iz njih izbrskajmo stare fotografije, ki prikazujejo naš in vaš kraj. Dajmo na plan nekaj kar je nekoč bilo. Naj mladi vid^o kako so izgledali naši kraji pred mnogo desetletji, tisti pa, ki so jih še doživljali naj doživ^o svojo nostalg^o. Spoštovane občanke in občani, radi bi zbrali kar največ starih in še bolj starih fotografij, ki prikazujejo naša naselja, kot so nekoč bila. To lahko naredimo le z vašo pomočjo tako, da si vzamete nekaj časa in pobrskate po fotografijah, ki jih imate doma. Če boste našli kakšno fotografijo, ki prikazuje vašo ali sosednjo vas ali del vasi, kot je nekoč bila, jo prosimo prinesite na Občino Horjul, Jani Jereb, ki vam bo o svoji zamisli tega projekta še kaj več povedala. Fotografije bomo preslikali in vam originale vrnili. Ko bomo zbrali slike krajev iz preteklosti, bomo naredili galer^o slik »Naši kraji nekoč in danes«, ki bo zapolnila prazne stene v novih občinskih prostorih v Horjulu. JJ Vpis v Vrtec Horjul Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2012/13. Tisti starši, ki ste vlogo že oddali, vam nove vloge ni potrebno oddati. Vloge sprejemamo do 15. aprila 2012. Obrazec za pr^avo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrtca Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot bo prostih mest, bo v mesecu maju o sprejemu odločala komis^a. Vsi starši boste o sprejemu oz. zavrnitvi vašega otroka v vrtec pisno obveščeni. Vse starše, ki žel^o vstop pred 1. 9. 2012, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in bodo njihove vloge obravnavane skupaj z vlogami za sprejem s 1. 9. 2012. Ravnatelj Primož Garafol Vabilo na gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal GZS PGD Žažar bo v soboto, 24. ^^T marca 2012, v športni dvorani v OŠ Horjul organiziralo tekmo- vanje v spajanju sesalnega voda --z začetkom ob 13.30 in finalom v večemih urah. Na tekmovanju, ki šteje za točke pokala Gasilske zveze Slovence, pričakujemo vse najboljše slovenske ženske in moške ekipe, ki bodo na zadnji finalni tekmi v Horjulu zagotovo poskrbele za pravo mero napetosti v medsebojnih dvobojih. P 'o tekmovanju bo Ansambel Prosen poskrbel za zabavo za tekmovalce in gledalce. Zato vabimo vse ekipe, ki bi se želele pr^aviti, naj to stor^o na GSM 031 380 493 ali e-naslov: janez.jazbar@siol.net in seveda vse gledalce in nav^ače, naj se nam pridruž^o! Nadaljevanje gradnje Centra starejših Horjul Pred leti so v Horjulu odprli Dom starejših občanov, ki je pod svojo streho sprejel 105 oskrbovancev. Zdaj je dom, po novem Center starejših Horjul, v lasti Loter^e Slovence in ga upravlja DEOS z direktorico Slavi Kosec. Loterca Slovence, lastnica doma, se je odločila, da bo Dom starejših oziroma Center v Horjulu povečala, da bo namesto sedanjih 105 oskrbovancev sprejel od petdeset do šestdeset oskrbovancev več. Zadnje čase se v naši državi zelo povečuje število starostnikov in s tem tudi potrebe po domovih zanje. V Horjulu upamo, da bodo dodatne oskrbovance sprejeli do letošnje jeseni. Letošnja zima je bila kar ugodna za gradnjo, razen štirinajst dni v februarju, ko je pritisnil mraz in so dela nekoliko zastala. France Brus Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul v letu 2011 Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo prek vodovodnih odborov upravlja Občina Horjul. Glavni nalogi pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo sta upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnosti oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. V letu 2011 smo spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih ločenih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Horjul, in sicer: - Vodovodni sistem Horjul-Ljubgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec-Žažar - Vodovodni sistem Zaklanec-Podolni-ca-Lesno Brdo - Vodovodni sistem Koreno-Samotorica Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vode. Notranji nadzor je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Na terenu je bilo odvzetih 33 vzorcev za mikrobiološke preizkuse. Pri vseh 4 vodovodnih sistemih so se tekom leta pojavljali neskladni vzorci. V odvzeti vodi so bile prisotne bakterce Escherichia coli (Ecoli), enterokoki, koliformne bakte-rce kot znak fekalnega onesnaženja in na dveh vodnih virih Clostridium perfringens s sporami. Na vodovodu Zaklanec-Podo-lnica-Lesno Brdo so bili vsi neskladni rezultati dobljeni pri kontroli pitne vode, ki je še iz starih vodnih virov oziroma se v določenem deležu meša z vodo iz vrtine, ki sicer izkazuje skladnost s pravilnikom. Na spletni stani Občine Horjul je objavljeno celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode. ^ OBČINA HORJUL Župan Janko Jazbec Pregled rezultatov skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor 2011): Vodovod Štev. odvzetih vzorcev Mikrobiološki preizkusi skladen neskladen Ecoli enterokoki koliformne bakter^e Clostridium perfringens s sporami Št. kolonq pri 22° C Št. kolonq pri 36° C Horjul 4 4 0 Ljubgojna 2 2 0 Vrzdenec 3 1 2 2 Žažar 2 1 1 1 1 Zaklanec 5 1 4 2 4 0 Podolnica 4 4 0 Lesno Brdo 7 2 5 4 5 5 0 Koreno 3 2 1 1 1 1 Samotorica 3 1 2 1 1 SKUPAJ 33 18 15 7 6 14 2 Rdeči križ Horjul Krvodajalska akc^a Rdeči križ Horjul 6. marca 2012 organizira krvodajalsko akcco. Zbirno mesto bo na parkirišču Metrela ob 6.30. Prcave sprejemamo na tel. št.: 051-353-036. Vljudno vabljeni! Predavanja Predavala bo ga. Meta Vr-hunc: - z delom, skladnim s kozmič-nimi ritmi, povečamo pridelke in zdravje rastlin - 7. 3. 2012 - biodinamični preparati - naredimo si sami svoj gnoj iz roga - 11. 4. 2012 Predavanja bodo v sejni sobi stare občinske stavbe. Začetek ob 18. uri. Predavala bo ga. Marlena Skvarča: - senzorične ocene za preverjanje kakovosti hrane - 29. 2. 2012 Predavanja bodo v osnovni šoli v Horjulu z začetkom ob 18. uri. Pregledi dojk 1. ponedeljek, 19. 3. 2012, ob 18. in 19. uri 2. ponedeljek, 26. 3. 2012, ob 18. in 19. uri 3. četrtek, 29. 3. 2012, ob 19. uri Pregledi bodo v osnovni šoli v Horjulu. Prcave sprejemamo na tel. št.: 041 520-428 in 051 353-036 vsako sredo od 10. do 11. ure. Vabljeni KORK HORJUL m Od leve proti desni: Uroš Ahačič, Slavica Smrdelj, Vili Gombač in urednik Egist Zagoričnik. Foto : K. Černigoj Nove kuharske bukve Andreja Zamejca Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 2012, je Prosvetno društvo Horjul v dvorani Prosvetnega doma v Horjulu pripravilo predstavitev knjige Andreja Zamejca Nove kuharske bukve. To je 160 let stara knjiga Andreja Zamejca, ki se je rodil leta 1824 na Vrz-dencu pri Horjulu. Knjiga ni le kuharica, temveč tudi dokument rodoljubnega pomena, saj je ena prvih knjig, napisanih v pravem knjižnem jeziku. Pozoren bralec bo opazil vrsto podrobnosti, ki bodo pričarale duh tistega časa. Knjiga prav diši po kuhinji naše praprababice. Predstavljajmo si kmečko peč, kako se v njej peče kruh, ali pa ognjišče, kjer nad žerjavico brbota v loncu. Knjigo je pred kakimi 40 udeleženci predstavil Vili Gombač - pobudnik izdaje. Sodelovali so še Slavica Smrdel, vodja kuhinje Jamski dvorec Postojnska jama, ki je strokovno komentirala knjigo glede kulinarike, Uroš Ahačič, direktor založbe Aurora, ki se ukvarja s tiskanjem starih knjig, in Egist Zagoričnik, urednik knjige. Knjigo je mogoče še kupiti v trgovini Argo v Horjulu. France Brus Gostje Alenka Veler, Irena Matko Lukan, Andrej Ilc, Anja Štefan in Ančka Gošnik Godec Na obisku znana ilustratorka Ančka Gošnik Godec Občino Horjul je konec meseca januarja obiskala znana ilustra-torka Ančka Gošnik Godec, ki je s svojimi ilustraccami popestrila številna dela naše pisateljice in pravljičarke Kristine Brenkove. V novih prostorih Občine Horjul na Občinskem trgu 1 so že vse od vselitve občinske uprave izobešeni originali ilustracc gospe Ančke Gošnik Godec, ki so bili upodobljeni v različnih delih Kristine Brenkove, med drugim v pravljicah Osma dežela, Knjiga pravljic, Partizanska bolničarka, Miško s planine in Partizanka Katarina. Gošnik Godčevo so ob obisku spremljala znana imena iz slovenskega založništva, in sicer vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc, urednica pri Mladinski knjigi Alenka Veler, urednica revce Ciciban Irena Matko Lukan ter znana slovenska pravljičarka in pripovedovalka Anja Štefan. Počaščeni smo, da smo bili deležni tako pomembnega obiska z vidika kulture ter ohranjanja naše literarne in kulturne dediščine, in se vsem skupaj še enkrat prav lepo zahvaljujemo. Prav tako pa smo počaščeni in ponosni, da se lahko v občini ponašamo z originali ilustracc avtorice Ančke Gošnik Godec, upodobljenimi v knjigah Horjulke Kristine Brenkove, ki smo jih prejeli od Mladinske knjige. (ObH) Urejanje okolice nove občinske stavbe čeprav se je Občina Horjul preselila sredi decembra. Upravna enota - matični urad pa v začetku januarja 2012, so ostala okrog stavbe še razna ureditvena dela, ki so se jih še pred pravo zimo lotili delavci zasebnika Rajka Žaklja iz Logatca. France Brus 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^ H Horjul NAŠ ČASOPIS 19 Prizor iz igre Izklopi kuhalnik, voda vre Predsednik KUD Horjul mentorici predaja šopek. Igralci iz Sel na spominski fotografiji s Franc^em Končanom in Jako Gabrovškom Gostovanje gledališke skupine KPD Planina Sele na horjulskem odru V soboto, 28. januarja 2012, je v Prosvetnem domu v Horjulu gostovala gledališka skupina Kulturno prosvetnega društva (KPD) Planina Sele s Koroškega. V režji Mihja Krištofa so Miran Kelih, Anja Oraže, Roman Roblek - Pušeljč, Roman Roblek -Lukov, Andrej Olip, Monika Olip, Marjan Olip, Elizabeta Juch, Vronika Olip in Milena Olip predstavili gledališko delo Ephraima Kishona Izklopi kuhalnik, voda vre. Za tehniko pri predstavi je poskrbel Matjaž Ke-lih, za kostume Lara Vouk in za masko Mirja Oraže. V uvodu pred začetkom predstave je maloštevilno občinstvo nagovoril novi predsednik KPD Horjul Jaka Gabrovšek; vse navzoče je najprej pozdravil in orisal zgodovinski razvoj kulturnega društva onstran Karavank na Koroškem. Takole je dejal: »Kultura oblikuje človekovo osebnost in človek oblikuje s svojo osebnostjo kulturo.« Ta misel o kulturi je ena od stodesetih, ki jih lahko preberemo na raznih vidnih mestih v domačem kraju gostujoče skupine, v Selah na avstrj-skem Koroškem, manjšem gorskem kraju pod Karavankami. Sto deset izrekov za sto deset let organiziranega kulturnega delovanja v Selah. To častitljivo obletnico praznuje letos Katoliško prosvetno društvo Planina Sele, ki je tako eno najstarejših društev na Koroškem. Ustanovljeno je bilo z namenom, da bi s kulturno dejavnostjo in ozaveščanjem kljubovali po-nemčevanju; do današnjih dni je cilj in ena od motivacj za zelo pestro delovanje društva to, da bi v kraju ohranili slovensko govorico. Začetki segajo v leto 1902, ko je bilo ustanovljeno tamburaško društvo; kmalu za tem pa se je razvila močna vsestranska kulturna dejavnost. Prišla je prva svetovna vojna, z njo predvsem hudo zatiranje vsega slovenskega v šoli in Sela-ni so vztrajali. Prišla je druga svetovna vojna s še veliko hujšimi krivicami in Selani so vztrajali. Vztrajnost in zavednost Selanov nista ušli nemškim silam v Berlinu. Selskim upornikom je sodil eden najkrutejših zločincev nemškega rajha, dr. Freisler. Za trinajsterico je to pomenilo smrtno kazen; aprila 1943 so jih obglavili na Dunaju. Več kot sto drugih Selanov je bilo pregnanih in zaprtih po taboriščih, mnogi se niso več vrnili v ljubljene Sele. Kljub vsemu je po končani vojni kulturno življenje znova zaživelo. »Lahko porežejo vse rože, vendar ne morejo preprečiti pomladi.« Tako pravi čilenski pesnik in pisatelj Pablo Neruda, in kako prav ima ! Delovanje društva je bilo v obeh vojnih obdobjih prekinjeno oziroma onemogočeno, a se je poteptani in ponižani slovenski narod na Koroškem po končani borbi vsakič pobral in stopil naprej, še posebno Selani. Po prvi svetovni vojni so zgradili enega prvih slovenskih kulturnih domov na Koroškem, ki je postal žarišče verskega poglabljanja, izobraževanja odraslih, številnih uprizorjenih iger in pevskih nastopov. Delovala je knjižnica, ljudje so zelo veliko brali in se ta način učili slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je predvsem s prihodom kaplana Ivana Matka kulturno delovanje, posebno gledališka dejavnost, doživelo nov razmah. Selani so zgradili novo cerkev in istočasno novo kulturno dvorano. Dvorano, v kateri se ob raznih dogodkih še zdaj vrstjo številne prireditve, spominske proslave, delavnice za otroke, filmski večeri, razstave, literarna branja in koncerti, rojevajo pa se tudi številne gledališke predstave! Velik del nastopajočih, ki jih boste videli danes, je svojo gledališko pot začel v otroških letih. Franci Končan je bil tisti, ki jih je prvič popeljal na gledališke deske, ki jim je pokazal čarobni svet gledališča in razkril lepoto jezika, jih tako rečeno zastrupil z virusom teatra ^ edinim vi- rusom, ki človeku zdravi dušo in telo. Poleg nekoliko starejše skupine, ki jo Končan spremlja že več kot 30 let, ta skupina zdaj že nekaj časa - z manjšimi kadrovskimi spremembami -deluje z režiserjem Mihjem Krištofom. Na oder so postavili Alico v čudežni deželi, poetično predstavo, sestavljeno iz slovenske in svetovne poezje, Iz spomina A, kontroverzni Gorski jezik Harolda Pinterja in še bi lahko naštevali. Letos so se odločili za nekoliko bolj »klasičen« tekst znanega satirika Ephraima Kishona Izklopi kuhalnik, voda vre. Premiera je bila 26. novembra lani, besedilo pa je prav za selske gledališčnike prevedel Martin Kuchling. Svet umetnikov se izkaže za plitvo in preračunljivo klanjanje umetniškim kritikom in družbenim veljakom, polno praznih besed. Kako se v tem svetu, v rahlo zmedeni in z nenavadnimi karakterji napolnjeni umetniški komuni, znajde mladi slikar Raphael Schlersinger, nam razkrje kuhalnik, v katerem voda ves čas vre ! Po uri in pol dolgi predstavi je maloštevilno občinstvo igralce nagradilo s tako močnim aplavzom, kot bi bila dvorana nabito polna. France Brus Krištofova razstava ob Prešernovem dnevu V okviru proslave ob Prešernovem dnevu so v petek, 3. februarja, v Osnovni šoli Horjul odprli razstavo umetniških del domačega slikarja Franca Zupeta - Krištofa. Letošnje, 53. razstave v počastitev slovenskega kulturnega praznika se je udeležilo veliko sli-karjevih prjateljev in znancev pa tudi občanov Horjula. Razstava je bila odprta še v soboto in v nedeljo do 18. ure. Tako so si jo lahko ogledali tudi občani, ki se niso mogli udeležiti odprtja. V obris ovce, ki je bila tako resnična, da bi lahko pri priči odkorakala na pašo. Srečanje z lastnim talentom je osupljivo in navdušujoče, nato pa kot omamno prekletstvo sledjo leta in desetletja trdega dela, in Krištof je garač, saj se njegov opus šteje v tisočih. razsežnosti. Zato je tako težko umljivo, zakaj jima slovenska javnost vztrajno kaže hrbet. Ali pa ni tako težko razumljivo, saj je bila njuna zahtevnost do samih sebe in drugih zelo velika. V tako začrtanem svetu vztraja Krištof, vsak dan trudeč se dognati življenje, saj za življenje gre. S predajo šopka slikarju Krištofu je ravnatelj Osnovne šole Horjul odprl razstavo. kulturnem programu, ki ga je vešče povezoval domači mojster besede Matko Zdešar, so nastopili člani Slovenske filharmonje, violinista Vera Belič in Drago Arko ter violončelist Ivan Šošta-rič. O slikarjevem življenju in njegovem delu je spregovoril primarj dr. Matjaž Lunaček: »Za-nosen zrem v obličja tvojih slik, v barvno divjino, v koncentrirano živost, z muko izpeto. Pred platni oživim, se iztrgam vseenosti. Sprejemam nagovor preoblikovanega, a vendar resničnega stvarstva. Imel sem deda. Rekli so, da ima zlate roke. Iz zavržene starine je znal pričarati sjoč, bleščeč predmet, da so se vsi čudili. Krištof ima zlate roke. Z natančno potezo, v neprestani borbi z deformacjo pričara svojo misel na platno, da v trenutku zaživi. Pripovedoval mi je o tej sposobnosti, ki jo je opazil pri sebi že zgodaj. Naslikal je oči, ki so takoj postale žive in resnične. V stvariteljstvu je potrdil stvarnikovo delo. Kot je Leonardo da Vinci v pesek zarisal O življenju in delu slikarja je spregovoril primarj dr. Matjaž Lunaček. Njegovo slikarstvo je neminljivo povezano s tremi umetniki, s pesnikom Francetom Prešernom, kateremu z neverjetno zvestobo posveča svoje razstave tu v domačem kraju, s kiparko in risarko Karlo Bulovčevo, da ne mine dan, ko ne izpregovori njenega imena, in s tragedom Ivanom Mrakom, s katerim sta bila desetletja sopotnika. Vsi trje so kot giganti iztrgali iz ma-terje njene najžlahtnejše prvine, jih poduhovili in se spogledali z življenjem na najbolj dokončen način. Prešeren je neokreten in jecljav jezik potisnil vsemirske razdalje naprej in ustoličil visoko presežno normo. Povzdignili smo ga sicer v emblem ali pa se dovolj zavedamo njegovega tragičnega napona in bistva? Ivan Mrak in Karla Bulovčeva sta kot med seboj spodbujajoči se par zakoličila novo etiko, ki je odprtemu očesu in tankoslušnemu ušesu popoln orientir, kažipot, da zmoremo obdržati stik z resnico. Njuna izpovednost ima evangeljske Udeleženci odprtja razstave ob Prešernovem dnevu v Osnovni šoli Horjul 'Vse je živo, tudi kamen,' pravi Krištof. Če ga ne naslikamo živega, je stvar izgubljena. 'Gore ne moreš naslikati kot zmečkan papir,' je rekel Ivan Mrak. Utapljamo se v zmečkanem papirju. Krištof si svoj živ dan prizadeva, da ga ne bi od resničnosti speljala 'golfiva kača', da se ne bi izneveril Neskončnemu. Včasih ga je to pahnilo v hude trpljenjske položaje, a tudi ti so mu pomagali, da je postajal vedno bolj verodostojen. Njegove portretne risbe iz zgodnjih šestdesetih let kažejo vsa znamenja genialnosti in čistost njegove duše. Sam sebe je postavil za ideal s temi zgodnjimi deli. Slikarske vzornike si je sicer iskal med največjimi in si s tem naložil težko zavezo. Zanimajo ga le prelomne umetniške figure. K tem stremi, ne da bi se kdajkoli izgubil v posnemanju. Upoštevajoč najžlahtnejšo tradicjo, v katero sodjo Massaccio, van Gogh in naša Grohar in Bulovčeva, je začrtal čisto svojo pot. Z občudovanjem sem več desetletj Program je povezoval znani domači kulturni delavec Matko Zdešar. spremljal njegovo slikarstvo, odpiranje barv, čemur se je predal s vso drznostjo, silovitostjo, erotičnostjo in zaresnostjo, ne da bi izgubil stik s klasiko. Krištof potoži, da je vedno manj portretirancev. Kot bi ljudje ne bili več sposobni zbrano sedeti in se soočiti s svojim obrazom. Na ta način je prikrajšan za najžlahtnejši del sobivanja, po katerem ne neha hrepeneti. In prav je tako. Pri Krištofu človeku in umetniku me najbolj pritegne njegova spoštljivost do vsega živega, pristno religiozna zavest, ki njegovo zlato roko zanesljivo vodi.« Po govoru dr. Matjaža Lunačka je ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol vse goste povabil na ogled razstave in tako odprl 53. razstavo slikarja v domačem kraju. Prejšnja leta so na Krištofovih razstavah prevladovali portreti, letos pa je bilo med 31 platni na ogled kar 17 olj posameznih rož in vejic z različnimi sadeži. France Brus 20 NAŠ ČASOPIS Občina m Horjul 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Mama Manka, ki je zabavala obiskovalce koncerta in povezovala program z najmlajšima gasilcema. Veselo v Horjulu V soboto, enajstega februarja 2012, je Prostovoljno gasilsko društvo Horjul v športni dvorani pri Osnovni šoli že šesto leto zapored organiziralo koncert pod naslovom »Veselo v Horjulu«. Natalia Verboten zna pritegniti najmlajše udeležence koncerta. Ansambel Viharniki iz Kamnika. Pred polno dvorano gledalcev, ki so se kljub izredno slabemu vremenu, snegu in mrzlemu vetru zbrali na koncertu domačih melody so nastopili narodno zabavni ansambli : Viharniki iz Kamnika, Erazem iz Postojne, Nemir iz Mokronoga, Primorski fantje iz Izole in ansambel Modr^ani, ki je igral tudi na veselici pozno v noč. Poseben glasbeni nastop je pripravila s svojim repertoarjem pevka Natalia Verboten, ki se je iz odra podala med gledalce in za seboj pritegnila otroke, ki so z njo pogumno zaplesali. Vsi ansambli so nastopili s tremi skladbami. Program je povezoval »mama Manka« iz Novega mesta in vmes povedala tudi nekaj šal, ki so se jim obiskovalci pošteno nasmejali. Skratka, koncert Veselo v Horjulu je uspel. Za to gre pohvala članom PGD Horjul, ki so vložili veliko napora v organizac^o. Po koncertu je bila gasilska veselica, na kateri so gasilci poskrbeli tudi za hrano in p^ačo. Vse priznanje tudi gasilcem prometnikom, ki so v snegu in vetru poskrbeli za pravilno in varno parkiranje jeklenih konjičkov obiskovalcev koncerta. France Brus Pr^eten nastop ansambla Primorski fantje iz Izole. V februarju prava zima V nedeljo, petega februarja 2012, smo se v Horjulu zbudili v sveže zame-tenem in hladnem jutru pri temperaturi okrog 10 stopinj celz^a pod ničlo. Mraz in rahlo sneženje sta trajala kar dobra dva tedna, tako da se Maroltovi in Lončarjevi delavci kar pošteno potrudili, da so očistili ceste. Žal pri nizki temperaturi sol ni pr^emala, zato je bilo pomembnejše pluženje in posipanje ceste s peskom. Pogled skozi okno na svežo snežno belino je prjetno vplival na občane, ki so skozi okno zrli sveže zapadli sneg. Nekoliko presenečeni so bili vozniki, ki niso upoštevali stanja na vozišču in je večkrat le prisotnost pametnega voznika, ki je prilagodil hitrost vožnje ob srečanju preprečila zvito in razbito pločevino. France Brus Koncert Ansambla Prosen V nedeljo, 29. januarja 2012, je bil v športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul koncert ob izidu druge zgoščenke Ansambla Prosen. Ansambel Prosen sestavljajo Miha, Blaž in Tina - brata in sestra iz Žažarja pri Horjulu. Miha in Blaž sta osnovno glasbeno izobrazbo - igranje na harmoniki usvojila na vrhniški nižji glasbeni šoli, medtem ko je Tino v svet igranja na kitaro že v osnovni šoli uvedel glasbeni pedagog Imre Farkaš. Kot svoj začetek šteje Ansambel Prosen nastop na festivalu v Dolenjskih Toplicah decembra 2006, kjer je prejel prvo nagrado občinstva. Od takrat so redni gostje festivala Vurberk, občasno pa se udeležujejo tudi drugih. Na Graški Gori so letos prejeli zlatega pastirčka, sodelovali pa so tudi na festivalu Narečne viže v Ško^i Loki. Leta 2008 so izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom V Žažarju. Letos pa so predstavili že drugo, ki nosi naslov Že dolgo sem oddana. Pri skladbah so jim tako kot pri prvi zgoščenki pomagali poznani avtorji, tokrat pa so se pod skladbe podpisali tudi sami. Na nedeljskem koncertu v športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul se je Ansambel Prosen predstavil z enajstimi skladbami, ki so posnete tudi na zgoščenki. Proseni so na koncert ob izidu svoje druge zgoščenke kot goste povabili znane narodno-zabavne ansamble, ki so se vabilu radi odzvali in na koncertu, ki ga je povezoval Slavko Pod- boj, zaigrali po tri skladbe. Med gosti, ki jih je sprejelo okrog 700 poslušalcev, so nastopili Ansambel Modr^ani, Ansambel Petra Finka, Gadi, Ansambel Bitenc, Ansambel Čepon, Mladi godci in sekstet Odoica. Vsi ansambli, ki so sodelovali na koncertu, so bili navdušeni nad sprejemom v Horjulu, zlasti pa z aplavzom, ki so ga poželi za svoj nastop. In morda še nekaj o družinskem Ansamblu Prosen iz Žažarja ^ Mladi Miha je najstarejši brat in vodja ansambla. Doma poskrbi za priredbe skladb, za to, da vse lepo teče, ter skrbi za prevoz in ozvočenje. Ima končano glasbeno šolo za klavirsko harmoniko pri mentorju Antonu Puciharju, kjer se je naučil Avsenikovih viž, predvsem pa tega, da se s trdim delom daleč pride. Ukvarja se tudi z risanjem pohištva in opremljanjem prostorov. Rad hodi v hribe in na sprehode s svojim dekletom Tino. Vedno ima s seboj fotografski aparat. Poleg računalništva so njegov hobi smučanje, uživanje na morju in seveda najbolj glasba. Blaž se je po končani gimnaz^i odločil za štu-d^ gradbeništva. Končal je nižjo glasbeno šolo, kjer se je učil klavirske harmonike. Bolj kot ta pa ga je pritegnil bariton, morda zato, ker ga je igral že njegov praded. Naučil se je igrati tudi na baskitaro in kontrabas. Tina je najmlajša članica ansambla. Vanj sta jo zvabila brata, ker jima je manjkal kitarist. Je študentka 3. letnika medicine in obiskuje ure solopetja pri profesorici Marjeti Gerkšič. Tina rada kolesari, plava, pleza in zahaja v hribe ter je planinska vodnica A-kategor^e. Poleg tega pleše v folklorni skupini Klas in prepeva v cerkvenem pevskem zboru. Kar veliko dejavnosti za mlado dekle. Po uspelem koncertu so nastopajoče ansamble in obiskovalce postregli s sladkimi dobrotami in kozarcem p^ače. France Brus Ansambel Prosen s povezovalcem programa Slavkom Podbojem Ansambel Čepon na domačem odru kot gost Ansambla Prosen Ansambel Bitenc, gost iz sosednje doline Takole nastopa vokalni sekstet Odoica. Mladi godci so se predstavili. Pogled na polno dvorano udeležencev koncerta ob izdaji druge zgoščenke Ansambla Prosen 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina B S Horjul NAŠ ČASOPIS 21 Ta nesrečni bankomat SKB banke V horjulski občini imamo dva bankomata, in sicer bankomat SKB banke v poslopju nekdanje občine in bankomat Nove Ljubljanske banke na Vrzdencu v Zeleni dolini. Bankomata naj bi služila potrebi državljanom, da lahko ob vsakem času dvignejo gotovino. Žal pa ni tako. Bankomat SKB banke, ki ga uporablja največ občanov, kar velikokrat zataji. Denarja mu zmanjka zlasti okrog petnajstega v mesecu, ko prejmejo plače delavci v horjulskem Metrelu. Če banka za storitev na bankoma- tu računa skoraj pol evra, naj zagotovi tudi kakovostno storitev, ne pa da bankomat SKB banke kar več dni skupaj ne izdaja denarja, kar se je zgodilo sredi meseca januarja. Kdo je za to odgovoren ? Občani so prihajali po in- Bankomat SKB banke v Horjulu, ki med občani vzbuja veliko negodovanja, ker je kar prevečkrat prazen. formacje na pošto, čeprav ta nima nobene povezave banko, ki upravlja bankomat. Tako so nehote motili normalno redno delo poštnih uslužbencev. France Brus Kmalu tretja CD-plošča Mladih godcev Ansambla Mladi godci ni treba posebej predstavljati. Pet mladih in nasmejanih fantov iz Horjula in okolice že šesto leto pridno razveseljuje ljudi po vsej Slovenji in onkraj nje. V šestih letih se je nabralo že toliko izkušenj, da bi zagotovo porabili pol Našega časopisa, da bi lahko vse opisali. Pa vendar: Igor, Miha, Jernej, Grega in Joško so ti mladi fantje, ki letos, natančneje v mesecu aprilu, pripravljajo veliki koncert ob izdaji že tretje CD-plošče. Po odzivu sodeč so očarali že s prvima dvema, tretja pa bo po videzu in glasbi, ki jo bo vsebovala, res nekaj posebnega. Kot vedno do zdaj bodo tudi na tej plošči vsa avtorska dela Bogdana Marolta in Igorja Osredkarja. Fantje so posebno ponosni na to, da njihovo glasbo radi poslušajo mladi in starejši, torej se najde za vsakogar nekaj. Dopust, ki so si ga fantje privoščili preteklo poletje, pa je bil res nekaj posebnega. Skupaj z mentorjem Bogdanom Maroltom in njihovim producen-tom Markom Pezdircem so se namreč odpravili na tedensko križarjenje po Kornatih. Da ne bo pomote, z njimi so šli tudi inštrumenti. Prejšnje leto so fantje zastopali Slovenjo na festivalu Loborfest na Hrvaškem, kjer so osvojili odlično drugo mesto. Odlično so se predstavili tudi na večeru narečnih viž v Ško^i Loki, in sicer s skladbo Špas na vas, ki je napisana v horjulskem narečju. Posneli so tudi dva videospota; še posebno zanimiv je spot za skladbo Ne boš mi govorila, ki so ga delno snemali tudi v Horjulu. Spot bo prav tako izšel na CD-ploš-či. Fante pa zadnje čase zagotovo največkrat slišite v skladbi Zimske radosti, ki je že več tednov med najbolj predvajanimi skladbami na radjskih postajah. Izdali so tudi njen remiks. Poletje imajo Godci praktično razprodano in zagotovo jih bo mogoče videti tudi kje v našem kraju ter se zavrteti ob njihovi glasbi. Toda pred vsem tem pripravljajo veliki promocjski koncert, ki se bo zgodil 29. aprila v Športni dvorani v Horjulu. Tam bodo fantje skupaj s priznanimi glasbenimi gosti predstavili tretjo zgoščenko. Za bralce Našega časopisa pripravljajo presenečenja, zato le dobro spremljajte in berite Naš časopis. Klobasa leta 2012 Eno leto je že naokoli, odkar smo v Podolnici razglasili prvo najboljšo klobaso. Malce tekmovalnega duha, predvsem pa želja po druženju je Podolničane zvabila na prireditev, ki je bila tako uspešna in dobro obiskana, da smo se jo letos odločili ponoviti. Da na tekmovanju ne bi sodelovalo le pretežno moško občinstvo, smo dodali novo kategor^o, in sicer najboljši hlebec kruha. V nedeljo, 12. februarja 2012, ob 15. uri smo v gasilskem domu v Podolnici odprli težko pričakovano tekmovanje. Uro pred začetkom so tekmovalci oziroma tekmovalke prinesli vzorce - po 2 suhi klobasi in/ali polkilogramski hlebec kruha. Zagotovljena je bila popolna anonimnost vseh vzorcev, saj so bili označeni s šiframi, komisja pa je ocenjevala vzorce z zaporednimi številkami, ki so bile le-tem dodeljene naključno. Komisji obeh kategorj sta prispele vzorce zavzeto in preudarno ocenjevali sklad- Prosen Verbič. Obe komisji sta imeli težko delo, saj sta morali oceniti 16 vzorcev klobas in 18 vzorcev kruha. V času njihovega prizadevnega ocenjevanja so preostali udeleženci prav tako okušali tekmovalne dobrote, pospremljene z odličnim vinom iz podolniških trt, ki ga je pridelal Lado Prebil. Da je dogajanje ostajalo živo, so poskrbeli povezovalec prireditve Tomaž Gabrovšek, kvartet Štir deci in Klemen Urbančič s svojo harmoniko. V svojo sredino smo povabili tudi pesnika in igralca Zmagovalki tekmovanja znani. Nagrada za najboljšo suho klobaso je pripadla Kristini Nagode, nagrada za najboljši hlebec kruha pa Nadi Verbič. Zmagovalki sta prejeli edinstveno nagrado, ki jo je podelil predsednik društva Mario Mlakar. V duhu zdrave tekmovalnosti smo se odločili, da podelimo le 1. nagradi, vsi preostali tekmo- življenja, ki nas izčrpava in načenja naše zdravje. Razvojno društvo Urh, Podolnica, Prostovoljno gasilsko društvo Podolnica in krajani Po-dolnice si zato prizadevamo za pridobitev avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki v nepredvidljivih primerih zastoja srca lahko reši življenje. V ta namen no s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti klobas in kruha, ki gaje sprejelo Razvojno društvo Urh, Podolnica. Komisjo za najboljšo suho klobaso so sestavljali lanski zmagovalec Izidor Smrtnik, France Žvokelj, Metod Smrtnik, Tone Škof in podžupan Franci Pišek. Komisjo za najboljši hlebec kruha pa so zastopale Ida Intihar, Helena Rozman Pišek, Zdenka Prebil, Nada Verbič in Nadja Toneta Kuntnerja, ki se je povabilu prjazno odzval in z nami nazdravil veselemu dogodku. Ob prizadevnem delu Lada Prebila in Barbare Žvokelj, ki sta pripravljala vzorce za ocenjevanje, nam je čas do razglasitve zmagovalcev tekel hitro. Odločitev je padla, komisji sta utemeljili vse razloge, ki so prispevali k najboljši oceni obeh vzorcev, in imeni zmagovalk sta bili valci pa so zasedli odlično 2. mesto, za kar so prejeli priznanje. Ob koncu uradnega dela se je druženje nadaljevalo, pridružil pa se nam je še župan Janko Jazbec. Tudi letos smo se lahko prepričali, da vaščani še dihamo skupaj. Radi se družimo in preživljamo čas v skupnosti, v kateri se počutimo varno in prjetno. To je še posebej pomembno v današnjem času hitrega in stresnega tempa smo na prireditvi zbirali denarna sredstva za njegov nakup. Defibrilator namreč ni poceni, človeško življenje, ki ga lahko s pomočjo AED rešimo, pa je neprecenljivo. Prireditev Klobasa leta so krajani vzeli za svojo, zato pričakujemo, da bo v prihodnje postala stalnica našega društva. Hitimo novim projektom naproti, in če ne prej, se vidimo ob letu oso-rej. (ŠŽ) Emil^a Pavlič v Podolnici Razvojno društvo Urh, Podolnica, bo gostilo Emilijo Pavlič v petek, 23. marca, ob 18. uri v gasilskem domu PGD Podolnica. V okviru predavanja Društvo Urh, Podolnica, zbira prostovoljne prispevke za nakup avtomatskega srčnega defibrilatorja (AED). Vstopnine ne bo. Emilja Pavlič, ugledna gostja iz sveta zdrave prehrane in kuharske odličnosti, nas pred predavanjem osebno nagovarja: »Drage krajanke in krajani Podolnice. Vesela sem vašega ponovnega povabila in hvala za zaupanje. Podolnica, lep kraj, odmaknjen od prometnega vrveža, stare jablane, obdelana polja, prijazni in zavedni ljudje - vse to me je že ob zadnjem obisku navdušilo. Rada bi vas povabila, pridite tudi na tokratno srečanje v čim večjem številu, prepričana sem, da boste izvedeli kaj novega. S seboj pripeljite otroke, veliko jim imam po- Emilja Pavlič, kuharica in avtorica knjig Mamica, nauči me kuhati in Za otroke ku-hajmo zdravo vedati.« Pogovarjali se bomo o projektu iz njene knjige Mamica, nauči me kuhati. Kako in zakaj kuhati in peči na hladen začetek? »Zaradi varnosti, zaradi boljše kvalitete hrane in zato, da bodo brez strahu začeli kuhati tudi mladi. Za njihovo samostojnost in preživetje gre. Za koristno in ustvarjalno izrabo prostega časa. Kuhanje prežene samost. Govorili bomo o varnem kuhanje za starejše in pogledali vrsto praktičnih nasvetov.« Pavličeva še pravi: »Dokler ni v naše kraje prišla industrjska hrana: zamrznjena, instant, polpripravljena, smo Slovenci kuhali vse na vodi in ne na vročem olju. Kuhali smo pretežno jedi na žlico. Eno kuhano jed za obrok. Zato vztrajam, da zelenjavo kuhamo na vodi, brez odcejanja, olje in sol dodamo na koncu. Kuhanje nad paro je odličen in varen način. Meso nadomestimo s fižolom, lečo, grahom, bobom ... Fižolove polpetke so odlična jed. Stročnice so zdravilo proti demenci, sladkorni, so za moč in lažje učenje - pomnjenje, so proti debelosti, pocenjo prehrano. Peciv in slaščic včasih skoraj ni bilo, razen ob praznikih. Kaj pa sedaj? S čim jih lahko nadomestimo, kako se jih odvadimo?« Pavličeva bo prikazala, kako izdelati testo za kruh v zgolj dveh minutah, nekaj koristnih nasvetov za pripravo morskih rib in mehkužcev, kako shranjevati živila za zimo ^ Govorila bo tudi o vodi in prehrani za otroke in stare ljudi, ki se bistveno razlikuje od prehrane za ljudi srednjih let. Več na srečanju. (mm) 22 NAŠ ČASOPIS Občina Pl Horjul 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Skupina palčkov, ki se je napotila po Ljubgojni že na pustno so- Skupina muzikantov, ki je krenila in pozneje zabavala udeležence Horjulska dekleta, ki so s svojim ekološkim avtomobilom prejele boto. pustovanja na Občinskem trgu. rj (v skupini za mlajše maškare) drugo nagrado. PUSTNA povorka v Horjulu V nedeljo, devetnajstega februarja, je Turistično društvo Horjul organiziralo že sedmo leto zapored pustno po-vorko v Horjulu. Tudi letos se je v oblačnem in rahlo deževnem vremenu, ki pa se je kasneje izboljšalo, zbralo na parkirnem prostoru Metrela preko 150 maškar, ki so se v spremstvu številnih gledalcev napotile po vasi mimo Centra starejših na Občinski trg, kjer jih je pozdravil podžupan Občine Horjul in sedaj novi predsednik TD Horjul Franci Pišek. Program, ki ga je vodila Marta Vrhovec, so dopolnile s plesom ob posebni glasbi maškare. Najlepše maske so nagradili otroške s čokolado, krofi in burkami, odrasle pa s klobasami in burklami. Maškarada ni nobena ovira za invalida Klemena ki je pogumno France Brus odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja. ■ Tudi pripadniki nekdanje stare JLA so se predstavili. Skupina Indijancev na pohodu, ki je na koncu prejela prvo nagra- Drugo nagrajeni Arabci s kamelo, ki se jim je pridružil tudi novi do, devet suhih klobas z burklami. ' ' predsednik TD Horjul. Vrzdenško društvo upokojencev praznovalo 20 let Vrzdenec, 12. februar - Upokojensko društvo Vrzdenec, ki združuje upokojence iz omenjenega kraja, Žažarja in Šentjošta, je s slovesnim občnim zborom obeležilo dvajsetletnico obstoja. Društvo je ob tej priložnosti pripravilo tudi srečolov, katerega izkupiček je namenilo nakupu novega gasilskega vozila domačih gasilcev. V preteklem letu je društvo opravilo štiri samostojne izlete po Slovenci, člani pa so se v obliki skupine pridružili še nekaterim drugim organiziranim izletom po sosednjih državah. Trikrat so se srečali na družabnem srečanju - na občnem zboru, tradicionalnem pikniku in na prednovolentim srečanju, poleg tega pa so se pove-selili tudi s polhograjskimi in horjulskimi upokojenci. Poleg omenjenih skupinskih srečanj, pa so člani preko celega leta vršili tudi osebne obiske starejših, bolnih in tistih v domu za ostarele. Kot je dejala predsednica društva Tončka Filipič, mnogim prinesejo tudi kakšno malenkost, a izkušnje kažejo, da jim več kot materialne dobrine pomeni obisk sam - klepet in družba. Tiste, ki so starejši od 80 let, jih vedno obiščejo tudi v decembrskem času, jubilantom z okroglo obletnico pa redno pošiljajo čestitke. Poleg tega pa so se upokojenci poskušali po svojih najboljših močeh vklapljati tudi v vse sfere siceršnjega življenja in delovanja na vasi: od sodelovanja v čistilnih akc^ah, do pomoči lokalnemu Rdečemu križu. Program bo podoben tudi v letošnjem letu: v načrtu so izleti v Trubarjevo deželo, na Kras ali Prestranek, martinovanje in pa izlet v neznano. Trikrat se bodo poveselili na lastnih srečanjih, dvakrat pa še skupaj z omenjenima sosednjima društva. Prav tako bodo še naprej obiskovali bolne in ostarele ter poskušali čim bolj dejavneje sodelovati v vseh porah življenja na vasi. Dejavnost društev so pohvalili predstavniki sosednjih stanov- skih društev iz Horjula, Polhovega Gradca in Dobrove, ter predstavnik vaške skupnosti, ki so društvu obenem tudi čestitali ob njegovem jubileju. Te ni pozabil tudi župan Janko Jazbec, ki je še posebej izpostavil dobro vodstvo društva in pa pripravljenost vseh ostalih na sodelovanje v društvu. »Sicer pa vidim, da na Vrzdencu vsa društva živ^o v tesnem sožitju s krajem, kar je zelo dobro. Tudi vaščani sami sodelujejo z nami, z občino, zato ne preseneča, da kraj v zadnjem času doživlja napredek.« Župan je predstavil tudi še nakaj načrtovanih investic^ na Vrzdencu in v občini. Del občnega zbora pa je bil namenjen tudi obeležitvi društvenega jubileja. V ta namen je predsednica društva Filipiče-va prebrala kroniko, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Dvanajst let je bila gonilna sila Francka Petrovčič, sedaj pa njeno delo nadaljuje Filipičeva. Začeli so z 69 člani, danes pa jih društvo šteje skoraj 170. Program je ostal podoben, le več izletov in srečanj je pridanih, kar pa je tudi bistvo tovrstnih društev. Ob jubileju so se članice še posebej zahvalile Filipičevi za ves njen dosedanji trud in ji izrekle podporo tudi za v prihodnje, obenem pa se je društvo z drobno pozornostjo spomnilo tudi štirih poverjenic, ki so že od samega začetka pri društvu. »Vedno smo bili dobrodelni, saj smo sodelovali pri zbiranju denarja za računalnik z Brailovo pisavo, zbirali prispevke za mladi družini brez mame, denarno in materialno pomagali ob poplavah v Železnikih ter organizacijsko priskočili pomoč pri še nekaterih drugih dobrodelnih prireditvah. Lani smo vrzden-škim gasilcem, v domu katerih smo nastanjeni, namenili nekaj sredstev za novo vozilo. Letos pa smo se odločili, da jim še malce pomagamo, zato smo pripravili srečelov, katerega izkupiček bo prav tako romal v gasilsko blagajno,« je pojasnila Filipičeva. Njene jesede o dobrem sodelova- _ nju je potrdil predstavnik Predsednica Tončka Filipič je gonil-vrzdenških gasilcev Robert „a sila društva, zato so se ji zahvalili Kranjec, ki se je društvu za- s prav posebno torto - iz klobas. hvalil za njegov prispevek in izrazil upanje v še nadaljnje dobro sodelovanje. Po končanem občnem zboru je sledila zakuska in pa živa glasba. Gašper Tominc i Društvo šteje 167 članov, to je sto več kot pred dvema desetletjema. Za kulturno popestritev zbora so poskrbeli Žažarčani: najprej mladi trio Nagode (na fotografiji), kasneje pa še Žažarski trio. Izkupiček srečelova bo romal v gasilsko blagajno za nakup novega vozila. 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina f^ Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Pokal Horjula v odbojki Športno društvo EXTREM s pomočniki smo tretje leto zapored organizirali turnir v odbojki pod imenom Pokal Horjula v odbojki. Pred tem je bil to Novoletni turnir v odbojki. Turnir je bil v soboto, 21.1. 2012, v Športni dvorani Horjul pri osnovni šoli. Turnirja se je udeležilo osem moških in šest ženskih ekip iz vseh delov Slovence. Moške ekipe so zastopali: Buče, Pivo in Šentvid iz Ljubljane, Spiro iz Celja, Veterani iz Mokronoga, Cheerleaders iz Gorice, Besenghi iz Izole in naša domača ekipa organizatorji. Ženske ekipe pa so zastopale skupine: Bombe in Ergovit iz Ljubljane, Bambine iz Celja, Braslov-če iz Braslovč v Savinjski dolini, Besenghi iz Izole in domača ekipa horjul. Ekipe, moške in ženske, smo z žrebom razdelili v dve skupini. V prvem delu turnirja so igralci igrali po sistemu vsak z vsakim znotraj skupine. Po odigranih tekmah smo sešteli pridobljene točke in prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v pol- finalne boje. Te ekipe so bile pri moških Buče in Cheerleaders iz skupine A ter Šentvid in Veterani iz skupine B, pri ženskah pa Ergovit in Braslovče iz skupine A ter Besenghi in Bombe iz skupine B. Žal se v polfinalne boje ni uspelo uvrstiti nobeni domači ekipi. V moških polfinalnih bojih so postali finalisti ekipe Šentvid, ki je v finalu gladko premagala ekipo Buče, za 3. mesto pa so Cheerleaders ugnali Veterane. V ženskih polfinalnih bojih so postale finalistke članice ekipe Bombe, ki so v finalu po res enakovredni igri in po tretjem setu premagale ekipo Besenghi iz Izole, za 3. mesto pa je ekipa Ergovit premagala ekipo Braslovče. Vse ekipe so prejele malico in praktične nagrade, zmagovalne ekipe do 4. mesta pa so prejele še pokale. Na glavni, prehodni pokal so se vpisala imena zmagovalnih ekip. Ta pokal bo dobila v trajno last tista ekipa, ki bo zmagala na turnirju trikrat zapored. Podelili smo še pokala in praktični nagradi za najboljša igralca. Anja iz ekipe Bombe je pri ženskah pokazala največ: s svojo borbenostjo je vsem nasprotnicam pognala strah v kosti, svojim sotekmovalkam pa dajala energ^o, ki so jo rabile prav na koncu ženskega finala. Da je organizator igre še kako pomemben pri odbojki, je dokazal Miro iz zmagovalne ekipe Šentvid. Njegove podaje svojim napadalcem so bile nerešljiva uganka nasprotnikom, kar smo občutili tudi mi. Na koncu bi se v imenu celotne ekipe, ki smo poskrbeli za odlično organizac^o turnirja, zahvalil vsem sodelujočim na turnirju, njihovim spremljevalcem in bolj redkim gledalcem - nav^ačem. Zahvaliti se moramo še Občini Horjul, g. Jazbecu, županu, ki so nam omogočili izvedbo turnirja v Športni dvorani Horjul. Organizacijska ekipa turnirja Pokal Horjula v odbojki vas lepo pozdravlja in vas že sedaj vabimo na 4. turnir prihodnje leto. Matjaž Filipič Vrtec Horjul Praznovanje kulturnega dne Februar je mesec poln kulture in v našem vrtcu smo že tretje leto zapored pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Po uvodnem pozdravu pomočnice ravnatelja Majde Keršmanec, so prireditev otvorili otroci iz skupine Metulji s himno, ki so jo zapeli kot ubran zborček. Najmlajši otroci iz skupine Gosenice so zapeli in zaplesali rajalno igro Ringa ringa raja, ob njihovem povabilu so jim pri petju pomagali vsi gledalci. Otroci iz skupine Mravlje so se na prireditveni prostor »pripeljali« kar z avtomobili, ki so jih izdelali iz škatel. Zapeli so pesem Avto in gibalno uprizorili gibanje koles, brisalcev,^ Kot smo omenili že na začetku, se otroci zelo radi postavko v vlogo igralcev, pevcev in plesalcev, kar so pokazali tudi otroci iz skupine Kresnice, ki so uprizorili dramatizac^o pesmice Intervju (Tone Pavček). Otroci iz skupine Žabice so ob pesmici Zima je prišla (ljudska), prevzeli vlogo gozdnih živali, ki se pred zimo skr^ejo na toplo. Sporočajo nam, da se požvižgajo na mraz. Tudi pesmi in pravljice, napisane v knjigah, so kultura. Prav knjige nam odpro vrata v domišlj^ski svet. Po knjigah radi posegajo tudi otroci iz skupine Pikapolonice. Izbrali so tri deklamacije, ki so nam jih recitirali. Nejc in Tanja pa sta nas z vrtiljakom odpeljala v nebo. Rok in Amina iz skupine Murni sta povedala deklamac^o Pogovor o domu avtorja Miroslava Košute, lanskoletnega Prešernovega nagrajenca. Za drugo točko so izbrali ljudsko rajalno igro V pon-delj'k u maln nesla. Mimo oken so poplesavale snežinke, otroci iz skupine Čebele so prav njim in kulturnemu prazniku v čast ob spremljavi kitare zapeli pesem o snežaku (Janez Bitenc), tej pa je sledila deklamac^a Snežinke (Anja Štefan). Kakor so otroci iz skupine Metulji pričeli kulturni program, tako so tudi končali. Zelo lepo so zrecitirali kitici pesmi Povodni mož Franceta Prešerna in še deklamac^i Čmrlj in Kosec. Za konec smo si vsi še enkrat podarili aplavz, saj smo bili zelo dobri. Vanja Šubic, Maja Rebolj Obisk v Domu starejših Biba leze biba gre, da bi prišla do gore... Otroci iz skupine Kresnice smo stari od dve do štiri leta. Že kar nekaj časa znamo hoditi, zato se večkrat odpravimo na sprehod po Horjulu. Pot nas pelje tudi mimo doma za ostarele, kjer večkrat srečamo oskrbovance, ki nas pryazno ogovoryo. Zavedamo se pomena medgeneracyskega sodelovanja, zato vrtec že kar nekaj čas daje poudarek tudi tovrstnemu sodelovanju. Tokrat smo starejše obiskali otroci iz skupine Kresnice. Novica, da gremo na obisk, jih je pryetno presenetila. Pripravili smo se s kratko dramatizacyo z naslovom Intervju. Otroci jo imajo radi, zato smo se odločili, da jo delimo z oskrbovanci. V vrt- cu smo izdelali kuliso in ostale pripomočke katere smo potrebovali za izvedbo, zato je bila motivac^a za izvedbo še večja. V zadnjem času kažejo otroci veliko zanimanje za igro z lutkami dojenčkov, katere preoblač^o, pestujejo, tolažbo ipd. Ostarelim smo pokazali naše »dojenčke«, oni pa so nam hitro priskočili na pomoč pri izbiri oblačil, pestovanju, ljubkovanju. Z veseljem so jim prisluhnili in pomagali. Za konec smo zapeli nekaj pesmic, tudi po želji ostarelih. Ugotovili smo, da imamo kar nekaj skupnih točk, katere z druženjem lahko izživimo in drug drugemu polepšamo dan ali pa mogoče celo teden. Andreja Naglič Večer z očeti Prišel je težko pričakovani dan. Dan, ko v vrtec pridejo očetje ali dedki. Otroci so se zadnje dni pred srečanjem o tem veliko pogovarjali. Drug drugemu so pripovedovali, kaj jim bodo pokazali, s čim se bodo skupaj z njimi igrali. In res....prišli so! V sproščenem vzdušju so jim otroci v igralnici pokazali kaj delajo v času bivanja v vrtcu, ob tem pa so se družili z drugimi pr^atelji in njihovimi starši. Po tem smo odšli v telovadnico, kjer smo se veselili ob kratki dramatizac^i in gibalnih igrah, za konec pa smo očetom in dedkom poklonili skromno darilce - pesmarico s pesmicami, ki smo se jih učili čez leto, da bodo doma lahko skupaj z otroki prepevali. V sedanjem času je vse bolj pomembno, da si vzamemo čas za druge, zlasti za otroke, ki starše nadvse potrebujejo. Ta način druženja že uresničuje želje otrok iz skupine Kresnice, saj so bili neizmerno veseli in zadovoljni ob prisotnosti očetov in dedkov. Andreja Naglič Prejeli smo Pozdravljeni, ljudje! Ali vam lahko spregovorim o jeziku? To vprašanje je dvopomensko. Lahko ga razumete kot ali smem in ali je mogoče. V prvi možnosti se vprašam, ali želite poslušati in vas tema zanima, v drugi, ali je med tabo in menoj sploh še napeta dovolj kakovostna besedna mreža, da sva se sposobna slišati in razumeti. Ker to je tisto, kar me skrbi... Čas in njegov ritem sta kot dve izmišljeni zveri, strgani z verige. V slepem zagonu teptata po vsem, kar jima pride pod šape, le da je zadovoljena njuna sla po norenju. In ti dve zverini se oplajata z novim svetovnim redom, najbolj zvito brutalnim, katerega edine predpostavke so kapital, manipulac^a, profit, denar, rast, potrošnja. Slepe, nizko zveneče besede, kadar je vprašanje o tistih vrednotah, ki naj varujejo mir in življenje na planetu. Pa za začetek pojdimo nazaj na začetek. Govorim o jeziku, o našem jeziku. Je že res, da se vsak jezik spreminja in zori, a to, kar se naši materinščini dogaja zdaj, je mogoče opisati le z besedami lomljenje, razpadanje, izdaja, ponižanje, stiskajoča bolečina. Prisluhni ljudem. Ljudem s ceste, mladim. Njih jezik je okleščen do skrajnosti, zamašen z angleškimi izrazi, kjer je to le mogoče. Že sama besedica full nam je nadomestila cel pušeljc slovenskih izrazov in primerjalnih prispodob. Kot da se nam ljubi več misliti, kot da je slovenščina za nas postala prenaporna, preveč žlahtna. Podobnih besed kot je razvpiti full, je ogromno. Angleščina se prek interneta, mob^ev, TV, filmov in glasbe vrašča v um mlade generac^e, ki stoji pred tem dejstvom nezavarovana. Bitja, stvari, podobe, zvoki in zvenenja podarjena prav nam v sobivanje, očitno postajajo nezanimivo breme, ki nam je napoti k edinemu cilju. Ta cilj je nam navadnim ljudem bitka za preživetje, eliti pa bogateti prek vseh slutenih mej. Jezik je edino, kar je res in najbolj naše, slovensko. Če izgubimo besedo, izgubimo osnovno podlago, na kateri stojimo kot narod, kot človeško družbeno telo, ki je drugim lahko brat in pr^atelj, a je samostojno in samosvoje telo. Narod. Ljudstvo. Dediščina, prinešena izza dosega spomina in obranjena s trpljenjem in krvjo, dobesedno seveda. Ali se zavedamo, kaj vse je v močeh našega jezika? Mar ni ta samozataje-vanost in omalovaževanje lastnega narodnega bitja načrtno v naše glave programirana koda, ki preprečuje dognanje, da smo »ljudje«, vsem enaki, vsem enako dragoceni, da smo del človeške družbene raznovrstnosti, ki vsaka zase bogati planetarno skupnost s svojimi izkušnjami, pesmimi, zvokom, pogledi na stvarnost. Slovenci smo veliki in bogati ljudje, vsaj tam v arhetipski podobi, rodovni spomin je ohranil prvinsko povezavo z zemljo, naravo in njenimi ritmi. Morda je tisto, čemur sami pravimo »zdrava kmečka pamet« tisto, kar svet v tem trenutku najbolj potrebuje in tu se še sliši njen odmev. Toda naj govorim o jeziku. Naš jezik je več kot le dragocen in osnoven narodni temelj, je več kot le eden izmed bratskih slovanskih milozvočnih jezikov, naš jezik je pradaven, svet v svojem jedru. Niso slučajno izbrane besede za pojme, stvari in bitja. Izbrane so naključno. Slišiš razliko? Kadar se zgodi naključje, to ni slep slučaj kozmičnega kaosa. Naš jezik ve in ti pove, kaj to v resnici je. Jezik ti pove: »Na, ključ je!« To pomeni, da se naš jezik zaveda, da je vse med sabo povezano in da so nekateri slučaji naključja, skrivne povezave intuic^e in nezaznavnega. Te prečudovite besede: lepota, svetloba, duh, slap, raznolikost, sožitje, studenec, objem, kruh, travišča, poljub, milina, ljubezen ..., zven^o to kar predstavljajo. Njih zvočna matrica je resničen približek energ^i, ki jo opisuje. Prav tako smrad, pogoltnost, smrt, oholost, sovraštvo, nakana, sik, pest, blisk, trpljenje, krutež, meč, pohlep. Razlika med tem, če nekomu rečeš: »ful si mi všeč«, »ful si huda bejba« ali »Ljubim te!«, je ogromna. Če rečeš »ljubim te«, se pred tega človeka postaviš popolnoma razgaljen, ne ubesediš nobenega hotenja ali neke vrednostne sodbe, za katero je še prostor za umik in izgovarjanje. Enostavno tako čutiš in v tistem hipu, če si dovolj pogumen, to poveš z edinim izrazom, ki to zaobjame v celoti. Ko nekomu rečeš »ljubim te«, greš do konca. Za to moraš imeti pogum. Preizkusi svoj pogum in moč materinega jezika, stopi do nje/njega in povej: »Ljubim te!«. Zmoreš to? Boš vsaj začutil razliko med »ljubim te« in »ful si hot, ej!« Primož Bizjan, Horjul ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Svetniki o izstopu občine Logatec Občina Logatec izstopa iz MIRED V sredo 15.2.2012 so se svetniki zbrali na deseti redni seji občinskega sveta. Glavna razprava je potekala o izstopu občine Logatec iz organa Skupne uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Občina Vrhnika je v mesecu oktobru 2011 prejela dopis, na podlagi katerega želi Občina Logatec izstopiti iz organa skupne uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Občinski svetniki so soglasno sprejeli sklep, s katerim sprejemajo izstop Občine Logatec iz skupnega organa MIRED. Občina Logatec mora do 1. 4. 2012 zagotavljati 22,3 % delež sredstev za skupno upravo MIRED in z izstopom iz skupne uprave MIRED prevzame obveznost zaposlitve enega medobčinskega redarja. Občina ima za izstop svoje lastne razloge, vendar izstop ne pomeni, da MIRED ne opravlja svojega dela dobro. Ravno nasprotno, o čemer govorno številne pohvale drugih inšpektoratov in ponudb k priključitvi novih občin v skupni organ. Bele, direktor MIRED-a, je pozive nekaterih občin zavrnil, kar opravičuje z dejstvom, da je trenutno v skupnosti dovolj članic in bi zagotavljanje prisotnosti v vseh dodatnih občinah bilo oteženo. MIRED lahko le tako nemoteno izvaja vse zahteve priključenih občin. Ob izstopu Občine Logatec je bilo potrebno sprejeti tudi nov odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Log - Dragomer, Horjul. Nov odlok so na prvi obravnavi potrdili, saj bistvenih sprememb v odloku ni. V nadaljevanju so svetniki na prvih obravnavah potrjevali tudi predlog Statuta občine, predlog Poslovnika občinskega sveta in predlog Odloka o organizac^i in delovnem področju občinske uprave. V vseh treh predlogih ni bistvenih vsebinskih sprememb, gre za celovito uskladitev z zakonodajo. Ker so uskladitve z zakoni obsežne, je najprimernejše, da se namesto sprememb in dopolnitev sprejme nov statut, pravilnik in odlok. Sprejemi na občinski proračun ne bo imeli finančnih posledic. (sa) Mednarodni dan žena, 8. marec, bomo letos obeležili s predavanjem z naslovom »Ženske in rakava obolenja«, ki bo v nedeljo, 18. 3. 2012, z začetkom ob 17. uri v Domu krajanov na Črnem Vrhu. Na predavanju vam bo predstavljeno prepoznavanje in preprečevanje ginekoloških rakavih obolenj. Svoje osebne izkušnje vam bo podala Darja Plestenjak. Zaključili bomo z diskus^o in druženjem. Na ogled bo tudi fotografska razstava Nataše Dolenc in Nine Petrovec. Vstop bo prost! Vljudno vabljene ženske vseh generac^! Kulturno društvo Črni Vrh in Krajevna skupnost Črni Vrh S ponosom po poteh grofa Blagaja Turistična zveza Slovence, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovence in GIZ za pohod-ništvo in kolesarjenje, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS, dr. Danila Turka, in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktorat za turizem, je objavila tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2011; tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2011. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično destinac^o pa tudi integralnega turističnega proizvoda. Udeleženci tekmovanja so bile lahko vse tematske poti v Slovenci. Na natečaj so jih lahko pr^avili prebivalci, kraji, organizac^e, društva v Slovenci, ki so skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Poti so tekmovale v vtisu, vzdrževanju, vodenju, privlačnosti in sporočilnosti posamezne poti po ocenjevalnem obrazcu, ki je bil določen z razpisom in po katerem je potekalo ocenjevanje v prvi fazi. Na tekmovanje se je odzvala tudi občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je na tekmovanje pr^avila Blagajevo tematsko pot. Kot vemo, se celotna pot in postanki poti navezujejo na zapise grofa Blagaja z dne, ko je Polhov Gradec obiskal saški kralj, da bi si ogledal novo odkrito cvetlico, pozneje poimenovano Blagajev volčin. Namen Blagajeve tematske poti je povezovanje bogate kulturne in naravne dediščine Polhovega Gradca. In kako poteka Blagajeva pot? Naše potovanje začnemo na stranskem vhodu v grajski park, kjer stojmo tri velike table s predstavitv^o poti. Od graščine nas dobro označena pot usmeri mimo čebelarskega doma do Blagajevega spo- Priznanje spodbuja sodelovanje pri urejanju okolja in je odlična priložnost za promoc^o kraja. menika v obliki obeliska. Sprehodimo se naprej po obronku gozda do grajskega zajetja, hišice s štirikapno streho, kjer naj bi si nekoč gasili žejo Napoleonovi vojaki. Tudi mi popijmo kakšen požirek, kajti čaka nas približno 15-minutni vzpon na Stari grad ali Kalvar^o. Kot že imena sama povesta, je na vrhu hriba nekoč stal stari polhograjski grad, zdaj pa se do vrha v^e pot s kapelicami križevega pota (Kalvar^a). Od tam se spustimo v staro središče Polhovega Gradca pri cerkvi ter se po stopnicah navzdol po »Usrani gasi« sprehodimo še do Severjeve hiše, ki z zunanjostjo in notranjostjo razkriva vaško življenje 19. stoletja. Od tam se po »Usrani gasi« vrnemo do cerkve, kjer zavremo desno in se po cesti vrnemo do Polhograjske graščine. Posebnost poti, ki se uvršča med najboljše, je zasnova poti, ki je sestavljena iz več krožnih poti, ki so lahko samostojne zaključene celote ali deli večje krožne poti, opisana je najdaljša pot. Zahtevnost poti je lahka, saj celotna pot poteka po pretežno gozdnih poteh. Obhod bomo končali v dobri uri lahke hoje. Signalizac^a na poti je urejena, vsebinske table, smerokazi in tabla, ki označuje vstop v Krajinski park Polhograjsko hribovje. Pot povezuje kulturne spomenike državnega in lokalnega pomena, predstavljena je botanična znamenitost - Blagajev volčin, del poti je posvečen čebelarstvu (možna pokuši-na medu in medenih izdelkov Čebelarske hiše Božnar). Z omenjeno tematsko potjo si je občina prislužila laskavi naziv najlepše urejene tematske poti v Slovenci v letu 2011 na območju Ljubljane. Priznanje spodbuja sodelovanje pri urejanju okolja in je odlična priložnost za promoc^o kraja. Priznanja je Turistična zveza Slovence podelila na dogodku, organiziranem v okviru sejma Alpe-Adria - Turizem in prosti čas, ki je bil konec januarja v Ljubljani. Po prejemu priznanja je župan Franc Setnikar s ponosom napovedal tudi novosti, ki se obetajo: " V letu 2012 načrtujemo obnovo objekta v grajskem parku, ob izhodišču poti, v katerem bo stalna razstava Blagajev volčin, ki smo jo pripravili skupaj z Prirodoslovnim muzejem in različne botanične delavnice (za različne ciljne skupine). V grajskem parku urejamo rozar^, ki se navezuje na zgodbo o pridobivanju rožnega olja v Polho-grajski graščini v času grofa Blagaja." Občina je izkoristila priložnost in na omenjenem sejmu dodobra predstavila vrednote in možnosti, ki so na voljo v Občini Dobrova - Polhov Gradec za turizem in preživljanje prostega časa. Poleg izčrpne predstavitve na sejmu so bile obiskovalcem na voljo kulinarične dobrote Občine Dobrova - Polhov Gradec, za katere so poskrbeli lokalni gostinci. Na prejeto priznanje smo lahko ponosni prav vsi občani. Laskavi naziv bo razlog več, da se bomo sedaj pogosteje odpravili odkrivat Blaga-jeve skrivnosti. (sa) Dobrova bogatejša za defibrilator Župan dobrovškim gasilcem predal defibrilator Avtomatski zunanji defibrilator ali AED je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma. Njegova uporaba je zelo preprosta, kajti namenjen je medicinskemu osebju in laikom. Defibrilac^a pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno steno z namenom, da prekinemo srčni zastoj. Nenaden srčni zastoj je dolgo veljal za nerešljiv, smrtni zaplet, vendar je že več desetlet^ znano, da temu ni nujno tako. Najpogostejši razlog zanj je prekatno migetanje, ki ga je mogoče ustvariti z usmerjenim električnim šokom (defibrilac^o). Edini dokazan učinkovit način zdravljenja je takojšen električni sunek (defibrilac^a). Defibrilac^a pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno steno z namenom, da prekinemo srčni zastoj. Sodobni avtomatski defibrilatorji so narejeni iz robustnih materialov, odpornih proti udarcem. Programirani so, da prepoznajo samo eno motnjo ritma, in to je ventriku-larno fibrilac^o; aparat ne bo dovolil električnega sunka, če ne bo prepoznal smrtno nevarne motnje ritma, tako da z njim ne moremo narediti nobene škode bolniku. Defibrilator uporabimo, ko se prizadeti ne odziva na klic in ne naredi normalnega vdiha med nekajsekundnim opazovanjem. Ker pri srčnem zastoju odločajo sekunde, je pomembno, da ostanemo zbrani in ukrepamo hitro. Če menimo, da se prizadeti ne odziva in ne diha, takoj pokličemo 112. Če smo pri reševanju sami, moramo hitro oceniti, koliko časa potrebujemo do najbližjega defibrilatorja. Če je ta čas več kot dve minuti teka, ne zapuščamo prizadetega, temveč nemudoma začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja (TPO). V nasprotnem primeru čim prej prinesemo de-fibrilator, odpremo pokrov, vklopimo aparat, Ker aparat AED pomaga skozi celoten proces oživljanja, ni bojazni, da bi laik škodoval osebi, ki je doživela srčni zastoj. (sa) namestimo samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega koša in sledimo govornim navodilom. AED lahko varno uporablja vsak, ki je bil poučen o uporabi. Ker aparat AED pomaga skozi celoten proces oživljanja z glasovnimi, vizualnimi in besedilnimi sporočili, ni bojazni, da bi laik škodoval osebi, ki je doživela srčni zastoj.Če aparat svetuje šok, je zelo pomembno, da se nihče ne dotika bolnika/poškodovanca, sicer bi lahko škodoval sebi ali osebi, ki je v stiku s pacientom. Na 115. letnem občnem zboru dobrovških gasilcev je župan Franc Setnikar slovesno predal v uporabo prvi defibrilator na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Gasilci so se predhodno udeležili usposabljanja, s pomočjo katerega bodo lahko uspešno nudili pomoč osebam s srčnim zastojem. Bistveno je, da prizadetemu v kritičnem obdobju po nenadni smrti vzdržujemo glabne življenjske funkc^e (z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem) in pozneje z dodatnimi postopki oživljanja ter z ustrezno oskrbo po uspešnem oživljanju, saj prizadeti na tak način lahko še mnogo let živi normalno. (sa) Zimska služba Ponovno objavljamo seznam izvajalcev zimske službe. KRAJEVNA SKUPNOST IZVAJALEC TELEFON Polhov Gradec ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 Šentjošt/VS Šentjošt CPL, d. d. 01/23-64-500 Šentjošt/Butajnova in Planina ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 Dobrova NIKO KRŠINAR, s. p. 041/ 742-651 Črni Vrh ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 Dogodki v marcu Datum Prireditev Lokac^a Organizator 4. marec ob 15. uri Javno vodstvo po muzeju Polhograjska graščina Muzej pošte in telekomunikacc 10. marec od 9. do 12. ure Konservatorske delavnice Krajevni muzej, Polhograjska graščina TD Polhov Gradec 11. marec ob 17. uri Predavanje: Ženske in rakava obolenja Dom krajanov Črni Vrh KD Črni Vrh 15. marec od 18. do 21. ure Konservatorske delavnice Krajevni muzej, Polhograjska graščina TD Polhov Gradec 23. marec ob 10. uri Očistimo Slovenko Dobrova OŠ Dobrova 24. marec ob 16. uri Prireditev ob materinskem dnevu Dom krajanov Črni Vrh KD Črni Vrh, POŠ Črni Vrh 24. marec Svetovna čistilna akc^a Občina Dobrova - Polhov Gradec 24. marec ob 19. uri Ob materinskem dnevu Pri Bitenc, Briše TD Briše 24. marec 1. koncert godbe Dobrova KD Godba Dobrova PG 25. marec Mozartovi družinski dnevi, Festival ljubiteljev klasične glasbe Polhograjska graščina KUD Serafin 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Občina Dobrova l^iJ - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 Kulturni praznik letos v znamenju rojaka Paula J. Šiflerja Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, je v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu v sklopu prireditev ob stoti obletnici rojstva rojaka Paula J. Šiflerja potekala prireditev, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Gregor Rihar. Kot se za slovenski kulturni praznik spodobi, se je dogodek začel stoje, z odpeto slovensko himno. V prireditev je zbrane popeljal predsednik KD Gregor Rihar, Gregor Čuden, ki je za letos napovedal nekoliko drugačno prireditev. Člani Mešanega pevskega zbora Gregor Rihar s pr^atelji so skozi igro, peto ter igrano besedo in melod^o prikazali različna življenjska obdobja rojaka Paula J. Šiflerja. Za njim je zbrane nagovoril župan Franc Setnikar, ki je tokrat spregovoril o kulturnem prazniku kot o prazniku vseh - tistih, ki so jo in jo še vedno ustvarjajo, ter o tistih, ki kulturo uživamo na tak ali drugačen način. Pri tem je izpostavil pomembnost, da jo Slovenci cenimo in spoštujemo ter gojimo naprej. V prvem delu so bila prikazana Šiflerjeva otroška leta v Polhovem Gradcu. Skozi recitac^o Prešernove Nezakonske matere se je poslušalec in gledalec lahko vživel v nadvse težak in nelagoden položaj Šiflerjeve matere, ki je nezakonskega otroka Paula še kot majhnega otroka dala v oskrbo Šiflerjevim v Polhov Gradec, sama pa odšla v Ameriko. Vsa leta, ki jih je Paul preživel v Polhovem Gradcu, ga je spremljala glasba, saj je bila rejnica Lojzka organistka in zborovodkinja polhograjskega pevskega zbora. V tem delu so otroci navzočim prikazali tudi Pavlove lastnosti, kot sta brihtnost, nagajivost ter izreden posluh za glasbo, ki je posebej prišel do izraza, ko je sam kot nekaj let star fant znal na pamet odpeti celo latinsko mašo, nad čemer njegova rejnica takrat ni bila najbolj navdušena, saj so majhni otroci vse to počeli v igri, na skrivaj kar na domačem seniku, in to s prižgano svečo. V drugem delu so bili prikazani trenutki iz let, ki jih je Šifler preživel pri mami v Ameriki. Vsa leta rejništva je Paul iz Amerike prejemal materina pisma. V nekaj letih je zaslužila toliko denarja, da ga je poslala Pavlu, ki je pri desetih letih zapustil Polhov Gradec in odšel za njo. V Ameriki so potekala njegova življenjska in ustvarjalna leta. Mešani pevski zbor Gregor Rihar je prikazal, kakšno je bilo nedeljsko dopoldne pri Šiflerjevih v Ameriki. Paul je igral na klavir, najraje svoje lastne pesmi, kot je pesem Prišla bo pomlad in druge, njegova mati in pr^atelji pa so peli slovenske pesmi ter na tak način skrbeli za ohranjanje slovenskega jezika na tujem. Mati je spodbujala njegov talent in zanimanje za glasbo. Tako je imel možnost, da se je učil in izpopolnjeval ter tako postal uspešen organist in zborovodja, ki so ga poznali na celotni vzhodni in zahodni ameriški obali. V tretjem delu je bil prikazan čas njegovega ustvarjanja. Paulov opus obsega več kot 230 skladb: zborovskih, simfoničnih, orgelskih, klavirskih in skladb za druge inštrumentalne zasedbe. Med njimi so tri operete, božični orator^, štiri maše in drugo. V njegovih skladbah je, ob pozornem poslušanju, zaznati mnoge zvoke iz narave, ki jih je Paul, tudi zaradi nenehnega spominjanja na Polhov Gradec, rad in pogosto vpletal v svoje skladbe. Eno izmed takihskladb je tokrat zapel otroški pevski zborček Višajčki. Šiflerjeva dela so izšla na petih gramofonskih ploščah, izdali pa so jih v založbi Fredonia Press, ki sta jo ustvarila s pr^ateljem Johnom La Montainom. Tokrat so obiskovalci iz dvorane prav gotovo odšli kulturno obogateni. Še pred tem pa so bili povabljeni v malo dvorano, kjer so lahko poklepetali ter se okrepčali, hkrati pa čestitali igralcem in idejnim vodjem za izredno domiselne in lepo prikazane odseve iz življenja rojaka Paula J. Šiflerja. Nadja Prosen Verbič Prevzem gasilskega vozila v PGD Polhov Gradec Polhov Gradec, 3. februar - PGD Polhov Gradec je v petek, 3. februarja, pripravilo slavnostni prevzem gasilskega vozila GVGP1 - gasilsko vozilo za gozdne požare 1, ki bo še utrdilo prepričanje o varnosti krajanov Polhovega Gradca in okolice. »Vsak si dovoli sanjati, vsak si dovoli upati in vsak si dovoli verjeti, da bo svoje sanje in upe pripeljal do tiste točke, ko se bodo spremenile v realnost. Tako je tudi naše društvo najprej sanjalo, potem želelo in začel poveljnik PGD Polhov Gradec Damjan Plestenjak, ki je podrobno predstavil potek pridobitve gasilskega vozila od ideje do nakupa, njegov namen, vlogo in strokovno opisal opremo, ki jo vozilo Predstavnika PGD Sora, od katerih so kupili vozilo, sta ob prevzemu vozila čestitala poveljniku PGD Polhov Gradec Damjanu Ple-stenjaku in predsedniku PGD Polhov Gradec Janezu Stanovniku. Zbrani na slavnostnem prevzemu gasilskega vozila nazadnje tudi pridobilo manjše vozilo za gozdne požare.« S temi besedami je na slavnostnem prevzemu za društvo novega, toda v resnici rabljenega gasilskega vozila svoj nagovor vsebuje. Povedal je, da je bilo vozilo v načrtu že nekaj časa, saj je takšno vozilo glede na vozne lastnosti - pogon na vsa štiri kolesa ter širina vozila - posebej uporabno pozimi in primerno za oddaljene kraje in zaselke v požarnem okolišu društva, ki zajema tudi del Grmade, Tošč, Selo, Setnico, Setnik, Mačkov graben, Petačev graben in druge višje predele. Ko se je ponudila priložnost, so člani staknili glave in presodili, da vozilo GVGP 1, rabljeno v PGD Sora, letnik 1996, z vso opremo, ki jo vozilo glede na tipizac^o mora imeti, sodi Vozilo GVGP 1 Blagoslov vozila v njihov vozni park in je bolj uporabno oziroma primerno kot vozilo GV 1, ki so ga zato tudi prodali. Sklenili so, da s popolnoma lastnimi sredstvi kup^o vozilo. Odločitev je bila modra, saj vozilo po nedavno pridobljenih informac^ah že služi svojemu namenu. Ob prevzemu vozila so spregovorili tudi gostje: župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar je društvu čestital za nakup ter mu zaželel, da bi vozilo čim večkrat uporabljali na vajah in čim manjkrat na intervenc^ah; predsednik Reg^e Ljubljana 1, Franc Bra-deško, je društvu prav tako čestital, ob tem pa poudaril zadovoljstvo in pohvalo nad delovanjem društva, ki velik poudarek daje ne le opremi v društvu, pač pa tudi usposabljanju gasilcev; Marjan Peklaj, predsednik GZ Dolomiti, je ga- silcem zagotovil, da si bo zveza še naprej prizadevala za dobro opremljenost gasilskih društev in jih s sofinanciranjem spodbujala; Mat^a Golc, častni poveljnik GZ Dolomiti, je društvu prav tako čestital za novo pridobitev. Za glasbeni vložek je poskrbel Mešani pevski zbor TD Briše. Društvu so čestitali tudi predstavniki PGD Sora, od katerih so vozilo kuplili, in mu v spomin poklonili sliko vasi Sora. Kot zadnji je vse prisotne na zelo humoren način nagovoril nepričakovani gost, oblečen v starejšo paradno obleko, pod katero se je skrival Gregor Čuden, ki je prav domiselno predstavil gasilsko vozilo, njegovega šoferja in funkcionarje društva ter tako popestril dogajanje in nasmejal navzoče. Po slavnostni seji se je dogodek nadaljeval pred gasilskim domom, kamor je Janez Stanov-nik, predsednik PGD Polhov Gradec, pripeljal gasilsko vozilo. Predsednik je ključe predal poveljniku društva Damjanu Plestenjaku, ki pa jih je izročil vozniku novega gasilskega vozila Jan^u Gerjolu. Nato je župnik Bogdan Oražem še blagoslovil vozilo. Po celotnem uradnem delu so bili vsi povabljeni na ogled vozila. Nadja Prosen Verbič Foto: Klemen Zibelnik Šentjošt - Po premieri v Butajnovi so se sredi januarja otroci predstavili še na šentjoškem odru v peti dramski predstavi Pastirčki. Slabo uro dolga uprizoritev govori o pastirčkih in rojstvu Jezusa. Igralsko zasedbo so večinoma sestavljali otroci iz Butajnove, glavni junak pa je prihajal iz Šentjošta. Režisersko taktirko je držala v rokah Ivanka Kavčič.(gt) ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si ji ji^' - 4 ! : Ji 'M' r-:- - STAR* HOVA WT Kolesarje in pešce na svoje poti Lani v začetku novembra je sredi Dvora 67-letni voznik z belim kombjem med vožnjo v smeri Dobrove povozil peško, ki je ob robu cestišča hodila proti njemu, pri čemer jo je odbilo v pešca, ki je hodil za njo. Štiridesetletna planinka iz okolice Vrhnike je utrpela tako hude poškodbe, da je umrla, policisti pa so pobeglega voznika, zahvaljujoč informacjam domačinov, izsledili že tri ure pozneje v Polhovem Gradcu. Kruto dejstvo, ki kaže na nevarna bližnja srečanja motoriziranih in nemotoriziranih udeležencev prometa. Če bi bil na cesti kolesar, bi kombi zbil njega! Če ob cesti ni kolesarske steze ali vsaj pločnika, so kolesarji in pešci ogrožena vrsta, medsebojna prehitevanja pa so neprjetna za avtomobiliste in kolesarje. Zato je najpametneje, najvarneje in najprjetneje kolesariti po posebnih poteh. Kaj potem, če niso asfaltirana, saj ima večina koles amortizerje, ki blažjo makadame in kolovoze, pa še doživetje narave je veliko pristnejše na stranpoteh kot na cesti. Taka stranpot je varna tudi za otroke. Pa spoznajmo, kje bomo sedaj ubirali bližnjico! Bolje vrabec v roki kot ideja na papirju Občina ima dolgoročno strategjo za odkup in ureditev kole-sarsko-poljskih poti, ki bi jih poleg kolesarjev uporabljali tudi traktoristi in pešci. Ideja je odlična, vendar je zaradi velikega finančnega vložka, ki je potreben za pretvorbo travnikov v makadamske ceste, pa tudi zaradi morebitnih težav pri odkupu zemljišča od / je bilo ustanovljeno leta kmeta, zelo oddaljena. Pred nosom imamo / 1994 in ima že nekaj let sedež hitrejšo rešitev, kajti veliko obstoječih gozdnih in poljskih poti je javnih, saj so bile nekoč glavne povezovalne poti med Polhovim Gradcem in Ljubljano. To so bolj zavite in tudi bolj hribovite poti, kajti nekoč je bila rodovitna zemlja tako dragocena, da so se ljudje z vozovi na vprego in konjeniki raje gibali po gozdnih obronkih, kjer so teptali manj kakovostno prst. Podreber - Dvor To kolovozno pot, v dolžini 1 kilometra, poznajo domačini kot sprehajalno pot, nekoč pa je bila to glavna povezava med Dvorom in Polhovim Gradcem. S pograjske strani se začne na desnem asfaltnem ovinku pri zadnji novogradnji pred ravnino, nato pa se z listjem posut kolovoz, širine 2 metra, vzpne na travnik nad Dvorom, kjer pri prvih hišah sreča asfalt, nakar se 100 m spušča proti glavni cesti. Trenutno je pot prevozna le z gorskim kolesom, saj je v dolžini 100 m travnik, v dolžini 50 m pa strm, z listjem posut vzpon. Z nekaj truda bi bilo treba na kolovozu urediti predvsem naslednje: - porezati grmovje in drevje, ki zarašča pot, - pot razširiti z bagrom v dolžini 200 m na 2 metra, - vgraditi cevi pod cesto za meteorno vodo na petih odsekih, - nasuti in povaljati celoten kilometer poti z grobim in nato še finim peskom. To je za en teden dela in kar nekaj tisočakov sredstev, vendar je strošek majhen v primerjavi z odkupi zemljišč, ki tu niso potrebna, saj je pot v celoti javna! S preusmeritvjo Društvo Kololjub kolesarjev in pešcev nanjo bi jim nudili varnost in pristnejše doživetje narave, pot je tudi lepo razgledna. Zgled za ureditev kolesarskih v Polhovem Gradcu. Prva leta je bilo zelo dejavno na področju mestnega kolesarstva, številne terenske akcje ob pomoči novinarjev so dosegle velik odmev in tudi premike, pozneje pa so fantje organizirali serjo kolesarsko-fotografsko-orientac^jskih avantur Bike trophy. Vmes so organizirali številne izlete, tudi v Amsterdam, na Madžarsko, za Občino Horjul popisali in oblikovali kolesarski zemljevid, ravno tako sedem kolesarskih poti za Mestno občino Ljubljana ^več na www. kololjub,si $I(OLOL)UB poti so najbližji sosedje Avstrjci, ki imajo večino takih naravnih potk celo asfaltiranih oz. tlakovanih,ter označenih z ličnimi tablicami. Marsikateri domačin je zaradi take kolesarske povezave mimo njegove hiše odprl svoje shrambe in ob vikendih ponudil kmečke dobrote. Tak kolesarski turizem sem izkusil na relacji Maribor-Gradec, kjer je pot speljana ob reki Muri, ter mejni prehod Jezersko-Klo-pinjsko jezero, kjer so uporabili in uredili obstoječe poljske poti in tako dali kolesarjem dodano vrednost, občutek zaželenega gosta, ki potem tudi raje zapravlja, če se čuti zaželenega. Turizem smo vedno ljudje. Sebastjan Vehar Na Dobrovi vedno več državnih tekmovanj in turnirjev V soboto, 21. januarja 2012, je v športni dvorani na Dobrovi potekal 6. krog futsal državnega prvenstva U-18 C. Prvenstvo je organiziralo športno društvo Optimisti iz Borovnice. V skupno šestih tekmah se je za dobro uvrstitev na lestvici potegovalo pet ekip: Fra^mat Extrem, KMN Velike Lašče, FSK Stripy, Predilnica Litja in SD Optimisti Borovnica. Optimisti so skupno v treh tekmah dvakrat remizirali, proti Predilnici Litja (1:1) in FSK Stripy (2 : 2) ter enkrat izgubili ^roti Fragmat Extremu (3 : 2). Po 7. krogu, 28. 1. 2012, je ekipa SD četrto mesto na lestvici. : 2). Po 7. krogu, 28. 1. 2012, je ekipa SD Optimisti uvrščena na Naslednji dan, 22. 1. 2012, je v športni dvorani potekal turnir v mini rokometu, ki je prilagojen in namenjen otrokom, starim od 6 do 10 let oziroma od drugega do petega razreda osnovne šole. Pri mini rokometu so igrišča, goli in pravila prilagojeni. Ena tekma mini rokometa traja 3-krat po 5 minut. Na turnirju so sodelovale učenke osnovnih šol Dobrova, Polhov Gradec, Brezovica in Bevke. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: cici rokomet - 3.razred in mini rokomet - 5. razred. Igralke so svoje ekipe zastopale v majicah, ki so bile v barvi njihovih šol in so jih prejele brezplačno. Dekleta so svoje znanje na turnirju pokazale s pomočjo njihovih trenerjev Mateje Ivanc in Petra Terčiča. Vsem ekipam v obeh disciplinah želimo še veliko športnih uspehov. (sa) Državno futsal prvenstvo U-18 C Cici in mini rokometašice so na turnirju pokazale veliko znanja, ki so ga osvojile s pomočjo trenerjev. Nič vas ne stane, da ste dobrodelni Prireditve z dobrodelnim namenom, katerih cilj je zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski oziroma kakor koli prikrajšanim osebam, trkajo na vest posameznika in ga opozarjajo, da so v egoistični družbi, kjer je pomemben le posameznik oziroma njegove koristi, tudi ljudje, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov potrebujejo (finančno) pomoč drugih. Ljudje nismo le egoistična individualna bitja, marveč tudi socialna, ki za svoj obstoj potrebujemo druge ljudi. Zato so prispevki v dobrodelne namene tudi svojevrstno moralno očiščenje oziroma zavedanje posameznika, ki mu gre dobro v primerjavi z nekom drugim, ki je prikrajšan, da se tudi sami lahko znajdemo na njegovem mestu, ali pa ga zato, ker smo sami doživeli kaj podobnega, lažje razumemo. Vendar pa niso le dobrodelne prireditve tiste, ki nas ob udeležbi bogatjo ali nudjo pomoč potrebnim. V današnjih časih je vedno več ljudi, ki se znajdejo v takšni ali drugačni stiski. Velikokrat se ob dobrodelnih prireditvah poraja dvom, ali bodo zbrana sredstva res porabljena za namen, za katerega so se zbirala, ali bo nekaj od tega porabljeno tudi za kateri drug namen. Primeri dobrodelnosti iz preteklosti, ko so se zbrana sredstva porabila nenamensko, pri marsikom zbujajo dvom o dobrem namenu tovrstne dobrodelnosti. O dobrodelnosti sem se pogovarjala tudi s Tončko Dolenc, članico Odbora za zdravstvo in socialo v občini: "Zaradi negotovih gospodarskih razmer bo pomen dobrodelnosti v prihodnje nedvomno še večji. Iz neposredne okolice opazujem, da je vedno več potrebe ne le po finančni pomoči, temveč tudi po materialnih dobrinah." Tončka se je domislila odlične ideje, kako bi občani, vaščani ali prjatelji med seboj organizirali so-cialno-dobrodelno mrežo. Idejo je ponazorila s primerom: "V družbi se pomoči potrebni ljudje zelo težko ali redko željo izpostaviti. Zato je izrednega pomena, da se potreba opazi na osebni ravni. Veliko lažje je pomagati ljudem, če ob tem niso stigmatizirani. Na ta način tudi sami lažje izpostavjo potrebo." Pogosto gre v teh primerih za materialne dobrine, ki si jih iz različnih vzrokov take osebe ne morejo privoščiti. Naj gre za zelenjavo ali sadje, zraslo na našem vrtu, osnovne življenjske potrebščine, oblačila, odrabljen računalnik, rabljeno pohištvo ali kaj podobnega. Dostikrat se namreč zgodi, da si privoščimo novo dobrino, saj stara več ne zadosti naših potreb. S tem ni nič narobe. Vendar pomislimo, kaj naredimo z "odrabljeno" dobrino. Najlažje zadevo zalučamo v smeti in tako najhitreje pozabimo nanjo. Ob podobni situacji lahko najprej pomislite, ali je kje v vaši okolici kdo, ki bi mu dobrina prišla prav, katere bi se velikodušno razveselil in jo z užitkom uporabljal. Morda kateri od vaših znancev pozna ravno pravšnjo osebo. Situacija, ko prejemniki pomoči niso javno znani in ko prejmejo pomoč prek "posrednikov", je največkrat najuspešnejša. Pri odločitvi, kaj je dejansko uporabno in kaj ne, nas velikokrat na materialne stvari vežejo določeni spomini, zato se stvari kopičjo v omarah, garažah, podstrešjih, shrambah idr. Vendar pa se verjetno vsi zavedamo, da vsega ne moremo obdržati. Ko boste podarili odvečne stvari, boste pridobili tudi prostor. Ker gospodinjski aparati, zabavna elektronika in razne malenkosti dnevno zgubljajo na vrednosti, razmislite, katere od njih dejansko potrebujete. Zato vam naj ne bo škoda podariti kakšen star računalnik. Pomislite na svojo garderobo. Pri pregledu vaših oblačil in obuval boste ugotovili, da vam večina sploh ni več všeč ali celo prav. Ob presortiranju oblačil ne boste pridobili le dodatnega prostora, ampak lahko na tak način pomagate mnogim, ki oblačila resnično potrebujejo. Ali ni bolje podariti stvari, katerih ne boste nikoli potrebovali, kot pa jih skladiščih ali zavreči? Ker sva se s Tončko na različnih prireditvah večkrat srečevali in premlevali njeno idejo, sem se sama takoj odločila za "akcijo". Doma sem namreč imela star računalnik, ki je bil le malokrat v uporabi. Velikokrat sem rekla, da je prepočasen za delo, ki ga opravljam vsak dan. Prav bo prišel nekomu, ki ga potrebuje in si ga ne more privoščiti. Računalnik in nekaj osnovnih dodatkov sem predala Tončki, ki pozna ravno pravšnjo mlado družino. Kot pravi misel: "Najlepši je pogled v oči nekoga, ki si mu pred kratkim storil nekaj dobrega." Četudi nisem osebno videla oči prejemnikov, verjamem da so se jim oči zasvetile ob prejemu novega računalnika. Zakaj ne bi tudi vi sami razmislili in pogledali okoli sebe, ali imate predmete, ki jih ne potrebujete več, ter jih podarili pomoči potrebnim osebam. Nič vas ne stane, da ste dobrodelni, (sa) 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 99 let Žnidarjeve mame Bila je nedelja, 5. februarja, ko je v Butajnovi svoj 99. god in rojstni dan praznovala Marija Grbec. Vsi jo poznamo kot Zni-darjevo mamo. Rodila se je 31. januarja davnega leta 1913, kot najmlajši otrok v družini Malavašič (Birtovcov). Moža je dobila v Butajnovi pri Žnidarju. Rodilo se jima je sedem otrok, od katerih še živijo štirje. Moža ji je vzel povojni režim, tako daje vdova že 67 let. Zdaj ima 10 vnukov, 15 pravnukov in prapravnukinjo. Živi sama v skromni, majhni, a prijetni hišici. Ob pogovoru smo jo vprašali, ali bo letos na svečnico kaj praznovala, ker takrat namreč goduje. »Ne vem, če bom kaj, ker verjetno vsi čakajo, da bom stara 100 let, pa ne vem, če bom,« nam je hudomušno odgovorila. Ob tem se je Mateja domislila, da ji lahko vaščani pripravimo skromno presenečenje. Dobili smo se v nedeljo popoldne z namenom, da jo obiščemo. Ob tej priložnosti so ji butajnovski otroci zapeli nekaj pesmic. Tone na harmoniki in Simon s kontrabasom pa sta slavje še polepšala. Bila je zelo vesela in presenečena. Dejala je: »Še nikoli do zdaj mi ni nihče igral za god, pa že toliko let imam.« Potem pa je še sama zapela hudomušno pesem, in to s takim navdušenjem, da ji nihče ne bi prištel toliko let. Prisotni so bili tudi njeni otroci, vnuki in pravnuki. Prav hitro je minila dobra urica. Kako malo je treba, da osrečiš starega in skromnega človeka. Ob slovesu smo si zaželeli, da se drugo leto zopet snidemo. Jože Sečnik Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800; telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Medene medalje za ekološkega čebelarja Franca Trčka Franc Trček je lanski dobitnik zlatega priznanja v Sežani za ekološko pridelan kostanjev in cvetlični med ter dobitnik zlate medalje in skupno četrtega mesta za ekološko pridelan kostanjev med na mednarodnem tekmovanju v Italji. V Slovenji je čebelarstvo kmetjska panoga z dolgo tradicjo. Pomemben je njen izjemen socialni pomen, saj pravjo, da nas čebela spremlja skozi vse življenje. V otroštvu nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, ko odrastemo, občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost, ko človek dozoreva, pa je zanj koristno, da si poišče dodatna sidra, konjičke, da se zanima še za kaj drugega kot za službo in vzdrževanje doma. Eden izmed konjičkov, ki krepi duha in telo, je tudi čebelarstvo, saj so čebele oz. skrb zanje najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo zaradi zdajšnjega hitrega življenjskega tempa. Veliko veselje ali najprjetnejši konjiček, ki pa je postal že prava obveznost, je v čebelarstvu našel tudi Franc Trček iz Brezja pri Dobrovi. Ljubezen do zemlje in živali goji že od malih nog, saj je odraščal na kmetji v Žažarju, po poroki pa se je preselil v Brezje. Prav tast, zdaj pokojni Janez Gregorin, je bil tisti, ki ga je navdušil za čebelarjenje. »Zame je bil prava zakladnica znanja in izkušenj na področju čebelarjenja,« pravi njegov zet in dandanes že izkušen čebelar Franc. Po enajstih letih čebelarjenja, od teh štiri leta ekološkega, je Franc Trček eden od ekoloških čebelarjev z najkakovostnejšim medom doma in na tujem. Temu so priča priznanja, ki jih je prejel lani, in sicer zlato priznanje za ekološko pridelan kostanjev in cvetlični med v Sežani ter zlato medaljo in skupno četrto mesto za ekološko pridelan kostanjev med, ki ga je prejel na mednarodnem tekmovanju v Italji. Boljši od njegovega so bili le timjanov med iz Apulje in med citrusov s Kalabrje, ki sta prejela tretje mesto, sivkin med iz Piemonta, ki je dosegel drugo mesto ter iz Toskane prinesen akacjev med, ki je bil ocenjen kot najboljši. V vseh teh letih čebelarjenja se je pri Trčkovih povečevalo tudi število panjev, čebel, lokacj ter izdelkov. »Začel sem čebelariti s štirimi panji, ki sem jih v dar dobil od čebelarja Ivka Setni-karja iz Polhovega Gradca, potem pa sem si vsako leto kupil še kakšnega, po smrti tasta pa sem v oskrbo dobil še njegove, tako jih imam danes petdeset,« je povedal. Dodal je: »to nista več le hobi in veselje, pač pa prinaša delo in obveznost in zame pomeni maksimum, ki ga zmorem usklajevati poleg službe., V šali je dodal: »Mogoče si bom, ko bom šel v pokoj, privoščil še kakšen panj več.« Pri tem pa ne zanemari dejstva, da sta spodbuda in pomoč žene Martine še kako pomembna. Po njegovih besedah je petdeset panjev, ki je kdo ve koliko tisoč čebel, kar naporno spremljati in bdeti nad dogajanjem, če ima človek še službene obveznosti, saj čebelarjenje vzame kar vse popoldneve, pogosto tudi čas, ki se mu reče dopust. To velja predvsem za poletni čas. Pozimi si rad vzame čas za branje in odkrivanje še neodkritega, ki ga v čebelarstvu ni težko najti. Takrat je čas tudi za razna izobraževanja, ki jih organizira Čebelarska zveza Slovenje, FrancTrček: Čebelar Franc Trček s svojimi izdelki in priznanji Brezje: AŽ-panji v Brezju pozimi Setnica: Prjetno domovanje čebel na Setnici poleti Na delu: Zakonca Trček pri svojem delu med nakladnimi panji doma v Brezju katere član je prek članstva v Čebelarskem društvu Dolomiti - Polhov Gradec. Tako se je pred štirimi leti porodila ideja in hkrati odločitev, da se bo preusmeril v zahtevnejši - ekološki način pridelave medu. To pomeni in zahteva, da čebele krmi zgolj z ekološkim sladkorjem, da jih zdravi brez kemičnih sredstev, posebno pomembna pa je lega stojišč, ki ne sme biti blizu velikih onesnaževalcev - smetišč, odlagališč, avtocest ipd. Od takrat je Franc Trček imetnik certifikata ekološkega pridelovalca medu, ki ga podeljuje Inštitut za kontrolo in certifikacjo v kmetjstvu in gozdarstvu Maribor (KON-CERT Maribor) in ga je treba obnavljati vsako leto. Poleg letnih kontrol pa so med letom tudi nenapovedane kontrole, ki res zagotavljajo pravilen način pridelave ekoloških izdelkov. Ta se ustavi tudi pri evidenci čebelarja, v katero mora zapisovati način in pogostost krmljenja, zdravljenja, količine pridelanih ter prodanih izdelkov. »Glede na to, da tako kot drugod v Evropi tudi v Slovenji čebelarjenje štejemo med kmetjske panoge, bi bilo prav, da jo tudi vrednotimo na enak način. To pa bi pomenilo, da bi, kot na primer v Avstrji, obstajala letna subvencja, določena na podlagi števila panjev,« je čebelar potarnal nad slovensko zakonodajo. Medene bioizdelke, ki jih z veseljem ponudjo pri Trčkovih v Brezju, lahko kupimo tudi na ekološki tržnici Občine Dobrova -Polhov Gradec pri Intersparu na Viču. To so različne vrste medu, cvetni prah, propolis in medeni liker. Glede vrst medu znajo poskrbeti prav za vsak okus, saj na njihovih policah najdemo cvetlični, gozdni, kostanjev, hojev, akacjev in tudi med s sokom rdeče pese. Cvetličnega, gozdnega in kostanjevega pridelujejo na treh okoliških lokacjah: v Brezju, na Setnici pod polhograj-sko Grmado in v Žažarju, na teh lokacjah čebele tudi prezimi-jo. Za hojev in akacjev med pa čebele poleti odpelje na pašo, in sicer na Primorsko, da naberejo akacjev med, in na obronke Krima, da naberejo hojev med. Pridelava medu s sokom redeče pese pa ostaja skrivnost čebelarja Franca. Da se bo še naprej trudil za pridelavo kakovostnega medu in da bo poskušal v svojo ponudbo vključiti še kakšno novost, je tisto, čemur bo Franc Trček sledil še naprej. Seveda pa tu ne gre izpustiti veselja in skrbnega dela s čebelami, ki sta za kakovost medenih izdelkov, lahko bi rekli, najpomembnejša. To je zagotovilo, da bodo pri Trčkovih še naprej točili zelo okusen med, o čemer sem se na obisku prepričala tudi sama. Zdrav in kakovosten med bo še naprej lahko posegal po najvišjih odlikovanjih doma in na tujem. Kaj pomeni dobiti zlato medaljo na mednarodnem ocenjevanju ekološkega medu, katere dobitnik je bil Franc Trček? Lani decembra je v Italji že petič zapored potekalo mednarodno ocenjevanje ekološkega medu. To je prireditev, ki jo prirejata BIOLITALIA ter certifikacjski in kontrolni organ ICEA pod pokroviteljstvom italjanskega ministrstva za kmetjstvo, gozdarstvo in prehrano ter AgriBioMediterranea. Tokrat je prispelo kar 170 vzorcev medu. Večina jih je bila iz Italje, preostale pa so poslali čebelarji iz Grčje, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nem-čje, Izraela, Libanona, Portugalske, Romunje, Španje, Turčje in tudi iz Slovenje. Zastopanih je bilo 24 različnih vrst medu, med katerimi je bil najštevilčnejši cvetlični med, ki so mu sledili akacjev, evkaliptusov in kostanjev med ter med citrusov. Ocenjevanje poteka po senzorični metodi zaznavanja in ocenjevanja, opravjalo pa ga je dvanajst mednarodnih strokovnjakov za senzorično analizo medu. Ocenjevanje je obsegalo vrednotenje videza, vonja, okusa, arome in taktilnih zaznav z 10-centi-metrsko lestvico. Vsak vzorec medu sta ocenili dve komisji, iz njihovih ocen pa so izračunali povprečno skupno število točk, ki pomen jo končni rezultat. V skupni razvrstitvi vzorcev medu iz obeh kategorj se je na prvo mesto z največjim številom točk uvrstil vzorec akacjevega medu iz Toskane, na drugo mesto sivkin med iz Piemonta, tretje mesto pa sta si z enakim število točk delila vzorec timjanovega medu iz Apulje in vzorec medu citrusov s Kalabrje. Takoj za njimi se je kot četrti uvrstil slovenski kostanjev med čebelarja Francja Trčka, za kar mu iskreno čestitamo. Nadja Prosen Verbič 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Občni zbor PD Blagajana V soboto, 11.2.2012, je v prostorih OŠ Polhov Gradec potekal občni zbor planinskega društva Blagajana. Kar 32 let je že minilo, kar so to društvo ustanovili in glede na vzdušje in obiskanost občnega zbora, so bila to zelo uspešna leta. Da so se vsi prisotni ogreli, so si ogledali posnetke pohodov, ki so jih v letu 2011 opravile Vesele planinke in ostali planinci pod vodstvom vodnikov. Za prjetno vzdušje, so kot vsako leto, poskrbeli mladi planinci. Ker je bil za nami kulturni praznik, so se spomnili našega pesnika Franceta Prešerna in uprizorili pesem Povodni mož. S skromnimi darilci so se zahvalili vsem vodnikom, ki jih budno spremljajo na pohodih. O delu društva v letu 2011 je spregovoril predsednik Stane Dvanajščak, komisje društva so podale letna poročila. Z letošnjim letom je potekel mandat komisjam v društvu, zato je bilo potrebno izvoliti nova. Vodnik Herman Rednak je na zelo duhovit in domiseln način podal predloge za nove člane odborov in predsednika. Glede na uspešno delo dosedanjega vodstva in komisj, ni bilo težko izvoliti novih kandidatov. Vsi udeleženci občnega zbora so soglasno sprejeli predlagane kandidate. Tako bo društvo še naprej vodil dosedanji predsednik Stane Dvanaj- ščak, ki je ob izvolitvi poudaril, da je pred nami še veliko dela in pomembnih nalog. Kot najpomembnejše je navedel povečanje števila članov v društvu, sodelovanje z občino in društvi v kraju, sodelovanje s šolo, dokončanje del na planinski koči, izvedbo očiščevalne akcje Očistimo svet, izpeljavo vseh predvidenih izletov in organizacjo tabora za mlade planince. Priznanja društva so tokrat prejele tri planinke in sicer: Marija Hribernik, Darinka Raztresen in Francka Rednak. Najbolj zagrizeni pohodniki so prejeli priznanja za večkrat prehojeno Polhograjsko planinsko pot, za prehojeno Slovensko planinsko transverzalo.... Podeljenih je bilo tudi nekaj »skal« s Polhograjske Grmade za okrogle obletnice. Prisotne je pozdravil župan občine Dobrova Polhov Gradec gospod Franc Setnikar in ob tem podelil društvu priznanje občine za 32-letno uspešno delovanje. Občnega zbora se je udeležilo več predstavnikov drugih planinskih društev in društev iz kraja. Prav vsi so ob pozdravu izrekli tudi priznanje in pohvalo za slišano in predstavljeno delo. Ob zaključku se je predsednik Stane Dvanajščak zahvalil še vsem sponzorjem, ki soprispevalidobitkezasrečolovinOŠPolhovGradec, ki je odstopila prostore za izvedbo občnega zbora. Kot vedno, je po uradnem delu sledilo veselo druženje planincev ob zvokih ansambla Jurčki. Mentorica planinske skupine: Simona Planine Društvo upokojencev Dobrova Obiskala nas je Vlasta Nussdorfer Tudi letos smo obudili spomine na prve začetke Društva upokojencev Dobrova. Začetki dela društva segajo kar zavidljivih 59 let nazaj, ko so zabeležene prve aktivnosti. Srečanje je bilo priprava za prihodnje leto, ko bomo praznovali okroglo obletnico, 60 let. Le redki se še spominjajo prvih začetkov. Če bi poenostavili to obdobje, bi lahko rekli, da je za nami več sto organiziranih izletov in drugih srečanj. Morda bi kdo lahko pomislil, da je to nemogoče. Pa vendar sam pogled na naš vsakoletni načrt aktivnosti pove, da je to mogoče. Za letos načrtujemo kar 24 prireditev in izletov. Kot lani smo tudi letos na srečanje in druženje povabili gostjo, ki nam je predstavila zanimivo področje, ki nas še kako zadeva v teh razgibanih časih. Kot predavateljica je sodelovala gospa Vlasta Nussdorfer, ki že več let sodeluje v okviru humanitarnega projekta Beli obroč. Na simpatičen in pripovedno zanimiv način nam je predstavila problematiko medsebojnih družinskih odnosov, ki imajo lahko težke posledice za vse člane družine, če zadeva nasilje in drugo problematiko, ki je povezana z med generacjskimi težavami. Po končanem predavanju so pripravili srečanje vseh udeležencev in pogostitev z dobrotami, ki so jih napekle članice upravnega odbora društva. Rajko Komat Knjižnica Dobrova Za vas smo v mareu pripravili: - pravljično uro s pravljičarko Jelko - sreda, 7. 3., ob 17. uri Pravljične urice potekajo vsako prvo sredo v mesecu na mladinskem oddelku. Tokrat bomo poslušali pravljico bratov Grimm Žabji kralj in zvesti Henrik, po pravljici pa bomo izdelovali krone. - delavnico kreativnega pisanja - 22. in 29. 3. in 5. 4, od 17. do 19. ure Delavnica je namenjena vsem, ki radi pišete ali pa bi to radi počeli, pa ne veste, kako krotiti besede na papirju. Pogovarjali se bomo o pisanju, se preizkusili v domišljjskih vajah in seveda pisali. Obravnavali bomo prozo in poezjo in se trudili premagati zagate, s katerimi se srečujemo pri pisanju. Udeleženci vabljeni, da s seboj prinesete tudi katerega od besedil, ki ste jih napisali že prej. Predhodne prjave na št.: 01 364 20 40 ali dobro-va@mklj.si - knjižni razstavi: - razstava za otroke: Mama je ena sama - razstava za odrasle: Hrana za boljše počutje Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel. št.: 01/364 20 40, E-mail: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: pon.: 8.00-14.00 tor., sre., pet.: 13.00-19.00 čet.: zaprto Na proslavi igrali tudi učitelji Vsako leto osmega februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Na ta dan je umrl najvišji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Dan slavimo povsod po naši državi in ga proslavimo doma. Mi smo se na našega dr. Figa, ki naj bi dobil vzdevek po tem, da je otrokom rad delil fige, spomnili že 6. februarja, ko smo imeli oddajo šolskega radia, na kateri smo izvedeli nekaj utrinkov o življenju in delu Franceta Prešerna, sploh pa veliko o tem, kako so ljudje v njegovem času živeli. Sedmega februarja pa smo imeli na šoli proslavo, ki smo jo prav tako posvetili kulturi in spominu na našega poeta. Drugo šolsko uro smo se učenci zbrali v avli šole, kjer smo zasedli stole in nestrpno pričakovali prireditev, ki so jo pripravljali učenci. Vendar pa tokrat niso sodelovali samo šolarji, na oder so stopili tudi naši učitelji, ki so bili za nas presenečenje. Prireditev je slavnostno odprla naša ravnateljica, ki je izvedla zelo lep govor, v nadaljevanju pa je otroški pevski zbor zapel pesem Od železne ceste, medtem smo učenci izvedeli, kako so se v tedanjem času oblačili, kako so bili opremljeni kmečki domovi in kako so se tedaj znašli v vsakdanjem življenju. Nato je učiteljica Urška Žagar recitirala pesem Povodni mož, po njeni točki pa so nam čas popestrili učenci 7. a in učitelji, ki so nam v igri predstavili sodobno zgodbo zale Urške iz pesmi Urška, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza. Učenci smo se zabavali, saj so naši učitelji predstavljali rock skupino, ki je bila spremljava osrednjega dela igre. Prireditev sta povezovala učenca Andrej Nartnik in Simon Trobec iz 7. b, pesem Dekletom pa nam je predstavil Klemen Trobec, prav tako učenec 7. b razreda. Vsekakor se bomo našega kulturnega praznika veselili, spominjali pa se bomo tudi dne, ki smo ga ob proslavi tako lepo preživeli. Anja Tominee, 6. b Potepanje po Londonu Jeseni smo se učenci 9.a/b razreda, ki smo se odločili za potovanje v London, zbrali na letališču Jožeta Pučnika skupaj z učiteljico Suzano Matič. Našo drugo polovico potnikov iz drugih šol smo spoznali šele po rokovanju z našo vodičko Špelo. Z učenci velenjske in tržaške šole smo sprva težko navezali stike, a smo jih kasneje nekoliko bolj okrepili. Ekskurzje se nas je udeležilo okrog štirideset Bridga, občudovali smo moderno londonsko arhitekturo ter si pobliže ogledali London Eye. V naslednjih urah je sledil obisk muzeja voščenih lutk, ki smo ga vsi navdušeno pričakovali, saj smo se tam srečali z velikim številom »slavnih oseb«. Dan smo končali s hišo strahov, kjer so se nekaterim pošteno zatresla kolena. Zadnji dan se je odvil zelo hitro, saj smo imeli let zelo zgodaj. Po zajtrku smo pospravili svoje stvari ter ujeli še nekaj fotografskih posnetkov za spomin. Z avtobusom smo se odpravili do letališča in spet opravili vse potrebno po že ustaljenem postopku. Na voljo smo imeli dve uri samega dolgčasa na letališču. Nekateri so bili veseli, ker se je bližal prihod domov, drugi pa žalostni, saj so želeli še ostati. Ana Kavčič, Miranda Grdadolnik, Simona Trobec, 9.a Moj šolski dan Pred Buckinghamsko palačo: z desne proti levi Miranda, Ana, Simona, Klavd^a. otrok ter učiteljev. Prvi dan našega Londona smo začeli z zdravim in raznolikim angleškim zajtrkom. Po njem smo se odpravili na podzemni vlak. Po 40-minutni vožnji smo izlet nadaljevali pri narodni galerji in Nelsonovem kipu ter vse do Buc-kinghamske palače, kjer smo si ogledali menjavo straže, se sprehodili mimo konjeniške straže ter si ogledali svetovno znani stolp Big Ben. Med potjo smo srečevali znane londonske taksje, dvojne avtobuse in znamenite rdeče telefonske govorilnice. Prosti čas smo porabili za nakup spominkov in kosilo. Proti večeru smo obiskali še naravoslovni muzej, kjer smo se srečali z dinozavri in kitom v naravni velikosti. V večernih urah smo se vračali v hotel in v želen počitek, ki smo ga po dolgem in napornem dnevu močno potrebovali. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili do središča sodobnih stavb. Iz nekoliko bolj modernega predela mesta smo nadaljevali vse do Greenwic-ha. Tod smo si ogledali muzej ter si privoščili še razgled po Londonu. Plovba po reki Temzi je bila v sončnem vremenu prekrasna. Peljali smo se mimo številnih mostov ter najbolj znanega Tower Moj šolski dan se po navadi začne okoli pol šeste ure zjutraj. Takrat vstanem, se najprej oblečem, potem pa stopim še v kopalnico, kjer si skrbno umjem zobe in oplaknem obraz, nazadnje pa si uredim še pričesko. Vsemu jutranjemu obredu sledi še zajtrk. Pred odhodom v šolo po navadi pogledam še v torbo in se prepričam, če so v njej vsi zvezki za pouk. No, potem pa se odpravim peš v šolo. Na poti me velikokrat ustavi starejša gospa, s katero radi poklepetava. Ko prispem v šolo, se preobujem in preoblečem, nato pa počakam, da pridejo v šolsko zgradbo tudi druge moje sošolke. Med čakanjem pogledam, če sem naredila domačo nalogo in če imam v torbi vse, kar potrebujem za pouk, ki se začne ob osmi uri. Ob ponedeljkih imamo prvo uro razredno uro; na kateri smo se veliko igrali in pisali različna obvestila. Drugo uro imamo na urniku slovenščino, kjer veliko beremo, odgovarjamo na vprašanja v berilu in se pogovarjamo o prebranih odlomkih. Zraven tega pa se znamo tudi zabavati. Pri telovadbi, ki sledi, smo igrali nogomet, dekleta pa smo zmagala. Vesele smo bile potem tudi pri geografiji. Odpravili smo se ven in preverili, če se znamo orientirati. Peto in šesto uro imamo tehniko, kjer sestavljamo različne naprave. Ko je pouka konec, se potem odpravim takoj domov. Doma naredim domačo nalogo, po kosilu pa imam prosti čas, ki ga po navadi izkoristim za igranje, risanje ali branje kakšne zanimive knjige. Ko pride mama iz službe, se skupaj učiva, ko pa pade mrak, se odpravim v posteljo ter se pogreznem v sanje. Mar^a Malovrh, 6. b 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova • OS Dobrova OŠ Dobrova Obiskal nas je duh Franceta Prešerna in nam polepšal dan 7. 2. 2012 smo imeli na naši šoli (OŠ Dobrova) prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Za vsako prireditev so potrebne priprave, prav tako tudi za našo. Začele so se sredi meseca januarja. Ker smo si zares želeli, da bi prav vsak od prireditve odnesel nekaj, smo predstavo pripravili na malo drugačen način. Cela prireditev je potekala v obliki dramskega prizora, v katerem štiri sošolke (Luc^a Dolinar, Aleksandra Krajnovic, Janja Setnikar, Vesna Že-leznik) izdelujejo plakat o Prešernu. Narediti morajo plakat, na katerem bodo predstavile bistvene podatke o Prešernovem življenju in pet njegovih pesmi. Preko sproščenega in zanimivega pogovora učenke tako predstavno Zdravljico (7. kitico - slovensko himno - zapoje šolski pevski zbor), »sodobnega« Povodnega moža, katerega avtor je Andrej Rozman Roza, za potrebe naše prireditve pa ga je preoblikovala Barbara Petrovčič (ostali sodelujoči: Simon Čamernik, Vesna Železnik, Simona Žirovnik), Vrbo, Magistrale (učenci 6. a razreda) in pesem Kam (recitator Anže Simončič). V vlogi podokničarja Prešerna se je preizkusil Gašper Bizjan, ki je osvajal Jul^o - Živo Sečnik. Povezovalska vloga je pripadla Dragani Despot. Dan pred predstavo smo v avli oblikovali še sceno ter naredili dokončen videz prireditve. Na dan predstave so vsi nastopajoči nestrpno čakali, da se prireditev začne in da bi lahko pokazali vsem učencem šole, da je bil Prešeren res eden nepozabnih slovenskih pesnikov. Najprej so predstavo odigrali za učence od 6. do 9. razreda, nato pa še za učence od 1. do 5. razreda. Za konec naj še povemo, kateri nastop je prejel največ pohval, kako so se učenci obnašali ... Največji aplavz je zagotovo dobila Barbara Petrovčič, ki je priredila pesem Urška Andreja Rozmana Roze (sodobna različica Povodnega moža) in v kateri blesti Simon Čamernik v vlogi Povodnega moža. Po koncu predstave se je slišalo navdušenje gledalcev, ki so govorili, kako dobro so nastopali učenci. Vsi učenci so se obnašali vljudno, kot je primerno za tako kulturno prireditev. Čisto na koncu, pred zaključkom predstave, pa je povedal nekaj besed še gospod ravnatelj. Zelo je bil zadovoljen z obnašanjem, še bolj pa z domišlj^o učiteljev in učencev. Izžrebal pa je tudi dva učenca, ki sta glasovala za naj knjigo. Ta laskavi naziv je v glasovanju od 1. do 4. razreda dobila zbirka Grozni Gašper, od 5. do 9. razreda pa zbirka Miki Muster. Nekaj učencev naše šole smo povprašali o tem, kakšna se jim je zdela prireditev. Dobili smo nekaj kar zanimivih odgovorov. - Bilo je zelo v redu, lahko bi bilo še več takšnih dni. (Alenka Gosarič, 7. razred) - Bilo je zanimivo, izvedela sem nekaj novih stvari in utrdila staro znanje. (Karmen Košir, 5. razred) - Prireditev je bila vse prej kot dolgočasna, prav vsak trenutek prireditve je bil nekaj posebnega, poln veselja in smeha! Lahko bi si večkrat zamislili tak dan! (Janja Setnikar, 9. razred) - Prireditev mi je bila zelo všeč, še posebej ko je "povodni mož" zaplesal. (Hana, 1. razred) - Bilo mi je zelo všeč še posebej ko so govorili recitac^e in ko je ''povodni mož'' plesal in nas zabaval. (Urh, 1. razred) Člani izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo Natečaj Modri Jan Ekonaloga: govoreče drevo Na OŠ Dobrova smo z učenci tretjega razreda pri podaljšanem bivanju sodelovali na 2. okoljevarstvenem projektu za osnovnošolske otroke v šolskem letu 2011/12 Modri Jan. Izbrali smo temo Govoreče drevo. Učenci so se vživeli v drevo. Že na začetku šolskega leta so si zbrali »svoje« drevo. Lahko je bilo pred njihovo hišo, v gozdu, na travniku, v mestnem parku. Opazovali so njegovo spreminjanje skozi letne čase, življenje v mrazu, vetru, snegu, nevihti, soncu. Vživeli so se v preteklost, kaj vse je drevo v svojem življenju videlo in kaj doživelo. Razmišljali so, kaj doživlja v današnjem času in kaj bo v prihodnosti. Pri tem so uporabljali dotedanje znanje o drevesih in varstvu okolja ter domišlj^o. Ob tem je nastalo veliko zanimivih zgodbic. Kaj bi naredil, če bi bil drevo? Lahko bi se ptički naselili v moji krošnji in veverice v deblu. Poleti bi obrodil najboljša jabolka. Pri dihanju bi moral paziti na avtomobile, tovornjake in strupene pline. Želim si, da bi bil svet bolj čist. To bi bilo bolj zdravo za ljudi, živali in rastline. Zelo pa bi upal, da bi bil last kakšnega pr^aznega vrtnarja, ki bi lepo skrbel zame in me skrbno zalival z vodo. Mogoče bi se k meni prišla igrat sosedova otroka. Igrala bi se z lego kockami in sestavljala figurice. Ko bi sove odletele in ptički zaspali, bi se jaz pripravljal na nov dan. Matevž Kastelic, OPB 3. razred Objem drevesa Zakaj me pa objemaš? Me imaš rad? Vsi me nimajo radi. Nekateri mečejo v mene kamenje. Govorili so mi, da sem grd, drugim sem v napoto in me hočejo odžagati. Nekega popoldneva je prišel k meni fantek, me objel in rekel: »Tvoje češnje so tako dobre.« Matic Setnikar, OPB 3. razred Dogodivščine drevesa hrast Pred 200 leti se je rodilo drevo hrast. Ko je bilo staro eno leto, so posekali njegovega očeta. Ko je bil star dve leti, so posekali njegovo mamo. Ko je bil star tri leta, je začel hoditi v vrtec. Imenovali so se skupina Hrast. Ko je bil star šest let, je začel hoditi v šolo. Čez nekaj let je bil star že štirideset let. Takrat je delal doktorat. Pri dva-inštiridesetih je postal profesor kemije. Čez dvajset let je zbolel za rakom. Ko je bil star 98 let, so ga označili, da ga posekajo. Iz njega so naredili tla v novih stanovanjih. (Nejc Lango, OPB 3. razred) Mentorica: Petra Šibelja Gorše Mednarodna izmenjava študentov Svet se globalizira. S pomočjo spleta, televiz^e in tiskanih med^ev lahko izvemo vse, kar se dogaja po svetu. Spoznavamo tuje kulture, jezik in način življenja. Pa vendar je stik s človekom lepši, pristnejši in bolj oseben. Zato OŠ Dobrova sodeluje z organizac^o Aiesec, ki se ukvarja z izmenjavo študentov iz tujine. Decembra 2011 in januarja 2012 smo tako gostili Alino S. iz Kazahstana. Simpatična študentka mednarodnih odnosov je z veseljem sprejela delo pri nas in se krasno ujela tako z učitelji kot z učenci. Učenci so spoznavali njeno kulturo in jezik (ruščino) ter z veseljem sodelovali pri dramski igri, ki smo jo pod njenim vodstvom uprizo- rili na šoli. Odigrali so tipično kazahstansko legendo, zgodbo iz 14. stoletja, ki govori o nesrečni ljubezni med Kozyjem Korpešem in Bayan Sulu. Zgodbo nam je povedala Alina, iz angleščine, v kateri smo z njo komunicirali, so jo učenci prevedli v slovenščino, skupaj smo jo dramatizirali ter jo nato zaigrali učencem, učiteljem in tudi staršem učencev naše šole. Zgodba je bila lepa, učenci igralci odlični, žal nam je le, da se je tako malo staršev odzvalo povabilu na predstavo. Alina je vsem učencem naše šole predstavila tudi svojo državo. Z zanimanjem so jo poslušali od 1. do 9. razreda in jezik ni bil velika ovira. Mlajšim so prevajale učiteljice, večji so večinoma razumeli in vsi so ji z veseljem postavljali dodatna vprašanja. Tudi v vrtcu je bila dobrodošla, otroke je naučila nekaj angleških besed. Malčki so jo prav tako sprejeli z navdušenjem. Po dveh mesecih njenega dela je prišlo slovo. Bili smo žalostni, vendar opremljeni z novim znanjem, novo izkušnjo, ki nam je prinesla gotovo več, kot bi nam prineslo golo branje in spoznavanje kazahstanske kulture po spletu. Z veseljem bomo gostili še kakšnega študenta in tako spoznavali svet. Ksen^a Pišljar Zakaj sterilizac^'a oziroma kastrac^'a? - Tako pri živali preprečimo nezaželeno brejost in nezaželeno število potomcev, ki ne bi imeli lastnika (poseben problem t. i. prostožive-čih muc). - Podaljša se življenjska doba živali. - Živali se manj agresivno vedejo, manj je medsebojnega spopadanja, potepanja pri samcih. - Zmanjša se tveganje za pojav nekaterih rakavih obolenj mlečnih žlez. - Življenje samic je mirnejše, brez m^avkanja in nemirnosti, ker ni več gonitev. - Zmanjša se možnost prenosa mačjih nalezljivih bolezni - mačjega aidsa in virusa mačje levkem^e (levkoze). Oba posega se izvajata v splošni anestez^i. Steriliziramo oziroma ka-striramo mačke od 2. ali 3. meseca starosti naprej, poseg pa vsekakor priporočamo pred prvo gonitv^o. Omejitve starosti, pri kateri lahko žival operiramo, načeloma ni. Kaj je kastrac^a in kako poteka? Pri kastrac^i pobr^emo dlako na modniku, da se vidi področje posega in se ustrezno razkuži. Z dvema manjšima rezoma prerežemo mod-nik ter skozi odprtine odstranimo obe modi in semenovoda. Poseg je hiter, šivanje rane ni potrebno, živali pa so približno dve uri pozneje odpuščene v domačo oskrbo. Vsaka žival dobi antibiotik in sredstvo proti bolečinam. Kaj je sterilizac^a in kako poteka? Sterilizac^a je zahtevnejši poseg kot kastrac^a. Pobr^emo dlako na področju trebuha pod popkom, področje razkužimo in naredimo majhen rez približno pol centimetra pod popkom. Skozi ta rez odstranimo jajčnike, včasih tudi maternico, če je ta patološko spremenjena. Rana se zaš^e s šivi, ki sami razpadejo, tako da muce ni treba znova voziti k veterinarju. Po približno dveh ali treh urah gredo muce lahko domov. Po posegu si hitro opomorejo, ne potrebujejo posebne nege. Ali se mačka po sterilizac^i spremeni? Nekateri se boj^o »stranskih učinkov«, kot je pridobivanje telesne teže zaradi padca hormonov in posledič- no upočasnjenega metabolizma. Pri nekaterih živalih je res treba preiti na manj kalorično hrano, vedeti pa moramo, da so živali predebele zaradi nas, lastnikov in čezmernega oziroma neprimernega hranjenja. Večina lastnikov pa ugotavlja, da so živali po posegu bolje razpoložene in večino časa preživ^o doma. Muce si, kot že rečeno, po posegu hitro opomorejo in ne potrebujejo posebne nege. Poseben problem je populac^a pros-toživečih mačk, ki nimajo lastnikov. Nekoč so imele lastnika, bile so zavržene ali nesterilizirane, in tako se je začelo nenadzorovano parjenje, število živali pa je čezmerno naraslo. Zelo zanimiva je matematična formula: ena nesterilizirana mačka in vsi njeni preživeli potomci, ki se nenadzorovano par^o, pomen^o 420.000 mačk. Vsaka občina je dolžna poskrbeti za populac^o teh živali. Občina Dobrova - Polhov Gradec je na tem področju zagotovo lahko svetel vzor, saj redno namenja sredstva tudi za te posege. Vse prostoživeče živali se označ^o (minimalno se odreže konica levega ušesa), oznaka pa je mednarodno določena, tako da se že na daleč vidi, da je žival prostoživeča kastrirana oziroma sterilizirana. Lastnikom živali pa občina omogoča nižje plačilo stroškov sterilizac^e in kastrac^e. Iris Selan, klinika Tristokosmatih Ali nas prekašajo? Mislim na konje - seveda nas prekašajo: če se primerjamo z njimi po velikosti, moči in hitrosti. Pripoved nam bo razkrila marsikaj. Ko sem se zopet odpravljal po opravkih z osebnim avtom v Ljubljano, se ga parkiral ob Resljevi cesti, nato pa šel peš po Čufarjevi do Kotnikove, do nekega servisa. Ko sem tako hodil, sem že od daleč videl prihajati dva visoka arabska konja, ki sta imela na hrbtih policista. Približno 15 metrov pred mano je v isto smer hodila ženska, mogoče kakšno leto starejša od mene. Videl sem, da je ravno tako kot jaz opazovala prihajajoči par konj z jezdecema. Ko sem tako spremljal dogajanje, sem opazil, da se bo ženska z jezdecema srečala verjetno ravno v »ozkem grlu pločnik«, kjer njegovo širino omejujeta cvetlični koriti. Verjetno bo nekdo moral dati drugemu prednost, da bo mogoče srečanje. Ženska tega ni storila, očitno pa tudi korit ni videla, saj se je vanje zaletela. Odbilo jo je v levo, da je padla po tleh. Pristala je na hrbtu, tik pod konjevim trebuhom, ki se je tedaj ustavil. Konja sta stala popolnoma mirno. Pravzaprav sta živali reagirali hitreje od obeh policajev, ki sta šele nato začela ukrepati. Policaj je ženski dejal, naj vstane in jo povprašal, če je poškodovana. Sam sem ji s plašča otre-sel nekaj smeti in pridal, da se ji je to verjetno primerilo zato, ker se boji konj. Odvrnila je, da to ni res, saj jih ima rada. Ostal nam je le še odgovor, da je verjetno preveč gledala mlada policaja. Na srečo se je vse srečno končano, čeprav je bilo vse skupaj videti zelo akrobatsko. Primer je pokazal, kako imajo konji čut za odgovornost, saj sta živali hipoma reagirali - obstali kot zamrznjeni v času. Vsekakor sta reagirali hitreje kot pa mlada policaja. Kasneje sem šel še enkrat pogledat, če koriti stojita na tistem mestu. Ni jih bilo več. Kdo ve, mogoče so jih odstranili ravno zaradi tega pripetljaja. Drugo zgodbo mi je pripovedoval bratranec Pavel Ambrožič iz Babne Gore. Po koncu vojne je bil kot domobranec zaprt v Šentvidu, kjer so njega in še nekatere uporabili za pokop pobitih in ustreljenih - ve se katerih. Njega in ostale so pripeljali v Brnico pod Starim Hrastnikom. Vsak je dobil orodje za pokope. Tam so videli, kako so po dva in dva zvezali skupaj, nato pa so se morali drug drugega vleči na tla. Na prizorišču so bili tudi tr^e konji v lasti treh oficirjev. Eden je dobil nalogo, naj s konjem potepta ležeče ujetnike, da ne bi bilo potrebno streljanje. Poskus ni bil uspešen, saj konj ni nikogar ubil, komaj mogoče ranil koga. Nejevoljen oficir je poskusil še z vzvratno hojo konja, pa se istotako ni ujetnikom zgodilo nič hudega. Zato jim ni ostalo nič drugega, kot da so ujetnike postrelili. Bratranec Pavel je nekaj mesecev kasneje po hudem trpinčenju vendarle prišel domov, a je imel težave s psiho, saj se je pogostokrat zbujal sredi noči in kričal. Ob tem se postavlja vprašanja: s kom se lahko človek primerja? Saj je včasih slabši kot žival, pa čeprav ima razum. Konji so ga nedvomno še enkrat prekašali - tudi v pameti. Jože Marolt 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec št. 391, 27. februar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Na podlagi 36. člena Zakona o kmetj-stvu (Uradni list RS, št. 45/08), 7. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009 (Uradni list RS št.: 12/09) in Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec od leta 2008 do leta 2013 (Uradni list, št.: 25/08, 1/09) objavlja občina Dobrova-Polhov Gradec javni razpis za sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2012 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov kmetjstva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2012. Sredstva se namenjo za: 1. Pomoči namenjene primarni kmetjski proizvodnji kmetj-skih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES 1.1. Naložbe v posodobitev kmetj (4. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006) 1.2. Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisje (ES) 1857/2006) 1.3. Usposabljanje in informiranje članov kmetjskih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006) 2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmetjskih proizvodov 2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetji (ukrep de minimis) 2.2. Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de mini-mis) 2.3. Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis) 3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol V Ietu 2011 imajo prednost pri razpisu vloge na ukrepa: 2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol. II.Upravičenci do sredstev Upravičenci do sredstev so podjetja v katerih število zaposlenih ne presega 5 zaposlenih in imajo sedež v občini Dobrova-Polhov Gradec. Med ta podjetja (mikropodjetja, kot so opredeljena v Uredbi Komisje (ES) št.: 70/2001) se uvrščajo tudi kme-tjska gospodarstva. Upravičenci so natančneje opredeljeni pri posameznem ukrepu. Pomoč se ne odobri za podjetja, ki so v težavah. III. Ukrepi in pogoji za pridobitev pomoči: l.Pomoči namenjene primarni kmetjski proizvodnji kmetjskih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES 1.1. Naložbe v posodobitev kmetg (4. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006) Namen: Sredstva se namenjo za modernizacjo kmetjskih gospodarstev, izboljšanje konkurenčnosti in izboljšanju velikostne in posestne strukture zlasti kmetj, ki jim je kmetjska dejavnost edini vir preživetja. Cilj: Zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje preusmeritve proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih raz- mer ali standardov za boljše počutje živali. Višina pomoči: - do 30% na ostalih območjih, - do 40% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40% na ostalih območjih ali do 50% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki kadar je upravičenec mlad kmet. Pomoč se odobri v kolikor so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu in se izvaja v petih letih od vzpostavitve ali prevzema kmet j-skega gospodarstva, - nakup kmetjskih zemljišč do višine 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmetjskih zemljišč sestavni del celotne investicje, - najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo je 2500 €, - najvišji znesek naložbe za dostope do kmetjskih gospodarstev ali zemljišč (privatne poti) je 10.000 €. Splošni pogoji upravičenosti: - kmetjsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetjskih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - končana naložba mora izpolnjevati novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali, - naložbe v gnojne jame in gnojišča, ki so sestavni del novogradnje hleva morajo dosegati standarde nitratne direktive, - naložba mora izpolnjevati enega izmed ciljev: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, razen pri kmetj-skih poslopjih, če gre za nadomestitev objekta starejšega od 30 let, oziroma popolna prenova poslopja, - upravičenec oziroma člani kme-tjskega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom. Vrste pomoči: A. - naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo, izločke, rejo), - naložbe v skladišča za krmo vključno s pripadajočo opremo, - naložbe v objekte in opremo za pridelavo, - nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo, B. nakup kmetjskih zemljišč, v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetjskega zemljišča sestavni del celotne investicje, C. prva postavitev ali obnova travniških sadovnjakov, D. naložbe v postavitev ali obnovo pašnika ali obore, E. naložbe v agromelioracjska dela na kmetjskih zemljiščih (stroški drenažnih del in čiščenja vodnih jarkov niso opravičljivi stroški), F. naložbe v dostope do kmetjskih gospodarstev in zemljišč (dovozne poti, poljske poti), G. naložbe v nakup novih ali rabljenih kmetjskih strojev. Opravičljivi stroški: - stroški izgradnje in izboljšanja nepremičnine, - stroški nakupa novih ali rabljenih kmetjskih strojev in kmetjske opreme vključno z računalniško opremo, - stroški postavitve in obnove travniških sadovnjakov, - stroški opreme za vzpostavitev nadzorovane paše domačih živali in gojene divjadi, vključno z oskrbo živali z vodo (nakup pašnega aparata, ograd, obor in opreme za oskrbo živali z vodo na pašniku), - stroški nakupa kmetjskih zemljišč, v višini 10% opravičljivih stroškov celotne investicje, - stroški ureditve privatnih cest do kmetje, - stroški agromelioracjskih del povezanih z ravnanjem terena in vzpostavitvjo travinj, - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, študj izvedljivosti). Omejitve: Podpore se ne dodeljo za: - naložbe zunaj območja občine, - nakup in zasaditev letnih rastlin, - nakup živali, - stroški za drenažna dela, opremo za namakanje in namakalna dela, - naložbe za nadomestitev, - DDV ni upravičen strošek, če je kmetjsko gospodarstvo davčni zavezanec, - pomoč se ne odobri za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel, ali je z izvedbo pričel pred odobritvijo sredstev, - samostojne naložbe ali obnove gnojne jame in gnojišča niso upravičeni stroški. Ti stroški so upravičeni le, če so sestavni del novogradnje hleva, - samostojen nakup kmetje in kmetjskih zemljišč, - naložba ni upravičena, če je namenjena proizvodnji proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, - ne glede na vir dodeljene pomoči (lokalni, državni ali evropski viri), najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi (OMD). Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetjska gospodarstva, vpisana v register kme-tjskih gospodarstev, s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. 1.2 Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisje (ES) 1857/2006) Namen: Sredstva se namenjo za ohranjanje tradicionalne krajine in stavb na območjih določenih v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec. Cilj: Ohranjati tradicionalno izročilo in krajino na podeželju. Višina pomoči: - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah namenjenih ohranjanju neproizvodne dediščine na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine na proizvodnih kmetj-skih poslopjih na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti, - do 60% dodatnih stroškov nastalih zaradi uporabe tradicionalnih materialov na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €. Splošni pogoji upravičenosti: - kmetjsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetjskih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji, - objekt ali območje kjer stoji objekt mora biti vključen v Strokovne zasnove s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Do-brova-Polhov Gradec. V kolikor ni vključen v Strokovne zasnove mora imeti mnenje območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je objekt z vidika varovanja kulturne dediščine pomemben, - upravičenec oziroma člani kme-tjskega gospodarstva morajo biti lastniki objekta proizvodne ali neproizvodne dediščine. Vrste pomoči: A. zunanja obnova kmetjskih po-slopj, B. zunanja obnova pomožnih kmetjskih objektov, C. zunanja obnova ostalih objektov neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetjskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti). Opravičljivi stroški: - stroški zunanje obnove kmetjskih poslopj, - stroški zunanje obnove pomožnih kmetjskih objektov, - stroški zunanje obnove ostalih neproizvodnih objektov, ki se nahajajo na kmetjskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti), - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo obnove (vključno s stroški honorarjev arhitektov, štu-dj izvedljivost). Omejitve: Podpore se ne dodeljo za: - naložbe zunaj območja občine, - DDV ni upravičen strošek, če je kmetjsko gospodarstvo davčni zavezanec, - naložbe v stanovanjske objekte na kmetji. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetj-ska gospodarstva, s sedežem občini Dobrova-Polhov Gradec. 1.3 Usposabljanje in informiranje članov kmetjskih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisge (ES) št.: 1857/2006) Namen: Pri programu izobraževanja kmetov se sofinancirajo izobraževanja in usposabljanja kmetov in organizacja strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizacj in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja. Cilj: Dvig usposobljenosti članov kmetjskega gospodarstva z različnimi oblikami informiranja in usposabljanja ter izboljšanje konkurenčnosti kmetjskih gospodarstev. Višina pomoči: - do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Splošni pogoji upravičenosti: - upravičenec, ki izvaja usposabljanje kmetov mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja, - upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine, - če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacje, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vrste pomoči: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in kmetjskih delavcev, - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravjo tretje strani, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (npr.: davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje), - na področju organizacje forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, - publikacje, kot so katalogi in sple-tišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacje in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikacji. Opravičljivi stroški: - stroški organiziranja programa usposabljanja ali izobraževanja, - na področju organizacj forumov, tekmovanj, razstav in sejmov: stroški organizacje tekmovanj, sejmov, strokovnih ekskurzj, stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, stroški izdaje brošur in drugih publikacj, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100 € na nagrado na zmagovalca, - stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd), - stroški izdaje publikacji, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regje ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacje in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publi-kacji. Omejitve: - stroški šolnin in šolanja za redno vpisane djake in študente niso upravičeni stroški, - stroški pogostitev niso upravičeni stroški. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci sredstev iz tega ukrepa so izvajalci storitev, ki so registrirani za izvajanje dejavnosti namenov točke 1.3 in katerih storitve so namenjene članom kmetjskih gospodarstev območja občine. 2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmetjskih proizvodov 2.1 Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetgi (ukrep de minimis) Namen: Posestna struktura kmetjskih gospodarstev v občini je razmeroma slaba, hkrati je veliko osamljenih kmetj. Dodaten vir zaslužka lahko te kmetje najdejo v novih dejavnostih, s čemer izboljšajo svoj ekonomski položaj. Poleg izboljšanja ekonomskega položaja kmetj je namen ukrepa tudi ohranjaje poseljenosti podeželja. Cilji: Ustvarjanje pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter realizacjo poslovnih idej članov kmetjskega gospodarstva. Ukrep je namenjen naložbam potrebnim za začetek opravljanja nekmetjske dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe. Višina pomoči: - do 50% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 40% na območjih izven OMD), - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet (ali do 50% na območjih izven OMD), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €. Vrste pomoči: - predelava kmetjskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gob, - prodaja kmetjskih pridelkov in izdelkov, - turizem na kmetji (gostinska, nastanitvena in negostinska dejavnost), - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetji, - pridobivanje in prodaja energje iz obnovljivih virov, - storitve s kmetjsko in gozdarsko mehanizacjo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem, - izobraževanje na kmetjah, povezano s kmetjsko, gozdarsko in do- 27. februar 2012, št. 391 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 polnilno dejavnostjo na kmet^i, - ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib, - aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Splošni pogoji upravičenosti: - kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - izpolnjevanje vseh pogojev za opravljanje določene dejavnosti (registrac^a proizvodnega obrata, izobrazba nosilca, registrac^a dopolnilne dejavnosti,^), - upravičenec oziroma člani kme-t^skega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom. Opravičljivi stroški - stroški izgradnje in izboljšanja objekta, ki je namenjen opravljanju dopolnilne dejavnosti, - stroški nakupa nove ali rabljene opreme in strojev vključno z računalniško opremo namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti, - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov. Omejitve: - naložbe zunaj območja občine, - DDV ni upravičen strošek, če je kmet^sko gospodarstvo davčni zavezanec, - honorarji arhitektov, štud^e izvedljivosti, - preproste naložbe (naložba v objekt ali opremo ne sme le nadomestiti starega objekta opreme, brez povečanja proizvodnje zmogljivosti), - skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let. Ciljna skupina (upravičenci): - člani družine, ki so fizične osebe in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnost, - podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih in so registrirana za opravljanje naštetih dopolnilnih dejavnosti, - skupine proizvajalcev, ki skupaj investirajo v dopolnilno dejavnost. 2.2 Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) Namen: Nezadostna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami, zastarelost delovnih sredstev povečujeta stroške povezane s pridobivanjem lesa, kar vpliva na nekon-kurenčnost gozdarstva Cilj: - izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, - izboljšanje dohodkovnega položaja pri lastnikih gozdov, - razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnolo- - izboljšanje varnosti pri delu, - modernizac^a proizvodnje, - večja odprtost gozdov. Višina pomoči: - do 40% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 30% na območjih izven OMD) - do 50% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet(ali do 40% na območjih izven oMd), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 2500 €. Vrste pomoči: - naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak, - naložbe v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme za delo v gozdu, Splošni pogoji upravičenosti: - kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev, - sofinancirajo se naložbe v zasebne gozdove, - upravičenec mora biti lastnik ali solastnik gozda, - upravičenost gradnje gozdne vlake mora potrditi Zavod za gozdove RS, - naložba v gozdno vlako mora biti ekonomsko upravičena, - stroški nakupa in dobave opreme, stroški usposabljanja, - za nakup strojev ali opreme za delo v gozdu, mora imeti vlagatelj v lasti najmanj 5 ha gozda. Opravičljivi stroški - stroški gradnje, rekonstrukc^e in opreme vlake, - splošni stroški povezani s pripravo projekta, - stroški nakupa in dobave opreme. Omejitve: - naložbe zunaj območja občine, - pri naložbi v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme niso upravičeni stroški za nakup mehaniza-cye za strojno sečnjo, - DDV ni upravičen strošek, če je upravičenec davčni zavezanec, - skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let. Ciljna skupina: Upravičenci do sredstev so zasebna kmet^ska gospodarstva, registrirana v občini Dobrova-Polhov Gradec, ki kmetujejo skladno z načeli dobre prakse. 2.3 Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis) Namen: Pri programu usposabljanja in izobraževanja se financirajo programi usposabljanja ali izobraževanja, ki je namenjeno dopolnilni dejavnosti, udeležbi na seminarjih, in organizac^a strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizacy in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja, namenjenih dopolnilnim dejavnostim na kmet^i. Cilj: Povečati konkurenčnost kme-tiskih gospodarstev s spodbujanjem registrac^e dopolnilnih dejavnosti. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov. Splošni pogoji upravičenosti: - upravičenec, ki izvaja izobraževanje ali usposabljanja mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja, - upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine, - upravičenci, ki kandidirajo za pridobitev sredstev različnih usposabljanj in izobraževanj to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja. Vrste pomoči: - organizac^a in udeležba izobraževanje in usposabljanje odraslih, - organizac^a in udeležba na forumih, - organizac^a strokovnih eksurzy, - organizac^a tekmovanj in razstav in sodelovanje na njih, - organizac^a sejmov in sodelovanju na sejmih, - svetovalne storitve kmetom, - priprava publikacy, brošur, letakov, - vzpostavitev spletnih strani. Opravičljivi stroški: - stroški usposabljanja ali izobraževanja, - stroški organiziranja izobraževanja ali usposabljanja, - stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, - stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd), - stroški izdaje brošur in drugih publikacy, če so namenjeni iz- obraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, - stroški informiranja preko medijev in drugih dejavnosti povezanih z informiranjem, - stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100€ na nagrado na zmagovalca. Omejitve: - stroški šolnin in šolanja za redno vpisane dyake in študente niso upravičeni stroški, - stroški pogostitev niso upravičeni stroški, - stroške izobraževanj za pridobivanje certifikatov nove dopolnilne dejavnosti na kmet^i mora upravičenec vrniti skupaj za zamudnimi obrestmi, če dopolnilna dejavnost ni bila registrirana v treh letih po prejemu sredstev. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so vsi člani kmet^skega gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali jo nameravajo registrirati v treh letih, organizatorji izobraževanj in usposabljanj, ki delujejo na območju občine, lahko tudi izven občine. 3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči 3.1 Štipendiranje dgakov in študentov kmetgskih šol Namen: Finančna pomoč je namenjena popularizac^i poklicnega, srednje šolskega, visokošolskega ali univerzitetnega štud^a na kmety-skih programih poklicnih srednjih šol in univerz. Cilj: Spodbujati mlade, predvsem bodoče nosilce kmet^skih gospodarstev , da se odločajo za šolanje na kmet^skih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmet^ah. Višina pomoči: - do višine 450 € na dyaka in študenta v tekočem šolskem letu. Splošni pogoji upravičenosti: - kmet^sko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev, - uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu, - redno vpisan v srednješolski program ali univerzitetni študy v tekočem šolskem letu. Vrste pomoči: - enkratna pomoč d^akom in študentom kmet^skih šol in univerz. Omejitve: - enkratna pomoč se ne izplača dya-kom in študentom, ki niso vpisani v kmetnske šole, - dyaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgub^o status, do pomoči niso upravičeni. Ciljna skupina (upravičenci) Dyaki in študentje kmet^skih šol in univerz, ki živyo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmet^skega gospodarstva. IV Merila Merila so natančneje opisana v razpisni dokumentac^i. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremen^o proračunsko postavko 11003 Proračuna občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2012. Okvirna višina razpisanih sredstev je 48.000 €. VI. Omejitve Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so nastali po datumu odobritve sredstev in so bili plačani do predložitve zahtevka. Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€. Sredstva se ne dodel^o upravičencu, ki je za isti namen, ki ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, že prejel javna sredstva Republike Slovence ali sredstva Evropske unye. Sredstva se ne dodel^o za izvajanje ukrepov izven Občine Dobrova-Pol-hov-Gradec. V kolikor bo na razpis prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se bo odstotek pomoči sorazmerno znižal, razen pri vlogah na ukrepe, ki imajo v letu 2012 prednost (2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje d^akov in študentov kmet^skih šol). VI Razpisna dokumentac^a Razpisna dokumentac^a (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.dobrova-polhov-gradec.si ali na sedežu občine. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov info@dobro-va-polhovgradec.si, posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. VII. Način pr^ave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentac^o vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Do-brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kmet^stvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Rok za oddajo vlog: 16.4. 2012 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 19.4.2012, v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komis^a, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentac^i, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pr^avo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komis^a v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopoln^o. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komis^e župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev do 30.4.2013. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila o plačilu računa. Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakc^ski račun. Nakazilo na transakc^ski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev: Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmet^stva in podeželja v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komis^a. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Vlagatelj je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V teh primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, - da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine, pred iztekom 5 let, - če investic^e za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v pr^avi na razpis, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. XHI. Informac^e Dodatne informac^e po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polhov-gradec.si. Št.: 430-0004/2012-2 Datum, 15.2.2012 Župan: Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar, l.r. 32 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si V javni razgrnitvi je ključen prostorski dokument - OPN Z njim bo občina za naslednje desetletje ali dve določila cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, uredila prostor lokalnega pomena ter določila pogoje za umeščanje objektov v prostor. Dopolnjen osnutek OPN bo v javni razgrnitvi do 13. aprila in v tem času lahko nanj podate pripombe. Lahko pa sodelujete tudi na eni izmed javnih obravnav, ki bodo od 13. do 15. marca, in tako pomagate pri urejanju prostora in razvoju občine. Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt lokalne skupnosti, ki omogoča njen prostorski in na tej podlagi tudi družbe-no-gospodarski razvoj ob upoštevanju državnih prostorskih aktov in varstvenih ter drugih omejitev v prostoru. Po zakonu o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 morajo OpN sprejeti vse občine, s tem aktom pa bodo nadomestili stare prostorske dokumente. Pri pripravi OPN-ja mora občina izhajati iz lastnih ciljev in razvojnih potreb, spoštovati načelo javnosti, načelo stroke, načelo prevlade javnega nad zasebnim interesom, načelo obveščanja javnosti ter načelo varovanja narave oziroma varovanih območ^. Občina Log - Dragomer se je županovim sklepom o pripravi OPN-ja, jun^a 2008, zavezala, da je cilj občine zagotoviti kakovostno bivalno okolje in usklajen prostorski razvoj ter razvoj občinskega središča, in to predvsem s sanac^o in dopolnitv^o obstoječih nasel^ in ne z obsežnimi širitvami, kar je tudi v skladu z načeli trajnostnega razvoja, varstvom narave in varstvom virov. Kot podlage pri pripravi OPN-ja občini služita sprejeta Vodna štud^a in med drugim Lokalni energetski koncept, izdelano pa je bilo tudi Okoljsko poročilo. v Cas je za pripombe na OPN V postopku priprave OPN-ja mora občina javnosti omogočiti, da se z njim javno seznani, kar bo Občina Log - Dragomer storila v času javne razgrnitve od 6. 2. do 13.4.2012. To je tudi čas, ko lahko poveste svoje mnenje, predloge in pripombe. To lahko storite v poslovnem času občine, ko lahko v knjigo pripomb, ki je v tajništvu, vpišete pisne pripombe ali pa jih pošljete po pošti na sedež občine s pripisom OPN oziroma na elektronski naslov obcina@log-dragomer.si. Svoje pripombe boste lahko izrazili tudi na eni izmed javnih obravnav: - v torek, 13. 3. 2012, ob 18. uri za naselje Dragomer (v OŠ Log - Dragomer) - v sredo, 14. 3. 2012, ob 18. uri za naselje Lukovica (v OŠ Log - Dragomer) - v četrtek, 15. 3. 2012, ob 18. uri za naselje Log (v gasilskem domu na Logu) Dokler postopek traja, lahko javnost in lastniki zemljišč še sodelujete pri pripravi OPN.ja. »Po izteku roka za javno razgrnitev in obravnavo pa pripombe ne bodo več upoštevane. Zato pozivam vse občane, da se udeležbo javne razprave in podajo svoje pobude. To je bistvenega pomena, če želimo ustvariti OPN po meri občank in občanov. Konstruktivno moramo sodelovati pri pripravi OPN, biti aktivni in kreativni, da se bomo izognili napakam, ki so bile v preteklosti narejene in jih sedaj z veliko težavami rešujemo. Zato pozivam vse občanke in občane, da se v velikem številu udeležbo javnih obravnav in podajo svoje pobude, mnenja, predloge in pripombe,« je dejal koordinator civilne pobude Dragomer - Polane, Stojčo Tasev. Z njim se strinjajo tudi člani iniciativnega odbora civilne pobude Lukovica - Dolina in Lukovica - Pod gradom. K čim večji udeležbi na javnih obravnavah in javni razpravi pa poziva tudi ložan-sko-dragomerski župan Mladen Sumina, kar je sicer storil že leta 2009, zaradi česar se je pozs-neje organizirala prej omenjena civilna pobuda. »V novem aktu je dokaj natančno opredeljeno področje kmet^stva, kar se tiče kmetjske proizvodnje ter tudi, ko gre za ohranjanje in revi- talizac^o arhitekturne dediščine. Dobro bi bilo, da bi prispeval vsak po svojih močeh,« je dodal Sumina. Ko bo postopek končan in bo novi akt sprejet, ne bo več mogoče uveljavljati nobenih pritožb oziroma drugih pravnih sredstev. Najverjetneje boste morali počakati nekaj desetlet^ na čas, ko bo občina spreminjala OpN. Javnost se vedno bolj zaveda pomena prostorskega razvoja Zanimanje javnosti za pripravo prostorskih aktov je po informac^ah ministrstva za okolje in prostor precej veliko, saj občanom ni vseeno, kaj se načrtuje na njihovem območju, na njihovih zemljiščih in v bližnji okolici. Povečuje pa se tudi zavedanje javnosti o pomenu prostorskega razvoja države in občin. Občine bi OPN-je morale sprejeti že do konca leta 2009, a je do konca letošnjega januarja to storilo le 34 slovenskih občin, med njimi so štiri občine OPN-je že začele spreminjati in dopolnjevati. V 145 občinah OPN-je še vedno pripravljajo, 32 občin pa priprave OPN-ja ni še niti začelo. Vesna Erjavec Zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2012 Podelili bomo naslednja priznanja: - naziv častni občan Občine Log - Dragomer, - grb Občine Log - Dragomer, - priznanje Občine Log - Dragomer Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je treba poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 15. 3. 2011 do 12. ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako "ne odpiraj - javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer". Več o razpisu si preberite pod uradnimi objavami Občine Log-Dragomer. Darsovo zapuščeno hišo ob regionalki bodo porušili Občina Log - Dragomer se je z Darsom že dlje časa dogovarjala za rušenje zapuščene hiše na Logu, ki stoji med regionalno cesto in avtocesto. Tokrat so bili na občini le uspešni, saj so z Darsa sporočili, da so začeli s pripravo predlogov in podlag za čimprejšnjo izvedbo rušenja. Naj spomnimo: občina je na lastnika zapuščene hiše - Dars - poslala več dopisov, v katerih jih je pozvala k obnovi ali odstranitvi objekta, saj je ta zaradi propadanja in rušenja postal nevaren za mimoidoče ter je poleg tega zmanjševal tudi vizualno kakovost okolja. Napredka ni bilo dlje časa. Na Darsu so pojasnili, da so najprej preverjali možnost za prodajo nepremičnine, ki pa se je pozneje izkazala za neprimerno, predvsem zaradi neposredne bližine avtoceste, varovalnega pasu ter morebitne širitve avtoceste. Zato so na Darsu sklenili, da je objekt treba porušiti. A se je zapletlo, saj je bilo lastništvo objekta na Loški cesti 3, ki je bil pridobljen za potrebe izgradnje avtoceste, v zemljiški knjigi še vedno vpisano v korist prejšnjih lastnikov. »Po večletnih prizadevanjih so bile podlage za prenos lastništva v zemljiški knjigi dokončno urejene v letu 2011, na podlagi česar je bil 23. 11. 2011 podan predlog za vpis zadnjega 2/3 deleža lastništva v korist RS, sklep o vpisu pa še ni izdan,« so pojasnili na Darsu. Kot so še sporočili z Darsa, so v decembru že začeli s pripravo podlage za čimprejšnje rušenje zapuščenega objekta. Propadajočo Darsovo hišo naj bi le porušili. Vesna Erjavec Potem ko je Pahorjeva vlada konec predlanskega februarja potrdila Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010, v katerem sicer ni bilo predvidenih sredstev za izvedbo aktivne protihrupne zaščite na že zgrajenem avtocestnem omrežju, zaradi česar so na Darsu nato prekinili že skoraj končani postopek oddaje javnega naročila za izvedbo protihrupne zaščite na avtocestnem odseku Brezovica-Vrhnika, so na Darsu začeli pripravljati nov način financiranja. Tokrat so si reševanje protihrupne zaščite zamislili s pomočjo sofifinanciranja Evropske un^e. »Izvedba protihrupnih ukrepov na predmetnem odseku je uvrščena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ropi) v projekt graditve protihrupnih ograj na posameznih avtocestnih odsekih, za katere je predvideno delno sofi:nanciranje iz kohez^skih skladov Evropske un^e,« je pojasnil Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Na Darsu so tako trenutne aktivnosti usmerili v pripravo vloge, ki bo za celoten projekt posredovana Evropski komis^i. »V primeru, da bo delno sofinanciranje odobreno, je predvideno, da se graditev protihrupne zaščite prednostno začne na odseku med Brezovico in Vrhniko. Sicer pa je skrajni rok za dokončanje izvedbe vseh ukrepov, ki so uvrščeni v OP rOpI, leto 2015,« še pojasnjuje Koler. Z razpisom za gradnjo protihrupnih ograj naj bi predvidoma začeli marca, izvedba je zaradi velikosti predvidena v dveh letih, graditi pa naj bi začeli v smeri Brezovi-ca-Vrhnika. Pasivna zaščita Na vprašanje, kdaj je predvidena izvedba pasivne zaščite, torej menjava oken, so na Službi za komuniciranje opozorili, da je treba v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS, št. 14/1999) za novozgrajene objekte zagotoviti ustrezno varstvo pred zunanjim hrupom. »Izvedba ustreznih ukrepov zvočne zaščite je dolžnost investitorjev novozgrajenih stavb,« so dodali na Darsu. Po dodatnem vprašanju glede tega, da je bilo na tem območju kar nekaj objektov zgrajenih pred gradnjo avtoceste oziroma v času, ko avtocesta še ni bila tako zelo obremenjena s prometom in posledično s hrupom, je Koler dejal, da je bil za omenjeni odsek izdelan Elaborat ločenih o Protihrupne ograje žel^o financirati s pomočjo Evrope Log - Dragomer, 11. februar 2012 - Maja 2005 se je napoved glasila: ograje bodo zgrajene leta 2007 in 2008; aprila 2008: ograje bodo zgrajene 2009; decembra 2009: ograje bodo spomladi 2010; februarja 2010 pa: začetka izvedbe protihrupne ograje ni mogoče napovedati. Tokrat nam na Darsu obljubljajo, da bodo protihrupno zaščito v Slovenci poskušali sofinancirati s pomočjo kohezyskih skladov Evropske unye, in če bodo pri tem uspešni, ima - kot že večkrat obljubljeno - prednost avtocestni odsek med Brezovico in Vrhniko. hrupna ograja na Brezovici, so se znova oglasili in v petic^i od odgovornih zahtevali, naj ukrepajo. Prizadeti občani so še istega leta naročili in plačali Poročilo in oceno o hrupu cestnega prometa na najbolj izpostavljenem delu na Lukovi-ci, ki je po pričakovanjih pokazalo, da je hrup večji od dovoljenega. Dars je občane in občino več let zavajal, saj je z nešteto izgovori prestavljal začetek izvedbe protihrupne ograje. Maja 2005 so napovedali, da je izvedba protihrupne ograje predvidena v letih 2007 in 2008, maja 2007 pa so izvedbo prestavili na leto 2008. V dopisovanju z Občino Log - Dragomer v letu 2007 so jo obveščali o izdelani do-kumentac^i. Ko je aprila 2008 občina zahtevala časovni okvir za gradnjo, so ji z Darsa sporočili, da je gradnja s septembra 2008 prestavljena na konec leta 2008 oziroma začetek leta 2009. Takrat so bile za zavlačevanje krive kar ograje same, saj so zaradi njihove višine opravili statične preveritve. Konec leta 2008 so na Darsu pojasnili, da se projektanti niso zedinili in so začetek gradnje spet prestavili, tokrat v leto 2009. Konec leta 2009 so bile stvari kljub prestavljenemu roku na pomlad 2010 končno videti rožnate, saj so na Darsu začeli postopek javnega naročila za izgradnjo prvega dela protihrupnih ograj na odseku Brezovica-Vrhnika. A upi so se kaj kmalu razblinili, saj so bili že konec februarja 2010 vsi postopki prekinjeni, vlada namreč v Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010 ni uvrstila izvedbe aktivne protihrupne zaščite na že zgrajenem avtocestnem omrežju. Vesna Erjavec pasivne zaščite. Menjava oken na do-jektih pa je predvidena po zaključku gradnje protihrupnih ograj. Naj spomnimo Občani Loga - Dragomerja že več kot 32 let čakajo na zaščito pred hrupom, ki ga povzroča avtocesta na relac^i Ljubljana-Vrhnika. Ta je bila odprta že septembra 1979. Prebivalci, ki živ^o neposredno ob trasi avtoceste, so bili prizadeti že pred samim začetkom gradnje, saj se je bila večina primorana zgolj za simbolično ceno odreči velikemu delu svojih zemljišč. A so se takrat njihove največje težave šele začele. Že vse od izgradnje avtoceste pred več kot tremi desetletji se srečujejo z neznosnim hrupom in onesnaženim zrakom. Zaradi povečevanja cest- Dars naj bi po novem protihrupne ograje financiral s pomočjo kohez^skih sredstev Evropske un^e. nega prometa so razmere iz dneva v dan slabše. Hrup je tako moteč, da je počitek, razen za tesno zaprtimi okni, nemogoč, kar je še posebno nevzdržno v vročih poletnih nočeh. Prizadeti občani pa se zastrupljajo tudi z vdihavanjem škodljivih snovi z avtoceste, posredno pa z uživanjem svojih vrtnin in sadja. Ker protihrupnih ograj ob avtocesti v Dragomerju, na Lukovici in na Logu ni, prebivalcem, ki živ^o ob njej, hrup načenja zdravje. To so potrdile tudi raziskave, ki so ugotovile, da ima hrup lahko škodljive učinke, kot so poškodbe sluha, motnje spanja ali počitka, povišanje krvnega tlaka, poškodovanje srca in ožilja, motnje pri koncentrac^i, učenju in pogovoru ter tudi zmanjšana učinkovitost pri delu, vznemirjenost in psihofizične motnje. Posamezni občani so si pri Darsu vrsto let prizadevali za zaščitne ukrepe in bili vedno znova zavrnjeni, ko pa je bila leta 2003 zgrajena proti- 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer naš časopis 33 Občina zbira ponudbe za izdelavo dveh OPPN-jev Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je predviden za ureditev območja Športnega parka Log in območja ob Dragomerški cesti. Sklep o začetku priprave obeh OPPN-jev je bil v Uradnem listu objavljen novembra. OPPN za območje ŠP Log je predviden zato, da se športni park ustrezno uredi in zagotovi možnost za razvoj športnih dejavnosti ter izgradnjo potrebnih športnih objektov. V projektni nalogi za izdelavo idejne zasnove Športnega parka na Logu, ki je v lasti Občine Log - Dragomer in Športnega društva Log, sta predvideni ohranitev že obstoječih športnih objektov in gradnja nekaterih novih. Poleg obstoječih športnih površin je predvidena umestitev večnamenskega peščenega igrišča, balinišča, večnamenske športno-kulturne dvorane, v idejni zasnovi pa so uporabo objekta po selitvi loškega vrtca predvideli za turističnoinformac^ski center, mladinski dom in dom upokojencev; v njem bi lahko uredili klubske prostore, gostinski objekt z letnim vrtom ter predavalnice. Daljnosežna želja je tudi ureditev manjšega avtokampa stop&go Log - Barje za bivalnike in parkirišča, ki bi služilo kot izhodiščna turistična točka za izlete po osrednjem delu Barja. Ravno zaradi tega so v objektu sedanjega vrtca predvideli možnost umestitve Turističnoinformac^skega centra Barje, kjer bi obiskovalci dobili infor-mac^e za trekinge in kolesarske izlete po Barju in bližnjih Polhograjskih dolomitih. Dejansko podobo Športnega parka bo predvidel OPPN, ureditev športnih površin pa bo odvisna predvsem od finančnih možnosti občine. Izdelavo OPPN Ob Dragomerški pa je občina naročila zato, da bi zagotovila ustrezno ureditev območja ob Dragomerški cesti. (ve) Ustavno sodišče je zavrglo presojo odloka o javnem redu in miru Ustavno sodišče ni ugodilo zahtevi Sindikata občinskih redarjev Slovence po presoji ustavnosti in zakonitosti odloka o javnem redu in miru občine Log -Dragomer, ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa. Župan Mladen Sumina je takšno odločitev sodišča pričakoval, na Sindikatu pa pravdo, da so ob za- vrnitvi sodišča nemočni. Sodišče ne bo presojalo o ustavnosti odloka o varstvu javnega reda in miru v občini Log - Dragomer, ker pobudnik, Sindikat občinskih redarjev Slovence, ni izkazal pravnega interesa. Gre za odlok, ki v enem izmed členov določa, da v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psov ali drugih živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem med 22 zvečer in 6 zjutraj pri počitku mot^o občane. »Reprezentativni sindikat lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev,« je v obrazložitvi sklepa zapisalo ustavno sodišče. Ker odlok ne določa pravic in obveznosti, s katerimi bi bile ogrožene pravice občinskih redarjev kot delavcev, so pobudo sindikata za presojo ustavnosti odloka na sodišču zavrgli. Občinski predpis namreč ureja varstvo javnega reda in miru v občini Log - Dragomer ter določa ravnanja, ki pomen^o kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru in sankc^e za takšna ravnanja. »Takšen sklep sodišča sem pričakoval« Župan Mladen Sumina nad odločitv^o sodišča ni presenečen, saj je že takoj po začetku postopka na Ustavnem sodišču izrazil dvom, da je sindikat tisti, ki lahko izraža pravni interes. Sicer pa dodaja, da so se z odlokom ter členom, ki prepoveduje, da bi bile ponoči na prostem živali, ki bi z oglašanjem lahko motile občane pri spanju, začeli reševati problem, ki zakonsko ni ustrezno rešen. Sumina dodaja, da napenjanje mišic med^ev in nekaterih kvazi strokovnjakov ni imelo nobenega smisla. »Kljub negativni in populistični med^ski kampanji, prejemamo iz domačega okolja in iz različnih delov Slovence več pozitivnih odmevov kot negativnih,« še pove log - dragomerški župan. »Ob zavrnitvi sodišča smo nemočni« Po besedah predsednice sindikata Sonje Kramar so v sindikatu ob tej zavrnitvi nemočni. »Ustavna pobuda občinskih redarjev je bila zavržena zato, ker je Ustavno sodišče ocenilo, da ni izkazan pravni interes. Sindikat občinskih redarjev Slovence naj bi po njihovi oceni skrbel samo za položaj redarjev, ne pa zato, da občinski redarji izvajajo zakonite in ustavno korektne odloke.« Kramarjeva je še pojasnila, da je želja celotnega vodstva sindikata in vseh članov, da se najde nekdo, ki bo izkazal pravni interes in jim s tem podal roko sodelovanja. Vesna Erjavec Postavili zabojnike Humane V vrhniškem komunalnem podjetju so se skupaj z Občino Log - Dragomer odločili, da bodo na dveh lokacyah v Dragomerju in eni na Logu postavili zabojnike za zbiranje rabljenih oblačil. Vanje boste lahko oddajali uporabna rabljena ženska, moška in otroška oblačila in obutev ter ves hišni tekstil (posteljnino, prte, brisače, zavese modne dodatke (torbice, šale, kape, rokavice igrače in knjige. V zabojnike pa ne spadajo umazana in raztrgana oblačila in obu- Krvodajalska akc^a V ponedeljek, 12.3 ., od 1. do 13.30, v torek, 13 .3.2012, od 1. do 13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni na izpoved osebne izkušnje z rakom dojk Predavanje bo v petek, 16. marca 2012, ob 18. uri v Osnovni šoli IC na Tržaški cesti 2, Vrhnika, vstop prost. Na voljo bosta tudi obe knjigi ga. Darje Rojec in osebni pogovor z go. Aljo Dimic. RK Vrhnika tev, krojaški odpadki, žimnice, raztrgane odeje, tekstilni polizdelki in podobno. Kot piše na spletni strani Humane, presežek denarja, ki ga pridob^o od prodaje oblačil, na-men^o reševanju nekaterih najpomembnejših problemov najrevnejših dežel našega planeta. To nam je potrdila Jožica Rupnik z vrhniške komunale, ki je pojasnila, da Humana zbrane stvari iz svojih zabojnikov odpelje na Dunaj. Tam jih loč^o po kakovosti in namenu; slabe tekstilne izdelke namen^o za krpe, izdelke srednje kakovosti pošljejo v Afriko, oblačila dobre kakovosti pa prodajo v trgovinah, kjer prodajajo izdelke iz druge roke. Zabojniki Humane se nahajajo na treh ekoloških otokih v Dragomerju in na Logu: 1. Dragomer - Pot na Polane (trgovina Pri Lipi) 2. Dragomer - Šolska cesta (v križišču proti šoli) 3. Log - Cesta Dolomitskega odreda (pri trgovini Mercator) Sicer pa lahko rabljena oblačila prinesete tudi na Rdeči križ ali Karitas. Vsa uporabna oblačila bodo razdelili med socialno ogrožene prebivalce z območ^, kjer se nahajajo njihove izpostave. Projekt Čista Ljubljanica - vodovod gre naprej Postojna, 30. januar 2012 - Župani osmih občin so s podpisom potrdili predin-vesticysko zasnovo projekta, ki prinaša boljšo oskrbo s pitno vodo. Potem ko so občinski sveti, med drugim tudi lo-žansko-dragomerski svet, na sejah potrdili pre-dinvestic^sko zasnovo za projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice, so konec januarja župani Vrhnike, Borovnice, Loga - Dragomerja, Brezovice, Postojne, Pivke, Logatca in Škofljice nadaljevanje projekta potrdili še s svojimi podpisi. Skoraj dve tretjini sredstev za projekt, ki je sicer vreden 56 mil^onov evrov, bo prispeval evropski kohez^ski sklad. Ložansko-dragomerski del projekta je vreden okoli 910 tisočakov; od tega naj bi iz kohez^e in države dobili skoraj 600 tisočakov, v prihodnjih letih pa bo občina v proračunu morala zagotoviti še okoli 323 tisoč evrov. Občina Log - Dragomer naj bi sodelovala pri treh projektih. Skupaj z Vrhniko naj bi uredila primarni vod Škof-Ščetinama. Kot je pojasnil vrhniški župan Stojan Jakin, je to pomembna investic^a: "Jaz sem zelo vesel, da je do tega prišlo, predvsem zato, ker na sami Vrhniki rabimo nek transportni cevovod, ki bo vodo iz Borovnice usmerjal proti Logu - Dragomerju." Jakin je še dodal, da se bo gradnja novega primarnega voda izkazala kot zelo pomembna ob širjenju Vrhnike na severnem delu, ko bi, če cevovoda ne bi zgradili, lahko nastalo tudi pomanjkanje vode v Občini Log - Dragomer. Sicer pa je skupaj z Vrhniko in Borovnico načrtovana še ureditev rezervnega vodnega vira za vodovodni sistem Borovnica-Vrhnika-Log-Dragomer, ki ga sicer zahteva tudi zakonodaja. Log - Dragomer v okviru projekta načrtuje še gradnjo visoke cone na Lukovici. Do konca leta naj bi projekte končali, jih poslali na pristojno ministrstvo, ki naj bi nato izdalo odločbo o zagotovitvi sredstev. Z gradnjo naj bi nato začeli prihodnje leto. Vesna Erjavec Občini Log - Dragomer dve drugi mesti na natečaju za najbolj zeleno občino Priznanji za najbolj zeleno občino sta se Logu - Dragomerju izmuznili le za las. V kategoriji najbolj zelenih občin do 5.000 prebivalcev je bila boljša Dobrna, v kategorji najbolj zelenih občin do 5.000 prebivalcev na področja ravnanja z odpadki pa Borovnica. Občina Log - Dragomer si je drugo mesto med najbolj zelenimi občinami do 5.000 prebivalcev in drugo mesto med najbolj zelenimi občinami do 5.000 prebivalcev na področju ravnanja z odpadki nedvomno prislužila tudi zaradi ločevanja odpadkov, ki jih občani Loga, Dragomerja in Lu-kovice resnično vestno ločujejo in pri tem dosegajo odlične rezultate. Lani je bilo ločeno zbranih kar 68,05 odstotka odpadkov, s 108,10 kilograma zbranih nekoristnih odpadkov na občana na leto sodimo v sam slovenski vrh, rezultati pa se iz meseca v mesec še izboljšujejo. Izjemne so tudi količine letno zbranih organskih odpadkov na občana, teh je skoraj 140 kilogramov, prav tako pa so odlični podatki o preostalih ločeno zbranih frakc^ah, ki jih občani lahko odložimo na 24 ekoloških otokih. Za čisto okolje občani poskrbimo z vsakoletnimi udeležbami na čistilnih akc^ah, zbiramo nevarne odpadke, odlično je urejena tudi mreža košev za pasje iztrebke. Zeleno ravnamo tudi na področju energetike: iz- delan je bil program menjave svetilk, postavljeni dve solarni svetilki na sončne celice ter izdelan Lokalni energetski koncept. Za manjšo porabo energ^e v javnih objektih je občina lani poskrbela z energetsko sanacjo enote vrtca v Dragomerju; zamenjana so bila okna, vrtec je bil izoliran, dobil pa je tudi novo fasado. Med drugim se ekološkega ravnanja zavedajo tudi v Osnovni šoli Log - Dragomer, ki ima naziv ekošole. Dobro je razvita mreža kolesarskih poti; te potekajo večinoma po Ljubljanskem barju, v prihodnjih letih pa bomo v občini dobili nove kilometre poti za kolesarjenje, saj ob regionalki trenutno poteka gradnja kolesarskih poti in pločnikov. Obe priznanji sta priznanji vseh občanov, saj brez njihovega truda ne bi bilo tako dobrih rezultatov. Da bomo v prihodnje ostali zeleni, vas občina skupaj z Ludvikom Rožnikom in Blažem Rupnikom vabi, da se pridružite čistilni akc^i, ki bo 24. marca ob 9. uri (zbirališči: Gasilski dom Dragomer in Športni park Log). (ve) Pločniki ob regionalki najprej na Lukovici Medtem, ko se je gradnja kolesarskih poti in pločnikov ob regionalki v Jordano-vem kotu zaključila. Naj bi poleti z gradnjo nadaljevali na drugem koncu občine. Potem, ko je bilo najprej predvideno, da se bo gradnja kolesarskih poti ob regionalni cesti nadaljevala od Loga proti Lukovici, so odločitve Družbe za razvoj infrastrukture sedaj nekoliko drugačne. Gradnja mreže kolesarskih poti, ki se sofinancirajo v okviru sredstev Evropske un^e, naj bi se nadaljevala na Lukovici. Graditi naj bi jih začeli že letos poleti in sicer od predvidenega novega avtocestnega priključka proti Logu, v letošnjem letu pa naj bi kolesarske poti zgradili do šole. Sočasno z gradnjo kolesarskih poti in pločnikov bo ob regionalki postavljena tudi javna razsvetljava. (ve) V osnovni šoli bodo zamenjali kotel Log - Dragomer, 13. februar 2012 - Eden izmed kotlov za ogrevanje v Osnovni šoli Log - Dragomer je sredi decembra počil. Starega bodo z novim nadomestili v času zimskih šolskih počitnic. Kotel za ogrevanje šole, ki obratuje že od leta 1980, je sredi decembra, kmalu po praznovanju tridesetletnice šole, počil. Šola je bila sicer v tem času nemoteno ogrevana, saj je še vedno deloval en kotel. Vseeno se je občina zaradi bojazni, da bi se pokvaril še dru ,380-kW kotel, ki prav tako obratuje že od leta 1980, nemudoma odločila za nakup novega. Januarja so k oddaji ponudb povabili potencialne ponudnike. Prejeli so tri različne ponudbe in se nato po pogovorih in uskladitvi ponudb med dvema primerljivima ponudbama odločili za 350-kW LTŽ Buderusov kotel, ki ga bo dobavilo podjetje Hipis, d.o.o.. Stari kotel bodo nadomestili z novim v času zimskih počitnic, najpozneje do 25, februarja. »Poleg samega kotla bo potrebno zamenjati tudi nekaj opreme v kotlovnici (nova regulac^a, nov dimnik, nove ekspanz^ske posode, mehčalna naprava za vodo, elektro inštalac^e, lovilec nečistoč,^). Vrednost zamenjave je 23.397,67 EUR brez DDV!« je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave. Z zamenjavo dotrajanega kotla pa se še ne končuje projekt prenove kotlovnice v osnovni šoli. Kot je pojasnil Martinčič, gre le za prvo fazo širšega projekta. Izdelali naj bi projekt, ki bo celovito rešil ogrevanje, prezračevanje in pripravo sanitarne vode v OŠ Log - Dragomer. »V drugi fazi bo torej potrebno zamenjati še drugi kotel, v kotlovnico uvesti zemeljski plin kot osnovno gorivo ter ustrezno sanirati in povečati ogrevna telesa (radiatorje),« je še dodal Martin Martinčič. V prihodnosti naj bi šolo ogrevali na dve gorivi: zemeljski plin kot glavno gorivo in na ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Novi kotel bo do prihoda zemeljskega plina deloval na ELKO, pozneje pa na plin. Takrat naj bi zamenjali še drugi kotel, ki bo obratoval v kondenzac^skem režimu. Na oba kotla bodo takrat namestili nove gorilnike. Martinčič je pojasnil, da bosta kotla vezana zaporedno: »To pomeni, da bo kotel 2 pokrival konične obremenitve v času izrazito nizkih temperatur, ko kotel 1 sam ne bi več zmogel pokriti vseh potreb.« Šoli se ne bo treba bati niti morebitnega pomanjkanja zemeljskega plina, saj bodo v takem primeru kotla lahko še vedno preklopili na kurilno olje. Vesna Erjavec 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Prireditev ob kulturnem prazniku Log - Dragomer je bil v znamenju Prešerna, Pavčka in harfe Log - Dragomer, 6. februar 2012 - V večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer so se nastopajoči in obiskovalci četrto leto v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika poklonili kulturi. V počastitev našega poeta Prešerna smo na osrednji občinski kulturni prireditvi lahko slišali prebiranje njegove ter Pavčkove poezije, se prepustili nežnim zvokom harfe in pevskim ter plesnim nastopom učencev in učiteljic šole. Proslava je bila v znamenju Prešernove in Pavčkove Učenci so peli, plesali in igrali na Orffove inštrumente, poez^e. »Ne glede na to ali bo država, ki je bila osnovana in ustvarjena prav na kulturnih temeljih, imela ministrstvo za kulturo ali ne, bo kultura preživela. Ker je kultura temelj, se ne more podreti. Prav s tem trdnim temeljem lahko kljubujemo vladavini denarja, pohlepa, grabežljivosti in drugih takih hudih reči, ki so se zasejale med človeštvo,« je na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku dejala slavnostna govornica Katja Hvalica. Ta je v luči aktualnega dogajanja številnemu občinstvu pojasnila, kako se lahko upremo takim hudim rečem: »Tja kamor bi se razraščale in širile te grde reči, posejemo treznost, zmernost, strpnost, spoštovanje do sočloveka in narave, sporazumevanje in predvsem zaupanje. Kultura je polje, kjer Zbranim so zapele tudi učiteljice. Letošnja slavnostna govornica je bila Katja Hvalica. se namesto proti nečemu borimo za nekaj, za nekaj drugega, boljšega, za nove oblike in predvsem novo vsebino življenja.« Hvalica je spregovorila še o izjemnem pomenu kulture v kraju ter o domačih ustvarjalcih, ki Nastopila je svetovno znana harfistka doc. Mojca Zlobko - Vajgl. tod ustvarjajo. Ložansko-dragomerski župan Mladen Sumina pa se je ob tej priložnosti spomnil prejšnjih slavnostnih govornikov ter izpostavil ključne poudarke, o katerih so spregovorili. Tako kot prejšnja leta so tudi letošnjo proslavo zaznamovali nastopi osnovnošolcev in učiteljic ter letošnje posebne gostje, svetovno znane harfistke doc. Mojce Zlobko - Vajgl. Domačinka, Ložanka, Mojca Zlobko - Vajgl je koncertirala v številnih evropskih državah, sodelovala z najvidnejšimi slovenskimi in tujimi glasbenimi imeni, priznanimi orkestri in zasedbami, posnela vrsto zgoščenk, na Akademiji za glasbo kot profesorica kali nove glasbe rodove, tokrat pa se je predstavila tudi domačemu občinstvu. Harfistka je z nežnim božanjem strun občinstvo najprej s harfo popeljala k resnejši glasbi, nato pa je tople, kristalno jasne zvoke harfe predstavila še nekoliko drugače - s priljubljeno Štefana in Bertolin kantavtorja Iztoka Mlakarja, ki jo je zaigrala v duetu ob pevski podlagi sina Jana Vajgla. Da kultura, poezja, petje in ples niso tuji osnovnošolcem, se je izkazalo tudi na letošnji proslavi. Četr-tošolci in učenci višjih razredov osnovne šole so navdušili z recitacijo Prešernove in Pavčkove poezje, nadaljevali s pesmjo in Orffovimi inštrumenti, v sodobnejše vode so zavili s hiphopom in repovsko skladbo Zlatka ft. Tina »Mi je žal«, navdušile pa so tudi učiteljice, združene v pevskem zboru. Kulturni dogodek je organizirala in finančno podprla Občina Log - Dragomer v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Kosec Log - Dragomer in Osnovno šolo Log - Dragomer. Vesna Erjavec Dejavnosti KUD Kosec v marcu in aprilu od 19.3. do Izdelava butaric 31.3.2012 Organizator: Odbor za ohranjanje kulturne dediščine ob 18. uri Lokacija: gasilski dom Dragomer od 19.3. do Izdelava pirhov 31.3.2012 Organizator: Odbor za ohranjanje kulturne dediščine ob 18. uri Lokacija: gasilski dom Dragomer 24.3.2012 Vseslovenska prostovoljska čistilna akcija ob 9. uri Naslov za območje Log: Ludvik Rožnik, 01 7565631 Naslov za območje Dragomer: Blaž Rupnik, 041 261480 Lokacija: Športni park Log in Gasilski dom Dragomer 26.3.2012 Prireditev ob materinskem dnevu ob 18. uri Vabijo vas učenke in učenci OŠ Log - Dragomer in Odbor za o^anjanje kulturne dediščine Lokacija: OŠ Log -Dragomer (večnamenski prostor) v aprilu napovedujemo: v okviru Odbora za ohranjanje kulturne dediščine- kresovanje pred 1. majem. Informacije in prijave za izdelavo butaric in pirhov so na voljo pri g. Ludviku Rožniku, tel.: 01 7565631, drugo pri tajnici KUD Kosec, Lojzki Šarabon, gsm: 064 132038. .osec Log - Dragomer Silažno fol^'o lahko brezplačno pripeljete na CRO Za odpadno foljo silažnih bal je dolžan poskrbeti kmet, po novem jo lahko občani Loga - Dragomerja brezplačno oddate na vrhniškem Centru za ravnanje z odpadki. Kot so pojasnili na Komunalnem podjetju Vrhnika, naj bo folja čim bolj čista oziroma naj ne vsebuje ostankov krme. Pri silažnih foljah starejšega tipa pa morate najprej nujno odstraniti notranjo mrežico, to lahko odložite v svoj zabojnik za mešane komunalne odpadke. Kot opozarjajo na KPV morate ob oddaji odpadne folje zahtevati evidenčni list, saj z njim potrdite, da je bilo odstranjevanje odpadka izvedeno skladno z zakonskimi določili.(ve) O dejavnosti društva upokojencev Log Od zadnjega oglašanja v Našem časopisu o dejavnosti našega društva je minilo že kar precej časa. Pa bom poskušal na kratko opisati, kaj vse smo počeli. 13. junija 2011 smo šli na izlet po Gorenjski in Italiji. Z vodičem smo si ogledali Višarje, Mangartska jezera, planinski muzej v Mojstrani, Planico in Kranjsko Goro in na koncu prispeli v Žirovnico na kosilo. 3. septembra 2011 smo se udeležili Športfejsta, in sicer na pohodu po naši okolici, ki ga je vodila Martina. 13. septembra pa smo pri gasilnem domu na Logu pripravili že tretji piknik praženega krompirja s prilogami. Udeležilo se ga je dobrih 80 članov. 6. oktobra 2011 smo šli na izlet po hrvaški Istri. Z vodičko smo si ogledali zanimive kraje, mimo katerih se navadno samo peljemo, ko gremo na morje. Obiskali smo Buzet, Hum, Roč, Beram in Pazin, kjer smo imeli istrsko kosilo. 8. oktobra pa smo martinovali v Beli krajini, v okolici Metlike. Na poti do tja smo opravili manjšo de-gustacjo belokranjskih vin in njihove pogače. Plesali in peli smo skoraj do onemoglosti. V mesecu decembru so naše poverjenice in poverjeniki obiskali krajane, starejše od 75 let, in jih obdarili za novo leto z manjšim darilom. Tako je bilo obdarjenih 110 krajanov Loga. 20. decembra smo v gasilskem domu na Logu za člane društva priredili pred-novoletno srečanje. Pred obvezno klobaso je bil tudi krajši kulturni program, potem pa se je plesalo in pelo. 5. januarja 2012 smo se po ustaljeni navadi peljali na Bled, na kremne rezine. Pred vožnjo proti Gorenjski smo šli tudi na kratek ogled Etnografskega muzeja. Za ta muzej si je sicer treba vzeti veliko več časa, kot smo ga imeli na voljo sami. Na Bledu so nekateri obhodili jezero. Ko je prišel čas odhoda, pa smo se odpeljali na našo postojanko, v Žirovnico na kosilo. 3.-5. februarja 2012: kot vsako leto v začetku februarja je Ma- E>U DRAGOMER - UUKOVICA VAS VABI m CBčmzeoR dn* J. mMivrn Mfi. ah /JL uri v PfICahuJtino» da ob iiMiUuehu potlo^ntga Ivi« fiodBliijvt«, >« iwviHBlIt« nb -dobft glasbi in po^ontltvi. Shupaj bomo zagnali tf40D4H« U lato ViUypniBi kAvHJ tej Nik organiziral bivanje v hotelu Delfin v Izoli. Poleg članov društva se je nam pridružilo nekaj krajanov iz Drago-merja in Lukovice. To pot nam vreme ni bilo naklonjeno in ni bilo primerno za sprehode. To so počeli samo najbolj zagrizeni udeleženci, saj je po Primorski pihala huda burja. Zato pa smo si dali duška zvečer, s plesom ob živi glasbi, in čez dan s plavanjem v notranjih bazenih. Na poti domov smo se ustavili na kosilu pri Bajcu' Sinji Gorici, kjer je nastala skupinska fotografija udeležencev dopustovanja v Izoli. Kaj pa nas čaka v nadaljevanju leta? Predvidoma 21. marca bomo imeli v gasilskem domu Občni zbor DU Log. 28. marca načrtujemo Osmico na Grahovem Brdu, tako kot lani. O obeh dogodkih boste pisno obveščeni. V mesecu junju se predvideva dvodnevni izlet Bavarski gradovi. Potekajo tudi plesne vaje. Kogar zanimajo, naj se obrne na podpredsednico društva, gos celj. Ob torki po Branko Bre- so lažji pohodi v okolico občine; organizira jih Lidja Koščak. Vsako prvo sredo v mesecu pa medicinska sestra v gasilskem domu od 9. do 10. ure meri krvni sladkor in krvni tlak. Meritev se lahko udeležjo vsi občani Loga. Članarino poverjeniki že pobirajo in je nespremenjena; znaša 8 evrov, vzajemna samopomoč pa 10 evrov. Jože Štemberger 27. februar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 54/09) Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2012 1. NAZIV IN SEDEŽ RAZPISOVALCA Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. Brezovici 9, 1358 Log pri 2. VRSTA IN ŠTEVILO PRIZNANJ, KI BODO PODELJENA Podeljena bodo naslednja priznanja: -naziv častni občan Občine Log - Dragomer, -grb Občine Log - Dragomer, -priznanje Občine Log - Dragomer. V koledarskem letu je mogoče podeliti največ en naziv častni občan Občine Log - Dragomer, največ dve priznanji grb Občine Log - Dragomer in do tri priznanja Občine Log - Dragomer. 3. MERILA ZA PODELITEV PRIZNANJ Naziv častni občan Občine Log - Dragomer je priznanje, ki se podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer. Grb občine je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacjam, društvom, drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov. Priznanje občine se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacjam, društvom, drugim pravnim osebam, za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja. 4. NAVEDBA PREJEMNIKOV PRIZNANJ Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organi-zacje, društva in druge pravne osebe. Nihče ne more sam sebe ali svojih bližnjih sorodnikov predlagati za prejem priznanja. Do priznanj niso upravičeni funkcionarji Občine Log - Dragomer v času trajanja mandata. 5. NAVEDBA PREDLAGATELJEV PRIZNANJ Predlog za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer lahko podajo občani Občine Log - Dragomer, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Log - Dragomer, zavodi, organizacje, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer. 6. UTEMELJITEV PREDLOGA Predlogu za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer mora biti priložen obrazec, ki vsebuje osnovne in osebne podatke o posamezniku, zavodu, organizacji, društvu ali drugi pravni osebi, z navedbo, za katero priznanje se predlaga kandidat, v utemeljitvi predloga mora biti podrobno opisana dejavnost in dosedanji uspehi kandidata. Obrazec je dosegljiv na spletni strani občine www.log-dragomer.si, na Občini Log - Dragomer, mogoče pa ga je dobiti tudi po elektronski pošti. 7. ROK, DO KATEREGA JE TREBA POSLATI PREDLOGE Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je potrebno poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 15. 3. 2011 do 12.00 ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako "ne odpiraj - javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer". 8. DODATNE INFORMACJE Vse dodatne informacje v povezavi z javnim razpisom so vam na voljo na sedežu Občine Log - Dragomer ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Kulturni praznik 8. februar v Vrbi Dne 8. 2. 2012 smo se veterani OZVVS Log - Dragomer udeležili pohoda v spomin Francetu Prešernu, našemu največjemu pesniku. Pohod se je začel v Radovljici, se nadaljeval prek Bleda, kjer smo imeli pri Prešernovem spomeniku proslavo, ki so jo pripravili veterani osamosvojitve Zgornja Gorenjska, nato pa prek Zake v Vrbo, kjer se je odvila glavna proslava, na kateri je bil častni gost in govornik dr. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča RS. Po proslavi smo se z avtobusi odpeljali v Radovljico, kjer so nam postregli kosilo, ki so ga pripravili učenci srednje gostinske šole. Tako se je pohod končal. Z njim smo pokazali, da nam kultura ni odveč, temveč je še kako potrebna, in sklenili smo, da se drugo leto ob Prešernovem dnevu spet srečamo v Vrbi. Predsednik OZVVS Log - Dragomer, Anton Fridl Novo vodstvo občinskega Desusa ^^^^^^^^^^ 14. februarja 2012 smo v Občini Log ^P^^^IHIHIk - Dragomer v stranki Desus izvedli mmASfmŠMfM zbor z nadomestnimi volitvami za ^■■■■■l^ obdobje 2012-2014, ker kot je znano, ^^^^^^^^ je bivši predsednik odstopil in stranko zapustil. Tako smo v OO Desusa od decembra 2011 do 14. februarja 2012 delovali pod taktirko mentorja in nadomestnega začasnega predsednika Jožeta Sevška. Na zboru, ki se je odvjal v gasilskem domu v Dragomerju, so nas s svojo prisotnostjo počastili sam g. župan Mladen Sumina, g. Brglez, vodja pokrajinskega odbora, g. Čuk in g. Niko Stražišar, predstavnik OO Desusa Borovnica. Zbor je opravil nove nadomestne volitve in za novega predsednika izvolil Antona Fridla, za prvega podpredsednika Jožeta Sevška, za drugega podpredsednika Avgusta Krstnika, za tajnico Ani Pleško, za blagajničarko Joži Sevšek, za svetnico Branko Brecelj iz Desusa, ki je tudi pod- županja Občine Log - Dragomer, ter za članico Ano Ivanič, ki bo prevzela mlade in pa simpatizerje Desusa; tega bo predsedstvo povezovalo v medgeneracjskem sodelovanju, kar je novost. Za nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednico Angelca Svete, za člana pa Jana Pezdir in Jaka Dukarič. Po izvolitvi se je novi predsednik Anton Fridl zahvalil za zaupanje, povedal, da je prepričan v boljše demokratično delovanje vseh in v obče dobro, ter pozval, naj tudi člani sodelujejo s svojimi predlogi pa tudi kritikami, kajti kritika izboljšuje delo in tako stranka postaja močnejša. Poudaril je, da se v občem programu zavzema za starejše in upokojence po programu Desusa. Izrazil je tudi upanje na dobro sodelovanje s strankami. Na koncu sta g. Jože Sevšek in Matej Nik kot predsedujoči zbora člane in goste povabila na pogostitev z odlično glasbo, ki pa jo je zastopal sam Danilo Čamernik s svojo glasbeno opravo. (OO Desus LD) Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo Delo civilne iniciative za manjšo trgovino po referendumu Civilna iniciativa za manjšo trgovino (v nadaljevanju CI) je takoj po referendumu zaprosila župana za razgovor, na katerem bi se pogovorili o predlogu nadaljnjih korakov za izgradnjo trgovine. Eden od predlogov je vključeval tlorisno skico manjše trgovine na zemljišču ob občinski hiši. Iz skice, ki jo je naredila CI sama, je jasno razvidno, da je na tem zemljišču mogoče umestiti objekt s tlorisno površino 200 m2, ustrezno število parkirnih mest in balinišči. Župan na pobudo ni odgovoril. Zato je CI skico poslala Občinskemu svetu s pobudo, naj občina naroči izdelavo idejnega načrta manjše trgovine na tem zemljišču in idejnega načrta ureditve centra Dragomerja. Predlagala je tudi, da občina na temelju idejnega načrta za manjšo trgovino začne z rednim oglaševanjem v medjih iskati investitorja. Poleg tega je skupina svetnikov tudi predlagala, naj se v občinskem proračunu za leto 2012 zagotovjo sredstva za izdelavo idejnega načrta. Župan niti pobude CI niti predloga skupine svetnikov ni dal na glasovanje in je zavrnil potrebo po izdelavi takšnega načrta. Civilna iniciativa še naprej zagovarja stališče, da je zemljišče ob občinski hiši primerno za gradnjo manjše trgovine v Dragomerju. Za poskus pridobitve investitorja pa mora občina imeti tlorisno skico, ki jo mora izdelati strokovnjak za to področje. Če bo poskus pridobitve investitorja neuspešen, CI predlaga razpravo in odločanje o občinski investicji v izgradnjo večnamenskega objekta, v katerem bo tudi prostor za manjšo trgovino. Trgovino bi občina oddajala v najem. Olga Drofenik in Stanislav Plevnik Kdo zavira razvoj kraja in občine? - Komentar Jože Sevšek (v nadaljevanju avtor) v svojem prispevku v januarski številki NČ odreka pravico enega ali le nekaj civilnih pobudnikov, da svoje mnenje posredujejo občanom. Takšno odrekanje nima podlage, saj ima vsak državljan Slovenje pravico dajati in utemeljevati pobude. To je v demokratičnih državah cenjena lastnost državljanov, ki jo politične oblasti na različne načine spodbujajo. Tudi avtor bi se lahko, na enak način kot civilna iniciativa, vključil v predreferendumsko razpravo. Avtor civilni iniciativi očita nepremišljeno agresivnost. Tudi ta očitek nima podlage. Civilna iniciativa je v predre-ferendumski razpravi o svojih stališčih zelo premišljeno seznanila občane tedensko, v skupno šestih dopisih. Dopisi civilne iniciative so bili zelo jasno prepoznavni, saj so bili vstavljeni v modre kuverte z nalepko. Tisti, ki ga ta tematika ni zanimala, je lahko kuverto, ne da bi jo odprl, vrgel v koš. Občani so poleg stališč civilne iniciative dobili tudi mnenje podpornikov bloka in zgibanko investitorja in so odločali samostojno in suvereno. Avtor pač ne more odrekati nobenemu občanu sposobnosti, da se na podlagi predstavljenih argumentov za in proti odloči po lastnem premisleku. Avtor zagovarja blokovno gradnjo in si želi, da bi naš kraj postal primestje Ljubljane. S tem ni nič narobe. Civilna iniciativa pa ima vso pravico do nasprotnega stališča. Avtor namiguje, da civilna iniciativa zavira razvoj kraja in občine. Civilna iniciativa pa zastopa nasprotno stališče, da beton in asfalt ne pomenita razvoja kraja. Tudi s tem ni nič narobe, saj ima vsak pravico na argumentiran in dostojen način izraziti svoje stališče. Avtorju ni všeč smetišče pri vhodu v Dragomer. Tudi nama ni všeč. Prepričana pa sva, da bi občina ta problem lahko že davno razrešila, če bi bila za to zainteresirana. Prvi korak bi bil že, da bi od lastnikov zemljišč zahtevala, naj odstra-njo smetišča in površine ozelenjo. Stanislav Plevnik in Olga Drofenik V premislek Spoštovani krajani, težko mi je, ko berem besedila in razmišljanja nekaterih piscev pisem bralcev. Ne bom se spuščal na njihov nivo, sem pa prepričan, da bi naš kraj s poslovno stanovanjskim objektom pridobil na svoji vrednosti - pa četudi je malce visok, a je projektiran na način, da se višina porazgubi. Nihče se ne vpraša, koliko delovnih mest bi to prineslo kraju? Sam pravim: mnogo. Ne jemljem si pravic, da bi se poveličeval, vendar se sprašujem, kaj so nekateri pisci omenjenih pisem naredili dobrega za kraj? Ne morem mimo občutka, da ne veliko in da je najlažje kritizirati^ Časopis razumem za informiranje občanov, ne pa za razkazovanje svojih mišic. Ne trdim, da ima župan vse prav, toda menim da nedavne kritike na račun župana zagotovo niso upravičene, saj je povedal resnico. Na žalost je pa tako, da večkrat ponovljena laž postane resnica. Pri tem mi na misel pride nepodpisano obvestilno pismo, ki smo ga prejeli v tednu pred referendumom na svoj dom. Zakaj ni bil nihče podpisan? Kdo se je skrival za pisanjem? Upam, da jih bom spoznal - te, ki tako vztrajno bombardirajo napredek. Tako pa se še vedno nadaljuje »lep« pogled na pogorišče nekdanje trgovine. Ali je res potrebno nasprotovati in zavlačevati gradnjo objektov, ki so za kraj nujno potrebni? Kajti ljudje smo vedno starejši in kdo izmed nas bo na stara leta odhajal v vrvež nakupovalnih centrov? Bomo morali nekomu plačevati, da nam pripelje nujno potrebne potrebščine? Z izidom referenduma se gradnja trgovine odmika še nekaj naslednjih let. Vem, da smo ljudje različni in da imamo različne poglede. Toda agresivna prepričevanja pa so le kaplja čez rob. Pustimo, naj se ljudje sami odločajo po lastni vesti. Anton Fridl Glas iz Lukovice Živim v »zapostavljenem« kraju Lukovi-ca. Čeprav je kraj Lukovica ob glavni cesti Ljubljana-Vrhnika in je po površini večja kot Log ali Dragomer, nismo bili toliko vredni, da bi imeli ime v naslovu občine (razlog je bil, da bi bil predolg naslov). Ob glavni cesti tudi nimamo razsvetljave; pravjo, da bo to urejeno potem, ko bomo dobili pločnik. Ko bo narejen priključek z avtoceste, bo zgrajena protihrupna ograja, ki pa jo mimogrede čakamo že »samo« 30 let. Upam, da bo takrat tudi kakšna tabla na primernejšem mestu. Če bi Občina Log - Dragomer vsaj malo videla in potem še uredila potok na Lu-kovici, bi zagotovo dobili priznanje za najbolj zeleno občino. Maja Zorc 36 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javna mala smučišča le še spomin? Včasih skoraj ni bilo vasi, kjer ne bi videli »poštamfanih« kuclov. Kasneje je to nepriljubljeno početje bilo marsikje nadomeščeno z vlečnicami, ki pa so se ponekod prelevile v mala smučišča. Kar nekaj jih je zraslo na območju, ki ga pokriva Naš časopis, in bila tudi množično obiskana. A nato so prišle zelene zime, svoj kanček pa sta dodala še človeški faktor in duh časa. Nekdaj sloveče smučišče Ulovka je tako ujeto v primež sosedskih sporov, v Žažarju in Horjulu se otepajo zelenih zim, slednje pa so dokončno pokopale tudi tovrstni zimski šport v Borovnici. Zaenkrat vztrajajo le v Šentjoštu, kjer pa priznavajo, da ni enostavno, saj je država mala in velika smučišča tako rekoč izenačila. (gt) Zakonodaja je mačeha malim smučiščem Šentjošt - V Občini Dobrova - Polhov Gradec je edino smučišče šentjoško, ki ima s šesto metri nadmorske višine tudi dokaj ugodno lego za smučarske športe. Letošnjo sezono zaenkrat ne gre ravno hvaliti, še manj pa zakonodajo, ki vztrajno zab^a žeblje v krsto manjših smučišč, pravi Robert Oblak iz lokalnega športnega društva, ki upravlja s smučiščem. Šentjoško smučišče ima 1,2 ha površine, dve čišču ostajajo že šesto sezono nespremenjene. vlečnici, dva snežna topova, teptalec snega in četico pridnih zanesenjakov iz športnega društva, ki z vsem tem upravlja. Kot pravi Robert Oblak, predsednik smučarske sekcje Športnega društva Šentjošt, je resnično potrebno veliko odrekanja prostemu času, saj je potrebno zasneževati ponoči, za boj z državno birokra-cjo pa tudi zvrhano mero potrpežljivosti in ustrežljivosti. »Težava je v temu, da država skoraj ne loči več med malimi in velikimi smučišči. Vse nas je vrgla v isti koš, kar za nas pomeni velikanske stroške.« Oblak je moral zaradi zakonodaje opraviti tečaj za vodjo obratovanja vlečnice, ki je potekal tri tedne od 8. do 16 ure. V nasprotnem primeru smučišče ne bi imelo kvalificiranega upravljalca. »Na petnajst let moramo zamenjati jekleno vrv, pa čeprav je še dobra, čez dve leti pa imamo napovedan posebni pregled vlečnice, v okviru katerega jo bomo morali tako rekoč popolnoma razdreti, da bo njene vitalne dele pregledala posebna služba. Računamo da nas bo to stalo okoli 20 tisoč evrov. Razumem, da je na prvem mestu varnost, a mala smučišča nimamo toliko denarja, da bi se kosala z vsemi zahtevanimi varnostnimi parametri, ki so včasih bolj papeški od papeža. To pomeni za mala smučišča umiranje na obroke.« Društvo je vsled omenjenih varnostnih zahtev poleg rednih vzdrževalnih del moralo zamenjati vrvi na mali in veliki vlečnici, namestiti dodatna varnostna stikala, posodobiti proti-povratno zaporo in še nekaj drugih manjših opravil. Člani so v bližini smučišča za v lanski sezoni kupljen teptalec snega postavili še kozolec. Kljub vsem tem stroškom cene na smu- Letošnja sezona zaenkrat ni najboljša. 20. januarja je bila zasnežena mala vlečnica, štirinajst dni kasneje pa še velika. »Temperature so bile za zasneževanje zelo ugodne. Kar 20 dni zaporedoma se temperatura na smučišču ni povzpela nad ničlo, kar je bilo za nas ugodno. Malo manj pa dejstvo, da je bilo lansko leto sušno, zato nismo imeli na voljo veliko vode. Šentjoško smučišče ima eno od redkih v okolici vso potrebno do-kumentac^o za obratovanje. Zasneževanje je bilo zato zelo premišljeno in skrajno racionalno,« pravi Oblak. Prednost smučišča je domačnost, dostopnost in pa otrokom prjazne smučarske naprave. Mala vlečnica je namreč postavljena na bre-žini z rahlim naklonom, kar je za otroke idealno, tisti bolj izkušeni pa se radi pridružjo tudi staršem na večji vlečnici. Društvo veliko dela na podmladku, saj redno prireja otroške smučarske tečaje, starejši pa pridejo na svoj račun s promocjskimi večeri smučarske opreme in tekmovanji. Ravno v dneh izida Našega časopisa bo društvo praznovalo 30 let obstoja, z njim pa tudi šentjoška smučarja, ki je vedno imela dobre smučarje. Kot kaže, so znanje nadgradili še v odlične upravljalce smučiša.(gt) X-I IV* t v* v v* Ena občina, dve smučišči Občina Horjul se ponaša s kar dvema smučiščema, v Horjulu in Žažarju, vendar pa letos nobeno ne obratuje zaradi pomanjkanja snega. Za horjulsko smučišče nismo mogli najti sogovornika, piše pa na spletni strani, da imajo dve smučarski progi v skupni dolžini 300 metrov, smučišče pa ni odprto za širšo javnost. Smučajo lahko le člani ŠD Horjul, ki pa to lahko postanejo kar na smučišču samem. Smučarski progi sta osvetljeni in primerni za nočno smuko. V stanju mirovanja je tudi žažarsko smučišče s katerim upravlja tamkajšnje domače športno društvo. »Zadnje zime so preskope s snegom,« pojasnjuje Janez Jazbar, predsednik športnega društva. Imeli so sicer top, ki bi nadomestil mati naravo, a so se mu po tehtnem premisleku odrekli. »Investicja v zasneževanje smučišča pomeni velik finančni vložek, saj je potrebno zgraditi bazen z vodo, napeljati vodo in spremljajočo infrastrukturo. Pri nas tega trenutno ne zmoremo.« V primeru igdonih zimskih razmer naj bi smučišče obratovalo, a takih, kot kaže letos, ni. »Dejstvo je tudi, da so danes malce drugačni časi, kakor leta nazaj v smislu prostega časa, gospodarskih razmer in z njimi povezanih finančnih sredstev. Vse to ni v prid obratovanju smučišč, kakršnega imamo v Žažarju. Po drugi strani pa tudi danes skoraj ni videti otrok, ki bi »poštamfali« vsak hribček, kakor smo ga včasih, ko še ni bilo vlečnic.« Ne glede na vse skupaj pa se Žažar ponaša s kar bogato smučarsko tradicjo, saj so organizirali sedaj že kar nekaj legendarnih tekem iz Gradišča, pa tudi na trenutnem smučišču je bilo več veleslalomskih tekem. »Na sedanjem smučišču so v osemdesetih letih delno postavili vlečnivo, ki pa ni bila dokončana. Kasneje smo načeto delo nadaljevali in sredi devetdesetih let postavili drugo - sedanjo vlečnico, kupljeno na Voglu in potem pridobili še ustrezno obratovalno dovoljenje,« še pravi Jazbar, ki ne pozabi povedati, da so bili tudi tik pred organizacjo odprtega državnega prvenstva v dirkanju s snežnimi motornimi sanmi. Tudi tu jim je zagodla zima, saj je v enem tednu skopnelo skoraj en meter snega, zato so morali tekmo odpovedati. (gt) »V soboto se je na vsesplošno zadovoljstvo malih in velikih ljubiteljev zime in snežnih radosti odprlo smučišče na Ulovki. Že v prvem in drugem dnevu je Ulovko obiskalo veliko število smučarskih navdušencev, pa tudi tistih, ki se v teh mrzlih dneh raje grejejo ob čaju, kuhanem vinu oziroma ostalih dobrotah, ki jih svojim gostom nudi gostišče Ulovka.« Tako je bilo še januarja leta 2003, ko so po nekaj letih znova odprli otroško žičnico. Pogled na nekoč priljubljeno smučišče nad Vrhniko pa je danes popolnoma drugačen; smučišče Ulovka že leta žalostno sameva. Tudi v letošnji sezoni ostaja zaprto. Vrhniški župan Stojan Jakin je pojasnil, da težave ostajajo enake kot v preteklih letih: »Žal nekateri sosedi niso pripravljeni na nikakršno sodelovanje, oni so proti vsemu.« Kot je povedal Mirko Marolt, se težave vlečejo že celo desetletje: »Mi se trudimo, da bi smučišče obratovalo že od samega začetka, od takrat, ko smo to kupili. Ampak največja težava je lastnik zemljišča, ki ima najlepši del in po svojem zemljišču ne dovoli smučanja.« Dodal je, da se niso vdali - na Ulovki bodo poskusili urediti smučišče v nekoliko manjšem obsegu, zunaj spornih zemljišč. »Če nam bo uspela zadnja ideja, če bo šlo finančno pri bankah, če bomo dobili kredite, bi bila celo možnost, da bi začeli naslednje leto,« je še dejal. Marolt ima pri svojih idejah tudi podporo občine. Kot je pojasnil Jakin, je v OPN-ju ta del predviden za šport in rekreacjo. »Mi vse, kar on dela, podpiramo; prav je, da se na Ulovki nekaj dogaja, treba pa je delati po predpisih. Tako opozarjamo, naj Marolt poskuša delati v skladu s predpisi, ker bo morala v nasprotnem primeru ukrepati inšpekcja,« pravi vrhniški župan in pojasnjuje: »Vrhnika absolutno potrebuje smučišče - to je Ljubljani najbližje smučišče, in kot se spomnimo, je pred tridesetimi leti živelo. Ljudje so popoldne prišli za uro ali dve; ker je bilo blizu, so ga lahko smučarji obiskali po službi.« Sicer pa je Jakin dejal, da je to smučišče, čeprav je majhno, zaradi bližine glavnega mesta in predvsem Vrhnike zelo zanimivo. __Vesna Erjavec Zelene zime pokopale borovniške alpske discipline Zimski športi so Borovničane skozi zgodovino navduševali celo do te mere, da so vložili precejšnja finančna sredstva in še več prostovoljnih udarniških ur v izgradnjo spoštovanja vredne športne infrastrukture, od katere pa so se do današnjih dni ohranili zgolj spomini. Planota Menišja nad Borovnico je že v začetku prejšnjega stoletja zaslovela s svojimi odličnimi smuškimi tereni. Leta 1924 so celo organizirali smuško tekmo za prvenstvo Slovenje preko vse Menišje. V Borovnici pa je svoj čas živel in delal tudi slavni izdelovalec smuči Franc Peternel. Tudi po vojni se je precej smučalo, v 70. letih je smučarska sekcja TVD Partizan postajala vedno močnejša in l. 1983 zgradila celo smučarsko vlečnico na smučišču preglavic. Glavni krivec za zaton zimskih športov v Borovnici so, povsem preprosto povedano, zelene zime. Nadpovprečno tople zime, z izjemno malo ali nič padavin, ki so se vlekle od začetka 90. let in vse do danes. Pomanjkanje interesa in vandalizem sta že kmalu botrovala odstranitvi drsališča za šolo. Danes je na tem mestu parkirišče za naše šolnike in vzgojitelje. Plastično prevleko so iz Mavčeve doline odpeljali že kmalu, zaletiš-če in leseni stolp so zaradi dotrajanosti preventivno podrli skakalci sami, skakalnice pa je prerasel gozd. Zarjaveli mehanizem smučarske vlečnice v Zabočevem so leta 2010 odpeljali za surovino, nekdanje smučišče pa že dolgo služi paši, vkolikor ni pogozdeno. V dolini skakalnic so nekoč redno prirejali tekme. v Zabočevem, kjer so se redno prirejala smučarska tekmovanja. Sočasno je rasla skupina zagretih smučarskih skakalcev, ki so že leta 1947 zgradili prvo skakalnico v Mavčevi dolini. V drugi polovici 70. let je bila skupina vedno aktivnejša, poleg borovniške pa je zrasla tudi 20-metrska skakalnica na Pokojišču. Do 90. let je borovniška skakalnica prerasla v 40-metrovko z visokim lesenim zaletiščem, zgradili pa so še 18-metrsko skakalnico s plastično prevleko in 8-metrsko za začetnike. Zadnja izmed številnih uspešnih in dobro obiskanih tekem se je odvila leta 1996. Poleg tega so v 90. letih športni navdušenci za šolo v Borovnici zgradili pravcato drsališče, ki so ga domačini veselo koristili tako za učenje drsanja kot za prave hokejske tekme. Zadeva je živela nekako do preloma tisočletja. Vse te športe je konec prejšnjega stoletja doletela domala ista usoda. Bile so sicer finančne težave, pa težave z doseganjem predpisanih standardov, nesoglasja v lokalni skupnosti in celo med samimi organizatorji zimskih športnih disciplin v Borovnici. A slednjih navsezadnje ni pokopala nobena od naštetih Ribniki pri Bistri so pozimi še bolj obiskani. Zmrznjeni Pekel je raj za plezalce. Morda so zaenkrat res mrtvi vsi upi, da bi se omenjena infrastruktura še kdaj obnovila v nekdanji slavi, a iznajdljivi borovniški duh vedno najde pot, kako uživati prelestne zimske radosti. Tako v tistih dneh, ko temperatura za dlje časa zleze močno pod ničlo, na zaledenelih slapovih v Peklu zlahka naletite na pravcato mravljišče lednih plezalcev, na zamrznjenih ribnikih pri Ribčevi domačji pa se odvja vse od umetnostnega drsanja do besnih hokejskih prvenstev. Damjan Debevec Smučišče Ulovka - talec medsosedskih sporov 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 Zeleni občini sta Vrhnika in Borovnica Ljubljana, 31. januar 2012 - Občine, ki jih pokriva Naš časopis, so na natečaju Najbolj zelena občina pobrale polovico vseh podeljenih nazivov. Vrhnika je laskavi naziv prejela v kar dveh kategorcah, Borovnica je postala najbolj uspešna majhna občina na področju ravnanja z odpadki, Logu - Dragomerju pa je laskavi naziv dvakrat ušel le za las. Sicer pa je najbolj zelena mestna občina postala Ljubljana, Dobrna pa najbolj zelena občina do 5.000 prebivalcev. Velenje je bilo izbrano kot najbolj odgovorna mestna občina na področju ravnanja z odpadki. Letos se je za naslov najbolj zelene občine potegovalo 28 slovenskih občin, od tega štiri mestne, 14 občin v razredu nad 5.000 prebivalcev in 10 občin v razredu do 5.000 prebivalcev, ki so izpolnile vprašalnike. Strokovna komisca, ki sojo sestavljali dr. Franc Lobnik (predsednik Sveta za varstvo okolja RS, kot predsednik komisce), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe), Saša Kek (Skupnost občin Slovence), Mateja Eržen (Združenje občin Slovence), Jože Volfand in dr. Darja Majkovič (oba Fit media), je nato preverila točnost podatkov ter upoštevala dostopne statistične podatke. Letošnji, sicer drugi natečaj je posebno pozornost namenil področju ravnanja z odpadki. Kot je pojasnil dr. Franc Lob-nik, predsednik strokovne komisce, so se odločili za posebno preverjanje ravnanja z odpadki, saj so v prvem izboru opazili, da to področje ostaja šibka točka slovenskih občin. Sicer pa so občine med seboj tekmovale še na področjih vode, energetike, komuniciranja in ozaveščanja, trajnostnega prometa in drugega. Občine, ki so se teh tematik lotevale najbolj celostno, so se uvrstile v finalni izbor tekmovanja, je pojasnila dr. Darja Majkovič. Komisca je po pregledu vseh pr^av za prepričan, da so priznanja rezultat dobrega dela; ob tem je še posebej izpostavil strokovnost in angažiranost vrhniškega komunalnega podjetja. »Pokazalo se je, da tistih 18 let dela na odpadkih ni bilo čisto brez pomena, in tukaj so rezultati. Pričakoval sem, da bo to prej ali slej nekdo moral opaziti; konec koncev smo mi začeli orati ledino že takrat, ko država o tem ni niti razmišljala,« je dodal. Sicer pa je občina kot absolutna zmagovalka natečaja dobila prav posebno nagrado - ogljični odtis oziroma izračun količine izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih ustvari ena izmed stavb v občinski lasti. Izračun bo občini lahko služil za zmanjševanje izpustov in posledično zmanjševanje stroškov. Vrhnika zgled na področju ravnanja z odpadki »Vrhnika se je izrazito dobro odrezala na področju odpadkov, prav tako so izkazali na področju energetike, kjer uspešno skr-b^o za večanje energetske učinkovitosti javnih objektov, ter komuniciranja in oza-veščanja,« je pojasnila Majkovičeva. Kot je dodala, jih je prepričalo, da je Vrhnika kot prva slovenska občina začela odpad- v podobnem velikostnem obsegu, ter o organiziranju čistilnih akc^,« pojasnjuje Majkovičeva, ki dodaja, da je bila edina razlika v korist Borovnice pri številu malih čistilnih naprav, ki jih je v Borovnici mnogo več kot v Logu - Dragomerju. Medtem ko je Borovnica priznanje dobila predvsem zaradi zglednega ločevanja občanov in števila malih čistilnih naprav, pa v oči bode nelegalna depon^a na Dolu pri Borovnici. Naj spomnimo: Inšpektorat RS za okolje in prostor je marca lani izdal odločbo o odstranitvi nezakonito odloženih odpadkov na nelegalni depo-n^i na Dolu pri Borovnici, kjer so se poleg gradbenega materiala kmalu začeli kopičiti tudi drugi odpadki. Jul^a je nato inšpektorat zaradi neizpolnitve inšpek-c^skega ukrepa povzročitelju izdal plačilni nalog, in ta je bil plačan. Depon^a pa ni bila odstranjena, zato je inšpektorat začel izvršilni postopek in občini dvakrat napisal kazen plačila tisočaka; vendar to ni bilo plačano. Kot so pojasnili na okolj-skem inšpektoratu, naj bi inšpekc^a v nadaljevanju postopka zavezancu nalagala plačila novih kazni, vse dokler ne bi odstranil depon^e. Kot je že pred časom pojasnil borovniški župan Andrej Ocepek, gradbeni material na Dolu skladiščno začasno; porabili naj bi ga za nasutje zbir- zmagovalne razglasila naslednje občine: - najbolj zeleno mestno občino 2011: Ljubljano - najbolj zeleno občino 2011 nad 5.000 preb.: Vrhniko - najbolj zeleno občino 2011 do 5.000 preb.: Dobrno Zelena priznanja za odgovorno ravnanje z odpadki so prejele: - najbolj zelena mestna občina 2011 na področju ravnanja z odpadki: Velenje - najbolj zelena občina 2011 nad 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Vrhnika - najbolj zelena občina 2011 do 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica Vrhnika je postala absolutna zmagovalka Občina Vrhnika je laskavi naziv zelene občine prejela v kar dveh kategorcah, med najbolj zelenimi občinami nad 5.000 prebivalci in med najbolj zelenimi občinami nad 5.000 prebivalci s področja ravnanja z odpadki, in tako postala tudi absolutna zmagovalka, saj je kot edina občina v svoji kategorci prejela vsa priznanja. »To je priznanje vseh treh občin - Vrhnike, Loga - Dragomerja in Borovnice, še posebej pa Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je začelo s temi dejavnostmi že leta 1994 in uspehi niso zastali,« je ob podelitvi priznanja za najbolj zeleno občino s področja ravnanja z odpadki dejal vrhniški župan Stojan Jakin. Ta je sicer ke uspešno ločevati že pred leti in je postala primer dobre prakse za vso Slovenijo. Na tem področju je še naprej uspešna; iz vseh nastalih odpadkov izloči 69 % koristnih, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. »Prvi zeleni zabojniki za organske odpadke so bili občanom razdeljeni že leta 1995. Količina zbranih organskih odpadkov narašča in leta 2011 je dosegla že 140 kg na prebivalca. Na odlagališče nenevarnih odpadkov je bilo odloženih 113 kg odpadkov na prebivalca, kar je več kot enkrat manj od slovenskega povprečja,« je še povedala Majkovičeva. Zgledno je tudi področje ozaveščanja in energetske sanac^e objektov. Borovnica zelena na področju ravnanja z odpadki Po mnenju strokovne komisce gre med malimi občinami ravnanje z odpadki najbolje Borovničanom. Občina Borovnica je namreč postala najbolj zelena občina 2011 do 5.000 prebivalcev na področju ravnanja z odpadki in tako v finalu premagala Občino Log - Dragomer, ki je bila druga, in Dobrno, ki je bila tretja. »Razlika med občinama Borovnica in Log - Dragomer je bila minimalna, kar se tiče deleža ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev in deleža frakc^ (plastika, steklo, papir, biološki, odloženi odpadki); obe občini vršita ustrezno obdelavo odpadkov pred odlaganjem, nobena od nj^u pa ne omogoča brezplačnega prevzema azbestne kritine. Obe občini sta poročali o sanaciji divjih odlagališč, in sicer vsaka enega nega centra za odpadke in rekonstrukc^o čistilne naprave. »Vprašanje nelegalnih depon^ smo želeli zajeti s pomočjo registra divjih odlagališč. Po naši analizi registra in tudi nadaljnjem pogovoru z Ekologi brez meja se je razkrilo, da je ta baza, ki temelji na delu prostovoljcev, sicer obsežna, vendar ni ažurirana do te mere, da bi na podlagi te podatkovne baze lahko resnično utemeljeno podeljevali ali odvzemali točke posameznim občinam,« odgovarja Majkovičeva in pojasnjuje, da so zaradi tega občinam postavili vprašanje, koliko divjih odlagališč so sanirale in v kakšnem obsegu. Log -Dragomer dvakrat drugi V kategorci najbolj zelenih občin do 5.000 prebivalcev je bila od Občine Log - Dragomer boljša Dobrna, na področju ravnanja z odpadki pa Borovnica. Na zaključni prireditvi v ljubljanski mestni hiši so vse nominirane občine na kratko predstavile svoje ključne okoljske dosežke in projekte. Vrhnika se je predstavila s triminutnim videoposnetkom, ki si ga lahko med fotoreportažami ogledate na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si. Natečaj za najbolj zeleno občino organizira podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenca, in sicer drugo leto zapored v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovence in Skupnostjo občin Slovence. Vesna Erjavec Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika WC-hov Občane in občanke (lasbiike mafih živa-h) občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da je treba posebno skrb namenjati tudi pasjim WC-jem (WC-hov). Pomembna navodila: - pasje iztrebke odložite v PVC-vrečko, ki mora biti zavezana, - zavezano vrečko odložite v odprtino WC-hova, - vrečk s pasjimi iztrebki ne odlagajte v koše, ki so namenjeni običajnim odpadkom na avtobusnih postajališčih. Omenjenih vrečk ne odlagajte v zabojnike, ki niso vaši, - vrečke v WC-hovu so namenjene izključno za pasje iztrebke (pogosto se dogaja, da kršitelji vzamejo cel paket vrečk), - nujno je treba pobrati pasje iztrebke tudi na zelenicah in travnikih, - bodite skrben lastnik svojega ljubljenčka in opozorite na pravilno ravnanje tudi tiste, ki ne upoštevajo navodil. Matevž Snoj, Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Humana - Ljudje za ljudi Prvih sedem zabojnikov Humana, namenjenih zbiranju rabljenih oblačil, obutve, hišnega tekstila, modnih dodatkov in igrač, smo v sodelovanju s podjetjem Humana, d. o. o., in občinami Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica postavili poleg ekoloških otokov na naslednjih lokaccah: Občina Log - Dragomer Dragomer - Pot na Polane (pri trgovini) Dragomer - Šolska cesta (v križišču proti šoli) Log - Cesta Dolomitskega odreda (pri trgovini Mercator) Občina Vrhnika Ljubljanska (pri trgovini SPAR) Vrtnarja (pri Flamingu) Jelovškova (pri trgovini LOKA) Tržaška (pri OŠ) V Občini Borovnica bomo zabojnike postavili naslednji mesec. Vanje lahko oddajate: uporabna rabljena oblačila (ženska, moška in otroška), uporabno rabljeno obutev, ves hišni tekstil (posteljnino, prte, brisače, zavese modne dodatke (torbice, šale, kape, rokavice igrače, knjige. Kako oddajate: Stvari oddajte v zavezanih vrečkah, ki jih postavite na polico zabojnika in dvignite ročko, da vrečka spolzi v zabojnik. V zabojnike ne sod^o umazana in raztrgana oblačila in obutev, krojaški odpadki, žimnice, raztrgane odeje, tekstilni polizdelki ^ Občane in občanke občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da rabljena oblačila, obutev, hišni tekstil, modne dodatke in igrače brezplačno lahko oddate tudi na Zbirnem centru CRO Vrhnika, in sicer takrat, ko je Zbirni center odprt. Zimski delovni čas Centra za ravnanje z odpadki: J ■ ; 'ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 r ■ - ■do 15.00 ^^e^SjSiS' sreda od 7.00 do 17.00 - sobota od 8.00 do 16.00 Ne spreglejte - napovednik pomembnih dogodkov Odvoz organskih odpadkov Obveščamo vas, da bomo od 5. marca 2012 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev tedensko. Urnik odvoza organskih odpadkov ostaja nespremenjen. Akc^a zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) V OEEO spadajo vsi mali in veliki gospodinjski aparati. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., in podjetje ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o., bosta v soboto, 31. marca 2012, v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika pripravili akc^o zbiranja odpadne električne in elektronske opreme pod geslom: »Aparat, ki ni delal včeraj, tudi jutri ne bo. Prinesite ga!« Prinesite oz. pripeljite odpadne aparate (TV, računalnike, monitorje, pralne in sušilne stroje, hladilno-zamrzovalne aparate, štedilnike, sesalnike, sušilnike za lase, brivnike, rad^e, MP3-je, telefone, igrače na bater^o ali polnilnik, električno orodje, elektronske tehtnice, varčne s^alke, bater^e, akumulatorje in sodelujte v nagradnem žrebanju. Vozila podjetja ZEOS, d. o. o., s spremljevalno ekipo Komunalnega podjetja Vrhnika vas bodo čakala torej v soboto, 31. marca 2012, na lokaccah v vaši občini. Na predstavitvi rezultatov akc^e bodo župani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika izžrebali po enega nagrajenca iz vsake občine. Več o akc^i preberite v marčni številki Našega časopisa in na spletni strani www.kpv.si. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Brigita Šen Kreže (1975), magistra ekonomskih znanosti in direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika »Po številnih kazalcih se uvrščamo med najboljša komunalna podjetja v Slovenci Za mizo v prostorni pisarni zagledam mlado žensko, ki ji na prvi mah ne bi prisodil, da je direktorica komunalnega podjetja, saj sem doslej v več kot štiridesetletni praksi novinarstva srečeval na teh delovnih mestih korpulentne može, včasih tudi bolj divjega videza. Časi so se pač spremenili. Zato ni čudno, če mi je iz usta kar izletela pripomba: »Tako mlada in drobna, pa je direktorica komunale«. Šen Krežetova se je odzvala z nasmehom: »A pravdo, da je strup v majhnih flaškah,« ter me povabila za veliko konferenčno mizo v njeni pisarni. « _Ker sva že začela najin pogovor s pripombami, bi kazalo, da takoj na začetku zavrneva, preko izobraževanja in vaše delovne kariere, dvome o strokovnih kompetencah, ki jih imate za vodenje Komunalnega podjetja Vrhnika? Prihajam iz Logatca, srednjo šolo sem končala v Postojni, po njej študirala na takratni Višji poslovni šoli Ekonomske fakultete v Ljubljani. Stu-d^ sem nadaljevala na Visoki poslovni šoli, dosegla univerzitetno izobrazbo, se zaposlila in nato leta 2009 uspešno zagovarjala magistersko delo Vplivi zakona o javno-zasebnem partnerstvu na delovanje komunalnih podjet^ in postala magistra ekonomskih znanosti. Prvo zaposlitev v letu 1999 je predstavljala Tobačna Ljubljana. Na začetku sem delala v kadrovsko-splošnem sektorju, nato v sektorju za trge nekdanje Jugoslav^e in nazadnje v industr^ski centrali, ki je obsegala celotno prodajo takratne Tobačne. _In nato ste leta 2004 prišli v Komunalno podjetje Vrhnika in se soočili s povsem drugačno naravo poslovanja? Najprej sem delala kot planer - analitik v računovodskem sektorju, za tem pa sem postala vodja tehnične komerciale. Delo na mestu planerja - analitika mi je omogočilo spoznati podjetje, njene proizvodne in poslovne tokove, bolj skozi računovodska očala, vendar hkrati tudi skozi sistem analiz, kar mi zelo koristi pri sedanjem delu. In ker sem kasneje, ko sem postala vodja tehnične komerciale, spoznala podjetje še s tehnološko-proizvodnega vidika, organizac^e nabave, javnih naročil in prodaje, lahko rečem, da sem pred začetkom direktorske dolžnosti šla skozi faze poslovanja in odločanja, ki so potrebne za kompetentno opravljanje zdajšnjih nalog. Pa tudi za soočanje z novimi izzivi podjetja v svojem okolju in širše. _Glede na to, kar pripovedujete, se mi zdi malce nenavadno, da niste postali direktorica podjetja na mah, vendar vam očitno nekdanji nadzorni svet ni bil naklonjen in tudi v nekaterih svetniških skupinah občin so oklevali pri vašem imenovanju? Če se pošalim, lahko rečem, da sem bila verjetno kolateralna škoda v prepirih, značilnih za naše občinske svete in politiko sploh. Sama se pretirano nisem ukvarjala s temi zgodbami, ampak delala kot vršilka dolžnosti direktorja potem, ko je zdajšnji vrhniški župan in dolgoletni direktor Komunalnega podjetja, Stojan Jakin, odšel na župansko dolžnost. _Zdaj ste direktorica s polnim mandatom? V kakšni kondic^i ste prevzeli vodenje podjetja? Direktorica s polnimi pooblastili sem od lanskega prvega decembra. Podjetje je v vseh pogledih v dobri kondic^i, organsko raste in skladno z novimi izzivi, ki jih prinaša vsakokrat čas, se spreminja tudi struktura zaposlenih. Zdaj nas je oseminosemdeset. Od tega je sedemdeset moških in osemnajst žensk. Povprečna starost moških je štiriinštirideset let, žensk pa dvainšti-rideset. V zadnjih letih se je krepko spremenila tudi izobrazbena struktura, saj se je kar veliko delavcev upokojilo, prišli pa so novi, mlajši, ki imajo izobrazbo, ustrezno večji sestavljenosti in zahtevnost dela tudi v komunalni dejavnosti. Lahko rečem, da je stopnja pripadnosti podjetju relativno visoka, višja pri starejših kot mladih, ki se še iščejo in bi včasih, tako se mi zdi, le za 80 evrov več na mesec zamenjali službo. Zdi se mi, da ne znajo dovolj ceniti stabilnosti podjetja, urejenih odnosov in pozitivnega vzdušja v delovnem okolju, kar odtehta tistih nekaj evrov več plače kje drugje. Pri nas je plača stabilna, tveganja je v primerjavi z drugimi podjetji manj in zavoljo tega je tudi socialna varnost zaposlenih večja. _Starejši delavci, tisti nad petinpetdeset let, ki po zakonu ne bi smeli delati več v službi pripravljenosti za morebitne intervenc^e na terenu, če se kaj pokvari, pa so lahko še kako koristni, saj navadno do obisti, kot temu pravimo, poznajo razmere na terenu? Ta situac^a je dejansko zapletena. V službi pripravljenosti za intervenc^o so po zakonu lahko le delavci, stari do petinpetdeset let. Takšne določbe zakona so neživljenjske, saj je narava dela tudi v tej službi povsem drugačna, kot je bila nekoč, dela zaradi opremljenosti z mehanizac^o so manj težka in nesreče pri delu manj pogoste. Povrh tega pa so mnogi starejši delavci praktično nenadomestljivi. Ne morem si predstavljati, da eden izmed naših sodelavcev, ki šteje že več kot petinpetdeset let, ne bi sodeloval v ekipi pripravljenosti, saj je njegovo znanje pri odkrivanju okvar na vodovodnem omrežju, pozna ga do podrobnosti, nenadomestljivo. _Na letni ravni opravite za okrog devet milijonov evrov storitev. V to so vključene tudi gradnje novih infrastrukturnih objektov, ne le oskrba z vodo, odvoz smeti, urejanje komunalnih odplak in vzdrževanje komunalnega omrežja v občinah Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer? Zelo na kratko povedano, se ukvarjamo z vodo-oskrbo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, ravnanjem s komunalnimi odpadki, oskrbo s plinom, imamo svoj komunalni inženiring in izvajamo gradbene storitve na področju nizkih gradenj, predvsem komunalne infrastrukture. Slednje je pomembno, saj lahko svojo mehani-zac^o, ki je namenjena vzdrževanju komunalne infrastrukture, uporabimo za novogradnje in prezaposlimo ljudi, ko ni dela z vzdrževanjem. Zakon o javnem naročanju namreč občinam omogoča, da pod določenimi pogoji zanje opravljajo takšna investic^ska dela njihova podjetja. Občine, ki so naši lastniki, so zainteresirane za naše angažiranje v gradnji novih objektov, saj po končani gradnji pridejo v roke naših vzdrževalcev. Poleg tega pa so lahko izvajalci od drugod, ki včasih ponujajo dumpinške cene, za izgradnjo nekega objekta nesolidni partnerji, občina pa ima lahko z njimi kup nevšečnosti. Mi si ne moremo in ne smemo privoščiti vgradnje slabših materialov ali nesolidnega dela na objektu, saj bomo ob vzdrževanju sami morali »plačati« vsako napako, ki bi se nam pripetila. _Če se ne motim, velikih občinskih investi- c^, razen tistih, ki jih sofinancira Evropska un^a, v nekaj naslednjih letih ni mogoče pričakovati? Projekt Čista Ljubljanica vendarle dobiva konkretne vsebine. Te dni je prišlo iz pristojnega ministrstva gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo na Vrhniki. Verjetno bo kaj kmalu dobila gradbeno dovoljenje za čistilno napravo tudi Borovnica. Celotna investic^ska vrednost projekta za obe občini znaša 16,5 mil^ona evrov, kar je velik denar. Pri tem ne bo šlo le za ureditev kanalizac^skih vodov, ampak bo hkrati treba zamenjati vodovodne cevi in drugo opremo, ki sodi v komunalno infrastrukturo. Čistilnih naprav pa mi ne moremo vgrajevati, saj gre za specifično znanje, ki ga imajo proizvajalci te opreme. Smo pa, upam da bomo uspeli, pripravljeni s svojimi ljudmi in stroji opraviti vsa druga inve-stic^ska dela v tem projektu in si zagotoviti, pod konkurenčnimi pogoji seveda, delo. Za zdaj še ni jasno, ali bomo, glede na naš status, lahko to počeli, ker gre za evropska sredstva in čakamo na mnenje pristojnih ministrstev. Usposobljeni smo in nadejam se, da bomo ta delež poslov iz projekta Čista Ljubljanica dobili mi. _Roki za izvedbo teh projektov pa so kratki. Določa jih Evropska un^a? Projekt Čiste Ljubljanice bi morali v Borovnici in na Vrhniki končati v letu 2015, kar je tudi mogoče, če ne bo nepotrebnih zapletov. V obeh občinah bi tako dobili solidno kanalizac^sko omrežje s sodobnima čistilnima napravama in zadostili zahtevam evropskih direktiv in slovenske zakonodaje o varovanju okolja. Težje bo Logu - Dragomerju, kjer se jim ni uspelo uvrstiti v prvo fazo uresničevanja projekta Čista Ljubljanica. So pa v roku oddali vlogo za projekt Čista Ljubljanica II. faza, na kateri bodo kandidirali za zagotovitev evropskih sredstev. Sicer pa so roki izgradnje na Vrhniki in v Borovnici natančno določeni in zaradi evropskih sredstev jih je treba spoštovati. »Lahko rečem, da je stopnja pripadnosti podjetju relativno visoka, višja pri starejših kot mladih, ki se še iščejo in bi včasih, tako se mi zdi, le za 80 evrov več na mesec zamenjali službo. Zdi se mi, da ne znajo dovolj ceniti stabilnosti podjetja, urejenih odnosov in pozitivnega vzdušja v delovnem okolju, kar odtehta tistih nekaj evrov več plače kje drugje.« _Se pa že nekaj novega dogaja tudi na področju vodooskrbe, saj borovniški vršaj na Barju ne bo več edini vir za pitno vodo? V naših občinah imamo zelo kakovostno vodo in za zdaj tudi količinsko zadošča potrebam. Moramo pa imeti še rezervni in dodatni vir, kajti le na eno zajetje se ne smemo zanesti. Tako so že opravljene nove vrtine v Brezovici pri Borovnici. Prve analize kažejo, da gre za kakovostno vodo in tudi količinsko ustrezno. Z ureditv^o tega zajetja bomo dobili dodaten vir za vodooskrbo, hkrati pa bodo lahko tudi občani vasi iz Kotov, ki zdaj niso priključeni na borovniški vodovod, prišli do kakovostne in zdrave pitne vode. Zdaj iščemo možnosti za financiranje sekunadrnih vodov vodovodnega omrežja, kajti za te namene za sedaj še nimamo potrjenih možnosti financiranja iz evropskih sredstev v projektu Čista Ljubljanica. _Še prej pa bi bilo dobro poskrbeti za zmanjšanje izgub vode v omrežju, saj dosegajo več kot 30 odstotkov vse načrpane vode? To ni le težave našega vodovoda, ampak se s tem problemom soočajo tudi drugje. Podobna izguba je tudi v Ljubljani. In tako kot tam smo se tudi mi odločili, da bomo količino izgub iz vodovodnega omrežja omejili na čim manjši obseg. Izlive povzročajo okvare na omrežju, ki pa se jim povsem ni mogoče izogniti. Predlani smo tako izgubili 34 odstotkov vode, lani okrog 32 odstotkov in z različnimi preventivnimi posegi bomo čim prej poskušali doseči manjše izgube vode. Na Vrhniki smo postavili dva vodomerna jaška in na meji z Občino Log - Dragomer še dva s števci. Z njimi lahko natančneje ugotavljamo, kolikšne so vodne izgube za posamezno občino. Od vodnega zajetja v Borovnici in do Vrhnike je speljan praktično nov cevovod. Ko bodo vgrajene še nove cevi od Industrie usnja do Voljčeve oz. Hriba, bo ta trasa zaključena in vodnih izgub bo po vseh predvidevanjih mnogo manj. Seveda pa bo marsikaj treba narediti tudi na sekundarnih vodih, še posebno v vaseh, ki so nekoliko bolj oddaljene od glavnega voda. _Pred nedavnim je bila Občina Vrhnika izbrana v kategorci z več kot pet tisoč prebivalcev za najbolj zeleno občino in dobila priznanje za zgledno ravnanje z odpadki, Borovnica pa v kategorci z manj kot pet tisoč prebivalcev. Občine so med seboj tekmovale na naslednjih področjih: odpadki, vode, energetika, komuniciranje in ozaveš-čanje, trajnostni promet ter drugo. Občina Log - Dragomer je bila nominirana, priznanja pa ni dobila? Takšna priznanja so plod dolgoletnega dela številnih dejavnikov v občini, ki »jim je mar« za čisto okolje. In v naših treh občinah smo, tudi po zaslugi naših sodelavcev v podjetju, uspeli okrepiti ekološko zavest prebivalcev na relativno visoko raven. Zares se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati, kar pa je posledica dolgoletnega prizadevanja tudi v Komunalnem podjetju, da ustvari možnosti za kakovostno ločevanje odpadkov in njihovo zbiranje doma ali na ekoloških otokih. Odgovorno ravnanje naših občanov z odpadki se kaže tudi v podatku, da smo lani zbrali 113 kg nekoristnih odpadkov na prebivalca, ki se odlagajo na depon^o, predlani pa še 131 kg. V Slovenci znaša to povprečje več kot 200 kilogramov na prebivalca, kar samo po sebi govori, kako daleč smo na tem področju pri nas. _Zdaj boste seveda rekli, da vam je to uspelo brez zvišanja cen za odvoz odpadkov in drugih storitev, ki jih nudite občanom? Cene za odvoz odpadkov smo nazadnje povečali leta 2003, kanalščine in vode pa leta 2009. Sicer pa so vse cene komunalnih storitev zamrznjene od lanskega avgusta. Tako je odločila država, ki pa nam hkrati nalaga vedno nove obveznosti in odgovornosti. Na področju izvajanja gospodarske javne službe se soočamo s težavo, ker stroškov amortizac^e oz. najema, ki se poveča ob aktiviranju nove ali rekonstruirane infrastrukture, ne moremo zaračunati porabnikom storitev, kar bi bilo normalno, omrežnina ostaja tako na računih brez plačila. »Moramo pa imeti še rezervni in dodatni vir, kajti le na eno zajetje se ne smemo zanesti. Tako so že opravljene nove vrtine v Brezovici pri Borovnici. Prve analize kažejo, da gre za kakovostno vodo in tudi količinsko ustrezno. Z ureditv^o tega zajetja bomo dobili dodaten vir za vodooskrbo, hkrati pa bodo lahko tudi občani vasi iz Kotov, ki za zdaj niso priključeni na borovniški vodovod, prišli do kakovostne in zdrave pitne vode.« _Če še malce ostaneva pri cenah odvoza, se sicer lahko strinjam, da se nominalno niso povečale, vendar pa ste krepko obremenili hišna gospodinjstva, saj morajo zdaj sami ločevati odpadke, jih voziti na otoke ali v zbirni center, kar v celoti gledano ni poceni, vendar ste te stroške prevalili na porabnike? Če gledate na to tako pikolovsko, moram k temu dodati, da bi bili stroški odvoza odpadkov, če bi jih pobirali od vrat do vrat, za 42 odstotkov višji, kot so. Tudi stroški čiščenja ekoloških otokov so visoki, vsak dan se draži energía, vendar se trudimo, da bi ustregli občanom in postavili čim več ekoloških otokov in pogostnost njihovega praznjenja je vse večja. Lahko rečem, da so občani posvojili zdajšnji sistem zbiranja odpadkov, kar se kaže tudi v podatku, da praktično v zbranih frakc^ah ločenih odpadkov ne zasledimo ne- 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 primernih in nečistih sestavin. Če se zgodi kaj takšnega, se mi zdi, da se zgodi pri posamezniku zaradi neznanja, ne pa zaradi malomarnosti. _Zdaj vozite nekoristne odpadke v Logatec, tisti pa, ki jih je mogoče še predelati, pa se znajdejo v kom-postarni na Vrhniki. Za zdaj je tako. Sicer pa razmišljamo o gradnji lastnih zbirnih centrov v vseh treh občinah in o skupnem centru za ponovno uporabo odpadkov na Vrhniki. Na tak način bodo lahko izdelki, ki bi sicer končali na smetišču, so pa uporabni, prišli do novega lastnika. To še posebno velja za kolesa, rolereje, smuči, igrače itn. Pa tudi kaj drugega, kar je še uporabno, se najde na poti proti smetišču. _Komunalno podjetje Vrhnika je javno podjetje, v lasti treh občin, njihovo delež v prihodku in morebitni izgubi pa je odvisen od obsega in vrednosti dela za posamezno občino. Pravzaprav imate v podjetju zožen okvir gospodarjenja, saj ste odvisni od politike lastnikov do vas? Toda vsem je v interesu dobro in poceni opravljanje storitev za naše občane. Zato se lahko, če seveda kdo zanalašč ne nagaja, hitro uskladimo o vseh bistvenih vprašanjih našega poslovanja in razvoja. Seveda pa mora biti tudi znotraj družbe visoka stopnja poenotenja, sodelovanja in zdravega soočanja pogledov na vsa vprašanja, s katerimi se srečujemo pri poslovanju. Povprečna bruto plača v podjetju znaša 1400 evrov. Verjamem, da bi si vsi delavci želeli prejeti višjo glede na vsakodnevne stroške, vendar je pomembno tudi to, da jo dobjo redno vsak mesec. Tudi druge pravice, ki pripadajo delavcem po zakonodaji in kolektivni pogodbi, uveljavljamo. Bolj kot manj je vsake- »Projekt Čista Ljubljanica vendarle dobiva konkretne vsebine. Te dni je prišlo iz pristojnega ministrstva gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo na Vrhniki. Verjetno bo kaj kmalu dobila gradbeno dovoljenje za čistilno napravo tudi Borovnica. Celotna investicjska vrednost projekta za obe občini znaša 16,5 miljona evrov, kar je velik denar.« mu zaposlenemu jasno, da smo skupaj na isti barki in če jo hočem dobro krmariti kot direktorica, rabim še dobre veslače. Tako, da vsi peljemo barko v isto smer. Včasih je sicer treba sprejeti tudi neprjetne ukrepe, a takšno je pač življenje. Marsikdo ni bil zadovoljen, da je moral ostati doma in koristiti dopust ali višek delovnih ur, ker ni bilo potrebe po delovanju zimske službe. Tudi če zahtevam večjo učinkovitost izrabe delovnega časa, stopim komu na žulj, pa ne gre drugače. V podjetju smo zato, da delamo. _Dobro sodelovanje z občinskimi upravami je pogoj za uspešno opravljanje vseh funkc^ podjetja. Tudi z župani in občinskimi svetniki. Kakšne izkušnje imate? Z župani dobre, ne morem pa še govoriti o izkušnjah z občinskimi sveti, saj sem sodelovala le na eni seji. Z občinskimi službami, ki so naravnane na opravljanje komunalnih storitev, se dobivamo enkrat na mesec pri nas in sproti rešujemo probleme, ki se pojavljajo. V začetku leta smo si naredili terminski načrt nalog, ki izhajajo iz postavk v občinskih proračunih, spremljamo njihovo uresničevanje in odpravljamo zagate. Tako imamo stalen pregled nad dogajanjem. To je operativna in učinkovita oblika sodelovanja. Sicer pa je pred nami tudi program preventivnega vzdrževanja komunalne infrastrukture, česar so lotevamo z vso odgovornostjo, kajti na tak način želimo doseči optimalizacjo načrtovanja in vzdrževanja infrastrukture, ki nam je zaupana v upravljanje in hkrati izboljšati učinkovitost delovanja in optimalizacjo stroškov. Vsak podatek s terena je pomemben in ko bomo dobili, po izvedbi projekta Čista Ljubljanica, v upravljanje nove komunalne naprave, moramo biti za te naloge povsem pripravljeni. _Zdi se, da se v zadnjem času v podjetju kar precej trudite, da bi vašo dejavnost približali občanom, saj so cilji - ljudem pr^azno okolje v vseh pogledih - pravzaprav skupni, njihovo uresničevanje pa odvisno tudi od »dobre volje« občanov in njihovega spoznanja, da je skrb za zdravo okolje skupna. V Slovenji naše podjetje že kar precej časa prednjači po skrbnem ravnanju s komunalnimi odpadki, saj se uvrščamo v sam vrh dobrih podjetj na tem področju. Tudi takšne nagrade in priznanja kot je razglasitev najbolj zelenih občin Vrhnike in Borovnice, pritrjujejo temu. Sicer pa se lotevamo tudi drugih akcj, da bi našo dejavnost približali občanom. Lani smo se predstavili na različnih prireditvah v vseh treh občinah. Na prireditvi Vse za dom in vrt, na Dnevu borovnic, Športfejstu in dnevu brez avtomobila. Na tak način ne predstavljamo le širokega spektra naših dejavnosti, ampak hočemo dopovedati, da nismo le »inka-santi«, ampak gospodarska družba s pomembnim poslanstvom, ki je v korist občanom in širši družbeni skupnosti. Zato bomo tudi v prihodnje namenjali veliko skrbi oza-veščanju ljudi o zdravem okolju in skupni skrbi zanj. Marjan Horvat Le v povezovanju • v*- t v*- • je rešitev za domači turizem Na nedavnem turističnem sejmu Alpe-Adria, Turizem in prosti čas, ki je bil od 26. do 29. januarja 2012, so se »občine Našega časopisa« prvič predstavile v okviru Regionalne destinacjske organizacje Osrednja Slovenja, ki sicer povezuje 26 občin in zajema kar četrtino prebivalstva Slovenje. Na novinarski konferenci, ki je potekala prvi dan, so predstavniki RDO Osrednja Slovenja celovito predstavili svojo regjo, za katero je že sprejeta strategja razvoja in trženja do leta 2016. Poudarili so identiteto ter ključno prednost regje, ki da je edinstven preplet kreativne urbanosti prestolnice in privlačne avtentičnosti zelene okolice. Naš RDO ima vizjo, da med slovenskimi regjami postane najbolje organizirana in prepoznavna turistična regja. Do leta 2016 so si postavili jasne cilje: 4-% letno stopnjo rasti števila prihodov turistov v regjo in 5-% letno stopnjo rasti števila nočitev, ki jih naj bi v letu 2016 imeli že 1.150.000. Pomemben cilj je povezovanje turistične ponudbe in oblikovanje privlačnih in konkurenčnih turističnih programov, ki so pogoj za izpolnitev ker si tudi dandanes prizadevamo, da bi obiskovalci obiskovali občinske znamenitosti peš ali s kolesom. Občine so zagotovile promocjski material, osebje in nagrade za nagradno igro. Tehniški muzej Slovenje iz Bistre je posodil dve starinski kolesi in z enim od njju so se nato obiskovalci lahko tudi popeljali. Prav svojevrstno se je predstavila Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki jo je na sejmu zastopal kuhar Miha Jarc s kulinaričnimi speciali-tetami sleherne gostilne in izletniške kmetje v občini. Za veselje in tehniški pouk najmlajših pa je skrbel Lojze Sever z Lavrice z lesenimi modelčki prazgodovinskega kolesa, najdenega na Verdu. Slednji so prilagojeni temu, da jih otroci zmorejo sestaviti povsem sami. Kuhar Jarc je pripravil specialitete z Dobrovško-Polhograjskega. Obiskovalci so se lahko popeljali z muzejskim kolesom iz TMS Bistra. Predstavitev svojih občin sta si v dobri družbi ogledala tudi logaški župan Berto Menard in vrhniški župan Stojan Jakin. kvantitativnih ciljev. Kot je poudarila direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda, »ima vsaka občina vsaj en turistični biser. Vse te bisere je treba povezati in predstaviti - tako domačim, kot tujim gostom, na način, da jih zainteresiramo za kratek nedeljski izlet ali za nekajdnevno odkrivanje najrazličnejših doživetj, ki jih nudi regja z Ljubljano in njenim zelenim objemom.« Menda so bili celo sami presenečeni nad vsem, kar so odkrili v regji. So pa v Ljubljani menda ugotovili, da goste obdržjo dlje, če jih popeljejo tudi zunaj meja mesta. Kaj lahko turistom ponudimo v naših občinah in Brezovici, na Igu, Škofljici in v Logatcu, t. i. Ljubljanskem barju z zaledjem, so se obiskovalci sejma lahko seznanili v soboto, 28. januarja, na elitni lokacji (prednost povezovanja v RDO Osrednje Slovenje) poleg avtobusa Veseli Janez. Maša Bratina iz javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje je pojasnila, da je rdeča nit dogajanja, s katerimi so popestrili predstavitev naših koncev, kolo. Kolo, ker so pri Verdu našli najstarejše kolo na svetu, ker so čez te kraje potovali Rimljani, ker so to kraji furmanstva, ker tod poteka železnica, ker imata Logatec in Log - Dragomer v grbu kolo in Najmlajši so sestavljali verjansko prakolo. Ob robu pestrega dogajanja na skupnem prireditvenem prostoru je svojo vizjo razvoja turizma v prej omenjenih občinah predstavil tudi Matjaž Medvešek, sicer koordinator v okviru RDO Osrednja Slovenja: »Hočemo pokazati ljudem, ki živjo v Ljubljani ali njeni okolici, da je turizem tudi doma. Če gremo popoldne z Vrhnike v Borovnico s kolesom, pa iz Ljubljane na Krim, je to ravno tako turizem. Po moje celo turizem, ki je v vzponu in ki ga mi v prvem planu hočemo tudi vzpodbuditi. Ne sanjamo o Angležih in Američanih, ampak o domačem turizmu, saj gre konec koncev tudi za projekte, financirane iz javnega denarja in je prav, da nekaj naredimo za ljudi, ki živjo tu.« Po njegovem opažanju je sicer promocjskega materiala in idej na tem območju precej, malo manj pa gostinske ponudbe in prenočišč, na terenu pa nasploh »manjkajo profesionalni izvajalci turizma, tako da je to še vedno domena raznih društev in javnih zavodov. Mislim, da bo na tem področju treba zapeljat v neko javno-zasebno partnerstvo.« Rešitev vidi zgolj v širšem povezovanju, ki bo znalo preseči občinske okvire in bo ustrezen sogovornik Turizmu Ljubljana. Damjan Debevec 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krvodajalska akc^a Vsi tisti, ki že vrsto let darujete kri, poznate občutek zadovoljstva ob misli, da ste s svojim dejanjem nekomu lahko pomagali. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akcji, ki bo v Občini Vrhnika: - V PONEDELJEK, 12. 3. 2012, OD 7. DO 13.30, - V TOREK, 13. 3. 2012, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. V življenju ni popolnoma nič zares zanesljivo. »In kaj če bo nekoč moje življenje v rokah drugih?« Vabljeni! Vabljeni na izpoved osebne izkušnje z rakom dojk V tem času po Slovenji potekajo številne prireditve, s katerimi društva in združenja bolnikov skušajo opozoriti širšo javnost na problem vse večjega bremena raka v Slovenji in po svetu. Tudi na Vrhniki se bomo pridružili podpori bolnikom in ozaveščanju o bolezni, ki je dandanes na vrhu lestvice obolelosti. V ta namen bomo organizirali predstavitev - izpoved osebne izkušnje z rakom ga. Darje Rojec, kije tudi avtorica dveh knjig: Pa jo imam in Štirje letni časi, v katerih so strnjene njene izkušnje. Njena gostja bo Alja Dimic, nutricionistka in prehranska terapevtka iz Holistic centra, saj je v procesu zdravljenja oz. preventive prehran-ska podpora bistvenega pomena. Predavanje bo v petek, 16. marca 2012, ob 18. uri v Osnovni šoli IC na Tržaški cesti 2, Vrhnika, vstop prost. Na voljo bosta tudi obe knjigi ga. Darje Rojec in osebni pogovor z go. Aljo Dimic. Za dodatne informacje lahko pokličete na OZ RK Vrhnika, telefon 7502-447. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Pr^ave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? - Redno si merimo krvni tlak. - Redno si merimo krvni sladkor. - Nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči! OZ RK Vrhnika, Mojca Marolt Aktualni razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investiere v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstracjske projekte, usposabljanje, mobilnost in osveščanje javnosti! Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za bater^ska električna vozila. Skupna višina sredstev razpisa znaša 300.000,00 evrov. Razpisnik je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, javni poziv pa velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najpozneje do 31. 12. 2012. Več informacj: www.ekosklad.si Neposredno sofinanciranje kadrovskih štipend^ delodajalcem. Vrednost razpisa znaša 3 MIO evrov, rok prjave pa je do 30. marca 2012. Razpisnik je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendje, dodatne informacje pa najdete na spletni strani sklada www.skladkadri.si v razdelku »Razpisi in objave«. Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II. Razpisnik - Ministrstvo za delo, družino in socialne. Upravičenec je pravna oseba (društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava), ki ima v ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje. Projekt: v ok- viru projekta mora biti zagotovljena zaposlitev vsaj trem osebam iz ranljivih ciljnih skupin za obdobje najmanj 18 mesecev za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom ali vsaj šestim osebam za najmanj polovični delovni čas oziroma v obsegu vsaj treh zaposlitev za polni delovni čas. Trajanje projekta: od 24 do 36 mesecev, vendar ne dlje kot do 31. 7. 2015. Rok za oddajo je do 3. 4. 2012 do 12. ure, višina razpisanih sredstev pa je do 200.000 evrov ali 300.000 evrov s partnerji. Več informacj na www.mddsz.gov.si. Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energje in večje energ^ske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 7.500.000 evrov. Na javnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je investitor. Vlagatelji se lahko prjavjo na javni poziv do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najpozneje do 31. 12. 2012. Več na www.ekoskladi.si Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih, na podlagi vaših želja. Kako povečati prodajo? Včasih je kar težko verjeti, kaj vse vpliva na prodajo in kaj vse je treba storiti, če jo želimo povečati. Predstavljamo vam pet predlogov, ki vam lahko pri tem pomagajo. Ali vaša trgovina prodaja? Trgovina je prostor za prodajo, ne le prostor za izdelke. Kupce navdušite z dobro izložbo, prodajno razporeditvjo izdelkov in zanimivimi dogodki. Podoba blagovne znamke! Dobro oblikovana celostna grafična podoba (logotip podjetja, poslovne vizitke, dopisi, kuverte, zastave, napisi in podobno) je pri uspešnem poslovanju odločilnega pomena. Seveda videz ni vse. Lepota se skriva tudi v vsebini - besedilih in imenih. Šele lepa vizualna rešitev in dobra vsebina sta prava pot do poslovnih rezultatov. Naj vaši promoc^ski materiali prodajajo! Imate zloženke, kataloge, brošure, vizitke, mape, letake, oglase in podobne tiskovine? Naj to ne bodo le promocjski, temveč tudi prodajni materiali! Dobra ideja, prodajno usmerjeno besedilo in vrhunsko oblikovanje so temelj prodajnih uspehov. Pridobite stranke prek spletne strani! Vse je že na spletu. Seveda tudi kupci. Ste s svojo spletno stranjo zadovoljni? Je unikatna, vam pri prodaji pomaga? Vstopite v družbene med^e! Vsi se radi pogovarjamo. In vaši potencialni kupci lahko govorjo tudi o vas! Pogovarjajte se z njimi na omrežju Facebook. (Oglasno sporočilo) Občni zbor Društva rejcev drobnice Notranjske Letošnji že 14. redni občni zbor Društva rejcev drobnice Notranjske je bil v petek, 20. januarja v Podlipi v prostorih stare šole, kjer je tudi sedež društva. Občni zbor je potekal po že ustaljenem redu. Začel se je z izvolitvjo delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Jože Šušteršič. Predsednik društva Janez Fortuna je podal poročilo o delu društva v letu 2011, v okviru tega je bila predstavljena tudi spletna stran društva. Sledilo je poročilo blagajničarke in nadzornega odbora. Predstavljeni so bili tudi načrti za delo v letu 2012. Upravni odbor društva je predvidel strokovno srečanje članov, ekskurzjo v eno izmed sosednjih držav, sodelovanje na sejmih, predstavitev društva na različnih prireditvah in organiziranje raznih izobraževalnih delavnic. Na nadomestnih volitvah sta bili izvoljeni članici Urša Trček za tajnico društva in Simona Košir za podpredsednico. Dolgoletni tajnik društva Dušan Birtič je svoje delo predal dosedanji podpredsednici Urši, v društvu pa bo še vedno aktivno sodeloval s strokovnimi nasveti za rejce. Po končanem uradnem delu je sledilo prjetno druženje članov društva, ki so si lahko postregli s pečenim jagenjčkom, domačim kruhom, pecivom in žlahtno kapljico. Gabr^ela Bastarda Upravna enota Vrhnika sporoča Veteranski, invalidski in družinski dodatek Osebe, ki imajo priznan status po Zakonu o vojnih veteranih in Zakonu o vojnih invalidih, imajo pravico uveljavljati veteranski, invalidski in družinski dodatek, ko dopolnjo starost 50 let. Upravičenci do dodatka so osebe s priznanim statusom, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek, ki za leto 2012 znaša 497,15 evra. Vlogo in vse informacje glede vložitve zahtevkov pridobite na Upravni enoti Vrhnika v času uradnih ur pri Ireni Leskovec, tel št. 01/750 78 69, ali Miši Strban, tel. št. 01/750 78 63. Mag. Gabr^ela Mlinar, načelnica upravne enote Zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku (oddz) V Uradnem listu RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012, je bil objavljen Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku (OdDZ). Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, je določen 13. februar 2012. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik (DZ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. jun^a 2011?« Na podlagi 35. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. List RS, št. 26/2007 - UPB2, v nadaljevanju ZRLI), v povezavi s 7. členom Zakona o volitvah v državni zbor, imajo pravico glasovati na referendumu državljani Republike Slovenje, ki bodo najpozneje 25. marca 2012 dopolnili 18 let starosti. Splošne informacje: a) splošno glasovanje v nedeljo, 25. marca 2012; volišča bodo odprta v nedeljo, 25. marca 2012, med 7.00 in 19.00 uro. b) predčasno glasovanje v torek, 20. marca 2012, v sredo 21. marca 2012 in v četrtek 22. marca 2012, na sedežu okrajne volilne komisje - Tržaška 1, Vrhnika in sicer od 9.00 ure do 17.00 ure. c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenje za osebe, ki bodo 25. marca 2012: v bolnišnici ali zdravilišču, v domu za starejše občane ali na prestajanju kazni zapora oziroma v priporu. Te morajo najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja vložiti zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisji ali volilni komisji volilne enote. č) glasovanje na domu 25. marca 2012 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 22. marca 2012 sporočile okrajni volilni komisji ali volilni komisji volilne enote, da željo glasovati na domu. d) volivci, ki željo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komisji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje katerega so vpisani v volilni imenik, najpozneje v četrtek, 22. marca 2012. e) glasovanje na posebnih voliščih OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja - volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisji ali volilni komisji volilne enote, na območju katerega so vpisani v volilni imenik, da željo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storjo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje pristojnosti diplomatsko-kon-zularnega predstavništva RS (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja 25. marca 2012 v Republiki Slovenji in željo glasovati na volišču v Slovenji najpozneje v četrtek, 22. marca 2012. Okrajna volilna komisja 2. volilnega okraja (3. volilna enota) 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Priprava in organsko gnojenje tal Za kakovosten pridelek vrtnine potrebujejo dobro pripravljeno prst, ki bo nudila vso potrebno hrano, vodo in podporo že od samega začetka vegetacye. Vsi tisti, ki vrta niste prekopali v jeseni, boste to storiti v prvih toplejših dneh, ko bo zemlja primerna za obdelavo. Velikokrat se sprašujemo, kaj zemlji dodati, da jo izboljšamo. Zaradi različnih tipov tal je dobro, da pri spomladanski pripravi na sezono zelenjavni vrt pognojimo z organskim gnojilom in jim dodamo sredstva za izboljšavo tal. Organsko gnojilo raztrosimo po površini in ga potem podkopljemo ali zagrabimo. Težka glinena tla v vrtu prekopljemo, pognojimo z organskim gnojilom - plantella organik, plantella bio-grena, plantella organik K ali bio plantella nutrivit - in dodamo kamninsko moko plantella biovit. Srednje težka in lahka peščena tla pa prekopljemo ali samo globoko prerahljamo in pognojimo z organskim gnojilom. Kisla tla opazimo, če so na vrtu preslica, kislica ali črna detelja. Takrat je treba ukrepati. To dosežemo z dodajanjem sredstva za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit, ki ga vedno uporabljamo ločeno od gnojenja z organskim gnojilom. Če smo z organskim gnojilom gnojili že jeseni, v tem času že lahko dodamo sredstvo za odpravljanje kislosti tal. Različna organska gnojila Organsko gnojilo povečuje sposobnost tal za zadrževanje vode, izboljšuje strukturo tal oz. zmanjša zbitost tal. Med organskimi gnojili lahko izberemo dober hlevski gnoj, kompost ali sodobno organsko gnojilo v obliki pelet in granul. Ker je komposta in hlevskega gnoja velikokrat premalo, lahko uporabimo tudi organska gnojila. Poleg njih lahko za gnojenje uporabljamo tudi detelje, lucerno in druge rastline za zeleno gnojenje. Te rastline v zemlji razpadejo in tla bogatjo s hranili. Plantella organik K je organsko mineralno gnojilo v obliki mikropelet, obogateno z naravnimi viri kalja. Prav zaradi visoke vsebnosti kalja je še zlasti primerno za plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče), krompir, korenje, zelje, vinsko trto in sadno drevje. Na podlagi analiz tal smo spoznali, da povprečna slovenska tla potrebujejo nekoliko več kalja, zato ga je treba dodajati, sicer rastline zaosta- jajo v rasti, na listih pa opazimo značilna bleda razbarvanja in propadanje listov. Organsko gnojilo biogrena je rastlinskega izvora v obliki pelet za gnojenje vrtnin, sadovnjakov in vinogradov. Vsebuje vsa glavna hranila in mi-krohranila, huminske kisline in mikroorganizme. Od večine organskih gnojil se razlikuje po številu mikroorganizmov, ki biološko aktivirajo tla, kar ugodno vpliva na kakovosten in stabilen pridelek. Tla poleg vode, zraka, živih bitj, rastlin, organskih spojin, mineralov in humusa vsebujejo tudi mikroorganizme. Hlevski gnoj vsebuje okoli 800.000 koristnih mikroorganizmov na gram, medtem ko jih organsko gnojilo biogrena vsebuje kar 22 miljard v gramu. Z izbiro kakovostnega organskega gnojila plantella organik v obliki pelet ne morete zgrešiti, saj vsebuje visoko vsebnost suhe snovi, gnojilo ne vsebuje semen plevelov, ima tudi stabilno sestavo, hranilne snovi pa so rastlinam na voljo več kot šest mesecev. Uporabljamo ga za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin. Vsebuje veliko suhe snovi, kar vpliva na povečanje talne organske snovi. Strokovnjaki Kluba Gaia Nagradno vprašanje Našega časopisa in Gaie Katero organsko gnojilo v obliki pelet vsebuje tudi koristne mikroorganizme za naš vrt? Odgovor : Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revje Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revje Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka _ Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Fotonatečaj za mlade: Ljubljansko barje Krajinski park Ljubljansko barje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademje znanosti in umetnosti in revja Gea vabjo k sodelovanju na fotografskem natečaju za mladino z naslovom »Ljubljansko barje - Človek in narava«. Fotografije naj kažejo odnos in vpliv človeka, sodobne družbe in tehnologije na ohranjenost narave, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Fotografije naj imajo sporočilno vrednost razpisane teme in naj ne prikazujejo zgolj sestavin narave! Na natečaju lahko sodelujejo mladi do 26. leta starosti. Rok za oddajo fotografij je 15. maj 2012. Za sodelujoče na natečaju bomo pripravili posebno brezplačno izobraževanje - delavnico za mlade fotografe, kjer bomo predstavili fotografske tehnike in opozorili na sporočilnost fotografij. Prjave zbiramo do 15. marca 2012 na elektronski naslov natecaj2012@ljubljanskobarje.si. Podrobnosti o natečaju so na spletnih straneh www.ljubljanskobarje.si/natecaj2012 in www. mladinska.com/gea. Prqave nedovoljenih posegov v KP Ljubljansko barje V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo odprli nov e-poštni predal, kamor nam prebivalci in obiskovalci krajinskega parka lahko sporočite svoja opažanja na Ljubljanskem barju. Veseli bomo vaših pripomb, vprašanj in opozoril o dogajanju in posegih človeka v prostoru, ki bi lahko negativno vplivali na stanje narav- med njimi so bili prvič v Ljubljani in tudi v Slovenji. V sodelovanju z zavodom Turizem Ljubljana smo dosegli, da so novinarji en dan preživeli na izletu po Ljubljanskem barju. Nekoliko podrobneje smo jim prestavili Ljubljansko barje s Plečnikovo Cerkvjo sv. Mihaela, Krajinski park Ljubljansko barje in Koščevo učno pot z opazovalnico ptic kot osrednjo točko. Njihovo pozornost so pritegnili Iški mo-rost, odet v zimsko ivje, pa kamnolom v Pod-peči, katerega apnenec je zelo rad uporabljal arhitekt Jože Plečnik, in železniški viadukti v Borovnici kot pomembna tehniška dediščina. V tehniškem muzeju v Bistri so spoznali nekaj starih postopkov kovanja železa, kot vedno pa je veliko zanimanja vzbudila zbirka Titovih avtomobilov. V študjsko turo je bi^vključen obisk izdelovalca harmonik Janeza Železnika ter Polhovega Gradca s tamkajšnjo graščino, Blagajevo potjo in dolgo tradicjo čebelarstva, Čeprav se stanje počasi izboljšuje, tovrstni prizori še vedno niso nobena redkost. nih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Naprošamo vas, da nam svoja opažanja sprememb in dejavnosti na terenu spočite na e-poštni naslov: nadzornik@-ljubljanskobarje.si. V primeru kršitev določil Uredbe in varstvenih režimov bomo podali prjavo na pristojno inšpekcjsko službo ter vas obvestili o reševanju problema. Na vašo željo bomo spoštovali tudi vašo anonimnost. Tuji turistični novinarji na Barju V okviru sejma je Ljubljano obiskala tudi skupina turističnih novinarjev z območja Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Prišli so novinarji iz Italje, Avstrje, Hrvaške in Srbje; nekateri Lepo urejena Koščeva učna pot je požela pohvale tudi med razvajenimi turističnimi novinarji. gostje pa so obiskali tudi značilno kmečko gostilno Pri Pratkarju. Zaradi obiska novinarjev je kar nekaj tujih medjev poročalo o območju Ljubljanskega barja in svojim bralcem oziroma gledalcem priporočilo, da poleg Ljubljane obiščejo še krajinski park in njegove posebnosti. Prenovljena izletniška karta KP Ljubljansko barje Zadnje januarske dni je izšla prenovljena in dopolnjena izletniška karta KP Ljubljansko barje v merilu 1 : 30 000. Na karti poleg osnovnih informacj o Ljubljanskem barju najdemo 40 vrisanih in opisanih zanimivosti Ljubljanskega barja; tistih, ki so nastale kot posledica naravnih procesov, in tistih, ki jih je s svojimi posegi povzročil človek. Dodatno so opisani poteki učnih poti in pešpoti, dragocena novost pa so tudi natančni opisi sedmih kolesarskih povezav po barju, dolžine od 13 do 49 kilometrov. Karta je brezplačna in jo lahko dobite na sedežu parka ter v nekaterih turističnoinforma-tivnih centrih na Ljubljanskem barju in v okolici, lahko pa jo naročite tudi prek spletnega obrazca na spletni strani KP Ljubljansko barje (www.ljubljanskobarje.si). Razpis predavanj in izobraževanj »Prodajamo dobrote naših kmet^« Upravičenci: kmetje na območju občin Brezovica, Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika, ki so vključene v projekt »Prodajamo dobrote naših kmetj«. Stroški: Polovico stroškov predavanj pokrje Leader program polovico stroškov posameznih izobraževanj pokrjejo udeleženci izobraževanj. Cena za udeležbo na posameznem predavanju se bo oblikovala na podlagi števila prjavljenih. Predavanja so odprta tudi za druge udeležence, ki stroške predavanj in izobraževanj v celoti pokrjejo sami. Terminski načrt predavanj: Datum Zadnji rok prjave Lokac^a Vsebina 8.3.2012 ob 9. uri 1. 3. 2012 Športna dvorana, Cesta 7. maja 20, Dobrova Stopimo korak naprej - registrirajmo dopolnilo dejavnost (pogoji in postopki) 8.3.2012 ob 9. uri 1. 3. 2012 Športna dvorana, Cesta 7. maja 20, Dobrova Obdavčite dopolnilnih dejavnosti 13.3.2012 ob 9. uri 5. 3. 2012 Občina Vodice, dvorana kulturnega doma, Kopitarjev trg 1, Vodice Izobraževanje Dobra higienska praksa v predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora in za turistične kmetje 23.3.2012 ob 9. uri 13.3.2012 Gostilna Herblan, Gorenje jezero pri Cerknici Regjsko ocenjevanje suhih mesnin 27. in 28. marca ob 9. uri 20. 3. 2012 KGZS Zavod LJ, Celovška c. 135 Ljubljana, sejna soba Predelava mesa - teorja in praksa, dvodnevni tečaj 11.4.2012 ob 9. uri 3. 4. 2012 Dvorana PGD Bevke, Bevke 17, Log pri Brezovici Možnost prodaje živil živalskega in rastlinskega izvora 11.4.2012 ob 9. uri 3. 4. 2012 Dvorana PGD Bevke, Bevke 17, Log pri Brezovici Primerna izbira embalaže in pravilno ter prepoznavno označevanje izdelkov Ostala načrtovana predavanja Datum Vsebina v mesecu aprilu Enodnevni tečaj Peka kruha na tradicionalen način (krušna peč), teoretični in praktični del v mesecu maju Predelava sadja drugi teden junija Z zorenjem do boljše kakovosti mesa v mesecu seprembru Predelava zelenjave drugi teden septembra Dvodnevni tečaj Predelava mleka Prjave: info@lasbarje.si, informac^e 041353-364 (Helena Čuk). 42 NAŠ ČASOPIS Kultura 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 24. novoletni koncert 2012 in ^ Ljudski rek: »Po jutru se dan pozna!« se zdi primerna iztočnica za ta članek. Bil je začetek januarja 2012. Ljudje si še praznično razpoloženi izmenjujejo čestitke, dobre želje in lagodno razmišljajo o načrtih v novem letu, kaj pa drugi? Organizatorji in izvajalci, vsi vročični, vzneseni, veseli, polni elana pregledujejo zadnje organizac^ske zadolžitve, telefoni so pregreti, računalniki polni sporočil: Si uredil? So vsi obveščeni? Prevozi urejeni? Plakati? Vstopnice? Koncertni listi? Hrana? Pyača? Hostese? Šopki? Okrasitev odra? Solisti? Povezovalec? Ozvočenje? Snemanje? Sponzorji? Urejeno? Vse urejeno! Gremo na oder! 7. januarja 2012 na Vrhniki v Cankarjevem domu in 14. januarja 2012 v Ljubljani v Slovenski filharmon^i po dvakrat prižgejo odrske luči za 140 nastopajočih, ki začnejo izvajati skrbno izbran glasbeni program zakoncev Darinke in Marka Fabiani. Njuna tokratna izbira čudovitih glasbenih del in občuteno izvajanje nastopajočih sta morda presegla vseh prejšnjih 23 novoletnih projektov. Zagotovo tako vsebinsko odličnega programa od uvodne do zaključne melod^e še ni bilo. To so omogočila navdihujoča dela velikih skladateljev, kot so: J. Massenet, A. Vivaldi, J. Offenbach, J. Strauss, J. Gotovac, L. Slak, J. Privšek, H. Zimmer, G. Dinicu, L. Anderson. Uvodna Meditac^a iz opere Thais, ki jo je umetniško izvajala solistka na violini, Maja Na-veršnik, je bil prvi vrhunec večera. Njeni virtu-oznost in rahločutna interpretac^a sta se dotaknili slehernega v dvorani in marsikomu zaradi lepote podanega orosili oko. Maja je posebna še v nečem: nižjo glasbeno šolo je z odliko opravila na Vrhniki pri Darinki Fabiani, srednjo glasbeno šolo in Akadem^o za glasbo je končala v Ljubljani in se zaposlila v Simfoničnem orkestru RTV Slovenca. Novoletne koncerte na Vrhniki pomaga soustvarjati od samega začetka. Zasluženo je koncertna mojstrica Orkestra Simfonika in s svojo požrtvovalno predanostjo in naklonjenostjo do okolja, iz katerega izhaja, pomaga širiti kulturo umetnosti na ljubiteljske skupine in širše. Za drugi vrhunec koncerta, Koncert za trobento v D-duru A. Vivald^a, je poskrbel gost večera, izvrstni solist na trobenti Aleš Klančar. Njegovo virtuozno izvajanje je dobesedno dvigovalo ljudi na noge in izvabljalo dolge, navdušene aplavze. Aleš Klančar je končal srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Študy je nadaljeval v Malmoeju na Švedskem. Veliko je igral solistično z uveljavljenimi orkestri (Slovenska Filharmon^a, Simfonični orkester iz Malmoeja), kot član orkestra pa je igral s stockholmsko kraljevo filharmonijo, kraljevo dansko opero, goeteburškimi simfoniki ... Pogosto sodeluje tudi kot član komornih ansamblov in skupin za sodobno glasbo. Aleševa iskriva in vesela narava v zakulisju je bila zelo nalezljiva, njegova preigravanja na odru pa pravi balzam za duše in srca vseh v dvorani. Tretja zanimivost koncertov so bile mogočne zborovske skladbe, kot so Hoffmanove pripovedke, Ero iz onega sveta in druge. Zaključni množični prizori oper so z dopadljivimi me- lod^ami, ki zahtevajo maksimalno glasovno obremenitev zboristov, popolno zbranost in usklajenost z orkestrom, pri poslušalcih izzvali mogočne aplavze. V spomin na lani preminulega velikega ljudskega godca, gospoda Lojzeta Slaka, je dirigent Marko Fabiani napisal priredbo Venček najlepših (Čebelice, Ej, pr^atelj, V dolini tihi, Visoko nad oblaki). Skladba je bila na vseh koncertih lepo sprejeta, prava uspešnica, saj so mnogi poslušalci z nami tudi zapeli. Vseh 140 nastopajočih, Orkester Simfonika z dirigentom Markom Fabian^em, MePZ Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani, MePZ dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha z zboro-vodkinjo Katjo Bajec Felc in s solistom Alešem Klančarjem smo se izmenjavali do zadnje pesmi v programu, ki ga je na dopadljiv in tudi humoren način povezoval Srečko Meh (ki je bil, mimogrede, prvi učenec violine v Velenju pri Darinki Fabiani). Vsi nastopajoči si zaslužimo pohvalo, saj navkljub težjim časom v kulturi z veliko vneme, veselja in srčne kulture pripravimo tako velik projekt, kot so naši novoletni koncerti. Prav posebno zahvalo namenjamo zvestim sponzorjem in donatorjem, ki so nam tudi v teh težkih gospodarskih razmerah nesebično materialno ali finančno pomagali, saj brez njihove pomoči teh koncertov gotovo ne bi bilo. Po jutru ... je poleg drugih, manjših projektov na vrsti nov veliki projekt, spektakel ob 20. obletnici Orkestra Simfonika, ki bo 1. aprila 2012 na Vrhniki z istimi nastopajočimi in gosti presenečenja (to ni prvoaprilska šala!), na katerega vas že sedaj prisrčno vabimo. (RA-JA) Micki je treba moža X • • v • • Ligojncani z novo igro Šentjošt, 28. januar - Na šentjoškem odru je nastopila Dramska skupina Sadika iz KUD Ligojna, in sicer se je predstavila z novo predstavo »Micki je treba moža«. Gre za komedjo, umeščeno v vaško življenje, kjer se, kot že naslov pove, dogajanje vrti okoli iskanja moža. Kot je dejala Marinka Kupec, so z vajami začeli oktobra, premiera pa je sledila na silvestrovo v domačem gasilskem domu. »Predstava je bila zelo dobro sprejeta, dobili smo veliko čestitk, zato je bil prehod v novo leto prav optimističen.« Naslednji dan so predstavo ponovili in še enkrat teden dni kasneje. »Pri vseh treh predstavah je bila dvorana polna, kar je želeni obliž za naš trud. Zato tudi ne preseneča, da smo takoj začeli dobivati prošnje za gostovanja.« Dramska skupina bo zaradi tega še pošteno garala, saj ima do aprila na sporedu vsak vikend vsaj eno gostovanje. »Micki je treba moža« je komedja, ki na komičen način predstavi dogajanje na vasi in star način dvorjenja vaškemu dekletu, ki bi se rada poročila z najboljšim snubcem. Glavne vloge igrajo Olga Frank ^Micka), Jelka Mele (Urša), Franci Podlipec st. (Matevž), Jože Čamernik (Janez), Marinka Kupec (Repla), Darinka Svete (Nacla) in Peter Kogovšek (Nacek). Kupčeva je pojasnila, da so predstavo opazili v Kmečkem glasu, si jo ogledali in se odločili, da jo še sami prenesejo na oder. »Režisersko taktirko smo zaupali Petru Militarevu, režiserju in igralcu iz Pirnič, ki ima za seboj verjetno že preko tristo predstav. Besedilo za igro je sicer napisal Vinko Korže, a ga je naš režiser v sodelovanju z nami v nekaterih delih kar močno predrugačil, da je pisana na kožo današnjemu času.« Sicer pa je bilo potrebnega kar veliko garanja, da so v dobrih dveh mesecih spravili na oder poldrugo uro dolgo predstavo. »Sestajali smo se po trikrat do štirikrat na teden, zato smo kar garali. A kljub temu smo radi prihajali, saj se med seboj dobro razumemo. Bi se pa na tem mestu rada zahvalila vsem igralcem in pa tudi tehnični ekipi, ki nam vedno stoji ob strani.« Kupčeva še dodaja, da razmišljajo, da bi letošnje silve-strovo znova popestrili z novo predstavo, vendar pa zaradi časovne oddaljenosti ni še nič dokončnega. Gašper Tominc I. Podelitev priznanj Povžarski pinkaCi Od kod si dekle ti doma Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž JSKD OI Vrhnika in OI Logatec V nedeljo, 5. februarja, je Kulturni dom krajevne skupnosti Tabor Logatec, zaživel ob pesmi in vižah poustvarjalcev ljudske glasbe. Pritrkovalci, pod imenom Pinkači, so prišli s Stare Vrhnike, pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne in Coklarji iz Borovnice. Harmonikarja Franc Jeraj in Albin Slabe, pevke ljudskih pesmi Grlice, Duo Mir in Ivanka Urbas, so zastopali logaško občino. Organizator srečanja, JSKD OI Logatec, je bil lahko zadovoljen z dobrim obiskom in pestrim izborom programa prireditve. Na okrogli mizi z mentorji skupin, je kvaliteto in zanimiv programski izbor pohvalila tudi strokovna spremljevalka srečanja, gospa Katarina Šetinc, ki poustvarjanje ljudske glasbe v naših krajih spremlja že več let. Srečanje pripravita izpostavi sklada vsako leto v drugem kraju. Tako še nismo pozabili lepega sprejema domačih društev lani v Bevkah in leto poprej v Ligojni in že ugibamo, kam nas bo ljudska pesem zvabila prihodnje leto.(nbm) Dobro, pa se še izboljšuje Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu v okviru Prešernovega dne organizirala literarni večer s pesnico Lidjo Golc in ustvarjalcem Andrejem Kosom. Rdeča nit večera je bila pesniška zbirka Golčeve »Dobro, pa se še izboljšuje«, Kos pa jo je popestril s fotografijami svojih skulptur. Večer je potekal v sproščenem klepetu, ki ga je vodila Draga Potočnjak, za glasbeno plat pa je na citrah poskrbela Nežka Bogataj. »Dobro, pa se še izboljšuje« je prva pesniška zbirka Lidye Golc, ki sicer živi in dela v Ljubljani, kar nekaj let pa je preživela tudi na Vrhniki (tri pesmi so še posebej povezane z Vrhniko). »Kot Saša Pavček je Gol- čeva pesnica, ki prihaja pred bralce s pesniškim prvencem v svojih zrelih letih ... Zato ne bom skrivala razočaranja, da prihaja k nam šele v zrelih letih,« je v spremni besedi zapisala moderatorka in dramatičarka Draga Potoč-njak. Avtorica je v pogovoru dejala, da pesmi nastajajo sproti, pri čemer so nekatere dokončane še isti hip, druge Od leve proti desni: citrarica Nežka Bogataj, Andrej Kos, Lid^a Golc in Draga Potočnjak pa zoryo dlje, včasih celo nikoli ne dočakajo dokončnega zapisa na papirju. Doma ima pesmi še vsaj za eno zbirko, že s to zbirko pa so se ji uresničile sanje. Izšla je pri Mohorjevi družbi v okviru Ellerjeve zbirke, poimenovane po slovenskem koroškem pesniku Franu Ellerju (18731956). Golčeva namreč izhaja iz Koroške, Eller pa ji je bil pri srcu že v otroških letih, ko je pisala pesmi. Zbirko krasno fotografije skulptur Vrhničana Andreja Kosa, znanega po »vozlih«, kot je poimenoval svoja dela. Ta so Golčevo, sicer profesorico slovenskega jezika, na neki razstavi tako nagovorila, da je sledilo neizogibno prya-teljstvo, na koncu pa še medsebojna simbioza v pesniški zbirki. (gt) 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 43 Trideset let Petkovškove likovne kolon^e Pred tridesetimi leti si je Petkovškovo likovno kolonyo zamislil Georgi Božinov, makedonsko-slovenski slikar, tedaj eden od učiteljev likovne vzgoje na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki. V prvih letih je bila Petkovškova likovna kolonija organizirana tako, da so nanjo vabili ne samo otroke iz Slovence, ampak tudi slovenske osnovnošolce iz zamejstva, npr. iz Trsta, ter učence iz drugih republik tedanje širše domovine Jugosla-v^e - iz vseh šol, ki so nosile ime slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, npr. iz Zagreba in od drugod. V tistih časih je kolon^a trajala po več dni. V slabih dveh desetletjih so nastale številne upodobitve Vrhnike z okolico - udeleženci so iskali različne izrazite urbane motive. Pogosto so upodobili značilne vrhniške stavbe, kot so Cankarjeva hiša na Klancu, Kunstljeva vila, cerkev Sv. Trojice, tovarna lUV, stara osnovna šola, Cankarjev spomenik, sodn^a, mostovi čez Ljubljanico, portret Ivana Cankarja ^ Priljubljeni so bili motivi s Stare ceste, iz gradu Bistra, Močilnika, Retovja ^ Udeleženci so se motivov lotili v vseh mogočih slikarskih in risarskih tehnikah; po navadi so delali v naravi. V zadnjih desetih letih sem v želji po spremembi, novih motivih in novih likovnih rešitvah kolonije začel postavljati udeležencem (in njihovim mentorjem) drugačne likovne probleme. Npr. scensko-kipar-ska rešitev danega prostora - škatle, gradnja male plastike iz ostankov obdelanega lesa, mala plastika iz kartona, nadrealistična tihožitja, fragmenti vrhniških stavb v grafični tehniki drg-njenka (frotaž), svetloba in senca, miniature, mala plastika iz bakrene žice in pločevine, abstraktne slike na velikih formatih z akrilnimi barvami, kiparjenje z lepilnim trakom, ilustrac^e Cankarjevih črtic, prizori iz šolskega življenja. Vsako leto so nas izdelki presenetili in navdušili, pa čeprav je likovnega pouka in sploh estetske vzgoje manj kot pred desetletji, ko je bila Petkov-škova likovna kolon^a ustanovljena, in je tudi udeležencev manj. Kolon^a nikoli ni imela tekmovalnega značaja. Pomembnejše kot tekmovanje se mi zdi spopr^emanje z zanimivimi likov- nimi problemi ter predstavljanje izvirnih rešitev še drugim otrokom in odraslim obiskovalcem vsakokratne razstave. Ob tridesetletnici pripravljamo v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja veliko pregledno razstavo likovnih del, nastalih na teh kolon^ah. Razstava bo odprta 11. aprila 2012 v vrhniškem Cankarjevem domu. Vabljeni ste vsi, še posebno pa bi se razveselili tistih, ki ste sodelovali na kolon^ah v prejšnjih letih. Marko Jakopič, likovni pedagog Tehniški muzej Slovenj'e Spoštovane obiskovalce in obiskovalke obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki odprl svoja vrata v četrtek, 1. marca 2012. Za vas smo pripravili tematske nedelje, sobotne delavnice in občasno razstavo. Vabimo vas, da obiščete tudi Muzej pošte in telekomunikacc v Polhovem Gradcu. Odpiralni čas: torek-petek: 8. do 16. ure; sobota: 9. do 17. ure; nedelja in prazniki: 10. do 18. ure. Muzej pošte in telekomunikac^ v Polhovem Gradcu: od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure (vstop do 16. ure). Nedelja, 4. 3., od 15. do 18. ure TEHNIŠKA NEDELJA: prikaz peke kruha in kovanja podkev Nedelja, 11. 3., ob 15. uri MUZEJSKA NEDELJA: strokovno vodstvo po razstavi Naj medi Ob 16. uri: prikaz poizkusov Nikole Tesle Nedelja, 18. 3., od 14. do 18. ure DRUŽINSKA NEDELJA: delavnice za otroke Nedelja, 25. 3., od 14. do 18. ure PROJEKC^SKA NEDELJA: projekc^ska nedelja - dokumentarni film Žičnica Von Pantz. Sobotne delavnice: 3. 3. ob 9.30 - delavnica polstenja; 10. 3. ob 9.30: kaligrafska delavnica; 17. 3. ob 9.30: ple-tarska delavnica, 24. 3. ob 9.30: delavnica peke kruha v krušni peči; 31. 3. ob 9.30: delavnica oblikovanja dražgoških kruhkov Prireditve v Muzeju pošte in telekomunikac^ 1. 2. do 6. 5. 2012: občasna razstava Correspon-denz Karte, Razvoj poštnih sporočilnih kartic na Kočevskem Nedelja, 4. 3., ob 15. uri: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Petar Lazarevic Odprtje razstave je popestrila plesalka flamenka. Slikarska razstava Petra Lazarevica Vrhnika, 14. februar - V galer^i Cankarjevega doma je odprla vrata slikarska razstava Petra Lazarevica iz Ljubljane, ki pa se že več let spogleduje z Vrhniko, kjer vodi večerno akvarelno šolo, saj je mojster te tehnike. Poleg akvarelov se predstavlja z akrilom in gvašem, motivi pa se - kot pove tudi naslov razstave - gibljejo med abstraktnim in realnim. Petar Lazarevic se lahko po- Stibilj Šajnova, zna iz motiva hvali z več kot 50 samostojnimi in 250 skupinskimi razstavami ter z vrsto nagrad, pa čeprav nima likovnega akademskega naziva. Anamar^a Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in umetnostna kri-tičarka, ga je ob odprtju razstave imenovala za mojstra akvarelov, kar si nedvomno zasluži, saj vsakdo, ki količkaj pozna to tehniko, ve, da v njej ni popravkov in časa za dolgotrajno razmišljanje. Potrebni sta odločnost in hitrost, temelj pa je veliko izkušenj, ki vod^o k mehkemu prelivanju barv. Lazarevic to mojstrsko obvlada, pa naj bodo motiv soline, vrhovi gora ali odsev barjanske ravnice na poplavljenem polju. Kot je dejala izvabiti več kot le veren posnetek vedute, to je notranje sporočilo motiva, ki nagovarja gledalca. Na tokratni razstavi pa Petar Lazarevic preseneča še z nečim poseb- nim, za širšo javnost povsem novim področjem - s portret-nim slikarstvom. Odlikuje ga detajlna figuralika z življenjsko energ^o. Razstavo si lahko ogledate do 4. marca. (gt) Avtor je mojster akvarelov, kar so priznavali vsi, ki so obiskali razstavo. Tudi na Drenovem Griču smo počastili kulturni praznik V soboto, 4. februarja, nam je glasbena sekcya KUD Drenov Grič - Lesno Brdo v sodelovanju z Glasbeno šolo Vrhnika pripravila nadvse pryeten glasbeni večer. Najprej so se predstavili mladi glasbeniki. Nastopila je cela paleta harmonikarjev, od začetnikov do tistih z že bolj izurjenimi prsti, vsi pa so učenci mentorja Vil^a Ošlaja: Tim Gorenc, Bart Ponikvar, Urban Novak, Luc^a Novak, Ana Gabrovšek in naša krajanka Patric^a Koprivec, ki smo jo že slišali igrati na lanski prireditvi Domači večer. Ob klavirski spremljavi Dominike Naveršnik, učiteljice in v. d. direktorja na vrhniški glasbeni šoli, sta nam igrali tudi obetavni mladi violinistki. Iza Obal, katere mentorica je Nataša Cajhen Rode, je zaigrala Rubinsteinov Kolovrat, dobra znanka našega odra, domačinka Klara Jelovšek, sicer učenka Dordeja Beraka na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik, pa je odigrala prvi stavek Hay-dnovega koncerta v G-duru. Nazadnje je na prizorišče prišel mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je pod vodstvom zborovodje Gorazda Jana odpel kratek, a ritmično in melodično raznolik izbor pesmi. Kot se ob takšni priložnosti spodobi, so prevladovale pesmi z domoljubno tematiko, nastop pa so zaključili z nepogrešljivo Zdravljico. Program je s poez^o slovenskih avtorjev, ki so pesnili o svojih takšnih in drugačnih ljubeznih, povezovala Katarina Lenarčič. Najlepša hvala za sodelovanje vsem nastopajočim in kakorkoli drugače sodelujočim, še posebej Glasbeni šoli Vrhnika, katere nadebudni učenci so ob pomoči svojih mentorjev izdatno prispevali k prisrčnemu vzdušju prireditve. Mateja Bartol 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Klub .Za!Son . •^Klub Zakon • Klub Zakon- petek, 2. marca, ob 21.00 - klub Zakon, Vrhnika PsyWake - večer Psytrance glasbe V svetu, ki se zdi, kot bi bil zaziban v nekakšen gluh sen, kozmični dogodki v iskanju psihedelič-nega vodstva in prebujenja nakazujejo, da se bo v klubu Zakon dogodila psihedelična budnica Psy-Wake, ki bo odprla portal v še neodkrito vesolje galaktičnega zavedanja. Ekipa Sladko mučenje vas bo s hipnotičnimi atmosferami, gruvi baslinjami, bobnečimi melodja-mi in s posebno, vizualno, psihedelično izkušnjo prebudila v svet daleč onkraj naše realnosti, v svet magje in kozmične-ga prebujenja. Psihedelično bujenje se bo začelo ob 21. uri, vstopnine ni. DJ-i: Masterl3alla (SunvoidLabs, SladkoMuče-nje / Portugalska), RedBrown (TrancAdventure / slovenja), Jenicek (SladkoMučenje / Portugalska). Dekoracja: SladkoMučenje sobota, 31. marca, ob 20.00 - klub Zakon, Vrhnika Impro večer s KUD-om Impromobile V Zakon spet prihaja improvizacja! Improvizator-ji iz društva KUD Impromobile bodo tokrat uprizarjali tematske prizore, vi pa se boste odločili, kateri prizor vam je bil najbolj všeč in si želite videti njegovo nadaljevanje. Nate torej tokrat polagamo precejšnjo odgovornost. A nikar se je ne ustraši in se nam tisto soboto pridruži v klubu Zakon! sobota, 17. marca, ob. 22.00 - klub Zakon, Vrhnika Debeli precjednik Po dolgem času se na Vrhniko vrača tudi ena izmed najvplivnejših skupin punkrocka/hardcorea iz tega dela Evrope - Debeli precjednik iz Osjeka. Melodični punkrock je lahko resnično dolgočasen in puhel, toda Debeli precjednik prekleto dobro vedo, kako ga servirati, da bo zazvenel sveže in privlačno za uho, hkrati pa ravno dovolj surovo, da ne postane osladen in nadležen. Z emocionalnim vokalom na eni strani in ostrimi kitarami in drvečo ritemsekcjo na drugi uspe skupina ustvariti neverjetno energjo, ki te v trenutku zagrabi in v enem izmed spomladanskih večerov še dodatno spodbudi povezovanje in kreativno ustvarjanje glasbenikov iz našega okoliša ter je obenem odlična priložnost za pridobivanje koncertnih izkušenj. Prjave sprejemamo do 1. marca 2012 na e-pošto program_kvs@yahoo.com. Ob prjavi mora vsaka skupina predložiti podatke (ime, naslov in telefonsko številko) in kratek opis skupine. Zaželena, ne pa tudi nujna, sta fotografija in demoposnetek (internetni naslov ali zgoščenka, ki jo pošljete na naslov: Klub Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom "Za odprti oder"). Ker je število v večeru nastopajočih skupin omejeno, bosta v primeru velikega zanimanja imeli prednost kakovost in kreativnost. Vstop na prireditev bo prost, skupine pa so upravičene do povrnitve potnih stroškov. V primeru premalo prjavljenih skupin bo prireditev prestavljena na naslednje leto. Dodatne informacije dobite na program_kvs@yahoo.com. Očistimo Slovenko 2012 Društvo Ekologi brez meja se je spet odločilo prirediti akcjo Očistimo Slovenjo, ki bo letos pravzaprav del svetovne čistilne akcje World Cleanup 2012. Ker se dogodka nameravamo udeležiti tudi djaki in študenti KVS-ja, te vabimo, da se nam pridružiš. Prjaviš se lahko v klubu Zakon (od 29. januarja) ali pa kar na jesenovec. i@gmail.com. Akcja bo 24. marca 2012, vse drugo pa ti sporočimo pozneje. Seveda lahko pripelješ še koga:) Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcjo in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizjci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! v KVŠ-jeva rekreac^a - nogomet rekreaci- KVS-jeve je s poudarkom na nogometu se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do ^19.00 v telovadnici OS Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in _ brezplačna! (naslov: novak. erik@gamil.com) ponese. Preprosta čarovnja, ki svoj navdih črpa iz ljubezni do glasbe, dobre šale, strasti do nogometa in okusa po pivu in vinu. Vzemite prekipevajočo energjo in emocje Boysetsfire, dodajte dobri stari punkrockerski duh Hot Water Music, začinite s šarmom in atmosfero Descendents, zmešajte in uživajte, www.myspace.com/fatprezident Razpis za Odprti oder kluba Zakon se z marcem končuje. S prvim marcem se končujejo prjave za razpis Odprti oder kluba Zakon, ki vabi vse nove, sveže in še neuveljavljene glasbene skupine in izvajalce iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log - Dragomer, da se na odru kluba Zakon predstavjo občinstvu. Omejitev glede glasbenih zvrsti ni, pomembno pa je, da skupine igrajo svojo, avtorsko glasbo in da se na našem odru še niso nikoli predstavile. Odprti oder ni tekmovalne narave, temveč ima namen, da Brezplačni USB-ključki za vse člane in članice Kluba vrhniških študentov! Vse, ki boste v letu 2012 postali/-e naši/-e člani/-ice, čaka darilo: USB-ključki s 4 GB prostora! Kjučke bomo posijali po pošti, ti pa poskrbi, da se včlaniš in postaneš njegov/-a ponosni/-a last-nik/-ica. Članstvo v Klubu vrhniških študentov je brezplačno. Naš/-a član/-ica postaneš tako, da nam posreduješ izvirno potrdilo o vpisu/šolanju za leto 2011/12 in izpolnjeno pristopno izjavo (najdeš jo na www.kvs-klub.si/kvs_pristopna.doc). Oboje prineseš v klub Zakon ali pa pošlješ na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Kuverto z znamko in pristopno izjavo lahko prej-meš tudi na dom, če svoj naslov pošlješ na pro-gram_kvs@yahoo.com. Podlipski »Ta mali« sveta. se navdušujejo nad junaki iz živalskega Borovniški »Ta mladi« repo. so se res namučili z dedkovo orjaško Usoda Prešernove Urške je bila naravnost presunljiva. Igralski »maraton« mladih Na odrskih deskah Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki se je v organi-zacji območne izpostave JSKD 15. februarja ponovno odvilo območno srečanje otroških gledaliških skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, poimenovano »Mladi oder 2012«. Mladi nadebudni igralci iz omenjenih občin so nastopili pred domačo predšolsko in šolsko publiko, ki je navdušeno spremljala doživeto odigrane prizore z izrazito bogato kostumografijo. Z borovniškega konca so pod mentorstvom Milene Škulj nastopili mlajši »Šotki« z igrico po koroški pripovedki Mojca Pokrajculja in malce starejši iz skupine »Ta mlad« z igrico Dedek in repa, vse v režji Slavice Marte Ošaben. Sledili so jim mladi igralci skupine »Ta mali« iz KUD Podlipa-Smrečje z veseloigro Miroslava Košute Štirje fantje muzikantje, pod mentorstvom in v režji znamenitega Janeza Cankarja. Iz vrhniške Osnovne šole Ivana Cankarja pa sta nastopili dve skupini, in sicer »Aqua« z igro Kje si Uršika zala, avtorice Vike Šuštar, ter »Nauportus« z Ko gozd utihne, iste avtorice, vse pod mentorstvom in v režji Lidje Rajer. »Maraton« mladih igralskih zasedb je bil na zares visokem nivoju in pravcata škoda je, da si ga ni utegnilo ogledati več ljudi, pri čemer pa gre vzroke nedvomno iskati tudi v dopoldanskem terminu izvedbe. Damjan Debevec VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 7. 3. 2012, ob 18. uri. Vstopnina 3 EUR, za otroke gratis vstopnice. VIJA VAJA 2012 Območna revija plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, petek, 16. 3. 2012, ob 19. uri. Vstopnina 4 EUR. 45. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 29. 3. 2012, ob 18.30. Vstopnina 3 EUR, za otroke gratis vstopnice. ŽIV ŽAV 2012 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika, tel.: 01 750 20 39; E-mail: oi.vrhnika@iskd.si Predprodaja vstopnic v TIC-u Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, in pred prireditvijo, v Cankarjevem domu Vrhnika. 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 45 >t ZIC Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki 'Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Program prireditev za marec 2012 Do 4. 3. 2012. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 1 MED ABSTRAKTNIM IN REALNIM ^M Slikarska razstava Petra Lazarevica Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ^^^H PETEK, 2. 3. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Mestno gledališče Ptuj Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT Monodrama Režija: Marko Naberšnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 5. 3. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. APOTEOZA ENERGETSKA SAMOPOMOČ V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Predavanje Barbare Mihelčič. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 3. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Franci Dovč HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; VELIKA LIGOJNA IN NJENI PREBIVALCI Razstava bo odprta do 26. marca 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhnika SREDA, 7. 3. 2012, ob 18. uri. Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MIGAM 2012 Območna revija plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 8. 3. 2012, ob 19. uri. (88 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE 2; SKRIVNOSTNI OTOK Akcijska fantazijska grozljivka (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 11. 3. 2012, od 14. do 19. ure. (dva odmora) Vstop prost. KREIS FuR GEISTIGE LEBENSHILFE E.V., DRUŠTVO - KROG ZA DUHOVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ FENOMEN BRUNO GRONING; PO SLEDEH »ČUDODELNEGA IZCELJITELJA »Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Dokumentarni film Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 12. 3. 2012, od 7. do 14. ure. RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 13. 3. 2012, od 7. do 14. ure. RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 15. 3. 2012, Ob 19. uri. (104 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ZAOBLJUBA LJUBEZNI Romantična drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 3. 2012, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 45. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 3. 2012, ob 20. uri. Vstop prost. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SINJA GORICA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNA PRIREDITEV za nakup novega gasilskega vozila Nastopajo: Saša Rajakovic, Janez Cankar, Tilen Artač, oktet Raskovec, Nauportus Brass, sekstet Odoica, ansambel Stanka Petriča, ansambel Mladi godci in drugi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 3. 2012, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Anja Štefan BOBEK IN BARČICA Lutkovna p redstava Režija: Barbara Bulatovic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 3. 2012, ob 19. uri. Vstopnina: 7 €. GLEDALIŠKA SKUPINA DLAN NA DLAN LOGATEC Jurij Švajncer PRIJAZNO PEČENI PRAŠIČI Komedija Režija: Jurij Švajncer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 28. 3. 2012, ob 17. uri. Vstop prost. ŽUPNIJSKI VRTEC VRHNIKA STARŠEVSKI DAN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 3. 2012, ob 18. 30 uri. Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice. JSKD OI VRHNIKA ŽIV ŽAV 2012 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 31. 3. 2012, ob 19. uri. (94 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO KRUHA IN IGER Komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 1. 4. 2012, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO OBUTI MAČEK Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure; Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika.Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si >t ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Do 4. marca 2012 bo v Galer^i na ogled slikarska razstava Petra Lazarevica MED ABSTRAKTNIM IN REALNIM. V torek, 6. marca 2012, ob 18. uri vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika vabimo na odprtje razstave iz cikla Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Tokrat nam bo Franci Dovč predstavil razstavo VELIKA LIGOJNA IN NJENI PREBIVALCI. Razstava v Galer^i bo odprta do 26. marca 2012. V sredo, 28. marca 2012, ob 17. uri vas Župn^ski vrtec Vrhnika ob Prireditvi za starše vabi na RAZSTAVO PIRHOV. Ogledate si jo lahko do 5. aprila 2012. Do 30. marca 2012 lahko v Avli obiščete tudi razstavo OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Dobrova NAŠA ŠOLA, z natečaja Naš likovni projekt. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob preostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 24. marec 2012, ob 16. uri Anja Štefan BOBEK IN BARČICA Lutkovna predstava LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Rež^a: Barbara Bulatovic Igrajo: Asja Kahrimanovic Martina Maurič Lazar Brane Vižintin Nežna pravljica o pr^ateljstvu, polna petja, za katero je Anja Štefan leta 2006 prejela nagrado rastem s knjigo. Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko ^ Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo ^ Predstava traja 40 minut, (2+). Vabljeni! Delavnica Medeni kruhek V četrtek, 1. marca 2012, vas od 9. do 11. ure vabimo na mladinski oddelek naše knjižnice na delavnico Medeni kruhek. Mentorica bo gospa Fani Gabrovšek. Pr^avite se v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Delavnica je organizirana v sodelovanju s Studiem Zlata ptica v okviru Točke vseživljenjskega učenja in je brezplačna. Knjižna čajanka V četrtek, 15. marca 2012, ob 9. uri vas vabim na šesto Knjižno čajanko te sezone. Njen naslov je Angeli. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar Očaraj s stilom - modna delavnica V sredo, 7. marca 2012, ob 18. uri bomo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika organizirali delavnico z Renato Rudolf, magistrico umetnosti s področja modnega oblikovanja in osebnega svetovanja. Delavnica bo obsegala podrobnejši, individualen pregled oblik postav in smernic oblačenja: barvnih tipov in barvnih kart ter nasvetov, kako si urediti garderobo. Cena delavnice je 25 €/osebo ob pr^avi na oddelku za odrasle v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Predavanje: aromaterap^a in naravna kozmetična sredstva Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Studio Zlata ptica organizirata predavanje na temo aromaterap^e in naravnih kozmetičnih ter pralnih sredstev: kaj so eterična olja, kako se pridobivajo, kje se nahajajo, vrste eteričnih olj, način uporabe ... Izvedeli boste tudi nekaj o kozmetičnih in pralnih sredstvih, ki so samo na bazi naravnih sestavin, brez škodljivih dodatkov. Predavanje bo 21. marca ob 18. uri v čitalnici in 28. marca ob 9. uri na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predavala bo gospa Jana Eitner. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Novosti v januarju 2012 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENa- KLOPEDnE,ZBORNIKI... KAKO do diplome : priročnik za študente STARE, A.: Projektni management : teoría in praksa ZIDAR, P.: Kratka zgodovina videoiger IFILOZOF^A.ETIKA.OKULTIZEM.PSI-HOLOG^A. GRÜN, A.: Bog, vest in denar IZVOR odpuščanja in sprave: človek ali Bog? IZZIVI in pasti otroštva in adolescence KER pogovor rešuje KOMEL, D.: Bivanja KRT, H.: Neizprosnost pohlepa MALABOU, C.: Bodi moje te o! MURPHY, J.: Moč vaše podzavesti ROTVEJN Pajič, L.: Hiperaktiven, nemiren ali samo živahen otrok? VEZJAK, B.: Sokratov pojmovnik za mlade ŽMAHAR, C .: Nebesa odgovarjajo 2 VERSTVO BREZOVNIK, B.: Slovenci v zamejstvu in Rimskokatoliška cerkev DIONIZ^ Areopagit in evropsko izročilo FAJDIGA, V.: Lurd IZVIRI meništva : življenje svetega Antona in življenje svetega Pahom^a OSOJNIK, D.: Imoko zen TERTULLIANUS, Quintus Septimus F.: Spisi 3 SOCIOLOG^A.POLITIKA.EKONOMI-JA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOG^A. BALKOVEC, B.: "Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim s^ajnejša" BISIDE ta-na traku : Biside anu imprešti od naših tih starih CHOMSKY, N.: Izbrani spisi DI Biasio, L.: Raccontami una favola EILETZ, S.: Vatikan in Kremelj GALIMBERTI, U.: Miti našega časa HANŽEK, M.: Odprimo okna, zažgimo stare cunje HLATAN, t.: Ekonom^a in nepravilnosti marksizma JEZERNIK, B.: Divja Evropa KLEMENČIČ, E .: Nacionalna in mednarodna perspektiva izobraževanja za državljanstvo v multikulturni družbi KOMENTAR Ustave Republike Slovence : dopolnitev - A MILeN^SKI razvojni cilji : na poti uresničevanja MORO, I.: Srebro, platina, palad^, naložba prihodnosti MULDERS, M:: S trebuhom za kruhom : moja slovenska zgodovina MUSEK Lešnik, K.: Bajke in povesti o de-vetletki PAVLETIČ, A .: Uvod v teor^o vzgoje POUČEVANJE branja v Evropi : okoliščine, politike in prakse ŠISERNIK, A.: Enotna metodología obračuna plač v javnem sektorju TURK, b. j.: Pravnik pri vas doma USPEŠNO vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje (UVRVI) UTD v Slovenci : premisleki, stališča, dokumenti 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMET^STVO.VO-DENJE.INDUSTRnA.OBRT. ČESEN, A.: Lesarski terminološki slovar GERSON, C.: Gersonova terapia KREITER, H.: Kneippova šola zdravja LEGAT, F.: Priročnik za kovače LEGAT, F.: Vodikova krhkost NEENAKOSTI v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO- GRAFnA.GLASBA.ŠPORT. CEVC, E.: Pesnitev in resnica HIENG, P.. Domžale : med nebom in zem- Ijo KEMPERL, M.: Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. OSTOJIC, M.: Pesem ravnice PLANINSKO društvo (Vrhnika) POPLAK, R.: Kenk 81 JEZIKOSLOVJE VR JESENIK, N.: 2 x 12 stories for children LOVRIC, M.: Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini PETKOVŠEK, J.: Dober dan, besede - starke! TROBIŠ, S.: Pisanje kot terap^a 82 KNJIŽEVNOST NESBO, J.: Nemesis 82-1 POEZ^A. BIZJAN, I.: Nevidna neskončnost FERJANČIČ, M.: Lastovkine pesmi OSOJNIK, I.: *** asterisk SLOMŠEK, a. m.: Poez^a : neobjavljene pesmi 82-2 DRAMATIKA. ARISTOPHANES: Ose EURIPIDES: Hekaba SENECA, L. A.: Ojdip TERENTIUS Afer, P.: Brata Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv. si. Izbor: Niko Nikolčič 46 NAŠ ČASOPIS N/ Šport in rekreacja 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novičke v Športne zveze Vrhnika Od sredine januarja do sredine februarja, ko oddajamo novičke, smo bili člani organov Športne zveze Vrhnika kar dejavni. Pripravili smo poročilo o izvedbi prireditve Športnik Vrhnike za leto 2011 in ga posredovali Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in Občini Vrhnika. V povezavi s to prireditvijo smo za odlično organiza-c^o od blizu in daleč prejeli veliko pohvalnih besed. Vsem, ki ste pri prireditvi sodelovali, se še enkrat zahvaljujemo. Predsednica zveze sem se v vlogi članice Nadzornega odbora Olimpjskega komiteja Slovenje udeležila seje Izvršnega odbora, ki je bila konec januarja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Sprejela sta nas župan Občine Kranjska Gora, Jure Žerjav, in vodja Slovenskega planinskega muzeja, Miro Eržen. Poleg obravnave poročil o delu je bil na seji kot slovenski rok za doseganje norm za letošnje olimpjske igre v Londonu določen 2. julj. Potrjen je bil predlog okoljevarstvenega kodeksa OKS, potekala je razprava o dopolnitvah Pravil OKS ter obravnavali druge zadeve vrhunskega športa. Po seji smo si kot uvod v ogled muzeja v družbi z nekaj olimpjci ogledali kratek predstavitveni film. Potem smo si v lepo umeščenem muzeju ogledali bogato zbirko in se seznanili z zgodovino slovenskega planinstva. V družbi z nekaj olimpjci smo si v pritličnih prostorih muzeja ogledali razstavo Naši olimpjci, na kateri je bilo predstavljenih 33 olimpjcev od Dovja do Rateč, ki so se udeležili olimpjskih iger med letoma 1928 in 2010. Z zanimanjem smo prisluhnili spominom gospe Mare Rekar, ki se je kot smučarska tekačica udeležila olimpjskih iger davnega leta 1956, in Alenki Dolžan, eni izmed »vražjih Slovenk«, ki je bila udeleženka olimpjskih iger kar trikrat. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika nam je v začetku februarja posredoval osnutek dogovora o sodelovanju, s katerim nas je seznanil, da je sistemiziral novo delovno mesto strokovni sodelavec VI, ki obsega tudi delo na področju opravljanja strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za potrebe osrednje športne zveze. Športna zveza naj bi pripravila opis navedenih del in nalog, ki jih bo zavod opravljal zanjo. Iz dogovora tudi sledi, da se zavod z najemno pogodbo zavezuje oddati prostore zavoda zvezi. Dogovor bomo obravnavali na seji izvršnega odbora sredi februarja. Upamo, da vam bomo več informacj lahko posredovali v naslednji številki časopisa. Programa dela za letos še nismo dokončno oblikovali, saj še ne vemo, koliko sredstev za delovanje bomo pridobili na podlagi naše prjave na javni razpis. Ne vemo tudi, katere obveznosti bo za zvezo pomenil podpis prej navedenega dogovora z zavodom. Kljub vsemu napisanemu pa se dogovarjamo, da bomo sredi marca za vse naše člane organizirali seminar na vedno aktualno temo - vodenje športnega društva ob spoštovanju temeljnega akta in zakonskih določil Zakona o društvih in Zakona o športu. Predstavniki zveze se bomo v februarju odzvali vabilu Športne zveze Logatec in se udeležili podelitve priznanj na področju športa v Občini Logatec. Zagotovo se bomo odzvali tudi vabilom na redne občne zbore naših članov. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacje o dogodkih v vaših društvih in klubih. Za vse informacje nas pokličite po telefonu: 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail. com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Celodnevni smučarski izlet za samo 15 EUR Tudi letos ŠD Vučko v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja organizira smučarske izlete za vrhniške otroke in mladostnike. Pred zimskimi počitnicami smo izvedli dva izleta po neverjetni ceni, naslednji pa bo prvo soboto po počitnicah. Za lažjo predstavo, kako potekajo naše smučarske sobote vam bomo predstavili naš enodnevni smučarski izlet. Po zboru na parkirišču pred vrtcem Želvica, se vsi polni pričakovanj in dobre volje sedemo na avtobus, ki nas varno odpelje na smučišče Stari vrh. Med vožnjo se s pomočjo kviza, petja in šal zabavamo in vožnja nam zelo hitro mine. Po poljanski dolini se pripeljemo do parkirišča pri progi Kopa. S pomočjo učiteljev se preobujemo, pripravimo svojo opremo in že sledi ogrevanje ter v nadaljevanju težko pričakovano smučanje. Glede na smučarsko znanje in starost otroke razdelimo v manjše skupine (6 do 8 otrok na učitelja). Skozi igro in z različnimi korekcjskimi vajami po veljavni slovenski šoli smučanja otroke učimo novih spretnosti na smučeh ter različno izpeljanih zavojev. Ko naši že-lodčki začnejo opozarjati, si privoščimo kosilo in čaj v Gostišču Stari vrh na vrhu šestsedežnice. Po odmoru pa sledi drugi del smučanja, kjer poskušamo presmučati čim več kilometrov tudi v različnih formacjah (smučanje v parih, trojkah Po zaključku smučanja se pripravimo na odhod, zložimo opremo v avtobus, ki nas okrog 17. ure pripelje nazaj na Vrhniko. Vse otroke, ki se željo pridružiti celodnevni smučarski dogodivščini za 15 EUR, ki bo v soboto, 3.3., prjavite s prjav-nico, ki jo najdete na spletni strani www. sdvucko.com. ZA VRHNIŠKO OSNOVNOŠOLSKO MLADINO Smučarski izlet za samo 15,00 € Sobota, 3. 3., in 10. 3. 2012 Smučišče Stari vrh nad Ško^"o Loko j Cena vključuje: •avtobusni prevoz •celodnevno smučarsko-karto •kosilo in čaj •učitelja smučanja Število prjav je omejeno. Dodatne informac^e na: www.zavod-cankar.si www.sdvucko.com 01/750 66 35 040/600 777 >W ZIC Na smuči Polovica zimske sezone je že za nami. Še v letošnji sezoni pa vam v sodelovanju s smučiščem Šentjošt ponujamo program hitrega učenja smučanja - že v dveh urah do znanja smučanja. Program je primeren za mladino in odrasle. Zaradi ugodne cene programa in vozovnice je ponudba zelo zanimiva. Na naši spletni strani vam poleg e-prjave ponujamo novost - e-izposojo na smučišču Krvavec. Prek spletnega obrazca lahko naročite celotno opremo za smučanje ali deskanje na snegu ali le njene posamezne dele. Določite tudi čas uporabe ter velikost. Hitro in preprosto, preostalo pa pripravimo mi. Za nami so zelo mrzli dnevi. Vsaj tako so nas kar malo pretirano obveščali medji. Temperaturni ter snežni ekstremi po Evropi so se nas izognili, a zaradi preplašene javnosti je na naših smučiščih precej upadlo število dnevnih gostov. Ob vsej konfekcji, ki je naprodaj, smučarskih čevljih z grelniki ali pa zgolj grelnimi blazinicami za noge in roke nas temperatur do -20 stopinj Celzja ne bi smelo biti strah. Samo v mesecu marcu boste lahko preizkusili najnovejši interaktivni sistem v smučarskih očalih Uvex. Prikazuje vam vašo trenutno hitrost, višino skoka, čas letenja, GPS-lokacjo in nadmorsko višino ter ponuja možnost upravljanja telefona s sistemom android ^ Še vedno pa lahko brezplačno za eno uro testirate vrhunske smuči Dedra slovenskega proizvajalca. V času pisanja prispevka so bile pred vrati zimske počitnice - njihova analiza sledi prihodnjič. Po počitniški smuki pa je pravi čas za servis vaših smuči, da bodo tudi po tej sezoni konzervirane in pripravljene za naslednjo. Za vse dodatne in aktualne informacje obiščite spletno stran www.ski-race.net ali pokličite na 041 497 514 (Mario) oziroma 041 714 802 (Gregor). Mario Blagojevič Vrhniška rekreativna liga floorballa Za nami je 1. krog letos prvič ustanovljene vrhniške lige floorballa, pri čemer je vsaka ekipa odigrala pet tekem in enkrat počivala. Kar nekaj dvobojev je bilo do zadnjega napetih, igra pa borbena in zanimiva. Trenutno stanje na lestvici je: 1. Na Kanto, 8 točk, 2. R Tim, 6 točk, 3. Sent, 4 točke, 4. Dile, 2 točki in 5. Telebajski, za katere igrajo osnovnošolci, 0 točk. Z dosedanjimi tekmami smo zadovoljni in upamo, da se nam bo prihodnje leto pridružila še katera ekipa. Vabljeni na ogled in navijanje 2. kroga ob nedeljah od 19.00 do 21.00 v TVD Partizan. Datumi prihajajočih kol so: 19. 2., 11. 3., 25. 3., 8. 4., 15. 4. Vse, kar vas zanima, si lahko ogledate na Facebookovi strani, do katere dostopate tako, da v iskalnik Googla ali Facebooka vtipkate „Vrhniška floorball liga". Za kakršne koli informacje lahko povprašate tudi na tel. št.: 040/468-553. Matej Fefer Modelarski klub Vrhnika In Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, VABITA na... Športna dvorana pri OS Antona Martina Slomška od 8:00 do 16:00 VSTOP PROST it iLUB^ Razpis za najem klubskih prostorov v Športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Športna društva obveščamo, da do 16. marca 2012 sprejemamo vloge za najem klubskih prostorov v Športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Pisna vloga naj vsebuje: ime in naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe in termin najema. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM KLUBSKEGA PROSTORA« Dodatne informacje: Daniel Cukjati, tel: 750 66 35, mobi: 051 661 061. 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 47 Akrobati GD Vrhnika tekmovali na državnem prvenstvu V soboto, 28.1. 2012, je v Kopru potekalo Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave (MPP). Tam so se naši akrobati Gimnastičnega društva Vrhnika (15) uspešno predstavili. V kategorji cicibank sta Katja Fortuna in Petra Pišek zasedli 33. in 68. mesto. Ekipa cicibanov je zasedla odlično 5. mesto: Ožbe Kuhar 17., Ivan Šraj 21., Matic Slavec 22., Erazem Jaz-binšek 26., Nejc Poličnik 28. Mlajše deklice so bile v najštevilčnejši konkurenci ekipno dvanajste. Za GD Vrhnika so nastopile: Iza Šraj Miklič 13., Laura Drašler 46., Nika Kogovšek 55., Maja Rizman 59., Maja Pišek 66. Rezultati mlajših dečkov: Jan Šraj Miklič 31., Mark Novak 45., Nik Poličnik 59. Veseli smo napredka v izvedbi in zahtevnosti skokov, še posebno vseh začetnikov in začetnic, ki so se v tako kratkem času pripravili za tekmovanje. Čestitke vsem za lepe uvrstitve! Naslednji nastop bo v počastitev praznika dneva žena v začetku marca v OŠ Martina Slomška, tekmovanje pa 17. 3. 2012 v Renčah. Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani: http://5k.amadeus.si/gd/ Matej Fefer, GD Vrhnika Strokovne priprave ritmične gimnastike Domače Gimnastično društvo Vrhnika se je v duhu športnega in strokovnega druženja med vsemi društvi in klubi, ki delujejo v A1-programu ritmične gimnastike, v lanskem letu 2011 udeležilo strokovnega sodelovanja tekmovalk in trenerjev nižjih in višjih kategorj omenjenega programa, ki ga je organizirala Gimnastična zveza Slovenje. Gimnastični vikend za kategorji deklic in kadetinj je potekal 1. in 2. oktobra 2011, za kategorji mladink in članic pa 26. in 27. novembra 2011, in sicer v prostorih Gimnazje Šentvid v Ljubljani. Obenem so se priprave izkazale kot odličen pregled znanja nacionalnega nivoja ritmične gimnastike. Dekleta so bila razdeljena v od 3 do 4 skupine, ki so izmenjaje ob- ravnavale različne teme vadbe. Dekleta so tako utrdila znanja baleta, osnovne elemente dela s telesom (ravnotežja, piruete, skoki, gibljivosti) ter delo z rekviziti (kolebnica, žoga, obroč, kji,,trak). Priprav so se udeležili še naslednji klubi oziroma društva: ŠZ Bor Trst, KRG Narodni dom, KŠRG Šiška, ŠD Kranj, ŠD Moste, ŠD Sokol Bežigrad (ŠRG Zala), DŠR Murska Sobota. Prostorska kapaciteta lokacje je bila žal omejena, zato so sodelujoči klubi vključili v program zgolj določeno število svojih varovank. S strani Gimnastičnega društva Vrhnika so se priprav udeležile Ivona Vukičevic, Lena Bogataj, Sara Jazbec, Nastja Podvratnik, Nina Žižmond, Manca Rozman Muha, Meta Mramor, Metka Močilar, Ajda Ratkovic, Katja Grum in Neža Celarc. Poleg pridobljenega znanja so tako vaditeljice/trenerke kot tekmovalke priprave izkoristile tudi za prjetno druženje, izmenjavo mnenj ter nadaljnjo krepitev poznanstev. Predsednica A1-progra-ma ritmične gimnastike na Gimnastični zvezi Slovenje je zagotovila, da tovrstna dogodka ne bosta osamljena, saj bodo le tako lahko pripomogli k izboljševanju kakovosti razvoja ritmične gimnastike tudi v prihodnosti. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Atleti so sezono začeli odločno V januarju in februarju so na dvoranskih državnih prvenstvih nastopili pionirji in mlajši mladinci. Po navadi je državno prvenstvo pokazatelj dela v jesenskem obdobju in nakazuje vrednost doseženih rezultatov v primerjavi s konkurenco. Dosežki naših atletov so bili zelo dobri, saj se jih je kar osem uvrstilo med prvih šest v državi, od tega pet med prve tri. V kategorji U-14 je tekmovanje potekalo v Ljubljani. Gaja Bastarda je zasedla 1. mesto v skoku v višino in čeprav je eno leto mlajša od sotekmovalk, je drugouvrščeno preskočila za 10 centimetrov. Tjaša Železnik je dosegla svoj osebni rekord in osvojila 2. mesto v teku na 60 m z ovirami. V isti disciplini je zelo dobro tekla tudi Lea Čepon in zasedla 4. mesto. Obe tekmovalki sta nakazali, da na Vrhniki nastaja nova disciplina, kjer se bodo v prihodnosti nizali dobri rezultati. Na zimskih prvenstvih ni meta vortexa, v katerem je v prejšnjih letih Rok Kramarič dosegel kar nekaj odmevnih rezultatov. Zelo uspešno se je poskusil v teku na 60 metrov in zasedel 42. mesto. Dvoransko državno prvenstvo v kategorji U-16 je bilo teden pozneje ravno tako v Ljubljani. Pia Zupan je, čeprav zaradi poškodbe trenira manj kot drugi, skakala dobro in v skoku v višino zasedla odlično 3. mesto. V isti disciplini je Rebeka Bačar osvojila 6. mesto. Ker teka na 300 metrov, ki je disciplina Nine Hrvatič na zimskih dvoranskih prvenstvih, ne organizirajo, se je Nina poskusila v teku na 60 metrov in z osebnim rekordom zasedla 21. mesto. Za mlajše mladince je bilo Državno dvoransko prvenstvo v Celju. Nastopili so odlično in osvojili štiri medalje. Jaka Fefer, ki je eno leto mlajši od tekmecev, je postavil nov osebni rekord in s preskočenimi 187 cm zasedel 2. mesto. Maja Petrovič je v teku na 60 metrov osvojila srebrno medaljo, v skoku v daljino pa je ravno tako skakala odlično in zasedla 2. mesto. Razveselila nas je tudi Martina Jan, ki je nastopila odlično. Postavila je dva osebna rekorda in čeprav je eno leto mlajša od svojih tekmic, je v skoku v daljino zasedla 3. mesto, v teku na 60 metrov pa 4. V naslednjih tednih bodo nastopili še metalci krogle in mlajši člani, kjer si tudi obetamo dobre uvrstitve. Doseženi rezultati so kljub slabim razmeram za zimski trening odlični in obetajo uspešno nadaljevanje sezone. (af) Namizni tenis - turnir Alpe Adria Vrhničani odnesli največ pokalov V soboto, 11. 2. 2012, se je na Vrhniki zbralo 33 ekip in več kot 70 igralcev, saj je potekal že tradicionalni ekipni turnir Alpe-Adria. Vrhnika je prjavila šest ekip in odnesla kar štiri pokale. Med dečki do 10 let so Vrhniški fantje zasedli prva tri mesta. Veliki pokal sta odnesla predšolski Miha in Luka Podobnik. V kategorji do 15 let sta se kot dobra ekipa izkazala Izak Oberčkal Pluško in Tim Kovač in zasedla odlično tretje mesto kljub veliki konkurenci. Dobro sta se borila tudi Nejc Nagelj in Jan Vrhovec, ki sta zasedla 5. mesto. Za dobrote, ki so nas spremljale na tekmovanju, pa se iskreno zahvaljujemo podjetju Emba Logatec in trgovini DG 69. Mladi Miha Podobnik osvojil prvo mesto Četrti medregjski turnir, ki zajema osrednjo Slovenjo, je potekal v Preserju. Na njem je Miha Podobnik, ki hodi še v vrtec. pometel s starejšo konkurenco iz prvega razreda devetletke in zasedel odlično prvo mesto. Med najboljših osem sta se uvrstila Luka Podobnik in Vrhovec Jan. Izak Oberčkal Pluško (najboljših 12) in Teo Ponikvar (najboljših 16) pa nista imela sreče pri žrebu in se jima kljub dobri igri ni uspelo prebiti med elito. Tudi vas zanima namizni tenis? Ste vedeli, da je to eden najhitrejših športov in da žogica preseže 150km/h? Pridite nas pogledat, še bolje: začnite trenerati z nami! Oglasite se lahko kateri koli delovni dan od 18.00 do 19.30, razen v sredo. Domen Granda Z leve: 1. mesto Miha in Luka Podobnik, 2. mesto Nikolas Kreft in Rok Torkar, 3. mesto Andraž Pavlovčič in Aljaž Lovrin Na levi: 3. mesto Izak Oberčkal Pluško in Tim Kovač Igralci so se spopadli tudi v dvojicah. Nejc Nagelj (levi) in Jan Vrhovec (desni). 48 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacja 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Špela in Liza Zgodovinski uspeh Žabic na tekmovanju ROM POM PON 2012 V soboto, 4. februarja, smo se Žabice in Pegice iz ŠŠD Log - Dragomer v mrzlem snežnem jutru odpravile na svoje prvo tekmovanje v letu 2012. Tako kot že nekaj zadnjih let je prvo slovensko tekmovanje cheerleaderjev in cheer plesalk v koledarskem letu organizirano v Dolu pri Hrastniku, kjer se je letos na 6. tradicionalnem tekmovanju ROM POM PON 2012 zbralo skoraj 500 tekmovalcev iz 21 društev iz štirih držav. Žabice in Pegice, skupaj nas je bilo 60, smo se na pot odpravile z dobrimi občutki, saj smo se na letošnjo sezono zelo dobro pripravile. A med tekmovalci in trenerji je bilo pred odhodom čutiti tudi nekaj treme, saj so nam v zadnjih dneh pred tekmovanjem idealno pripravljenost preprečile poškodbe, dodatno pa je napetost stopnjevalo dejstvo, da smo se na tekmovanje prvič odpravili z novim glavnim trenerjem Lupejem Davisom iz ZDA, zaradi česar so bila pričakovanja vseh še toliko večja. Po enourni ovinkasti poti, ki je nekaterim našim najmlajšim dodobra premešala želodčke, smo prispeli v zasneženi Dol pri Hrastniku. Po prjavi pri organizatorju smo odhiteli v garderobo in se pripravili na uradni trening. Ob 11. uri se je začelo zares. Otvoritveni mimohod vseh tekmovalcev in slovenska himna sta naznanila uradni začetek tekmovanja. Pred nabito polno dvorano gledalcev in sodniškima komisjama se je zvrstilo 84 nastopov. Tekmovalci iz ŠŠD Log - Dragomer smo bili najštevilčnejši, predstavili pa smo se s sedmimi nastopi. Ker je organizator poskrbel, da smo si lahko ogledali posnetke nastopov takoj po sami izvedbi in opazili vse, kar nam ni uspelo tako, kot smo si želeli, je bilo pričakovanje razglasitve rezultatov zelo napeto. Medtem ko je sodniška komisja seštevala točke, smo se tekmovalci zabavali s »fun« kategorjami. V eni od njih, metu »flyerke«, smo Žabice zmagale z rekordom prvenstva, ki po zaslugi Line, Sandi-ja, Janka, Lupeta in Matjaža sedaj znaša 7 m! Sledila je predstavitev cheer plesne in cheerle-ading reprezentance Slovenje, ki aprila odhaja na svetovno prvenstvo v Orlando na Florido. Reprezentanca šteje štirinajst članic, kar enajst pa jih prihaja iz vrst Žabic, zato smo predstavitev spremljale še toliko bolj ponosno. Naposled je napočil trenutek razglasitve rezultatov. Najprej so se svojega prvega mesta na svojem prvem tekmovanju razveselili člana in članice naše najmlajše skupine, otroške cheerleading skupine Žabice. Tudi članice mladinske cheer- Pegice Reprezentanca Slovence 2012 Skupna RPP12 leading skupine so se v tej kategorji predstavile prvič, ob hudi konkurenci in ne najboljših občutkih po samem nastopu pa je bilo veselje ob zmagi nepopisno. Članska cheerleading skupina Žabice se je v tej kategorji predstavila tretjič in po drugem mestu na prvenstvu I. Millenium Cup marca 2011 v Trstu in 4. mestu na Odprtem prvenstvu Slovenje maja 2011 končno okusila zmago. Zmagoslavje članov so dopolnili tudi Lina Kogoj in Matjaž Gerbec s prvim mestom ter Maxi Mohorič in Janko Mazi z drugim v kategorji partnerskih dvigov in Pegice (Ingrid Sever, Natalja Turk, Anja Turk, Ines Macanovič in Bojana Lončar) v kate-gorji članskih skupinskih dvigov. Žabice plesalke so se na tekmovanju predstavile samo v kategorji mladinskih cheer plesnih parov, kjer sta gledalce in sodnike z dovršenim nastopom najbolj navdušili sestri, Špela in Liza Urbančič. Ob koncu vtise lahko strnemo v spoznanje, da smo Žabice v Hrastniku doživele nepoza- bno izkušnjo. Na mrzel in snežen dan smo se imeli čudovito, za kar se iskreno zahvaljujejo organizatorjem tekmovanja, ŠKD Feniks in Športni Cheerleading zvezi Slovenje, svojim staršem, trenerjem in sotekmovalcem. Prireditev v Dolu pri Hrastniku je bila, kot vedno, tudi tokrat izredno dobro organizirana. Čeprav je bil z vidika tekmovalnih dosežkov tokratni nastop Žabic in Pegic najuspešnejši v zgodovini društva, so podpornike društva navdušili predvsem športni duh, enotnost in medsebojno spodbujanje prav vseh članov društva, ki so se predstavili na tekmovanju. V društvu smo na Žabice in Pegice zelo ponosni, saj vedno znova dokazujejo, da so lahko pozitiven zgled vsem mladim športnikom v Slovenji in tudi širše. Zato se njihovih naslednjih nastopov že zelo veselimo in odštevamo dneve do tekmovanja II. Millenium Cup, ki bo 24. marca v Trstu. ŠŠD Log - Dragomer Vadba joge v vsakdanjem življenju Vadba po sistemu joga v vsakdanjem življenju poteka v več kot tri tisoč centrih v tridesetih državah sveta. V Slovenji se je sistem joga v vsakdanjem življenju začel uveljavljati leta 1988. Od takrat je bilo ustanovljenih enajst društev, ki nudjo organizirano vadbo po vsej državi. V Slovenji vadi jogo po sistemu joga v vsakdanjem življenju 25.000 do 30.000 ljudi._ Vadbo vodjo usposobljeni inštruktorji joge, ki imajo poleg usposabljanja pri avtorju sistema opravljen tudi izpit za inštruktorje na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani. Zahtevnost vaj se sistematično stopnjuje od zelo preprostih "sarav hita" asan, ki jih lahko izvajajo tudi bolniki in starejši, do naprednejših položajev in tehnik. Vaje celovito učinkujejo na človeka in omogočajo, da si izboljšamo in ohranimo zdravje na popolnoma naraven način. Telesno zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. "Zdravje ni vse, brez zdravja pa je vse ničvredno." Hrana je vir naše telesne energje in s tem vitalnosti. Poleg pravilne prehrane so pomeb-ni še pravilen način gibanja, dihanja in sposobnost sprostitve. Sodobni človek je izpostavljen mnogim obremenitvam, ki načenjajo njegovo zdravje. Negativne učinke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane in pomanjkanja gibanja lahko preprečimo in omilimo z vadbo asan ter dihalnih in sprostitvenih tehnik. Asane po sistemu joga v vsakdanjem življenju imajo naslednje učinke na naše zdravje: - povečujejo odpornost, večajo prožnost in moč mišic ter gibljivost sklepov, uravnavajo delovanje notranjih organov in žlez, spodbujajo delovanje srca in obtočil, izboljšujejo sposobnost koncentracje, uravnavajo delovanje živčnega sistema. Dihalne vaje pomagajo dihati globlje in pravilneje, kot smo vajeni, in tako omogočajo boljšo presnovo, hkrati pa nas napolnjo z energjo in psihično umirjajo in uravnovešajo.Tehnike sproščanja odpravljajo stres in napetosti, kar je za sodobnega človeka temeljnega pomena. Vadba na Vrhniki poteka vsako sredo, za začetnike ob 17.30 v VDC, Pot na Košace 1, in tudi v Logu - Dragomerju vsak torek ob 18. uri v Fresenius medical care, Šolska ulica 3. Dr. Dani Kosi - Dayal Puri Hujšanje z Našim časopisom in Studiem Forte V tej številki Našega Časopisa se vam z akcyo Športna preobrazba s Studiem Forte in omenjenim časopisom javljamo z vmesnimi meritvami. Zadnje bodo v naslednji izdaji. Pri Nini, ki je s svojo telesno zmogljivostjo izredno napredovala, predvsem v moči in stabilizacji trupa, so meritve pokazale povečan delež mišične mase, medtem ko se delež maščobnega tkiva ni bistveno spremenil. Vidni so rezultati moči nog zaradi večjih obremenitev pri vajah s prostimi utežmi - večji obseg stegna, večji obseg tudi nadlahti, vendar samo v segmentu maksimalne napetosti mišice. V zadnjem delu treningov bo večji poudarek na mišični aktivacji in daljšem aerobnem delu. Nina je telesno bistveno sposobnejša, agilnejša in po končanih treningih upamo, da tudi bolj eksplozivna. Najbolj izstopa, da pri vajah, pri katerih sta potrebni moč in mišična vzdržljivost, zdrži vse ponovitve, čeprav je obremenitev velika in je že pri prvi ponovitvi opaziti, da je napor velik. Pri Tinetu so parametri ostali enaki, trening je še vedno spremenjen, izključno aeroben. Na tak način bodo mišice na takem nivoju, kot so, še posebno zato, ker sta se mu od prvih meritev zelo povečala bazalni in delovni metabolizem. Teža je tako kot pri Nini pri teh meritvah nekoliko višja na račun mišične mase. V naslednjih štirinajstih dneh bomo opravili še zadnje meritve in pregledali vse metode treningov in prehranjevanja, ki ga terja tako športno udejstvovanje. Lep zimski pozdrav, ekipa Studia Forte Nova vodena vadba Forte H.I.T. (high-intensity-training) je nova, v marsičem revolucionarna vodena vadba, osnovana s strani strokovne ekipe Studia Forte. Združuje aerobni in anaerobni trening, pri čemer je posebna odlika vadbe v tem, da oba potekata na zelo visoki stopnji intenzivnosti. Aerobni del se izvaja na spinning kolesih, anaerobni pa z uporabo uteži ali lastne teže; skozi celoten trening tako pridobivamo vzdržljivost in moč. Vadba forte H.I.T. poteka dvakrat na teden - treninga sta podobna, vendar ne identična, zato je priporočljivo in zaželeno, da vadeči obiskujejo oba. Prvi trening je sestavljen iz dveh medsebojno ločenih delov: prvi del je izključno aerobni (na spinning kolesih), drugi del pa sestoji iz petih sklopov vaj za moč, ki so namenjene izboljšanju tonusa vseh poglavitnih mišičnih skupin. Princip drugega treninga je nekoliko drugačen: skozi celotno uro poteka menjavanje aerobnega dela treninga (na spinning kolesih), ki se izvaja v obliki visokointenzivnih intervalov, ter vmesnih vaj za moč. Koreografija obeh treningov se zamenja enkrat na dva meseca, kar je z vidika prilagoditve telesa na določeno obliko vadbe optimalno obdobje. Forte H.I.T. je namenjen vsem tistim, ki željo svojo kondi-cjsko pripravljenost v sorazmerno hitrem času dvigniti na višjo raven; po eni strani združuje tako prvine klasičnega fitnesa kot drugih vadb, ki temej jo na vzdržjivosti (npr. kolesarjenje, tek ...), po drugi strani pa predstavlja tudi pomemben korak naprej od siceršnjih vodenih vadb - forte H.I.T. ni le rekreacja, temveč nov pristop k treningu, ki bo vaše telo pripravil na najintenzivnejše fizične preizkušnje. Vabimo vas, da se 17. marca udeležite brezplačne predstavitve nove vadbe, ob kateri bosta tudi kratko predavanje na temo zdrave prehrane in degustacja. Za več informacj pokličite na 051 770 477 ali si oglejte spletno stran www.studioforte.si. Lep pozdrav, ekipa Studia Forte BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NOVE SKUPINSKE VADBE FORTE H.I.T. 17. 3. ob 18:00 in 20:00 ZDRAVA PREHRANA IN ŠPORT PREDAVANJE IN DEGUSTACIJA 17. 3. ob 15:00 Brigadirska 12, Vrhnika - Verd STUDIO FORTE www.studioforte.si 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 49 Vigi, vigi, vigi, Vrhnika in Dren, boljši ni noben! Dekleta U17 Ženski turnir V nedeljo, 29. 1. 2012, se je na Vrhniki začela nova doba nogometa. Nogometni klub Vrhnika je namreč prevzel organizacjo zimskega turnirja (zimske lige) prve Slovenske ženske lige za dekleta U-17, ki je potekala pod neposrednim patronatom nacionalne nogometne zveze. Turnirja se je udeležilo osem ekip iz praktično vse Slovenje. Domača ekipa je bila izmed vseh edina, ki trenira šele nekaj mesecev. Vse druge ekipe imajo v svojih vrstah reprezentantke Slovenje in trenirajo skupaj že od 4 do 12 let. Naša dekleta se niso ustrašila nasprotnic. Ravno nasprotno. Postavila so se jim po robu, tako da obiskovalci skoraj niso mogli verjeti. Danijela Ivanovič je poskrbela za prvi zadetek naše izbrane dekliške vrste, skupaj pa so kot ekipa tudi osvojile prvo točko na uradnih tekmovanjih. Trener Vjekoslav Ivanušec je po koncu tekme povedal: »Izjemno sem zadovoljen z delom, zavzetostjo in predvsem resnostjo mojih deklet. Rezultat našega prvega tekmovanja ni bil nikoli v ospredju. Zavedamo se, da smo komaj dobro začeli in da nas čaka še veliko trdega dela. Zelo pa me veseli, da smo dosegli prvi zadetek in vknjižili prvo točko na uradnih tekmovanjih, saj bo oboje velika motivacja za nadaljnje delo. Čestitam dekletom za prikazano igro in povem lahko, da že nekaj dni prejemam same pohvale in čestitke od vsepovsod.« Tekme so bile res prava paša za oči. Kombinatorni nogomet, ki se ga ne bi sramovale niti najboljše moške ekipe, je prjetno presenetil in navdušil množico obiskovalcev in radovednežev, ki so si prišli ogledat novo zanimivost v vrhniškem nogometnem prostoru. Res je bilo kaj videti. Na koncu so se na zaključni turnir vseh starostnih kategorj uvrstila prvouvrščena štiri moštva: Velesovo Kamen Jerič B, ŽNK Maribor 2, ŽNK Teleing Pomurje in Brinje Grosuplje. Dekleta, zelo smo ponosni na vas! Prjateljski turnir U-9: Pokal Vrhnike 2012 - v čast Harisu Mujakicu V nedeljo, 5. februarja, je v telovadnici A. M. Slomška na Vrhniki pod pokroviteljstvom Av-tohiše Seliškar in v organizacji MNC Vrhnika - Dren potekal prjateljski turnir za Cicibane U-9. Vabilu na tekmovanje se je odzvalo veliko naših prjateljskih in pobratenih klubov: ND Ili-rja, ND Črnuče, NŠ Livar Ivančna Gorica, NK Bravo Publikum in ŠD Zaplana. NK Olimpja je zadnji trenutek morala odpovedati udeležbo, saj je njihov trener Duratovič dobil hčerko, za kar mu ob tej priložnosti iz srca čestitamo. Turnir je ob dveh domačih ekipah potekal v dveh skupinah po štiri. Že uvodne tekme predtekmovanja so pokazale, da je delo trenerjev v ekipah, ki so se udeležile tekmovanja, zares dobro. Kombinatorni nogomet, podprt z veliko mero želje po igri in borbo »na vsako žogo«, je prjetno presenetil še tako zahtevnega gledalca. Domiselne akcje praktično v vsaki ekipi (v nekaterih več, v drugih nekoliko manj) so se vrstile ena za drugo. Dvorana je v čustveno nabitem ozračju pokala po šivih, gledalci pa so glasno navjali za svoje moštvo. Za gostinske storitve je tudi tokrat poskrbela gostilna Pri Kranjcu, ki je v dogovoru z organizatorji za vse igralce, trenerje in spremljajoče klubsko osebje velikodušno pripravi- la brezplačen topel obrok, za kar se lastniku Francju Tomažiču še enkrat iskreno zahvaljujemo. Tekmovanje se je po uvodnih tekmah razdelilo v dva polfinalna para in dva para za končno peto in sedmo mesto. V veliki finale sta se uvrstili ekipi NK Bravo Publikum A in MNC zaradi česar so v teh dneh ostali še brez ogrevanja in elektrike. V mrazu, ki letos ne prizanaša nikomur, so bili starši prisiljeni otroka preseliti k dobrim sosedom. V upravi kluba smo se zato odločili narediti vse, da pomagamo družini Mujakič prebroditi težke čase, v katerih so se znašli, in jim poleg iinančne pomoči nameniti tudi pomoč pri sanacji požara. Na prireditvi smo s pomočjo prjavnin in organiziranega srečeiova uspeli zbrati 500 evrov. Odločili smo se, da bomo 200 evrov namenili družini Mujakič, preostanek pa vložili v sklad, ki smo ga v klubu namenili za poplačilo opreme in priprav otrokom, ki trenirajo v MNC Vrhnika Dren in teh stroškov preprosto ne zmorejo poravnati. V Harisovo čast je bilo na turnirju v času kosila odigrana revjaina tekma selekcje starejših dečkov MNC VD U-14, neposredno pred iinal-nim obračunom pa še prjateijsko srečanje med moštvom predstavnikov trenerjev in vodstva kluba NK Vrhnika ter mladinskim moštvom, ki ga sestavljajo nekdanji Harisovi soigralci. Vodstvo kluba se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri zbiranju sredstev. Ce imate možnost in želite pomagati družini s prostovoljnim prispevkom, lahko več informacj najdete na naslednjem naslovu: http://www.kartingpla-net. si/si/novice/spIosne-novice/213-pomoc Haris se nogometnemu srečanju žal ni mogel pridružiti, saj bje boj za življenje; bori se s kostnim rakom. V vrhniški klub je prišel kot osemletni fantič. Igral je v eni najboljših generacj, ki Nogometni turnir 5. februarja Vrhnika Dren A. Za končno tretje mesto sta se pomerili ekipi NK Bravo Publikum B in ŠD Log Zaplana, za peto mesto ND Črnuče in MNC VD B, za sedmo pa ND Ilirja in NŠ Livar Ivančna Gorica . Po težkih odločilnih dvobojih je bila končna lestvica naslednja: 1. NK Bravo Publikum A, 2. MNC Vrhnika Dren A, 3. NK Bravo Publikum B, 4. ŠD log Zaplana, 5. ND Črnuče, 6. MNC Vrhnika Dren B, 7. ND Ilirja, 8. NŠ Livar Ivančna Gorica. Obe domači ekipi sta se srčno borili, prikazali sta odlično igro in predvsem zares borbeno predstavo. Glede rezultatov sta končno 2. in 6. mesto zelo lep ekipni uspeh in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Poleg doseženih mest so domačini pobrali še dve prestižni nagradi, in sicer za najboljšega igralca turnirja (lovorika je pripadla Jaki Čretniku) ter najboljšega vratarja, kar je postal Nik Božnik. Najboljši strelec turnirja je bil z doseženimi šestimi zadetki Timotej Bizilj iz ekipe NK Bravo Publikum A. S takšnim podmladkom se nam na Vrhniki zagotovo ni bati, da ne bi imeli dobrega nogometa tudi v prihodnje. Bravo, fantje in trenerja! Le tako na prej! Turnir v čast Harisu Mujakicu Turnir je bil organiziran v čast nekdanjemu aktivnemu igralcu in članu kluba Harisu Mu-jakicu, ki se že dolgo bori s težko boleznjo. Za nameček se je v petek, dva dni pred turnirjem, družini Mujakic pripetila še ena nesreča, saj jim je zgorela kurilnica s centralnim ogrevanjem, Prenova klubskih prostorov - prej jih je dal vrhniški nogomet v vsej svoji zgodovini. Njegov prvi trener se mladega Harisa, ko je le-ta komaj sedel v šolske klopi, spominja kot zelo tovariškega in poštenega fanta. Za svoja _ in sedaj leta je imel že takrat neverjetne značajske lastnosti in bil že kot mlad igralec vzor svoji gene-racji. Vsi, ki ga poznate, in tudi vsi drugi, ki želite Harisu poslati vzpodbudne besede, ali mu sporočiti dobre misli, lahko to storite prek elektronske pošte na naslov hmujakic@gmail.com Delamo, delamo ^ Čeprav morda na zunaj ni videti veliko, pa vendar v NK Vrhnika (MNC VD) delamo s polno paro tudi pozimi. Konec januarja je s pripravljalnim obdobjem začela tudi prva članska ekipa. Trener Zoran Pejovič in nova uprava kluba sta se po jesenskem delu sezone zahvalila nekaj igralcem za dosedanje sodelovanje. Nekaj igralcev je prišlo na novo, prav tako se jih je nekaj vrnilo po poškodbi. Uprava je po posvetu s strokovnim kolegjem sprejela sklep, da se v člansko moštvo vključjo tudi nekateri mlajši člani iz domače nogometne šole in se tako v ekipi ustvari zdravo, močno jedro za dolgoročno delo. Od članov se v tej sezoni pričakuje uvrstitev v zgornjem delu prvenstvene lestvice, kar je ob imenih, ki igrajo za to ekipo, zagotovo realno pričakovati. Starejši in mlajši dečki (U-14 in U-12) redno tekmujejo v zimski ligi KELME v Ivančni Gorici, prav tako pa so že globoko v pripravljalnem ciklu. S pripravami so začele skoraj vse selekcje. Pripravljalno obdobje bo svoj vrhunec doseglo z odhodom na priprave v italjanski Lignano 15. marca. Tja se odpravljajo praktično vse selekcije, razen nogometnega vrtca in članov. Za slednje je v načrtu podaljšani pripravljalni vikend v Bosni, natančneje v Bužimu in Cazinu, kjer naj bi moštvo odigralo tudi nekaj težjih pripravljalnih tekem. Dogodki pa niso samo na tekmovalnem področju, temveč izjemno hitro in uspešno napreduje tudi obnova dotrajanih garderob in drugih klubskih prostorov. Kot je nova uprava obljubila že ob začetku svojega mandata, garderobe resnično dobivajo novo podobo. V vseh prostorih po tleh polagajo keramiko, prav tako bodo obnovili zidove in strope. Vse več vprašanj se postavlja tudi glede obnove starega vrhniškega bazena. Nogometni klub sicer ni pristojen za kakršne koli informacje o dogajanju na tem področju, vendar pa je uprava pripravila zelo obširen projekt, ki ga je predstavila občinskemu zavodu (ZIC-u) in županu Stojanu Jakinu. Vsi so menili, da je projekt zanimiv in zelo širokopotezen, v nekaj tednih pa bo znano tudi, ali je realizacja sploh mogoča. V primeru pozitivnega mnenja in soglasja občinske uprave bi nogometni klub s partnerji in seveda občino ter zavodom ZIC v zelo kratkem času lahko začel s prvimi sanacjskimi deli tudi na preostalem delu zgradbe. Za kaj pravzaprav gre, pa več v naslednjih številkah Našega časopisa. Uprava NK Vrhnika www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si 50 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacija 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PD Šentjošt in PD Horjul Prvo zimovanje mladih planincev Že od poletja se je porajala ideja, da bi to zimo poizkusili izvesti zimovanje, kjer bi lahko mladi planinci od bliže spoznali zimske razmere v hribih. Predstavljali smo si zasneženo dolino Bavšica z neprevozno cesto, pričakala pa nas je brez snega, vendar obsyana s soncem in obdana z zasneženimi dvatisočaki, ki Bavšici dajo pravi pečat gorske doline. Nestrpno smo že čakali 13. je spoznavni večer, ki je bil januar, ko smo se popoldan zelo zanimiv. Družaben. Ker odpeljali proti Bavšici. Bilo se šentjoški in horjulski otro- nas je veliko, kar 42. Po treh urah vožnje so se prazni že-lodčki že veselili tople večerje. Bolj kot večerja so bile zanimive sobe, vse je zanimalo kdo bo s kom v sobi. Po upoštevanju njihovih želja in skupnem dogovoru smo se razdelili po sobah. Sledil ci med seboj še niso poznali, smo se zabavali z različnimi spoznavnimi igrami. Si je bilo kar težko zapomniti vsa imena. Spat smo šli dokaj zgodaj. Nekatere je utrudila naporna vožnja in pester družabni večer. V soboto zjutraj smo se po zajtrku odpravili na pohod, v upanju, da pridemo na sneg. Odpravili smo se na planino Bala, ki nas je resnično dočakala pokrita s snegom. Snega smo se zelo razveselili, saj smo lahko preizkusili različno planinsko zimsko opremo, od cepina do derez, iskali žolno... Tisti najpo-gumnejši so se zakopali pod sneg ter si predstavljali kako Udeleženci prvega zimovanja. je, če te zasuje plaz. Bila je res neverjetna izkušnja. Popoldan smo se vrnili v dom Kako je, ko te zasuje plaz^ Družabni večeri Bavšica, si privoščili kosilo ter zaslužen počitek. Sledile so izobraževalne delavnice, kjer je najmlajša skupina ob pomoči zgibanke spoznavala zimsko opremo. Nekateri so se pomerili v planinskem kvizu, za vse pa je sledilo predavanje o gibanju v gorah pozimi. Spoznali smo primerno planinsko opremo ter se podučili o nevarnostih v gorah pozimi. Za zaključek smo si ogledali dokumentarni film - zimski vzpon na najvišjo goro sveta. Vsi pa so že nestrpno čakali na večerni Pokaži, kaj znaš, kjer smo si ogledali čarov-niški trik s kartami, uživali ob plesnih koreografijah ter dramskih točkah. Naše dru- ženje ob igrah pa se je kot vedno tudi tokrat končalo z »bansi«. Kljub temu, da je bil dan naporen, nekateri še zmeraj niso bili zaspani, zato so druženje nadaljevali ob namiznih družabnih igrah. Nedeljsko jutro nas je pričakalo krepko pod ničlo. Toplo oblečeni smo se odpravili na krajši pohod ter se igrali igre v okolici doma. Brez nogometa pa tudi ni šlo! Po kosilu nas je čakalo slovo od Bavšice, ko smo morali pospraviti prtljago ter se pripraviti za odhod domov. Peš smo se odpravili do trdnjave Kluže, kjer nas je čakal avtobus. Polni lepih vtisov ter novih spoznanj in prijateljstev smo se srečno vrnili domov. Marjeta Oblak Vrhniški veseli planinci v Dolomitih OPlaninski kotičekOPlaninski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekOPlaninski Vrhniški veseli planinci in pr^atelji smo se za vrhunec planinske sezone 2011 odpravili v Dolomite (Ital^a). Tokrat smo obiskali in občudovali najbolj fotografirane vrhove v Alpah, Tri Cime. Z avtobusom smo se odpravili proti Ital^i, kjer so se nam na mejnem prehodu pridružili prya-telji iz planinskega društva Sežana in naš vodnik Marjan. Pot nas je vodila mimo Pordenona, po dolini Piave do Auronza in naprej mimo jezera Misu-rina do koče Auronzo, kjer se je začel naš pohod. Skupaj smo se podali do prelaza nad kočo Lavaredo, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je podala na lažjo krožno pot okoli Treh Cim do koče Locatelli, druga skupina pa na težjo ferrato na Paternkofel in naprej do koče Loca-telli. Pot okoli Treh Cim je lahka pot, s katere smo občudovali tri vrhove, ki se vzpenjajo v nebo, v njihovih strmih ostenjih pa je polno plezalcev Ferrata na Paternkofel pa je privlačna zaradi rovov in poti, ki so jih izkopali med prvo svetovno vojno, in jo je vredno obiskati. Ker koča Locatelli leži nekje na polovici krožne poti okoli Treh Cim, smo se ustavili za malico in počitek in počakali skupino, ki se je odpravila na Paternkofel. Ker nas je med počitkom presenetil dež, pa smo morali v koči med množico pohodni-kov vedriti kot kakšne sardine. Kakor hitro se je nebo razjasnilo, smo se odpravili še na drugo polovico poti okrog Treh Cim in uživali v razgledu. Na koncu smo si privoščili še krajši počitek pred odhodom in počakali skupino, ki je malo kasneje, zopet v dežju, prispela za nami. Ker nas je čakala še dolga vožnja, smo se zadovoljni in veseli odpravili proti domu. Prijatelju Marjanu Oleniku bi se radi zahvalili za res izvrstno vodenje izleta. Simon Zalar 15. 10. 2011 - Divje babe odkrivali tudi mladi planinci Lani oktobra je Mladinski odsek organiziral za 90 mladih planincev pohod po Šebreljski planoti in ogled arheološkega najdišča Divje babe. Pot nas je vodila z Vrhnike, mimo starega rudniškega mesta Idrya, do vasi Reka, ki je bila naše izhodišče. Res je od pohoda minilo že nekaj mesecev, vendar je še vedno živ v našem spominu. Zato je vredno, da tudi v časopisu namenimo nekaj stavkov o dogajanju na področju mladine v Planinskem društvu Vrhnika. 7. 2. 2012 - Rekorderji Planine 2011 Ekipa naših srčnih oskrbnikov, Eme, Mirka in Berta, se je z ličnimi čestitkami in darilci zahvalila tudi vsem pohod-nikom v letu 2011, ki so izmed vseh največkrat obiskali Planino. Í Sedanji najemnik obljublja, da bo to tradic^o nadaljeval in se ob koncu leta 2012 spomnil rekordnih podvigov in »nosilce« nagradil. Prvih deset pohodnikov na Planini v letu 2011: Na začetku poti nam je pognalo kri po žilah prečkanje reke Idr^ce po rahlo gugajoči brvi. Na poti smo hodili po strmih travnikih in pašnikih, mimo starih hiš, ki so bile grajene v značilnem arhitekturnem slogu za tiste kraje. Hiše so visoke, s strmo streho, večnadstropne in »prislonjene« na strmo pobočje. Ob prihodu na Šebreljsko planoto se nam je odprl čudovit razgled na valovit travnat svet z manjšimi zaselki in cerkvami. Tam smo se ustavili ob cerkvi sv. Janeza Krstnika z veliko fresko Mojzesa na zunanji steni zvonika. Tam smo se s posedanjem na travniku prepustili toplemu sončnemu vremenu. Od tam pa strm spust do jame Divje babe. Vodnik nas je z razlago popeljal v svet več deset tisoč let nazaj, ko so tam še domovali jamski medvedje in praljudje. O tem pričajo ostanki kosti medvedov in koščene piščali, po kateri slovi jama po vsem svetu. V jami še niso našli ostankov kosti pračloveka, vendar je vodnik pojasnil, da se jih nadejajo v prihodnjih izkopavanjih. Ob koncu ogleda jame smo si lahko vsi za spomin vzeli katero od kosti jamskega medveda, ki nas bo spominjala na izlet, ki je bil zanimiv planinsko, saj smo odkrivali nove kraje, in zgodovinsko, ker smo bili seznanjeni, kaj vse se je dogajalo v teh krajih v prazgodovini. Ob vrnitvi smo si ogledali še muzej, kjer je podrobneje opisano najdišče Divje babe. Nato so si otroci do prihoda avtobusa krajšali čas z igro nogometa na vaškem igrišču. Besedilo: Tomaž Stržinar 1. Danica Zlatinek 677 2. Janez Cerk 450 3. Bojan Šurca 380 4. Pejo Gavrič 372 5. Bojan Zupančič 326 6. Jaquelin Celarc 325 7. Lucya Gavrič 307 8. Marya Kuharič 306 9. Jože Rus 270 10. Marjan Šimunič 233 Besedilo: Milan Jerman, fotografija: Miro Malneršič 12. 2 2012 - Goropeke 2012 Tradicionalni, letos že četrti spominski pohod, posvečen pokojnemu Lintvernu Alešu - Goropekarju, je potekal v pravih zimskih razmerah. Globok minus, sneženje in severovzhodni veter so ustvarili pristno zimsko vzdušje. Prav zaradi ostre zime smo pohod nekoliko prilagodili razmeram Izpred CH-ja smo krenili čez Sv. Trojico in se mimo Kurena povzpeli na Ulovko. Pohod smo nadaljevali skozi Mizni Dol in proti Zaplani, nato smo se čez Petkovec 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 51 OPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekO spustili proti Strmci. Pohod smo končali Pri Prčonu, kjer smo v prjetnem druženju in ob dobri hrani obudili marsikateri spomin iz časov, ko je bil z nami še pokojni Goropekar. Letošnjega pohoda smo se udeležili Bankir, Betajnovc, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Ligojnc, Povžar, Stari, Špik in Vezist. Tako kot na začetku sta se nam tudi na koncu pridružila Šolnik in Pastir. Foto: Cvičkar, besedilo: Vezist 14. 2. 2012 - Nižja članarina še v marcu Nizke temperature in nekaj snega pohodnikov ne odvrača od zimskih pohodov, a zavedati se morajo vsi tisti, ki letos še niso poravnali članarine, da od 31. januarja na svojih podvigih po označenih planinskih poteh niso več zavarovani. Zato se čim prej podajte na naš sedež društva, Tržaška 11, Vrhnika, ali na zavetišče na Planini in tam poravnajte svoje članske obveznosti. Planinsko društvo Vrhnika vam do konca marca ponuja nižjo članarino, kar je razvidno iz priložene spodnje preglednice: Planinska zveza Slovenje je sprejela Izhodišča za spremembe in izboljšave članarine v planinski organizac^i in na podlagi tega je treba ob plačilu članarine za leto 2012 obvezno oddati tudi izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo. Da bi olajšali delo pri vplačilu članarine, vas prosimo, da navedeno izjavo izpolnite, podpišete in jo prinesete s seboj. Dobite jo lahko na vpisnih mestih ali naši spletni strani. Več informacj najdete na spletni strani: www.pd-vrhnika.si ^ Članarina. Vse podatke iz prjav moramo vnesti v aplikacjo Planinske zveze Slovenje in jim »pripeti« skenirano prjavo. Skenira-nje nam sponzorira MOLEK SERVIS, Peter Molek, s. p. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelen- čki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz marčevskega koledarčka RAČUNALNIŠTVO • SERVIS Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 17. 3. DEVIN - DOBERDOB (IT) 7.00 5 ROMAN NOVAK 24. 3. ČISTILNA AKCUA 8.00 VARUHI NARAVE IN PD PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA ČLANARINA 2012 IN PRAVICE ČLANSTVA PZS KATEGORUE ČLANSTVA A+ . člani A c, , člani B člani B1 č, , člani S+Š č, , člani P+O č, , člani EUR EUR EUR EUR EUR EUR ČLANARINA 2012 65,00 55,00 22,00 16,50 14,00 6,00 ČLANARINA 2012 DO 31.3.2012 63,00 53,00 20,00 15,00 13,00 5,00* A+ c, . člani A c, , člani B člani S+Š / D P+O / D DRUŽINSKI POPUSTI 2012 60,60 50,60 17,60 11,20 4,80 PRAVICE ČLANSTVA PZS A+ c, . člani A č, , člani B člani B1 č, , člani S+Š č, , člani P+O č, , člani 1. Nezgodno zavarovanje in reševanje v tujini * * * * * * 2. Zavarovanje odgovornosti * * * * * * 3. Članska znamkica + potrdilo za reševanje * * * * * * 4. Naročnina na rev^o Planinski vestnik * * 5. Planinski koledarček * * A+ člani polnoletna oseba; aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti, A člani polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti, B člani polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti, B1 člani polnoletna oseba: oseba starejša od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+Š člani srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti, P+O člani predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik, *Za otroke, ki se bodo udeleževali šolskih izletov je članarina celo leto 3,00 EUR. Dnevnik Ringa raja, Mladi planinec dob^o po naročilu vsi člani P+O brezplačno in se kr^je iz stroškov PZS. Članarina te kategorije se namenja programom mladih in pridobivanju novih članov. Planinski koledarček prejmejo vsi A člani in UO PD brezplačno ob predložitvi seznamov PZS. Članarina 2012 je bila potrjena na seji UO PZS, 27. 10. 2011, popust za člane PD Vrhnika, ki bodo vplačali članarino do 31. marca 2012 pa na seji upravnega odbora PD Vrhnika dne 8. 12 2011. Občni zbor PD Vrhnika Članstvo se približuje številki 700 Vrhnika, 17. februar - Vrhniško planinsko društvo je v Cankarjevi osnovni šoli pripravilo občni zbor s pregledom opravljenega dela in zastavljenih načrtov v letošnjem letu. Ta bo še naprej obsegal planinske izlete, čistilne in delovne akc^e ter izobraževanje. Kot je povedal Roman Novak, predsednik planinskega društva, imajo trenutno 675 članov, kar je 73 članov več kot preteklo leto. Na mesec se je na planinske pohode podalo v povprečju okoli 300 članov - spomladi in jeseni nekaj več, poleti pa nekoliko manj - dva od njih pa sta se podala tudi na (dodatno) izobraževanje za planinskega vodnika. Prostovoljnih delovnih ur so opravili 755, pri čemer so vzeli v poštev le tiste »terenske«, medtem ko številnih ostalih za računalnikom in podobnih niso šteli. »Pripravili in sodelovali smo tudi v številnih akcjah. Tako smo se pridružili čistilni akcji, z Laškim organizirali na Planini transferzalo ponosa, imeli tradicionalno srečanje planincev in mladinski tabor, predvajali dobro obiskan film s planinsko tematiko, našli novega oskrbnika za kočo, izšel pa je tudi zbornik ob 20. obletnici obstoja Veselih Triglavk,« je pojasnil Novak in dodal, da so pripravili tudi idejno osnovo za obnovo zavetišča na Planini. Nasploh je v društvu zelo aktiven Mladinski odsek, ki pripravlja mesečne izlete za otroke, vrhunec sezone pa predstavlja desetdnevni planinski tabor. Lani je bil že 47. po vrsti, v Podljubelju, udeležilo pa se ga je 72 otrok. Ena od njihovih odmevnejših akcj je bila projekcja gorniškega filma Sfinga, s katerim so Cankarjev dom napolnili do zadnjega kotička. Aktivni so bili tudi v odseku vodnikov, ki so lani dobili novega člana in opravili 72 izletov. Odsek markacistov je opravil 320 delovnih ur na različnih relacjah vrhniških planinskih poti, pridni pa so bili tudi v odseku varuhov gorske narave, ki so tako čistili kot imeli nekaj izobraževalnih izletov. Na koncu pregleda lanskih aktivnosti so svoja poročila podale še pohodniške skupine (Zimzelenčki, Sončki, Cekinčki, Lintverni, Vesele Triglavke in Povžarji), katerih aktivnosti lahko spremljate na društveni spletni strani in v Našem časopisu. Kot je dejal predsednik društva Roman Novak, bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v letošnjem letu: pohodi, delovne akcje, izobraževanje ter sodelovanje z ostalimi društvi. Prisotni gostje so delovanje društva pohvalili, tik pred zaključkom pa so podelili še posebna društvena priznanja. Bronasti znak so prejeli Petra Dobrovoljc, Sonja Zalar Bizjak in Valentin Suhadolnik, zlati znak Ema in Mirko Goričan ter bronasti znak Civilna zaščita Vrhnika. Posebna priznanja pa so prejeli tudi otroci, ki so bili lani vključeni v akcjo Mladi planinec, v okviru katere so glede na število obiskanih vrhov prejeli bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Gašper Tominc à ê 3 Otroci, ki so v okviru akc^e Mladi planinec, osvajali vrhove hri bov. Zadaj načelnik Mladinskega odseka Tomaž Stržinar in pred sednik društva Roman Novak. Zbora se je udeležilo preko 170 članov. Kulturni uvod je pripravila glasbeno pevska skupina Društva upokojencev Vrhnii Delovno predsedstvo zbora, ki mu je predsedoval Janez Petrič. >t ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Turistično informacijsici center TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. Zadnja novica Veharjeva prejela Bloudkovo plaketo Športnica leta Vrhnike ter aktualna svetovna in evropska prvakinja v savatu (francoskem boksu) Nina Vehar je bila za svoje izjemne dosežke v letu 2011 nagrajena tudi z Bloudkovo plaketo. V medjih se je pojavilo tudi laskavo ime ženska različica Dejana Zavca, ki Nino v polnokontaktnem in tehničnem borilstvu med boksarskimi tekmovalkami resnično kuje v sam vrh. Veharjeva je bila izbrana za najboljšo športnico Ljubljane v letu 2011, v začetku januarja pa je na slavnostni podelitvi Bloudkovih nagrad prejela tudi plaketo za pomemben mednarodni športni dosežek, kot edina predstavnica slovenskih borilnih športov. 52 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacca 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r ^ * * * ^ EUROTON do razproúale zalog. tóia traja od 25.2. do 31.3.20 KAPA WIND 100% Akril / 69g/m" ■ ■ ■ □ Svetlo Kraljevo Modra Roza Modra Modra □ Rdeča Olivna Rjava □ □ ■ Naravna Siva Črna 1,98 € R121 KLASIČNA SOFT SHELL JAKNA 93% Poliester / nUIOfT KAPA LOW PROMO " 100% Bombaž □ Kaki □ ■ c:D Črna Zelena Kaki Modra Rdeča Bela Rumena B 1,86 € 9512 - moška 9552 - ženska MOŠKA JAKNA S KAPUCO SOFT SHELL 95% Poliester/ 5% Spandex 300 g/m^ S-3XL TJtoOCT 19.549.654 NAHRBTNIK 600D Poliester 35 x 17 x 45 cm □ Kaki ^ča Oranžna Kaki Zelena Črna □ Rumena Modr Modra Svetlo Kraljevo Jabolčno Modra Modra Zelena 6,78 € R36A Sazenger TRR ET >eurO- Stedman-Luear -o- ^Luear J Tee Jano: koncept FRUIT^aOOM, :ntri>g 10.901.800 30" GOLF DEŽNIK Najlon 0 130 cm ■ □ ■ ■ Svetlo Zelena Bela Modra Rdeča mmm. Črna Rdeča/Bela Modra/Bela Modra/Bela 6,18 € 62-034-0 PULOVER S KAPUCO Z ZADRGO 70% Bombaž / 30% Poliester 280 g/m" S - 2XL 19,44 € colours B Ostala pestra ponudba in veljavni ceniki se nahajajo na spletni strani www.euroton.si/tekstil EUROTON D.O.O. Cesta v Mestni Log 90, 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 200 26 50 (nahajamo sem v bližini glavne pošte in Interspar-ja) e-mail: info@euroton.si www.euroton.si Črna Rdeča Kraljevo Olivna Ogljer Modra Siva Svetlo Temno Čokoladna Siva Modra 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razvedrilo NAŠ ČASOPIS 53 Nasvet meseca Ko iz nosa curlja, slana raztopina pr^a. Zamašen nos, nahod in prehlad nas posebno pogosto obiščejo ravno pozimi. Ob nahodu se vzdraži nosna sluznica, ki nabrekne in jo zato kmalu zaznamo kot zamašen nos. In kako si lahko pomagamo? Nosni sluznici pomagamo z izpiranjem nosu s slano vodo. V ta namen v lekarni kupimo fiziološko raztopino v obliki pršila ali pa si jo pripravimo sami. V pol litra mlačne vode raztopino malo žličko morske soli in s to raztopino si 2- do 4-krat na dan spiramo nos. Ob nahodu je zelo pomembno tudi piti zadostne količine vode (za razstrupljanje, nosni sluznici omogočimo primerno vlažnost), zaužjemo nekoliko več soli kot navadno, pomaga tudi inhaliranje hlapov slane vode, kamiličnega čaja ali inhaliranje v vodi raztopljenih eteričnih olj evkalipta, poprove mete, čajevca ^ Zakaj je marec nestanoviten? V naših krajih je marec mesec, ko je vreme zelo spremenljivo. Zjutraj posje sonce in vstane pravi pomladni dan, a čez nekaj ur že lahko začne snežiti in pokrajina je pobeljena kot pozimi. Razlog je v pogostem me- njavanju zračnih tokov. V marcu se hladni zračni tokovi s severa menjavajo s toplimi tokovi z juga lahko tudi večkrat na dan. Od tu marčevska vremenska nestanovitnost. Ljudje so te spremembe primerjali tudi z razpoloženjem pri posameznih starih ljudeh, zlasti še z obnašanjem neznačajnežev - figovcev, ki so pripravljeni vsakih pet minut popolnoma spremeniti svoje mišljenje -kot se v marcu spreminja vreme. Zato pravimo, da je marec nezanesljiv in figa baba. Nekaj slovenskih ljudskih pregovorov o marcu: Če je lepo na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. Če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene. Če sušca grmi, dobra letina prihiti. Če suš-ca grmi, lakota beži. Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati. Nekoč je pisalo v Našem časopisu 20. junj 1973: »Gradnja novega vrtca na šolskem vrtu OŠ Janez Mrak. Odločitev ni bila lahka, ker loka-cya ni najprimernejša. Raje bi gradili nekje na Klisu, saj se mesto širi ob ¡driski cesti in bi v tem primeru mnogo manj otrok prečkalo glavno cesto.« Vrtec je kasneje - 1997 - pogorel. Snežni smeh Zimski vic Žena Gorenjca se sredi zime vrne domov in vidi Janezka v sami majici in kratkih hlačah na dvorišču tekati po snegu. Hitro ga odpelje noter in nahruli moža: »Ali se ti je zmešalo, takšnega otroka pošlješ na sneg?!« Gorenjec: »V omari sem našel sirup proti kaš-lju, ki mu drugi teden poteče rok trajanja Pa da ne mečemo proč Zimski vihar Mlado dekle je peljalo po cesti v snežnem viharju. Na cesti je bilo vedno več snega in takrat se je spomnila očetovih besed: »Če bo močno snežilo, počakaj, da pride snež- ni plug, nato pa vozi za njim!« Dekle je ob robu ceste počakalo snežni plug in začelo voziti za njim. Čez kakšno urico je voznik snežnega pluga izstopil iz vozila, pristopil k dekletu in vprašal: »Zakaj pa mi sledite ves čas?« »Veste, moj oče mi je svetoval, naj vozim za plugom, če bo močno snežilo.« »No, prav!« je rekel voznik snežnega pluga. »Ta parkirni prostor sem očistil, zdaj pa se zapeljiva na naslednjega!« Mujo in meter snega V Ljubljani zapade meter snega. Mujo sliši po radiu, da morajo stanovalci blokov prestaviti avtomobile na levo stran ceste, da bodo lahko splužili vsaj eno stran. Mujo premakne avto. Naslednji dan spet po radiu sliši, da morajo stanovalci prestaviti avtomobile na levo stran ceste. Mujo je ugleden državljan in prestavi avto. Naslednji dan, preden so se začele novice po radiu, zmanjka elektrike. Mujo ne ve, kam naj prestavi avto, zato si preplašen zamomlja: »Ah, danes bom pa avto pustil kar v garaži.« Žena v postelji »Če sem se bala teme, ali me je zeblo, me je mama vedno objela, stisnila k sebi in me poljubila.« Mož ves zaspan nejevoljno: »Haloo, pa ti res nisi normalna. Sedaj sredi noči naj te peljem k mami?« Pravnica odgovarja Padec na poledenelem pločniku Mira sprašuje: Pozimi sem v naši občini padel na poledenelem, neočiščenem in neposu-tem pločniku ob občinski cesti in se telesno poškodoval. Ali mi pripada kakšna odškodnina in kdo je za to odgovoren? Javne ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za promet, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna javna gospodarska služba. Občina rednega vzdrževanja pločnika ni dolžna izvajati sama, česar občine navadno niti niso sposobne, pač pa lahko organizira vzdrževanje občinskih cest in kontrolo nad rednim izvajanjem. Izvajanje vzdrževanja občinskih cest lahko občina prepusti opremljenemu koncesionarju, ki nato za primer nerednega opravljanja storitev in škode občanom neposlovno odškodninsko odgovarja. Po določbi 163. člena Obligacjskega zakonika namreč tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga preneha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Občino v takem primeru v skladu s 53. členom Zakona o gospodarskih javnih službah bremeni subsidiarna odškodninska odgovornost. Če pa je v vaši občini za redno vzdrževanje javnih cest zadolžena občina sama, je z opu-stitvjo rednega vzdrževanja pločnika ali organiziranja te službe nedopustno opustila svojo dolžnost, kar je povzročilo škodo, zato je lahko odškodninsko odgovorna. Če želite, lahko vložite tožbo zoper občino/ koncesionarja (odvisno, kdo je zadolžen za redno vzdrževanje javnih cest) in zahtevate odškodnino za nepremoženjsko škodo, posledico padca na neočiščenem in neposutem pločniku v naselju, za katerega so bili dolžni skrbeti. Lahko npr. zahtevate odškodnino za telesne bolečine, duševne bolečine, strah, zmanjšano življenjsko aktivnost. Če pa so vam pri zdravljenju nastali tudi stroški (npr. stroški prevoza), lahko zahtevate tudi povrnitev premoženjske škode. O višini odškodnine odloča sodišče. Nina Scortegagna Kavčnik, univ. dipl. prav. Kopalniške skrivnosti Nekaj zanimivih podatkov o kopalnici. So pomembni? No, o tem odločate vi. Povprečna oseba obišče stranišče 2500-krat na leto oziroma približno od 6 do 8-krat dnevno. Sodeč po temu, ljudje na stranišču preživjo vsaj tri leta svojega življenja. Po nekaterih podatkih vsako leto pade v stranišče sedem miljonov mobitelov. Umivalnik je bolj umazan kot straniščno sedalo. Umivalnik ima na kvadratni centimeter 100 tisoč bakterj, sedalo pa tisočkrat manj. Angleški kralj Jurj III. je 25. oktobra 1760 umrl, ker je padel iz stranišča. Najbolj slavna oseba, ki je umrla na stranišču, pa je verjetno bil kar Elvis Presley leta 1977. 45,2% ljudi lula pod tušem. Kopalnica je največja porabnica vode v hiši. Stranišče porabi 27 odstotkov in več celotne vode, tuš 17%, skozi pipo pa steče 16% vode. Pomaranče »našpikane« s klinčki so bile prvi osvežilci zraka v kopalnici. Prvi mož nacističnih letalskih sil Hermann Goering je zavračal uporabo toaletnega papirja. Namesto tega je raje uporabljal navadne robce iz blaga. Kabina v javnem stranišču, ki je najbližja umivalniku, najmanj uporabljena in zato tudi najčistejša. Približno 2,8 miljarde ljudi po svetu ne razpolaga s »sodobnimi« sanitarjami. To so večinoma iz podeželskih območj Kitajske in Indje. Rimska vojska ni uporabljala toaletnega papirja, marveč v vodo namočeno spužvo. SUDOKU 9 4 3 4 1 7 3 5 e » 4 1 4 B 1 4 9 7 3 S S Z 1 1 3 t a 1 T 4 3 S Naš recept Bananin kolač V eni uri pripravite sladico, ki bo vedno prjala: za zajtrk, po kosilu ali zvečer. Čas potreben za pripravo: 1 ura Težavnost: otročje lahko Sestavine 75 gramov masla 110 gramov sladkorja v prahu 125 gramov navadne bele moke 100 gramov polnozrnate moke 2 žlički pecilnega prahu 2 jajci 4 olupljene in spasirane banane 50 gramov orehov 1 limona Segrejte pečico na 170 °C. V posodo stre-site maslo, sladkor, moki, pecilni prah, jajca in banane ter dobro premešajte, nato pa dodajte še orehe. Tako pripravljeno zmes stresite v pekač in pecite 50 minut. Počakamo, da se ohladi in serviramo. Po želji lahko kolač potresemo tudi z limoninim sladkorjem, ki ga pripravite na način, da naribamo rumeni del limonine lupine. Damo naribane olupke v stekleno posodo, ki jo je moč dobro zapreti. Nato na-sujemo na olupke plast sladkorja, damo plast naribanih olupkov in nato zopet plast sladkorja ^ Na vrhu naj bo sladkor. Pustimo nekaj dni, da se okusi pomešajo. Tako pripravljen sladkor lahko uporabimo za sladice, čaje in razne pjače. 54 NAŠ ČASOPIS Nagradna križanka 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ime in priimek: Točen naslov: Križanka »Balonček« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 15. marca. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni darilnih bonov Outlet otroške trgovine in otroškega butika Balonček iz Vrtnarje 3 na Vrhniki. Vrednost bonov: 20 €. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika IkT • • «V^I^V 1 Nagrajenci prejšnje križanke (pokrovitelj Otroški butik Balonček): 1. nagrada - Marinka Perpar, Betajnova 12,1360 Vrhnika 2. nagrada - Spela Perko, Bevke 121,1358 Log pri Brezovici 3. nagrada - Bernarda Rožnik, Stara cesta 3,1354 Horjul Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čim prej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko. Rešitve pretekle križanke »Balonček« (vodoravno): outlet, tlivke. Rim, SS, otolit, šakali, oblaček, bradata, LA, vrat, ezde, NR, kdor, OG, AA, Balonček, vo, lub, iva, ru, neumen, al, Ind, aorta. Rešitev simetrične križanke pretekle številke: astat, blefer, Berlin, trikolo, aritmetik, stil, kapa, Basic, Oka, kambica, odmor, Siena, Juvan, torba, lopot, prvak, bekerel, aon, aorta, oris, vtis, vdovščina, licenca, tokata, elanka, kalar. BALO EK OUTLET OTROŠKA TRGOVINA BALONČEK Vrtnarija 3, Vrhnika (zraven Flaminga) Odlična in kvalitetna nemška izdelava iz naravnih, bio-neoporečnih materialov, znamk Playmobil, Ding-Dong, DD Limit. Modne hlače, jeans od 7,5 € • Pajkice od 6,99 € "Trenirke od 9,90 € Jopice od 6 € • Majice - dolgi rokav od 4,9 € • Fantovske srajce od 4,60 € • Bunde, brezrokavniki od 11,95 € ^ ter velika izbira ostalih oblačil za mlajše, srednje in mladostnike. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 iT 18 19 21 22 23 24 25 26 m 27 28 29 30 31 32 33 m 34 35 |gg|36 ^ 37 38 ^ m 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. obrtnik lesne stroke; 6. duševno stanje neugodja, nemoči; 12. trava tretje košnje; 14. pločnik; 15. kdor je napaden; 17. najvišje gorovje Evrope; 18. izraelska luka (Aka); 19. razum; 21. ime našega nekdanjega hokejista Zupančiča; 22. ameriški plesalec in filmski igralec (Fred, 1899-1987); 24. boginja, ki izvira s Krete; 26. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev; 27. krivenčasto, zvito drevo; 28. zvrst, vrsta; 29. staroselci na Novi Zelandiji; 30. reč, predmet; 31. pomanjkljivost, nepopolnost (redko); 33. doba, vek; 34. prizorišče, borišče; 36. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži; 38. ind. vedski bog ognja; 40. ženska, ki igra na orgle; 42. sekretarka; 44. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome; 45. iztrebek; 46. grenek zeliščni liker; NAVPIČNO: 1. najznamenitejša slika Leonarda da Vincija (... Lisa); 2. Odisejeva domovina; 3. sprejemanje koga v delovno razmerje; 4. pustolovščina; 5. nasprotje nereda; 6. votel miši-čast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah; 7. teritorialna obramba; 8. slovenska igralka (Rina); 9. klorovodikova kislina (dve besedi); 10. glavna vhodna vrata; 11. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni; 13. enoletni poganjek, s katerim se cepi, cepič; 14. zgornji, obli del glave med čelom, senci in tilnikom; 16. stara prestolnica Japonske; 20. del kart, ki ostanejo po razdelitvi; 23. vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti; 25. zlitina železa in kroma; 27. skrivni jud. nauk iz srednjega veka; 28. strgalo, strgalnik; 29. kitajska dinastija (1368-1644); 30. nekd. vojaško politična zveza držav JV Azije; 31. v gr. mit. Zevsova sestra in žena, zaščitnica zakonske zveze; 32. medved (slabš.); 35. popularna glasbena zvrst; 37. maščobno tkivo pri prašičih; 39. indijski veletok; 41. japonska nabi-ralka biserov; 43. Ivan Eržen; NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 27. februar 2012 dea^tron^] NOVO V NAŠI PONUDBI U! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CHEVROLET 10 let garancije 7 let garancije An/tof^ša „ ^ SELISKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia SONNENKRAFT™ bo sedaj še boljši . ? . R' nf PREDSTAVITEV SONNENKRAFT IZDELKOV SOBOTA 10. MAREC, od 8.00 do 14.00 PRED TRGOVINO JURČEK V BOROVNICI. OGREVANJE ŠKRBEC d. o. oT 040 85 85 92 041 64 72 77 Dol 42 1353 Borovnica, Tel./Fax: 01/754 80 60 andrej.skrbec@gmail.com É « KUPIM Kupim kmetjo ali kmetjsko zemljišče in gozd. 041 751 266. PRODAM Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno na izjemni lokacji, prodamo. 041 751 266. Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m 2 bivalne površine, na lepi lokacji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacje so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacja z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266. Gozd, travnik in pašniki, ki so zaraščeni - interesantni zaradi lesa, čebelarstva, koče ... v k. o. Paneče, pod grebenom med Lisco in Ješivcem. Na parceli je izvir vode in ruševina objekta, prodam. 041 751 266. m ZAHVALA v 66. letu nas je nepričakovano zapustil JOŽE JUSTIN, Zalaznikov Jože iz Smolnika 3 1946-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče. Hvala tudi g. župniku Bogdanu Oražmu, pogrebni službi Vrhovec, PU Ljubljana, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC Rwfl 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 ZAHVALA MAR^A BELEC 9. 9. 1937-1. 1. 2012 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji vlivali poguma. Posebna zahvala osebju društva Hospic, gospodu župniku Alojzju Golobu in pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: hči Karmen z družino, sestre Vera, Ivanka in Joži z družinami Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si od nas sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečine, za tabo je ostala praznina in delo tvojih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi AVGUSTA POTECINA 3. 8. 1942-10. 1. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prja-teljem za izrečeno sožalje, topel stisk roke, podarjeno cvetje in sveče. Neizmerna hvala vsem zdravnikom, patronažni službi Vič ter reševalcem Pacienta. Hvala tudi OI, še posebno dr. Šeru-gi za bodrilne besede ob urah obupa in vsem sestram oddelka H1. Zahvala tudi pogrebni službi Vrhovec, še posebna zahvala g. župniku z Dobrove in g. župniku z Viča za opravljen obred. Najlepša hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni. Še posebna zahvala teti Tončki, sosedu Sladiču ter sosedi Milki. Vsi njegovi. Prav vsak dan smo s teboj. Kozarje, januar 2012 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi najine žene in mame MARICE VELKAVRH 1955-2012 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi Hiši Hospic za lajšanje zadnjih dni življenja. Hvala tudi Stanki Kovačič Ristič za vso pomoč, Pogrebni službi Vrho-vec, gospodu Janezu Smrekarju za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: mož Bernard in sin Bojan Vrzdenec, januar 2012 Tiho čez polje tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (O. Župančič) ZAHVALA V 93. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek ANTON DEBEVEC Mescov Tone 8. 8. 1919-1. 2. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem, ki ste nam s pozornostjo in pomočjo želeli omiliti bolečino zadnjega slovesa. Hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Šilarju, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Pieta. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju v Borovnici, posebej njegovi dolgoletni zdravnici dr. Majdi Žagar, hvala urgentni službi in osebju kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC. Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Dol pri Borovnici, februar 2012 n ZAHVALA VILIBALD SEVER 21. 8. 1943-29. 1. 2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izrečeno so-žalje, darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Vrh hovec. Vsi njegovi Toplo srce, mehka dlan mame nas spremlja vsak dan in celi vse rane ... Ob izgubi drage mame LJUDMILE BUH po domače Takrajnske Milke (1932-2012) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darovane maše. Hvala pogrebni službi Vrhovec ter Stanetu in Marinki Grom za organizacjo pogreba, župniku Janezu Očkonu za lepo opravljen obred, Jerneju Lenarčiču za izrečene poslovilne besede. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika in sostanovalki Ivanki za vso skrb in nego. Hvala zdravniškim ekipam UKC: nevrološke klinike, nevrokirurgje in onkološkega inštituta. Iskrena hvala sosedom Marjanu in Jani Ahčan ter Barbari Kerš-manc za vso moralno podporo in pomoč naši mami doma in v domu upokojencev. Otroci Boža, Brigita, Cveta in Jaka z družinami Negotin, Setnik, Grosuplje, Podplešivica, februar 2012 ZAHVALA V 80. letu starosti je sklenil življenjsko pot FELIKS MIVŠEK z Vrhnike Iskrena hvala vsem prjateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Osebju Doma upokojencev Vrhnika se zahvaljujemo za nego in dobro voljo. Za lepo opravljeno slovo hvala pogrebni službi Vrhovec, vrhniškemu župniku in pevcem okteta Raskovec. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Sin Miro z družino Vrhnika, februar 2012 ' -S- , ZAHVALA Ob nepričakovanem in hitrem slovesu od moža, očeta in deda PETER BRANE BROŽIČ 7.7.1944 - 8.1.2012 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Še posebej se zahval ujemo Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenjo Vrhnika - Borovnica in Log - Dragomer ter gospodu Jožetu Molku za poslovilni govor, pevcem Invalidskega pevskega zbora Vrhnika, članom društva laringektomira-nih Ljubljana, članom Društva invalidov Vrhnika in Ljubljana, članom društva upokojencev Krim in gospodu župniku. Zdravniku Primožu Rusu hvala za dolgoletno skrb. Vsi njegovi. Log pri Brezovici, februar 2012 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo v naših srcih za vedno ostal. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice KRISTINE CAR (roj. Mesec) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Lavrenčiču in patronažni sestri Nataši Brenčič za vso skrb in nego v času bolezni. Hvala tudi g. župniku, pevcem in pogrebni službi za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hčerka Helena z Viktorjem, vnuk Štefan z Brigito, vnukinja Simona z Marjanom, pravnuka Klemen in Tjaša Vrhnika, Borovnica, januar 2012 I Hiša zdaj je prazna in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek ŠTEFAN BUČEK Iskreno se zahvaljujemo dr. mag. Evi Gorup Cedilnik, vsem sorodnikom, prjateljem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in pomoč. Hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in Komunalnemu podjetju Logatec ter pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zlatka in hčerka Suzana z družino Log, januar 2012 / U Mirno in zbrano se mu v sanjah razpleta življenjska povest. Luc nebesna se nadenj sklanja in sam je ena od zvezd. (Tone Pavček) ZAHVALA v večnost je odšel naš dragi mož, ati in dedi JANEZ GABROVŠEK 1948 - 2012 Srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in bivšim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na pot v večno življenje. Hvala za ustna, pisna sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala medicinskemu osebju na hemotološkem oddelku UKC v Ljubljani ter dr. Janji Pirc in med. sestri Olgi Laznik za ves trud pri zdravljenju moževe težke bolezni. Hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za opravljen pogreb, Pogrebni službi Vrhovec za pogrebne storitve, pevcem in trobentaču. Žalujoči: žena Ana, sin Boštjan s Tadejo, hčerka Irena s Simonom in vnukinja Brina Horjul, januar 2012 Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... Ob boleči izgubi naše drage mame, IVANKE GLAVIČ rojene Jarc 1927-2012 z Dobrove V januarju 2012 smo se na pokopališču na Dobrovi poslovili od naše ljube mame. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so bili z nami ob težkih trenutkih, ter za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem za poslovilne pesmi ter župniku g. Golobu za prjazne besede o naši mami in lep obred. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci Zvone z Silvo, Roman z Ireno, Vida z Vinetom, vnuki Andrej, Marko, Milena, Tina, Miha, Jernej, pravnuki; Tian, Ema, Žiga 1. februarja smo se poslovili od naše tete IVANKE KRVINA roj. Širok, 1930-2012 Zahvaljujemo se vsem, ki ste na dan slovesa z nami obujali lepe spomine, darovali cvetje in sveče. Dragi sosedje, teta je bila vedno rada med vami. Hvala vam tudi za vso pozornost ob njenem slovesu. Širokovi Ljubil je planine v nebesno modrino razpete, rad poslušal bučanje morskih je valov. ZAHVALA LEOPOLD SMRTNIK z Brezovice pri Ljubljani 1929-2012 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prjatejem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, gospodu Rudju za zvonjenje, pevcem, društvom in pogrebni službi Vrhovec. Hčerka Nadja z možem Srečkom, vnuka Mitja in Sandra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 27. februar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si HTC Evo 3D 1 f-k z izbiro NAJ NAJ (9) * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 2L rr : fM ' Samsung Galaxy X Cover 1€* z izbiro NAJ NAJ (9) * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za mesecev Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d. -i ■ , * a Samsung S5610 1€* na pakete Povezani 35M5/77 * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za mesecev Sony Ericsson Cedar 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščen posrednik Telekom Slovenije d.d.. Cene vključujejo DDV. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. meg(g)phone T T TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika 01 755 71 61, M 041 342 000 možnost plačila na obroKo! servis prenosniKOM RAČUNALNIŠTVp • SERVIS j;'- Nova pošiljka rabljenih prenosnikov, računalnikov, monitorjev ... 'prodaja in servis računalnikov rabljeni računalniki in prenosniki .rt NOVA POŠILJKA NA ZALOGI . printanje iz USB ključev LED MONITOR PHILIPS 226V3LAB Redna cena. 135 EUR Akcijska cena: 129,00 € ED zaslon 21,5'' (54,6cm) 1920x1080, dinamični kontrast 10.000.000:1, 5ms, VGA, DVI Extra i3-2100 Redna cena. 519 EUR Akcijska cena: 459,00 € Opcija z Windows 7 Home Premium 559,00 EUR Intel Core i3-2100, 4GB RAM, grafika GT520 1GB, HDD 1TB, DVD-RW, čitalec kartic, napajalnik 430W © Lenovo G770A B960 Redna cena. 613,0frEUR Akcijska cena: 589,00 € Lenovo ValueLine G770A 17" 17,3 zaslon HD + kamera 2M procesor Intel Pentium B960 dual core 2,1[ RAM 4GB,trdi disk 500GB, Grafika ATI Radeon HD 6650M DDR3 1GB WLAN, bluetooth, čitalec kartic 4X USB, HDMI Windows 7 Home Premium na servii; "^'storitve*"«^ tablični računalnik PLAYTAB PRO TABLET 7" Akcijska cena: 118,00 € + darilo: torbica zaslon 7'' 17,8cm, 800x480, 4GB - do 32 GB, WLAN, G-senzor, spletna kamera, mini HDMI, USB vhod, mini USB, Android 2.3 Molek servis, Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@nnolekservis.conn www.molekservis.com T: M: HP Pavilion g6-1185sm i3-2310M RDEČA BARVA Redna cena. 561,50 EUR Akcijska cena: 539,00 € LED Zaslon 15.6'' ločljivost: 1366x768 + kamera z mikrofonom, procesor Intel Core i3-2310M 2.1GHz RAM 4GB, trdi disk 500GB grafikaa ATI Radeon HD 6470 1GB WLAN, bluetooth, čitalec kartic 3xUSB2.0, 1xRJ45, 1x VGA, 2xAUDIO, 1x HDMI ohišje sonomsko rdeče barve zvočniki Altec Lansing, operacijski sistem Free Dos, garancija 1 leto, za prevzem in vračilo za dele in delo 01 750 51 70 041 26 48 48 TELEFONI ZE OD 1€ DALJE G ïsbé REDNA CENA X Nokia C2-05 »_Do 64MB internega spomina »_Mp3, 3gp, aac, amr, mp4 »_VGA fotoaparat »_GPRS, EDGE »_Bluetooth »_E-poltni odjemalec FREE 5 Z0PCiJ0TELEF0N3 Nokia C1-01 +nakupi vTušu v vrednosti 150€ 1 FREE 15 z OPCIJO TELEFON 9 r^IcK RAČUNALNIŠTVO • SERVIS W 070 210 814 REDNA CENA Huawei Vision »_Rahlo ukrivljen zaslon ».Aluminijasto ohišje iz enega kosa »_Čudovit3D uporabniški vmesnik »_Fotoaparat: 5MP z avto fokusom in LED bliskavico »_Android™OS FREE 20 z OPCiJO TELEFON 16 1 REDNA CENA Samsung Galaxy Mini »_160MB internega spomina »_Mp3, 3gp, aac, mp4, wmv, amr, wav »_Fotoaparat: 3,2MP »_GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA »_Android^ OS »_Wlan »_GPS FREE 15 z OPCiJO TELEFON 9 Ponudba FREE paketen ¡e namenjena nc^im naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pa se o načinu prehoda na FREE pakete lahko informirajo na prodajnih mestih. Za pakete FREE veljajo Posebni pogoji naročniških paketen "FREE", ki vključujejo tudi pravila primerne uporabe ston'tev. Vključenih količin paketen ni mogoče porabiti za klice in druge storitve ISMS, MMS, prenos podatkom; skupaj s klici "storitve"! na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice in SMS v tujino. Prenos podatkom v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Cene paketom Iterminal in darilna kartica Tuš! in akcijskega blaga, veljajo ob sklenitvi ustreznega naročniškega razmerja in aneksa za razširjeni paket z Opcijo telefon za obdobje 2i mesecev. Z izbiro Opcije telefon se naročniku dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkom, ki se prenaša z najvišjo hitrostjo, ki jo na določeni lokaciji dopušča omrežje, v skladu z določili in omejitvami posameznega paketa in obenem naročniku omogoči določenovišjo stopnjo popusta za terminal kot je ta na voljo v razširjenem paketu brez Opcije telefon. Ponudba velja do 15.3.2012 oz. do razprodaje zalog. Vseh naprav morda ne bo na voljo na vseh prodajnih mestih. Slike so simbolične. Tuš darilna kartica je veljavna eno leto. Več na www.tus.si/darilne-kartice. Navedene blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikom. Vse cene vključujejo DDV. Strošek priključnine je 10EUR. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila. Tušmobil d.o.o. ne odgovarja za morebitne napake v besedilu.