POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 24. OKT. 195? Leto IX — Štev. 44	Cena din 10.—
Deset minut s kandidatom
PROSTORI, STROJI, KADRI
Tov. Janeza Orija, ki kandidira za odbornika občinskega zbora proizvajalcev v 5. volilni enoti (Tovarna mlečnega prahu in »Pomurski tisk«) sem prijel »za rokav« kar na soboški ulici in ga povabil na kratek razgovor v svojo »rezidenco«.
Razgovor je bil kratek, kajti našemu kandidatu se je zelo mudilo po službenih opravkih. Na vprašanje, kako bo zastopal obe, po svojem poslovnem delovanju dokaj različni podjetji, je odgovoril:
»Ah, to pa ne bo težko, saj bomo v zboru proizvajalcev reševali mnoga vprašanja v okviru zakonskih predpisov — od investicij in kreditov, do potrjevanja zaključnih računov gospodarskih organizacij . . . Obe podjetji pa sta si kljub različnemu poslovnemu delovanju podobni, celo mnogo bolj, kot bi človek lahko ugotovil na prvi hip. To sta mladi, moderno opremljeni podjetji, ki dobro gospodarita in imata podobne težnje po čimvečjem uveljavljanju, pa tudi njuni problemi so enaki . . .«
»In kakšni so ti problemi?«
»Prostori, stroji, kadri . . .!«
Ko sem našemu kandidatu povedal, da se v »Pomurskem tisku« že resno zavzemajo za gradnjo novega poslovnega poslopja, v katerem bi dobili nujno potrebne in ustreznejše prostore vsi obrati in oddelki, ki poslujejo v M. Soboti pod okriljem podjetju (tiskarna, knjigoveznica, kar-tonaža, uredništvo Pomurskega vestnika, knjigarna in papirnica »Dobra knjiga«), je dejal, da se s podobnimi problemi ubadajo tudi v Tovarni mlečnega prahu: razmišljajo že o novih prostorih in strojih, saj bi v bodoče radi izdelovali poleg mlečnega prahu tndi mlečni sladkor.
»Kaj bo po vašem mnenju v prvi vrsti potrebno, da bosta lahko oba kolektiva uresničila svoje smotre?«
»Važno bo, da me bosta pri odborniškem prizadevanju podprla oba upravna odbora in delavsko sveta. Ce bodo predlogi dobro preštudirani in tudi gospodarsko utemeljeni, mi ne bo težko zagovarjati prizadevanj obeh kolektivov . . .«
Na kraju najinega razgovora me je še zanimalo, kaj 'meni o zbliževanju obeh kolektivov. Tov. Ori je v tem pogledu optimist, saj je dejal, da vseh možnosti za medsebojno zbliževanje še niso izkoristili, da pa je skupen izlet, ki sta ga oba kolektiva priredila k Jeruzalemu, prvi večji korak na tej poti. Oba kolektiva s podobnimi proiz-
vodnimi problemi naj bi se v prihodnosti še bolj zbliževala tudi pri konkretnem delu. Medsebojni obiski bi lahko k temu precej pripomogli, razen tega pa si obetamo precej uspehov tudi od sindikalnega tekmovanja med našima podružnicama v počastitev volitev itd.
S. K.
Peta volilna enota bo tekmovala
V soboški peti volilni enoti za volitve odbornika občinskega zbora proizvajalcev bodo tekmovali v soboto: za čim lepšo okrasitev volišč, za čimprejšnji zaključek volitev in čimboljšo udeležbo na volitvah. V omenjeni volilni enoti sta dve podjetji: Časopisno-založniško podjetje »Pomurski tisk« in Tovarna mlečnega prahu.
Vsako podjetje bo imelo svoje volišče. Sindikalna podružnica CZP »Pomurski tisk« je napovedala ustrezno tekmovanje svojemu vrstniku v volilni enoti, po sklepu sindikalnih vodstev obeh podjetij pa je neta volilna enota napovedala tekmovanje vsem volilnim enotam v M. Soboti po točkah, v katerih tudi sama tekmuje. Prav bi bilo, da bi občinski sindikalni svet imenoval posebno komisijo, ki bi spremljala potek tekmovanja v vseh volilnih enotah, določila najboljšega tekmovalca in mu dala tudi ustrezno priznanje.
Razen tega se bosta obe sindikalni podružnici pete volilne enote pomerili med seboj tudi pri šahovnicah in kegljanju.
-sk
Zgodaj so zaključili volitve
Pri pripravah na volitve v Moč-kovcih, Kuštanovcih in Košarovcih se je zelo dobro odrezala mladina iz Mačkovec, ki je lepo okrasila vsa volišča. Zelo aktiven pa je bil tudi vaški odbor SZDL, prav posebej pa še predsednik odbora Geza
Veren. K uspehu na volitvah je mnogo prispevala tudi volilna komisija. Uspeh je bil ta, da so zaključili volitve že pred pol deveto uro. Slabo pa je bilo na volišču v Kuštanovcih kjer ob 7 zvečer ni volilo še 30 volivcev.
»Načelo absolutne prostovoljnosti«
Razgovor o kooperaciji s tov. Štefanom Antaličem, predsednikom OZZ
Letos smo veliko razpravljali o kooperaciji med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci in sploh o raznih zadružnih problemih. Ob koncu avgusta in v začetku septembra so imeli tudi v središčih občin številna posvetovanja glede priprav za kooperacijo in o napredku kmetijstva. Zato smo zaprosili predsednika Okrajne zadružne zve-ze tov. Štefana Antaliča, da bi nam kaj več povedal o sadovih teh posvetovanj in priprav.
V	začetku razgovora nas je tov. Antalič opozoril, da so se med kmetovalci v tem času razširila razna napačna pojmovanja o kooperaciji, govorice o neki skupnosti itd. »Vendar pa je potrebno poudariti, da smo s kooperacijo začeli že lani in to nikogar ni začudilo. Kmetijske zadruge so kreditirale kmetovalcem nakup semen, plemena ske živine itd. in to v znesku 40 milijonov dinarjev. Pri tem so. se kmetovalci obvezali, da bodo kredite odplačali s pridelki, kar so tudi storili. Enako letos. Glede odplačevanja nikjer niso nastajali kaki posebni problemi in nujnost prisilne izterjave ali kaj podobnega. Tale oblika kooperacije je zelo iskana in pozitivno vpliva na no-večanje kmetijske proizvodnje.«
V	nadaljnjem razgovoru je tov. Antalič še poudaril kooperacijo pri živinoreji in sadjarstvu. »Nekatere zadruge, ki so imele dosti krme n. pr. Apače, so prevzele od kmetovalcev v najem mršavo govedo in s tem pomagale i kmetovalcem i sebi, ker so rejeno živino lahko dražje prodale. Tudi v sadjarskih okoliših so začeli skupno skrbeti za sadovnjake in se pri tem dogovorili glede plačevanja storitev in ostalega. Vendar bi pa lahko od začetnih oblik prišli še dalje, do ustvarjanja investicijskih fondov za obnovo sadovnjakov in podobno, kar pa morajo urediti sami sadjarji, ki so se združili v to skupnost.«
Na vprašanje o širši kooperaciji v kmetijstvu je tov. Antalič dejal, da so bili sicer storjeni začetni koraki, vendar pa še bolj skromni. »Sklenjenih je dvajset pogodb za šestnajst hektarjev žitaric. V pogodbah
je ocenjeno delo, ki ga bo opravila zadruga in kmet. Cisti dohodek si pa bosta oba delila in sicer po deležu opravljenega dela. Zadruga bo dala tudi gnojila, semena in potrebno. strokovno pomoč. Za začetek ni bilo najboljše, ker smo začeli z žitaricami«. Ta oblika kooperacije pa mnogo več zahteva kot one začetne. Same zadruge morajo biti gospodarsko utrjene, dobre, imeti morajo potreben strokovni kader in stroje. Tem zahtevam odgovarja nekako polovica pomurskih zadrug. Kar se tiče teh oblik, je potrebno pripomniti, da jih je dosti. Odvisne so od sposobnosti zadrug in potreb njihovih okolišev. Glavno pa je, da mora tak način gospodarjenja ustrezati in koristiti kmetovalcem in zadrugam in biti zasnovan na popolnoma prostovoljni osnovi, tako kakor smo začeli letos.«
Sedaj pripravlja zadružna zveza osnutke pogodb za kooperacijo pri pridelovanju krompirja in koruze. Ti pridelki pri nas pravzaprav prihajajo najbolj na trg in zato je tudi med kmetovalci večji interes, da bi dosegli večje donose.
»Določen problem v zadružništvu predstvaljajo tudi trgovske poslovalnice, ki so večkrat zadrugi breme,« je dejal tov. Antalič. »Poslovalnice tudi niso vse zmožne ustvariti zadosti dohodkov in zato nastajajo zgube, ki jih je pa potrebno poravna-
ti z dobičkom pri kmetijskih pridelkih. Nastaja tudi vprašanje kalkulacij določenih trgovskih artiklov, v katere se morajo vmešavati upravni odbori, kmetovalci, ki s trgovino tudi nimajo neposrednega stika. Te poslovalnice morajo tudi plačevati določene prispevke, kar prav tako predstavlja problem in breme. Nadalje pa imajo tudi nekam poseben položaj. Ostale trgovine upravljajo kolektivi, drugače je z zadružnimi poslovalnicami. Zato je potrebno zadruge nekako razbremeniti teh poslov. Organizirati trgovsko podjetje, ki bo. skrbelo za rentabilnost poslovalnic, upravnim odborom pa omogočiti, da bodo skrbeli za razvoj kmetijstva.«
Posebno vprašanje v razgovoru je bilo glede odnosov med zadrugami in posredniškimi podjetji, preko katerih pošiljajo zadruge pridelke na trg. Tov. Antalič je v odgovoru najprej omenil osnovno karakteristiko teh podjetij: konkurenčnost in konkurenčni boj, ki povzroča razno nihanje cen, trgovanje za vsako ceno in to na račun skupnosti ali konkretneje: zadrug. Organizacijo tega trgovanja bodo morale v bodoče prevzeti kmetijske poslovne zveze, ki bi zadrugam poiskalo tržišča, imele potreben strokovni kader in osnovno: ne bi iskale posebnih dobičkov. S tem bi odpadli vmesni trgovski členi,
ki napredku in utrditvi zadrug prav nič ne koristijo. Vse to smo mislili letos urediti tudi v našem okraju, a zadeva z Agromerkurjein je proces nekoliko zavrla.«
Š. B.
Praktična pobuda Društva ekonomistov Radgona
Štiriletno
ekonomsko
izobraževanje
Pred dobrima dvema mesecema so pričeli v Radgoni na pobudo domačega društva ekonomistov z štiriletnim tečajem v katerem bodo predelali učno snov, ki je predvidena za srednje ekonomske šole. Za šolo je med ljudmi v Radgoni precejšnje zanimanje. Pouk, ki je štirikrat tedensko od 3. do 7. ure popoldne, obiskuje 32 uslužbencev občine, ostalih ustanov, računovodij podjetij in drugi.
Šola je namenjena predvsem onim, ki zaradi finančnih težav ali iz drugih vzrokov niso mogli obiskovati rednega pouka v ekonomski srednji šoli. Šolsko leto traja približno tako dolgo kot redno šolsko leto. Ob koncu vsakega šolskega leta bodo delali tečajniki izpite.
Glavne predmete poučujejo: prof. Goljevšek — politično ekonomijo, in knjigovodstvo, prof. Hegeduš — gospodarsko računovodstvo in prof. Avsec — matematiko. Predavatelje za vse ostale predmete, kakor prostore za predavanja je priskrbel ravnatelj radgonske gimnazije tov. Manko Golar.
Brez dvoma je pobuda Društva ekonomistov Radgona v tem smislu pravilna, saj je izobrazba eden izmed pogojev za uspešno ooravljanje službenih dolžnosti. Prav pa bi bilo, da bi se tega še v večji meri zavedala tudi radgonska podjetja, ki naj bi iz sklada za samostojno razpolaganje dala svojim tečajnikom primerne štipendije, saj so stroški za šolanje vseeno precejšnji in jih vsak posameznik težko zmaguje.
Pouk v šoli traja sedaj že štirinajst dni. Štiriletno šolanje ne bo terjalo precejšnjega napora samo od slušateljev, temveč tudi od predavateljev, predvsem onih, ki hodijo predavat celo iz Murske Sobote.
-jm
Sporočilo okrajne volilne komisije
o volitvah v občinske zbore občinskih ljudskih odborov na območju okraja Murska Sobota, ki so bile dne 20. oktobra 1957.
Po podatkih občinskih volilnih komisij je bila volilna udeležba naslednja:
Občina šte	v. vol. uprav.	Glasovalo		Nevelj	glasov
		štev	%	štev.	%
Beltinci	9.571	7.452	77,86	294	3,9
Cankova	4.872	4.100	84,15	101	3.5
G. Radgona	9.871	8.793	89,08	362	4,1
Grad	5.050	3.946	78,14	99	2,5
Lendava	14.584	11.677	80,07	650	5,6
Ljutomer	10.644	9.387	88,19	474	5,0
Martjanci	6.627	6.138	92,62	250	4,1 ,
M.Sobota	15.207	13.331	87,66	585	4,4
Petrovci-Šalovci	5.450	4.526	83,05	241	5,3
Videm ob-Šcav.	3.919	3.412	87,06	166	4,9
Skupaj okraj	85.795	72.762	84,81	3.220	4,4
Pri volitvah v občinske zbore je treba upoštevati, da volivec lahko glasuje na volišču le v kraju, kjer je vpisan v splošnem volilnem imeniku. Tako se volitev dejansko niso mogli udeležiti volivci, ki služijo kadrovski rok, osebe na sezonskem delu, študentje, bolniki v bolnicah itd. Če se pri izračunu volilne udeležbe upoštevajo iz teh razlogov upravičeno odsotni volivci, je volilna udeležba naslednja:
Občina Beltinci 90,81%, obči na  Cankova 97,23%, občina Gornja Radgona 97,33%, občina Grad 98,90%, občina Lendava 90,21 %, občina Ljutomer 95,79 %, občina Martjanci 98,89 občina Murska Sobota 97,84%, občina Petrovci-Šalovci 95,34%, občina Videm ob Ščavnici 95,65 %.
Skrb za človeka - naloga občin
MARIJA LEVAR
Ljudski odbor kot organ oblasti in organ družbenega upravljanja je instrument v' rokah volivcev in ti s svojo prizadevnostjo v teh organih kot tudi z diskusijo na zborih volivcev pomagajo, da delajo občinski ljudski odbori res v korist skupnosti. To bo v temvečji meri lahko še sedaj, ko volimo tudi zbor proizvajalcev. Mnogo volivcev je že Šlo skozi vse te organe družbenega upruvljanja z večjim ali manjšim uspehom. Dosedanje izkušnje kažejo, da odborniki raje sodelujejo in diskutirajo o čisto gospodarskih problemih in vprašanjih kot pa recimo o komunalnih zadevah. Iz proračuna LO oziroma njegovega črpanja pa se ne vidi samo razvoj gospodarstva, ampak se v njem odraža tudi skrb za človeka in družino in to najbolj v izvršitvi raznih komunalnih dejavnosti in del, ki sicer služijo gospodarstvu samo posredno, so pa za njegov razvoj nujno potrebni. Občinski odbor Radgona je te in take probleme že sedaj reševal in sicer v toliko, kolikor so mu jih posredovali sveti in volivci pa tudi odborniki LO sami. Vendar pa čaka na reševanje še mnogo komunalnih problemov in odbornikom bo-
dočega ljudskega odbora se ni treba bati brezdelja.
Kot nova oblika reševanja komunalnih zadev se predvideva stanovanjska skupnost, to je ustanova, ki bo imela tudi denarne vire. Ta bo novi organ družbenega upravljanja v občini. V njem bo zlasti lahko prišla do izraza skrb za družino, skrb za človeka. Daši se nam vidi to še nekako oddaljen pojem, bo vendar treba pristopiti k izvajanju nalog, ki sodijo v njegov delokrog.
OTROCI -NAŠA BODOČNOST
Med zadeve komunalnega značaja spadajo razne ustanove kot so šole, vrtci, šolske in mlečne kuhinje, skupne pralnice, krpalnice posvetovalnice za mater in otroka, ambulante, menze, stanovanja itd.
Če pogledamo, kako je z gornjimi ustanovami v radgonski občini, ugotavljamo, da nismo med najslab-šimi, da pa vendar imamo še teh vprašanjih ogromno dela.
Vprašanja šol ne bi načenjala, ker so to že mnogi obdelali, vemo eno, da nima razen v manjši meri radgonska nobena šola potrebnih prostorov za pouk v eni izmeni, kaj
šele za pouk zamišljen po novi šolski reformi. Posebno vprašanje so tudi šolske in mlečne kuhinje. Šolska kuhinja ne deluje pri nas nikjer, dasi bi bila v Radgoni za obrtno šolo nujno potrebna. Pač pa delujejo zelo uspešno mlečne ku hinje. Mlečna kuhinja v Radgoni oskrbuje z vajenci vred okrog 380 otrok. Po ostalih šolah zajemamo skupno 1040 otrok. Tovarišice, ki delajo v teh mlečnih kuhinjah, so zelo požrtvovalne kljub temu, da se morajo boriti s težavami, med katere spada zlasti prostor za pripravo iu razdeljevanje hrane. Šolski odbori bodo imeli še precej dela, da bodo s pomočjo LO uredili to vpra-šauje. Bo ga pa nujno urediti, kajti tu se začenja oziroma nadaljuje naša .skrb za razvoj mladega in zdravega človeka in državljana, saj mu v mlečni kuhinji nudimo to, kar mu v njegovi prehrani v večini primerov doma primanjkuje.
Drugo vprašanje so vrtci. V naši občini deluje sedaj 6 otroških vrtcev. Na vasi jih je pet, v Radgoni 1. Izmed vaških vrtcev dela najboljše vrtec na Janževem vrhu. Bilo bi pa potrebno to otroško ustanovo razširiti še v druge vasi naše ob-
čine. Mogoče bi šli na ustanavljanje priložnostnih vrtcev, kjer sicer ne bi bilo vse tako nobeI, ampak bi zlasti ob času večjih kmečkih del deloval tak vrtec, kjer bi otroke pazila takšna žena, ki težkih del ne more opravljati. Mogoče bi bilo dobro ustanoviti še en otroški vrtec. Otrok bi bilo za dva vrtca s kapaciteto od 80—100 dovolj. Obenem bi olajšali otrokom in materam pot do te otroške ustanove, ki je sedaj recimo iz spodnjega in zgornjega Grisa za otroka že kar precej oddaljena.
Kot otroške ustanove delujejo tudi posvetovalnice za matere in otroke. S prizadevanjem smo te zdarvstvene ustanove že lepo uveljavili in razširili njih mrežo. Bo pa še treba prizadevanj, da bodo v te posvetovalnice prišle tiste žene matere, ki v mladosti niso bile v tej smeri deležne nikakega pouka in jim je pomoč zlasti pri prehrani in negi otroka nujno potrebna.
Med nujno potrebno lahko štejemo tudi ustanovitev ambulante v Negovi, kjer naj bi bila nameščena vsaj medicinska sestra, zdravnik pa bi prihajul ob določenih dnevih. Negovski predel je nekako sam zase celota, ki ga vsled oddaljenosti in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izid nagradnega natečaja
Objavljamo izid nagradnega natečaja, ki smo ga razpisali v 31. številki Pomurskega vestnika, dne 8. avgusta letos. Žirija, ki so jo sestavljali člani uredniškega odbora Pomurskega vestnika, je imela precej težko delo, saj je morala izbirati nagrajence med avtorji približno 100 različnih sestavkov. Žirija je ugotovila, da nobeden izmed nagrajenih sestavkov ni pisan dosledno, z vsemi značilnostmi poročila, komentarja, reportaže, ali humoreske, zato se je odločila za delitev posameznih nagrad večini avtorjem.
Prvo nagrado si delita VLADO SAGADIN za sestavek Pogovor med filovskimi ,kolbarji (5000 dinarjev), objavljen v 38. številki Pomurskega vestnika, in JOŽE HRAD1L za sestavek »Med ljudmi«, (5000 dinarjev), objavljen v 39. številki Pomurskega vestnika.
Drugo nagrado dobita MANKO GOLAR za sestavek Tova-Tišica, gospodična ali gospa« (3500 din), objavljen v 37. štev. Pomurskega vestnika in FRANC ŽERDIN za sestavek »Mladini izpod 16 let« (3500 dinarjev), objavljen v 36. štev. Pomurskega vestnika.
Tretjo nagrado dobita IVAN HODŽAR za sestavek »Tam dcjer grozdje zori in palme šumijo« (2500 dinarjev), objavljen v 36. štev. Pomurskega vestnika in NIKICA BRUMEN za sesta-
vek >Med in mleko« (2300 dinarjev), objavljen v 40. štev. Pomurskega vestnika (priloga).
Četrto nagrado si delita TONE SLAVIČ za sestavek »Lokalna železnica in nesrečni potnik« (1000 dinarjev), objavljen v 39. štev. Pomurskega vestnika in JAKA MAJCEN za sestavek >Ko je rezko zatulila sirena« (1000 dinarjev), objavljen v 34. štev. Pomurskega vestnika.
Peto nagrado pa je žirija prisodila FRANJU BOBOVCU (1000 dinarjev) za sestavek »Z beležnico po Lendavi«, objavljen v 32. štev. Pomurskega vestnika in LACIJU BARANJI (1000 dinarjev), za sestavek »V Pušči nekoč in danes«, objavljen v 37. štev. Pomurskega vestnika.
Avtorji sestavkov »Jutro v vojni akademiji« (Janko Sever);
Daleč je človek od bika« (Miro Mršulja); »Iz šolske kronike«, (Dini Titan), dobijo knjižne nagrade.
UTRINKI S SESTANKA
150 žena je bilo prisotnih na zborovanju, ki ga je sklical
Okrajni odbor zveze ženskih društev v Murski Soboti. Podana referata i sta obravnavala dolžnosti družbe do družine ter nakazala vzgojne in zdravstvene probleme ter možnosti Za razbremenitev zaposlene žene v gospodinjskem delu. Bodoči odborniki naj pomagajo reševati boljšo organizacijo preventivne zdravstvene službe otrok in odraslih samo v Soboti je bilo lani izplačanih 17 milijonov dinarjev za bolniške stroške tuberkuloznih in rakastih obolenj ter vseh onih, ki nimajo lastnih sredstev za plačilo zdravljenja.
V 18 oddelkih soboške osnovne šole je povprečno po 44 otrok. Prihodnje leto jih bo še več. Iskati je treba možnost, da se z manjšimi sredstvi zagotovi otrokom primeren in zdrav šolski prostor. Šolski odbori morajo več skrbeti za delo pionirske organizacije in krožkov.
Pametna in dobrodošla incia-tiva Stanovanjske skupnosti, ki je nabavila pralne stroje in sesalec za prah naj bi bila izpopolnjena še z drugimi možnostmi razbremenitve zaposlene žene.
Predlagali so- tudi ureditev mlečne kuhinje v otroškem vrtcu. Potrebno bi bilo' najti družini, kT v teh prostorih stanuje drugo stanovanje. »30 otrok iz gimnazije sem videla v hladnem večeru pred hotelom »Zvezda«. Čakali so na avtobus. Pozneje bodo čakali v gostilni, ko bo zunaj večji mraz« — je pojasnjevala tovarišica. Ali se res ne more odrediti točen odhod avtobusa? Ali ne bi mogoče otroci lahko čakali na avtobus v leno urejeni pionirski knjižnici? Govorili so tudi o socialnih problemih varstva družine o zaposlitvi mladih Ciganov, ki želiio delati, v naših podjetjih. Zaslužek in spremenjena okolica bo vplivala ugodno tudi na kulturni razvoj teh ljudi in pomagala reševati ta komplicirani problem naše občine.
Zastopnik Tovarne mesnih izdelkov je imel težaven opravek, ko je utemeljeval visok porast cen mesu. Ni bil prepričljiv, ker se odkupne cene niso toliko zvišale, mesnica «Agro-rnerkur« pa ima cenejše meso.
-eva
POTEZA TRMOGLAVOSTI
Politika zapadno-nemške z vezne republike pod taktirko krščarisko-demokratske stranke s sivolasim »očetonu Adenauerjem na čelu se vedno bolj odmika od stvarnili teženj človeštva po miru in ureditvi take Evrope, ki ne bo več sod smodnika in žarišče bodočih svetovnih spopadov, kar je potrdila tudi nedavna odločitev uradnega Bonna o prekinitvi diplomatskih odnosov z našo deželo, ker smo pač formalno priznali obšlo j njegovega partnerja — Pankoroa in Vzhodne demokratične nemške republike.
Odločitev bonnske vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov s FLRJ lahko smelo ocenimo kot zablodo njene diplomacije. ki se je že doslej »odlikovalan zaradi nekaterih potez, ki nimajo prav nič skupnega s prizadevanji za realno in najboljšo rešitev sicer dokaj zmotanega nemškega vprašanja in zagotovitev miru v tem delu Evrope, za čemer težijo zlasti tisti narodi, ki so bili v preteklosti večkrat žrtve napadalnih dejanj nemškega militarizma in nacizma. Nasprotno: v dosedanji praksi bonnske vlade smo celo priče nekaterim potezam, ki otežujejo stvarno ureditev nemškega vprašanja, rešitve, ki bi popeljale ves nemški narod k združitvi in njegovemu demokratičnemu in miroljubnemu uveljavljanju o evropski politični, gospodarski in kulturni skupnosti. Taka pa je v svojem bistvu tudi poslednja protijugoslovanska poteza.
Politiki in diplomati v Bonnu so bili v zadnjih letih dobro seznanjeni o tem, kakšno je stališče naše vlade do nemškega vprašanja. V govorih in intervjujih naših najuglednejših državnikov je bilo večkrat poudarjeno, da obstajata dve nemški državi z različnima notranjima družbenima ureditvama in da je treba tudi objektivno priznati to dejstvo predvsem pa, 'da je potrebna delovati v smeri opredelitve nemškega naroda samega in podpirati razvoj, ki bo vodil k vedno večjemu stapljanju obeh Nemčij o eno demokratično državno tvorbo. Takim izjavam naših politikov pa so sledila tudi dejanja, ki so bila uvel javi jana v skladu s to osnovno koncepcijo in z našo. v praksi že tolikokrat pr£iz-kušeno politiko aktivne in miroljubne koeksistence. Ves čas smo težili za čim boljšimi odnosi in sodelovanjem na vseh področjih z Z a padno Nemčijo. Plod takega prizadevanja so bile obojestranske koristi. V uradnem Bonnu tega ne morejo zanikati niti sedaj. pa čeprav bi morda to radi storili.
Povsem logično pa je tudi, da smo hkrati navezovali čedalje pristnejše stike — gospodarske, kulturne in druge — z Vzhodno demokratično Nemčijo; tudi to sodelovanje je bilo kronano s pomembnimi rezultati, ki so koristili obema deželama in prispevali k utr-
jevanju miru. Mar je potemtakem res velik in neodpustljivi greh, če smo tudi z diplomatsko potezo priznali že obstoječe stanje in tako odprli vrata še večjim možnostim za razvijanje enakopravnih od: nosov med obema državama?
Kaže, da so nam v Zapadni Nemčiji to hudo zamerili. Sicer pravijo, da so že večkrat nedvoumno povedali, da bodo prekinili diplomatske odnose z vsakomur; ki bo priznal Vzhodno Nemčijo, in da je protijugoslovanska poteza samo znak njihove vztrajnosti... Vztrajnost je sicer dobra lastnost, toda trmoglav-riost, ki so jo uveljavili prav v odnosu do FLRJ. pa ne vodi nikamur in bo slej ko prej najbolj škodovala sami Zapadni Nemčiji. To priznava tudi nemška javnost, ki je tako ali drugače že povedala marsikatero pikro pripombo na račun Adenauerja mnogo nasprotovanj pu je tudi v industrijskih krogih, ki želijo še povečati svoje poslovne zveze z drugimi deželami, med njimi tudi z vzhodno-evropski-mi in Jugoslavijo, in si v njih pridobiti novi trg za svoje izdelke. Taka trmoglava politika bonnske vlade je tem prizadevanjem nemškega gospodarstva sedaj dokaj priprla duri, prispevala k še večji izolacije Zapadne Nemčije od Vzhodne Eeorope. prav nič pa h konsolidaciji razmer znotraj svoje dežele (proti prekinitvi diplomatskih odnosov s FLRJ so se namreč izrekli tudi številni ugledni voditelji glavne opozicijske socialno-demokrat-ske stranke in še nekaterih drugih strank), in ueveljavlja-nju tiste' strpne politike, ki sta ji glavni smoter: mir in enakopravno sodelovanje med državami z različnimi družbenimi sistemi. Na koncu te dol-ge verige pa je tudi poskus, da bi z diplomatskim pritiskom prisilili manjšo državo, da bi se odpovedala svoji neodvisni politiki in blokovski neopredel jenosti.
Čas pa bo tudi v tem primeru prinesel svoje: uresničevalcu tega protijugoslovanskega ukrepa neogibne posledice. ki se bodo prvenstveno, obrnile v škodo njemu samemu. nam pa še večjo odločnost in smelost na poti uveljavljanja enakopravnih odnosov z vsemi miroljubnimi narodi na svetu in načel aktivne koeksistence. Jugoslavija je ob vsaki taki težavni preizkušnji postala še trdnejša in monolitne jša. za kar ne manjka dokazov v bližnji preteklosti; iz tega pa bi se lahko marsikaj naučili tudi v Bonnu, ko so se v svoji trmoglavosti znašli celo tako daleč da so se resna srečali s kritiko svetovne javnosti. ki take poteze. Kot je poslednja protijugoslovanska, ose bolj obsoja in ji odreka vsako mesto v diplomatskih analih sodobnega mednarodnega občevanja.

Volišče med brajdami
Komaj se je dobro pokazalo sonce, že mi je naročila tovarišica Marija, da je najboljše, če se odpravim tja nekam proti vrhom Slovenskih goric, saj jih je ta dan sama pesem, čeprav so nastale s črčki že težave, čeprav so vse dni in noči svirali in peli brez penez, peli in svirali že tja od prvih dni septembra. Tovariš Janko me je naložil no občinski Marcedes ali Ford — kdo bi vedel imena vseh mogočih in nemogočih vozil. Prestavljala sva z združenimi močmi vse prestave, kolikor jih je poč bilo na razpolago na avtobomilu. Pa sva končno le prisopihala na Janžev vrh, med palme pod ogromen klopotec, ki je menda gazda daleč naokrog. Potem še nekaj vzdihov avtomobila in že -sva stala pred Zadružnim domom, kjer je bilo volišče janževskili volivcev.
. Sonce se še ni premaknilo tako daleč med obzorje, da bi lahko rekli, da sva bila pozna s tovarišem Jankom. Toda volilna komisija naju je že sprejela: »Smo že čez 50 °/» in iz Radgone še ni bilo nikogar, razen tovariša Toneta, ki je postal že itak janževski občane,- Tako naju je sprejel tov. Rudi Žnidarič, Alojz Gaude, oba člana volilne komisije na Jan-ževem vrhu.
Volišče je bilo okrašeno kaj svečano. Najbolj viden je bil pač gasilski prapor janževske gasilske čete.
»Od kod ta?«, sva sc spraševala z Jankom. Pa nama je takoj pojasnil tov. Medvešček: gasilska četa z Janževega vrha je čakala že ob 6. zjutraj lepo zvrščena pred voliščem, na čelu z gasilskim praporom. Gasilci so opravili državljansko dolžnost, za dokaz svoje prisotnosti pa so pustili na volišču svoj prapor, ki je bil pač najlepši okras v zadružni dvorani, kjer so izbirali Janževci svoje kandidate.
»In kako je s potekom volitev, kaj?« No, od tu pa ni tekel pogovor več tako gladko. Volivci iz Žr-nave, no, to bi še šlo. Ampak tisti z Malanjskega vrha, vrag jih noši, tile so nekam nedisciplinirani. Le kdo jih je naučil teh slabih navad?!«
»In kaj le čakajo še želarji z našega vrha!« To vprašanje je mučilo tov. Medveščka. »Saj veste, to so si-
romačeki. Komaj smejo dobro stopiti in že so na sosedovem.
Toda klopotci zunaj so klopotali in na volišču je postalo kar dolg čas.
»No, kar nič nestrpnosti«, me je tolažil predsednik volilne komisije,« ljudje so pač taki. Prišli pa bodo. In še preden bo konec današnjih volitev, bo tu na našem volišču obkrožilo svoje kandidate vsaj 96 % Janževčanov. Do sedaj se nam še niso izneverili. Dobro jih poznam, tele dobre, delavne ljudi z Janževega brega. Kandidatov nisem videl nikjer.« Le kje so? Oba sta doma in čakata na izid volitev. Menda je med obema huda borba: oba sta vredna	zaupanja svojih	volivcev,
tov. Elbi in tov. Korošec.
Pa je le tako naneslo, da je bil od volišča bližji tov. Korošec in njega bi rad videl. Dobil sem ga pred hišo. Se mlad, čeprav mu je jesen že prepletla sive lase med bujne kodre.
»Ste	vi kandidat,« sem	ga	vpra-
šal.
Da,	kandidat, čeprav	ne	čisto
po svoji volji. Tako so pač hoteli in menda bo tako prav.«
»In kaj ste po poklicu?«
»No, delavec sem in majhno krpo zemlje imam okrog hiše.«
Potem pa je še povedal, da dela za skupnost že od zdavnaj, da si je	zelo	mnogo prizadeval	za	zgra-
ditev zadružnega doma na Janževem vrhu, da pa naj povedo o njem še drugi.
»In če boste izvoljeni, kako boste izpolnjevali svoje dolžnosti?«
»Če bom izvoljen? Kdo ve, kako bo še do večera. Toda če bi se tako zgodilo, ej, bo mnogo dela. Biti občinski odbornik, to je huda in velika odgovornost. Kako jo bom le zmogel!« Pri tem je pogledal na ženo, ki je stala ponosno ob njem. »Sam ne bom mogel vsega, treba bo pomoči. Ej, pri nas tu na tem bregu manjka še marsikaj. Ceste so slabe, hudo slabe, do kraja bo treba elektrificirati Janžev vrh, razširiti bo treba otroški vrtec, oživeti bo treba kulturno delo. Kdor koli bo izvoljen, bod imel dela čez glavo!« Potem se je zazrl tov. Korošec zamišljeno v kozarec prečudovite pijače, črne kot črnilo in ki ji je rekel, da je »aramon«. Poleg njega pa je stala njegova žena s kolačem kruha, ki je dihal še to« ploto, saj ga je potegnila, iz peči komaj pred nekaj trenutki.
Nismo stali daleč od volišča. Vsi smo videli, kako je postal vhod v dvorano skoraj premajhen. Tovariš Medvešček je postal kar nestrpen, kajti volilna komisija mora biti polnoštevilna. lahko bo kaj narobe in zapisnik je kruta reč, vse sprejmem nase.
Ko sva stopala s tovarišem Jankom mimo volišča, je stal pred voliščem tov. Tone in rekel, da so že blizu 80 % in da jim bo do večera dolg čas, če ne bo zaigrala harmonika, ki je še vedno zapela Janžcv-cem, ko se je bližal odstotek volil-cev tja proti sto.
Z Jankom nisva čakala mraka. Kaj bi le z njim, ko pa sva videla, da je Janžev vrh kraj dobrih ljudi, ki vedo, kaj je njihov posel. To vedo sedaj in še v bodoče, saj so dru-ge volitve že kaj blizu.
POPRAVEK SKRB ZA ČLOVEKA - HALOGA OBČIN
Pomurski vestnik je v štev. 43 od 22. okt. 1957 pod naslovom »Dobro razpoloženje in lepa ndeležba na nedeljskih volitvah« pravilno ocenil in poudaril visoko zavest državljav-nov-volivcev ob nedeljskih volitvah v občinske zbore. Vendar to zavest ne kaže odstotek 95,4 % udeležbe, kjer so všteti tudi opravičeno odsotni volivci, predvsem sezonski delavci, temveč odstotek 84,81, ki pokaže resnično udeležbo na volitvah. Resnici na ljubo moramo povedati, da je vrstni red udeležbe na volitvah v posameznih občinah naslednji:
1. Martjanci	92,6 °/»
2. Gor.Radgonu	89,1 %
3. Ljutomer	88,2 %
4. M. Soboto	87,7 %
5. Videm	87 %
6. Cankova	84.1 %
7. Petrovci	83,1 %
8. Lendava	80 %
9. Grad	78,2 %
10. Beltinci	77,8 %
in ne tak kot je bil pokazan na konca omenjenega članka, ki je 3575 opravičeno odsotnih volivcev tretirnl kot da so volili.
Okrajni odbor SZDL Mnrskn Sobota
PREDVOLILNA UGANKA V SOBOŠKI OBČINI
Sporočili so nam, da je na pohodu po soboški pokrajini veseli »vandrovček«, zadružni kandidat z mopedom, ki pri volivcih po svoje obdeluje ubogega zadružnega sokandi-data. da bi si zagotovil vstop v zbor proizvajalcev soboškega občinskega ljudskega odbora. Kaj obljublja in kaj je pripravljen dati. nam in tistim, ki so nam to sporočili, ni znano. To je uganka. Če jo rešite, nam sporočite, da bomo rešitev prihodnjič lahko objavili.
(Nadaljevanje s 1. strani) neprikladnosti terena in zvez ne moremo navezati nikamor.
Zelo pereče je vprašanje ureditve prehrane zaposlenih samcev. Menze bi bile nujno potrebne zlasti v Apačah in Radgoni, vendar imamo že izkušnje glede menz v Gornji Radgoni, kjer so te prenehale delovati zaradi nezainteresiranosti abonentov. V Radgoni so bili celo letos prazni prostori bivše gostilne »Slon«. Toda abonenti in sindikat niso hoteli ustanoviti oziroma sodelovati pri ustanovitvi menze in so sedaj gostilniške prostore preuredili v trgovski lokal.
ŽENI POMAGATI POVSOD
Med ustanove, ki jih bo prihodnje treba ustanovaljati in jim dati potrebno moralo pa tudi gmotno podporo dražbe, spadajo tudi pralnice. V tem oziru bi lahko mnogo pomagali hišni sveti. Pralnice s pralnimi stroji ne samo v blokih ampak tudi na vaseh. Naše zadruž-nice, ki so si v letošnjem letu ogledalc take ustanove v Avstriji, so povedale, da skoraj ni vasi, kjer ne
bi bilo skupne pralnice opremljene z pralnimi in ožemalnimi stroji. Te pralnice so ustanovili in opremili kmetje sami, združeni v vaške skupnosti, kar bi bilo tudi pri nas izvedljivo. V Radgoni bi bilo treba samo poiskati prostor za pralnico in organizatorja, sredstva bi se našla in bi javna pralnica v Radgoni lahko pričela delovati v najkrajšem času. Ženam bi taka ustanova mnogo pomagala, saj bi jim olajšala delo in skrajšala čas pranja in bi žena ta čas, lahko posvetila svoji družini. Tako bi tudi skupnost pomagala pri skrbi za družini kar vsekakor ni samo skrb žene in gospodinje.
V isto vrsto kot javna pralnica se postavlja tudi ustanovitev krpal-nic. Krpanje vzame naši ženi ves prosti čas, ki bi ga lahko posvetila ali delu za skupnost ali pa bolj svoji družini, kar bi bilo zopet v korist skupnosti. Poleg tega si žena navadno vzame čas za krpanje ponoči, ko opravi vse. drugo ali pa. v nedeljo popoldan, ko bi za njen na-daljni razvoj bilo nujno, da bi vzela v roko kakšno knjigo ali pa se udeležila njej koristnegu sestanka.
Treba bo urediti tudi še vprašanje predpisov glede takih uslužnostnih ustanov, kajti te bi morale poslovati po cenah dostopnih vsem ženam in je tako jasno, da bi morale biti oproščene vseh visokih javnih dajatev. Občinski LO bo moral o tem sklepati ter dati svoje predloge višjim organom v proučitev in odobritev. Mislim, da nam je vsem pri srcu, da osvobodimo žene vsega tistega odvečnega dela, ki ga ji pri’ današnjem razvoju tehnike res ni treba opravljati in prenesemo tako delno skrb za družino na nas vse.
Se eno pereče vprašanje se postavlja v naši občini, to so stanovanja, katerih pomanjkanje je več kot pereče. Res pa je tudi, da imamo še nedograjene zadružne domove, katerih dograditev bi nam povsod, kjer stoje, pomagala omiliti stanovanjsko krizo. V Podgorju, Stogovcih, Črncih, Lutvercih in Radencih se bomo morali zavzeti za te domove, ki jih je z tako voljo pomagalo graditi ljudstvo.
G
R
I
P
R
I
N
Z
D
H
R
V
N
I
K
Gripa je razsajala zadnje tedne tudi po Murski Soboti, tako da so bili odgovorni ljudje v podjetjih že zaskrbljeni za proizvodnjo. V posameznih oddelkih sc je -število delavcev vidno zmanjševalo, ker so ležali doma, iskali zdravniško pomoč na dom ali pa šli k zdravniku v trenutka, ko se jim je vročina za nekaj časa polegla.
V našem tedniku smo objavili poročilo higienske postaje Zdravstvenega doma. v katerem pravi: »Priporočljivo je, da vsak, ki oboli za gripo, išče zdravniško pomoč.« Nadalje pravi v tem poročilu. da naj vsak. ki začuti bolezenske znake (glabovol, bolečine v udih in križu, mrazenje in vročico), ostane po možnosti doma, se ogiblje družbe z ljudmi in leže v posteljo.
Tndi delavka K. se je ravnala po tem navodilu, ko je začutila vse te znake, ji je zmanjkalo moči za delo ter so jo zaradi tega pustili z dela domov. Naslednjega dne, ko jo je prva vročica minila, je šla k zdravniku Sedlnčku v ambulanto socialnega zavarovanja, prejela tablete proti gripi in se vrnila domov. V postelji je prebila v vročici, ki jo je
mučila v presledkih šest dni. Ves ta čas ni mogla jesti. ker jc vse sproti povračala, vidno je oslabela in nikakor ni bila sposobna zn delo. Ko je bolezen minila in tudi krvavanje z nosa, ki se je pojavilo pred koncem bolezenskega stanja, se je napotila k omenjenemu zdravniku, da dobi potrebni obrazec, s katerim ji zdravnik prizna, bolniški stalež za zamujene dni v proizvodnji.
Zdravnik jo je zavrnil, češ da bi lahko vse te dni delala in da je njena prošnja pač odveč. Zaradi tega bi omenjena delavka lahko ostala brez zaposlitve, kej je pač manjkala šest dni v podjetja. vendar je zaradi uvidevnosti odgovornih tovarišev v podjetju še zaposlena, toda za omenjenih šest dni, po zaslugi zdravnika, ne dobi plače. Tako ji ostane od 6500 din, kolikor bi ves mesec zaslužila, menda le 5500 ali celo manj.
Sosedje omenjene delavke, tovariš P. in njegova žena. so dekletu pomngali, kolikor so mogli, ji merili vročino in ugotovili nad 38,5 stopinj. Pa tudi vsa zunanjost omenjene delavke je kazala očitno bolezensko stanje — le zdravnik tega ni videl. Ali zato, ker je dekle siromašno?
SREDNJI VZHOD —
SOD SMODNIKA
le precej časa se vsa svetovna javnost spet vrti okrog dogodkov na Srednjem vzhodu. Od časa do časa se duhovi nekoliko pomirijo in spet razburkajo. Zadnji dogodki okrog Sirije pa so izzvali nešteto komentarjev in izjav visokih državnikov.
Prvi sekretar sovjetske partije Nikita Hruščev meni. da »dozoreva okrog Sirije oborožen spopad, ki pomeni nevar nost, da se bo razširil v obsežen vojni požar«.. Tako je tudi zapisal vodilni sovjetski politik o pismu, ki ga je poslal angleškim laburistom, francoskim, nemškim, belgijskim, holandskim, nizozemskim in danskim socialistom. Angleži sicer vneto zatrjujejo, da ni nobenih povodov za oborožen spopad, kar pa zavrača Hruščev z možnostjo napada Turčije na Sirijo, za kar so po njegovem mnenju dokazi.
Pred dobrim tednom je poslala Sirija Turčiji protesno noto na katero Turčija ni odgovorila. In prav zaradi tega molka marsikdo sumi. Razen tega je zahtevala Sirija, naj bi razpravljali o tej zadevi tudi Združeni narodi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine.
Zelo zanimiva je izjava jordanskega kralja Huseina, ki je dejal, da bi pomenil napad
na Sirijo hkrati tudi napad na Jordanijo. Iraški kralj pa je celo dejal, da bi pomenil napad na Sirijo napad na ves arabski svet.
V Damasku je stanje zelo napeto. Po prihodu egiptovskih čet je vlada razdelila tudi orožje, Arabska časopisna agencija pa medtem sporoča, da so Turki skoncentrirali samo na enem obmejnem sektorju čez 200 tankov.
Vsi ti glasovi, ki prihajajo s Srednjega vzhoda, naredijo na treznem spremljevalcu dogodkov vtis. da pomeni Srednji vzhod res sod smodnika, ki se lahko ob takem stanju kot je, kaj hitro vžge. Nemiri v vseh državah Srednjega vzhoda iz dneva v dan bolj jasno dokazujejo. da bodo morale velesile dovoliti, da vsedejo tudi ti, doslej v politični javnosti nepoznani narodi za isto mizo z velesilami kjer bodo z vso pravico smeli pokazati vse svoje politične in gospodarske adute. Arabski narodi si gotovo ne želijo vojne. Toda stanje takšno kot je jih sili, da se kljub določeni premoči na nasprotni strani jmstavijo po robu vsakemu nasilju in vsiljevanju tujega mnenja, ki ga poskušajo velesile na precej prefinjem način prikriti pod pretvezo »prijateljske pomoči«.
POMURSKI VESTNIK, 24. okt. 1957
2
Razgovor
„Letos smo na konici“
Za obisk soboške Tovarne perila »Mura« sem se odločil nenadoma, ne da bi bil pripravljen za daljši intervju. Edino vprašanje, ki sem ga že po telefonu sporočil direktorju Viliju Haklu, se je glasilo: »Letošnja udeležba na Zagrebškem velesejmu vam je, kakor smo slišali, prinesla nove poslovne aranžmaje. Kakšni so rezultati uveljavitve vaše tovarne na tej največji gospodarski prireditvi?«
Mimo odgovora na to vprašanje pa sem pozneje v nevezanem razgovoru z direktorjem in predsednikom DS Justiko Keremar-jevo izvedel še za važnejše stvari, ki bodo po uresničenju velika pridobitev — ne samo za delovni kolektiv, marveč za vso soboško komuno.
*
Soboška Tovarna perila »Mura« nima. posebno ugodnega položaja v primerjavi z drugimi tovrstnimi podjetji, ki poslujejo pretežno v večjih industrijskih središčih naše države: medtem ko je ona v Pomurju drugo največje podjetje, od katerega pričakuje tudi komunalna skupnost dokajšnja sredstva za kritje svojih potreb in jih od tega podjetja dejansko tudi dobiva, pa lokalni činitelji nimajo tako velikih zahtev do ostalih konkurenčnih podjetij, predvsem zaradi njihovega okolja, v katerem obratu-
jejo tudi mnogo večje in poslovno zmogljivejše tovarne; te zahteve do konkurenčnih tovarn so v glavnem osredotočene v zaposlitev ženske delovne sile, medtem ko imajo denarna sredstva, ki jih te tovarne dajejo za komunalne potrebe, drugorazredni pomen.
Ze zategadelj, pa tudi zato, ker je v Prekmurju še mnogo nezaposlene delovne sile, predvsem ženske, so se morali odločiti za ukrepe, ki bodo prinesli pravo »revolucijo« v proizvodnjo in odločilno pripomogli podjetju, da bo ostalo konkurenčno kljub ugodnejšim poslovnim pogojem svojih vrstnikov v državi. Letos so rekli: zdaj ali pa nikoli! — in ta alternativa je sprožila dejanja delovnega kolektiva, kar je potrdil tudi predsednik delavskega sveta, ko je v razgovoru dejal, da so delavke brez prigovarjanja podprle prizadevanja upravnega vodstva za modernizacijo podjetja (če morda izvzamemo res samo posameznike). To so dokazali tudi s tem. da bodo letos odstopili 5 milijonov dinarjev dobička za stroje, čeprav bi si ta denar lahko razdelili. Kljub temu pa bodo letos dobili še trinajsto in štirinajsto plačo, kajti poslovno leto bodo zaključili uspešno.
V nadaljnjem razvoju podjetja je namreč tudi perspektiva slehernega posameznika v delovnem kolektivu in kot vse kaže, so v polni meri dojeli v soboški »Muri« — »Sicer pa bi sami sebe požrli in lahko prihodnje leto odšli na svoje domove! je dal direktor Hakl zaključni, a sočni akcent na vse to. kar smo že povedali.
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu SO sklenili z odjemalci pogodbe za svoje izdelke v skupni vrednosti 260 milijonov dinarjev. V zadnjem času se jim je nabralo toliko dela, da ga sami niti ne zmorejo opraviti, zato so dali okrog 40 tisoč dolgih moških hlač v izdelavo zasebnikom na domove. Po njihovem mnenju sta dva glavna vzroka za ta poslovni uspeh: izboljšanje življenjskega standarda kmetovalcev na podeželju zaradi izredno dobre letine in povečan izvoz konfekcije v inozemstvo, kar je povzročilo sunkovito povpraševanje na trgu s konfekcijskim blagom.
V podjetju pa označujejo za še večji poslovni uspeh sklenjene pogodbe z Zapad-no Nemčijo. Do sedaj so že prodali nemškim uvoznikom za 400.500 nemških mark konfekcije, predvsem srajc. V našem denarju bi to znašalo 176 milijonov dinarjev. Z nemškimi tvrdkami pa se že tudi pogajajo za nakup najmodernejših likalnih strojev, v vrednosti 72.000 nemških mark. Z njimi bodo lahko za enkrat povečali delovno storilnost v tej izdelovalni fazi, hkrati pa tudi izboljšali splošno kakovost svojih izdelkov. Pri likanju bo potlej zaposlenih 23 delavk manj, kar pa še ne pomeni, da bodo te delavke odpustili, marveč jih bodo prekvalificirali, kajti po dokončni modernizaciji to-
varne bodo lahko zaposlili še nekaj novih delavk.
Enajst specialnih strojev za šivanje pa bodo uvozih iz Združenih držav Amerike, Stroji jih bodo veljali okrog 5600 dolarjev.
S temi izboljšavami in v nove, najmodernejše stroje vloženimi investicijskimi sredstvi bodo lahko z enakim številom delavk dokaj povečali proizvodnjo: do sedaj so letno predelali v konfekcijo povprečno 2,600.000 kvadr. metrov blaga, potlej pa ga bodo 200.000 kvadr. metrov več. Računajo pa tudi, da bodo s prihodnjim februarjem ali marcem lahko zaposlili še Več delavk in popolnoma izkoristili zmogljivost svojih strojnih naprav; po uresničenju tega končnega smotra pa bodo lahko predelali letno v konfekcijo 3,200.000 kvadr. metrov blaga in zabeležili okrog 2 milijardi dinarjev brutto-prometa.
Znatne izboljšave pa so že opravili sedaj pri dotrajanih strojih. V šivalnici so se oprijeli ameriškega, tako imenovanega »sinkro« sistema, ki jim je prinesel lep uspeh: delovno storilnost v dveh skupinah, ki štejeta 88 delavk, so povečali za 9 odst., kar se bo dokaj poznalo tudi pri skupnem poslovnem uspehu podjetja.
Če se jim bo letos posrečilo izpeljati vse te izboljšave — seveda, če ne bodo prišli vmes kakšni zapetljaji okrog uvoza strojev iz Zapadne Nemčije — bo imela Sobota že prihodnje leto najmodernejšo tovarno te vrste v državi, delovni kolektiv in iz njim komunalna skupnost pa mnogo večje materialne koristi. '	S. Klinar
Končno
tretja mesnica v Soboti
Zadnji četrtek je soboška Kmetijska zadruga odprla na Kocljevi ulici že dolgo pričakovano in po potrošnikih večkrat zahtevano mesnico in trgovine z zelenjavo, sadjem in sočivjem.
Oba lokala sta sodobno urejena in opremljena s potrebnimi hladilnimi napravami. V mesnici prodajajo kakovostno meso vseh vrst, trudijo pa se, da bi bili konkurenčni tudi pri cenah, čeprav so te možnosti precej omejene zaradi velikega povpraševanja po živini na trgu in večje konkurenčne sposobnosti specializiranega podjetja v soseščini. V trgovini pa si bodo soboški potrošniki lahko nabavili ozimnico, pri čemer bodo imeli tudi to možnost, da si bodo lahko vnaprej naročili krompir, jabolka in druge potrebščine. Blago bodo na željo strank pošiljali tudi na domove.
Oba lokala pa nameravajo obdržati tudi po reorganizaciji ko bodo trgovino sicer ločili od kmetijske zadruge, predvsem zaradi tega, da bi lahko potrošnikom posredovali prehranbe-ne dobrine brez nepotrebnega posredovanja.
Pobuda zadružnega upravnega vodstva pa se ni končala samo pri teh dveh lokalih, kajti že v bližnji prihodnosti nameravajo urediti tudi prostore za kmetijski servis — magazin, v katerem bodo imeli na razpolago tudi kmetijske stroje, umetna gnojila, obrambna sredstva za rastline itd.
Higiensko primerno urejena lokala pa bo moči povsem držati v redu šele takrat, ko bo asfaltirana tudi Kocljeva ulica, zato se v kmetijski zadrugi zavzemajo tudi za to, da bi to cesto čimprej modernizirali in jo rešili prahu, za kar bi bili pripravljeni tudi sami prispevati nekaj sredstev.
V Turnišču še vedno čakajo
Večletna želja, da bi Turnišče, ki razpolaga z eno izmed najlepših prosvetnih dvoran v občini, dobilo kinoaparaturo, se je uresničila. Dvo-runa je urejena, kinoprojektor čaka. Od avgusta letos, ko so govorili, da bodo začeli s predstavami, čakajo tudi vaščaui vseh okoliških vasi. V Turnišču pa sc od takrat, ko so vse pripravili ni ničesar spremenilo. Potrebovali bi še nekaj finančnih sredstev, da bi lahko uredili elek. priklop. Za denar so zaprosili tudi pri občinskih forumih. Pravijo, da je na občini bil sprejet sklep, da se odobri posojilo. Zakaj ni bil uresničen in zakaj v Turnišču še vedno čakajo, se vprašujejo mnogi?
-jo
OBISK V MUZEJU
SOBOŠKI POKRAJINSKI MUZEJ JE OBISKALO DOSLEJ NAD 50oo OBISKOVALCEV. PRAV POSEBNO ZANIMANJE ZA MUZEJSKE ZBIRKE SO POKAZALI PREDVSEM DIJAKI V TEDNU MUZEJEV. MUZEJ JE OBISKAL TE DNI TUDI NAŠ SODELA-VEC. V RAZGOVORU Z UPR. MUZEJA. TOV. V.KORENOVO. SE JE ZANIMAL PREDVSEM ZA ZBIRKO MUZEALIJ. RAZSTAVLJENIH V ODDELKU NOB.
Doslej je uspelo Pokrajinskemu muzeju razstaviti v oddelku NOB okrog 20 dokumentov in nekaj partizanskega orožja. Razstavljen je predvsem tisk. Kljub temu je neurejenih še okrog 500 zanimivih dokumentov iz zgodovine našega narodno-osvobodilnega boja. Ves tisk in slikovni material je razstavljen pronolo-ško:. pričetek pri razstreljevanju mostu čez Muro pri Veržeju leta 1941. Med razstavljenimi predmeti je močno zastopan tudi madžarski propagandistični tisk iz časa okupacije. Zbirko zaključujejo predvsem slike iz majskih dogodkov Jeta
pografski prikaz dogodkov iz časa Narodno-osvobodilne vojne. Pri tem delu pričakujejo tudi pomoč iz Ljubljane. Izdelava topografije NOB pomeni za naš muzej precejšen napredek pa tudi precej — študijo.
Letos bodo namestili v sobi, kjer so razstavljeni predmeti iz NOB, posebno vitrino za medalje. To bo menda tudi vse, kar se'še da strpati v to, sicer obširno sobo. Med razstavljenimi predmeti pa ni zaslediti na pr. partizanskih oblek in podobnih predmetov. Po mnenju upravnice je pri takih predmetih ugotavljanje zgodovinske istovetnosti zelo težavno. Vendar bi
sčasoma lahko izpopolnili zbirke NOB tudi s takimi predmeti, če bi bilo dovolj prostorov. Torej povsod so razstavni prostori med glavnimi zaprekami.
Letošnji Teden muzejev je pokazal, da si tudi naš Pokrajinski muzej pridobiva vedno večje število prijateljev, ki z zanimanjem spremljajo vsako novost v muzejskih vitrinah. Tako je podoba preteklosti naših krajev v teh zbirkah iz leta v leto popolnejša. Menda je razveseljivo tudi to, da zahaja v muzej vedno več mladine, ki najde v oddelku NOB priče naše najnovejše zgodovine.
Faksimile Slovenskega poročevalca iz NOB
OBČNI ZBOR REZERVNIH OFICIRJEV V G. RADGONI
Občinska zveza rezervnih oficirjev v G. Radgoni s podskupinami v Apačah. Radgoni in v Radencih je imela občni zbor, kjer so razpravljali tudi o volitvah v občinske ljudske odbore. Med rezervnimi oficirji je mnogo kandidatov za novi odbor. Ti in tudi ostali rez. oficirji so že v pripravah za volitve bili politično zelo aktivni; svojo aktivnost pa bodo vse do
volitev še stopnjevali. Poskrbeli bodo tudi, da bodo med prvimi opravili svojo volilno dolžnost. Ce so si gasilci napovedali mddsebojno tekmovanje, potem tudi rezervni oficirji ne bodo zadnji, tako so se dogovorili na občnem zboru. Sodelovanje v volilni akciji bo tem laže, ker večina rez. oficirjev že sodeluje na raznih odgovornih mestih v množičnih in kulturnih
organizacijah, pri predvojaški vzgoji itd.
Delovni načrt, ki so ga sprejeli lani, ni bil povsem uresničen. Do maja so bila predavanja še kar redna, pozneje pa so popustili. Dogajalo se je tudi, da ni bilo napovedanih predavateljev. Potrebna bi bila večja povezava z organizacijo Zveze borcev in z graničarji. Sodelovanje s podoficirji je bilo
zelo dobro v Radencih.
»Da bo našel naš rezervni oficir v svoji organizaciji pravo mesto,« je dejal zastopnik okrajnega odbora zveze tov. Rapoša, »je njegova glavna naloga, da usposablja samega sebe, posebno v tehničnem, pa tudi v političnem pogledu.« Svojo politično zrelost bo lahko pokazal prav pri bližnjih volitvah.	ik
IGRIVOST IN FANTAZIJA
Letos v Soboti že četrtič vabimo na razstavo umetniških izdelkov. Po razstavi slovenskih oziroma štajerskih slikarjev, ki se Je zaradi neodpustljive nemarnosti zaprla skoraj neopažena, ter po razstavi obeh Prekmurcev Jožeta Kološe in Jožeta Horvata, je v soboški »moderni galeriji«, v veži mestnega kina razstavil svoje izrezanke domač prof. EVGEN TITAN.
Kot profesor telovadbe na soboški gimnaziji in kot delaven športnik izven službe, je Titan razprostrl pred nami svoje »drugo življenje«.
Njegova nemirna narava se je, razumljivo, navdušila za poklic, ki je z naravo v neposrednem stiku. Toda kljub razgibanemu značaju Titanu poklic ni mogel potešiti vseh vrelcev osebnega temperamenta. Nekje globoko v sebi je Titan že nosil veselje do intimnih stvaritev, pa naj jih je potem izrazil v rezljani jelševi šibi ali v pesti zmaličene gline. Bilo je dovolj, da se je nakopičena fantazija sprostila in da je bil nemirni duh za nekaj časa potolažen. Kdo bi preštet vse rezljane kose, ki jih je Titan s tako ljubeznijo in natančnostjo izdelal, pa jih zopet odvrgel, ko se je porodila v glavi nova ideja. Pridnost in nenehno tuhtanje sta Titanu priostrili smisel za ličnost, fantazija mu je uhajala vedno globlje v neizčrpen motivni svet, roke so postajale vedno bolj spretne. Jelševka in vrbova grča sta postali kmalu preokorno sredstvo in Titan je iskal primernejšega.
Poskusil je s papirjem. Slo je. Material je kot nalašč cenen in primeren. Neposrednost praktične
izvedbe pu tudi ni utrpela škode. Spretnost se tudi odslej lahko neovirano uveljavlja.
Toda poskušajmo si ustvariti nekoliko širše merilo, ki je ob tako obsežni razstavi pač potrebno.
Predvsem je treba poudariti, da so izrezanke tehnični eksperiment, silno redek, in ki ga loči od drugih črno belih tehnik likovnega ustvarjanja (grafika itd.) vrsta pomanjkljivosti.
Izrezanki je izrazno sredstvo obris, in to obris ploskovitih oblik, ki se od temnejše, oziroma svetlejše podlage odražajo kot predmet avtorjeve zamisli. Vsi elementi, ki tvorijo predmetni vzorec, se nujno stikajo in tako postavljajo celotno kompozicijo v absolutno soodvinsot. Če temu dodamo še to, da je avtor pri svojih izrezankah, samo ob sebi umevno, segel po najprimernejšem tehničnem posegu, po zloženem principu izrezovanja in da tudi ta poseg nosi v sebi neko nujno pomanjkljivost, smo v glavnem našteli vzroke, zakaj v izrezankah ne zasledimo težnje po plastičnem podajanju, zakaj ne morejo sestavni členi kompozicije živeti ločeno vsak zase, in končno, zakaj je skoraj slednja razstavljena izrezanka prof. Titana sužnja simetrije, zrcalne podobe ali soskladja.
Vse to je sililo avtorja, da je svoji fantaziji stalno strigel peruti in jo usmerjal po poti, ki je lahko iz tehnične plati zadostila iskanemu.
Svoje občutke, hrepenenja in zanos, žalost in veselje je moral avtor najprej predelati do poenostavljenih stilističnih oblik, da jih je potem lahko vpletal v fantastične vzorce prtičev, zvezd, žarkov in čipkastih trakov. Zanimivo je, da se avtor ne ustraši celo precej zamotanih realističnih prizorov
življenja (n. pr. »V olimpijskem ruzpolozenju«). Se tako zahteven prizor prikroji umetnikova fantazija v simbol, nakar ga pusti divjemu ritmu ali nežni melodiji občutkov, realiziranih s preprostimi škarjicami na cenenem papirju.
Videli smo, da umetnik pri izrezankah nima kaj prida izbirati med tehničnimi možnostmi, kajti teh ima na razpolago silno malo. Tembolj moramo zato ceniti uspeh Titanovih razstavljenih del, saj je poleg izredne pridnosti (razstavljena je le četrtina vseh njegovih del) pokazal na nenavadno široko možnost fantazijskih kombinacij in kar je glavno: mnoge njegove »fantazije« so sprejemljive še za tako zahtevnega esteta, modernega in staromodnega.
Mnogih Titanovih umetniških pobud, in to izvirnih, bi bile lahko vesele umetno-obrtne delavnice, bodisi kroparske, tekstilne ali idrijske — čipkarske.
Prav danes, ko je dekorativnost osnova vsestranske umetno-obrtne dejavnosti, imajo Titanove izrezke in njegove pobude pravico do naše dobrodošlice.
Ob takih razstavah se spomnimo, da niso same sebi namen, temveč, da nosijo v sebi svojo praktično vrednost, ki pa jo naj mi izkoristimo. Ta tihi poziv bo gotovo razumel vsak, ki želi napredek tudi v pogledu okusa.
Občinski praznik je s Titanovo razstavo dobil poudarek, občina pa je naredilu lepo potezo, kakršnih si še želimo.
Vlado Sagadin
POMURSKI VESTNIK, 24. okt. 1957
3
1945. Če bi bilo dovolj prostora bi lahko izpopolnili dosedanjo zbirko še z nekaterimi dokumenti, ki sedaj javnosti niso dostopni. Gradivo, ki ga prikazuje soboški muzej NOB je bilo zbrano v krajih ob levem bregu Mure. Dogodke NOB ljutomerskega okoliša pa prikazuje, ljutomerski oddelek, ki je prav tako vzorno urejen.
Obilica gradiva zahteva sistematično delo, ki pa je ob dosedanji strokovni zasedbi v muzeju nemogoča. Zato predvidevajo, da dobijo že v kratkem referenta za NOB. Dela bo dovolj, če omenim samo to-
Melinčani, volitve in občinski praznik
Melinčani se bolj redko oglašajo in bi bilo dobro, če če bi večk-rat brali v našem časopisu o njih, njihovem delu in novicah. Vendar prn-vijo, da kdor dosti govori, malo opravi in — tega se držijo.
RADGONA
V pripravah zn volitve so pokazali precejšnjo aktivnost tudi radgonski rezervni oficirji. Mnogi med njimi so tudi kandidirali. O sodelovanju pri volitvah so razpravljali predvsem r.a nedavnem občnem zboru.
Regulacija Mure je eden glavnih problemov v vasi, saj jim reka neusmiljeno odnaša zemljo, kos za kosom. Reči pa moramo, da so Melinčani trdni in žilavi in se ne dajo kar tako odplaviti. Delavci, ki jim pravijo »biiraši« delajo. Občina pa jim pri tem zvesto pomaga in ljudje razumejo, da so denarne težave in da vsega naenkrat ne morejo opraviti.
Kakor po vseh vaseh, se tudi Melinčani vračajo pozno zvečer proti svojim domovom k počitku, vendar pa vedno niso doma. Ob večerih smo večkrat posedali v starih šolskih klopeh, ki jih razjedajo črvi in čas, saj niso bile nove že od Marije Terezije, ko so zidali šolo. No, vse naenkrat he gre! Letos smo itak že precej opravili: imamo lepo popravljeno stranišče, zdaj pa končujemo strešne žlebove, ki so dosedaj bili le za gnezdu vrabcev in golobov. Počasi bo, tako pravijo vsi. Nekateri, ki se še bolj spominjajo, vedo povedati, da so polovi-
co šole v Odrancih zazidali Melinčani, zdaj se pa zopet sliši, da jo bodo še nekje drugje! Ne, tega že ne bomo, naši otroci pa hodijo v Beltince pet kilometrov in to pozimi in kar tako za uboge male šolarje, ki morajo, saj je dosti takih, domala bosih in slabo oblečenih, na pot v blatnih jesenskih dneh in po snegu!
Še o naših odbornikih smo razpravljali na teh naših predvolilnih sestankih. Stara dva nista sprejela kandidature. Na zboru vohvcev pa so jih res na demokratični način predlagali kar pet, od teh pa bodo izvolili samo dva. Tako upamo, da bodo tudi volitve potekale v redu in živahno, ker bodo od najboljših odbirali dva, ki bosta imela dosti dela. Danes namreč ni vsak dober, ker ne licitira samo travnikov, ampak še mnogo več. Naši Melinčani pa kažejo veliko zanimanje, saj so predvolilni sestanki vedno dobro obiskani, zbor volivcev pa je bil tudi prvikrat sklepčen.
Ravno te dni pa smo praznovali svoj občinski praznik. Vsako leto je ta praznik vezan z našim prekmurskim herojem Štefanom Kovačem, ki je nekoč, 4. oktobra, padel, ker se je boril za to, kar imamo danes: za tako blast, za take občinske odbore, za take napredne ljudi, ki razumejo dandanašnji čas.
Zdaj je šele bilo živahno! Zaostati pa ne smemo, smo rekli. In zopet smo prihajali v šolo, med stare klopi, kamor jih je vodila pot še kot otroke in kjer so trgali hlače. Zdaj pa smo peli. Naš pevski zbor je znan po vsej občini, še drugje ga poznajo! Marošev Andrej ga neumorno popravlja, pili in oblikuje naše glasove. Res si zasluži pohvalo za svoje neumorno delo kot pevovodja. Glasovi so lepk harmonični in le prisluhnite jim, pa vas bo prevzela njihova lepa otožna, vesela in zanosna pesem. Pripravljali smo se za občinski dan 4. okt. zvečer je prišel po nas zadružni avto. Pevci — sta-ro  in mlado, vse je bilo zbrano, še naši vaški muzikantje. To je bil prvi večer, takoimenovani Kmečki, večer,.. Vendar nas je nekaj presenetilo! Kaj bi bilo, če ne bi bilo Melineanov? Vsaka druga točka je bila: »Nastopil bo melinški ženski pevski zbor... nastopil bo melinški mešani zbor... melinška godba...« Zapeli so kar devet pesmi. Godci pa so zaigrali nekaj veselili. Od štirinajstih vasi samo dva godca iz Dokležovja, znani trio iz Gančan in ubrani moški zbor iz Črensovec. Kje pa so ostale vasi? Beltinci? Bistrica? No, to so le moje misli.
Ponosni smo odhajali. Prej smo se še parkrat dobro zavrteli, tudi Melinčani so igrali! Nismo bili zadnji in bili smo veseli, da smo pripomogli z lepo pripravljenim kulturnim večerom. Vsi pa so bili verjetno presenečeni, ker vsega tega niso pričakovali.
KRATEK INTERVJU
DOSEDANJI USPEHI VZPODBUJAJO
Odločil sem se, da obiščem predsednika krajevnega odbora v Ren-kovcih in se pri njem pozanimam za delovanje v vasi. Tov. Franca Pucka poznujo vsi vaščani, saj uspešno vodi delovanje krajevnega 'odbora. Povedali so mi, da je pri mlatilnici.
In res! Našel sem ga pri mlačvi prosa. Daši je bil ves pri delu za strojeni, je pristopil k meni.
Hitro sem povedal, kaj želim.
»Rad bi vedel, kako poteku delo v krajevnem odboru?« sem pričel. Zadovoljno se je nasmehnil in dejal: »Letos smo zadovoljni.«
»Kakšne uspehe imate?«
Oddahnil se je in pričel: »Uredili smo pokopališče, pri čemer smo dobili tudi pomoč občine. Vaščani sami pa so s prostovoljnim delom in lesom prispevali okrog 60.000 din. Tako ima naše pokopališče sedaj novo ograjo.«
Res, ponosen je bil, da je to delo opravljeno. Saj je bilo tudi zelo potrebno!
Po ustanovitvi športnega društva na soboški glmnaziji
DRUGI V PIRANU
Na soboški gimnaziji so pred kratkim ustanovili novo športno društvo, ki je bilo že dolgo zaželjeuo med gimnazijci — športniki. Največ zaslug za delovanje športnega aktiva gimnazije (ŠAG) ima prof. Titan, ki je s vojim neumornim delom postavil temelje sedanjemu športnemu društvu.
Na svojem prvem sestanku so si mladi športniki začrtali pot, po kateri bodo v tem šolskem letu usmerjali svoj aktiv.
Prvi uspehi pa so že tu na Jadranskem teku, ki je bil 6. oktobra letos v Piranu, so soboški športniki — tekači zavzeli drugo, vsekakor častno mesto.
J. S.
Vuščani so tudi popravili mostove iu uredili vaške poti.
Povedal mi je še, da se krajevni odbor redno sestaja. Razpravljajo predvsem o gospodarskih vprašanjih vasi. »Mnogo so ljudje žrtvovali za elektriko,« je dejal, »toda sedaj svetimo in nihče si več ne želi, da bi bilo tako kot prej,« je povedal tov. Pucko.
Res! Tri leta so žc minila, odkar so Renkovčani pripravljali električno napeljavo, a še sedaj se odborniki in vaščani radi spominjajo, kako podjetno in složno so delali takrat.
»Kakšne želje in načrte imate za prihodnost?«
»Radi bi imeli skupno gramoznico, ki pa bi stala okrog 40.000 din. Sedaj vozimo gramoz iz Ledave, kar terja mnogo stroškov. Če se nam bo posrečilo kupiti gramoznico, bomo z gramozom oskrbljeni 20 do 25 let. Tako gramoznico bi lahko kupili od bližnjega zasebnika.«
»Ali ste uredili mrtvašnico?«
»Nekoliko smo jo popravili. Želeli pa bi, da bi občina predvidela v svojem proračunu gradnjo nove mrtvašnice.«
Priznal sem mu, da imajo dovolj posla.
Zato sem ga še vprašal: »Kdo pa vam pomaga pri delu?«
»Odborniki SZDL. Z njimi smo tesno povezani.«
Prav gotovo pa gredo krajevnemu odboru na roko tudi vsi vaščani, saj sc zavedajo, da je ves trud njihovih voditeljev v korist predvsem njim samim.
S tov. Puckom sva se poslovila. Zaželel sem mu še mnogo uspehov.
L. B.
Sejem je bil živ
Sejmi v Murski Soboti so res nekaj, česar zlepa ne zaslediš v drugih krajih. Ljudje pridejo od
blizu in od daleč, prinesejo blago, ki ga lahko po mili volji zbiraš na stojnicah, razvrščenih po vsem velikem trgu.
Tudi letošnji »Terezi-jiu« sejem je bil živahen kot malokateri prejšnja leta. Najbolj so še izkazali filovski lončarji, ki so nagrmadili cele gore skled, priskrcov in drugih lončarskih izdelkov. Toda prodali so bo-
re malo, prav tako malo kot marsikateri drugi obrtniki, ki so prinesli čevlje, izdelke iz lesa
itd.
Če je vprašal tega ali enega starejšega sejmarja koko gre »kšeft«, se je kislo nasmehnil in sc najbrž spomnil starih časov, ko je zmanjkalo blaga pogostokrat tudi že ob desetih. Seveda, to je bilo le včasih, kajti pogostokrat je bilo še slabše kot letos.
Sejmarji pa so po svoje zanimivi ljudje. Šega-
vi, dovtipni in če se le da, te nagovorijo, da kupiš nekaj, česar praktično ne boš nikoli potrebo-
val. Kljub temu, da je bil izkupiček na sejmu bolj slab, tako zatrjujejo nekateri sejmarji, pa se je obrnilo tistega dne na Glavnem trgu v Murski Soboti več kot 3000 ljudi, ki so prišli v mesto v glavnem z namenom, da vidijo, kaj bo na Terezijino novega.
Todar samo radovednost je bila za sejmarje vseeno premalo ...
Delo spretnih
lončarjevih
rok
IVAN KREFT - OSEMDESETLETNIK
Ivan Kreft, do upokojitve leta 1929 upravnik pošte pri Vidmu ob Ščavnici, od takrat naprej pa predvsem vzoren živinorejec, kmetovalec in vinogradnik, je imel zadnjih petintrideset let dokaj nemirno življenje. Nejgovi otroci so se namreč že v zgodnji dijaški dobi začeli levo usmerjati in čeparv je sam vztrajal pri svoji tradi-
cionalni liberalni in sokolski politični usmerjenosti, je doživel zaradi progresivnega političnega delovanja sinov Bratka in Ivana marsikatero nevšečnost že v stori Jugoslaviji, kar izpričujejo tudi Spomini ljudskega agitatorja, med okupacijo pa. številne preiskave, grožnje in gmotna izsiljevanja.
Zaradi vsega tega ni čud-
no, če njegovo zdravstveno stanje od okupacije sem ni najboljše, tako da mu je v zadnjem času vse pogosteje potrebna zdravniška pomoč.
Ob njegovi osemdesetletnici mu zato želimo predvsem boljšega zdravja, za vse drugo pa bodo že poskrbeli njegovi otroci in vnuki.
E. B.
Zaradi papirja odložene volitve
Pred dvema letoma je nepalski kralj obljubil državi parlamentarne volitve. To naj bi bile prve volitve v zgodovini te himalajske države. Toda po nekaterih vesteh so volitve morali odložiti. Baje — zaradi tega. ker ni papir-jal
Zaenkrat še ne vedo, kdaj bo spet dovolj papirja za tiskanje volilnega materiala.
Beg se Je Izjalovil
Bes Salem, eden izmed zetov odstavljenega tuniškega beja. ki je bil interniran v Kairouanu, je skušal pobegniti. Preoblekel se je v žensko, vendar so ga odkrili — ker se je pozabil obriti.
Kaj takega !
Puritanski Angleži so strašno ogorčeni. Britanska kraljica, njen mož in celo prestolonaslednik počenjajo nekaj strašnega. Ob nedeljah, ko so v puritanski Angliji prepovedane vse zabave in vse tekme, igrajo člani kraljevske družine polo. In tega ne delajo samo od časa do časa, temveč skoraj vsako nedeljo! Bogaboječi britanski verniki so ugotovili tudi to, da kraljevska družina že več kot en teden ni bila v cerkvi. Kaj takega!
Vatikan se Je oborožil
Švicarska garda v Vatikana je dobila pred nekaj dnevi bolj moderne puške in celo revolverje. Pred kratkim je papeževa garda dobila novega poveljnika in ta je prepričal papeža, da je že skrajni čas za moderniziranje gardistov.
SOBOŠKI ŽIVILSKI TRG JE BIL LETOS ZELO DOBRO ZALOŽEN. TODA CENE NAŠIM GOSPODINJAM MNOGOKRAT NISO UGAJALE. SEVEDA, SAJ SO BILI NEKATERI KMETIJSKI PRIDELKI CELO V MARIBORU CENEJŠI. RAZEN TEGA JE BILO NA PRIMER GROZDJE IZREDNO SLABE KAKOVOSTI, CESAR PA PRODAJALCI SEVEDA NISO UPOŠTEVALI. GROZDJE NA SOBOŠKEM TRŽIŠČU JE BILO POVPREČNO ZA 10 DINARJEV DRAŽJE KOT V MARIBORU. VEČJE ALI MANJŠE RAZLIKE PA SO BILE TUDI PRI DRUGIH PRIDELKIH. SEVEDA RAZLIKE V ŠKODO POTROŠNIKA.
Doslej nepoznan način siliranja
Prav te dni — letos že drugič — pripravljajo na posestvu Črnci kaj preproste silose, ki so bili doslej pri nas nepoznani.
Letošnji pomladanski mraz in sneg sta zelo močno poškodovala okrog 12 ha rži. Ker porabijo v Črncih tudi v poletnih mesecih precej silaže, so pričeli to rž kositi in prirejati cenen silos. V dolžini okrog 30 metrov so zemljo večkrat preorali s traktorjem in tako naredili precejšnjo jamo. V to jamo so nametali zrezano rž, ki so jo s traktorjem močno stlačili. V eno tako jamo so stlačili okrog 400 kubičnih metrov rži. Krmo so nato prekrili s slamo in z zemljo. Slamo so dali povrh le zato, da se zemlja ne bi pomešala s krmo.
Marsikdo je podvomil v uspeh tega preprostega siliranja. Vendar je bila krma izredno sveža. Bilo pa je je toliko, da so jo pokladali živini vse poletje.
Jesenske silose bodo napolnili z odpadki pese, z otavo, koruz- niec, z deteljo in z nekaterim drugimi krmnimi rastlinami Čez zimo nameravajo pripraviti kar štiri take preproste silose. v katerih bodo silirali čez 1000 ‘ kubičnih metrov krme.
MURSKA
SOBOTA
Pred štirinajstimi dnevi je bil v Murski Soboti plemenski sejem za govejo živino. Na sejmu je bilo 44 bikov, in 32 telic, na jveč iz okolišev KZ Veržej, Križevci in Tešanovci. Kupci so povpraševali največ po plemenjakih. Teh so prodali 36. Odkupne cene so se gibale od 80.000 dinarjev naprej. Najdražjo žival na tem sejmu so ocenili in prodali za 161.000 dinarjev.
Breskve so letos dobro obrodile. toda tega ni bilo čutiti pri cenah
RADIOTELEGRAFISTI!
Radioklub Murska Sobota prireja za vse demobilizirane radiotelegrafiste iz M. Sobote in bližne okolice posvetovanje o sporazumu med JNA in ZRJ
Posvetovanje bo v ponedeljek, dne 4. novembra 1957, ob 16. uri v radioklubu Murska Sobota — grad, drugo nadstropje levo
Arheološka raziskovanja
Letošnja arheološka izkopavanja v Dolgi vasi pri Lendavi so se po-kaznla dokaj uspešna. Poizkusno soudiranje je bilo na parcelah Jožefa Mesariča iz Genterovec v obsegu 89 m2. Globina sond je bila odvisna od debeline kulturnih plasti in se je gibala od 0,6—1,75 m.
Namen izkepavunj je bilo določi-i prisotnost rimskega grobišča ali naselbine na omenjenih parcelah. K temu so nas navedla starejša izko-pavanja, predvsem teorija arheologa Drvariča v prejšnjem stoletju (podatke in literaturo navaja J. Ša-Šelj »Prispevki k zgodovini Prekmurja v starem veku«, »Kronika«, časopis za krajevno zgodovino K 111/1 in slučajne najdbe severno od Dolge vasi.
Prvi dve sondi zahodno od ceste sta bil negativni. Ostale sonde na vzhodni strani ceste pa so pokazale dokaj pozitivne rezultate. Izkopani material priča o rimskem žarnem grobišču. Deloma debele plasti žgn-nine, drobcev strešne opeke in žrmlje, v kulturnem polju pa nam kažejo vsekakor prisotnost rimske naselbine, ki jo je uničil ogenj.
Kaže, da je bilo grobišče starejše od naselbine. Material, ki ga je možno datirati, kože na konec prvega in začetek drugega stoletja našega
Ribiška družina Radgona se bo osamosvojila
V	okviru ribiškega društva Ljutomer deluje že eno leto Ribiška družina Radgona, ki ima
renutno 61 članov.
Kakor vsi pomurski ribiči, tako imajo precej težkoč tudi v Radgoni glede industrijske izplake, ki kvari vodo. Razen tega se ne čutijo radgonski ribiči enakopravne z ribiči iz sosednje Avstrije, ki smejo loviti z mrežami in celo ponoči, česar si naši ribiči ne smejo privoščiti.
V	kratkem bo v Ljutomeru
plenum ribiškega društva. Ob tej priložnosti se nameravajo radgonski ribiči osamosvojiti in ustanoviti lastno ribiško društvo, ljutomersko ribiško društvo pa se bo preimenovalo v Zvezo ribiških društev Pomurja.	-jm
štetja. Da je grobišče starejše od ostankov naselbine, kaže material, ki je raztresen po nedotaknjenih plasteh. Za jasnejšo datacijo naselbine, pa je še premalo dokazov.
Med izkopanim materiulom pre-vladuje k eramika. Zastopanih je več vrst panonske rimske keramike, tako siv ožganih žar in loncev, potem razni vrči, skodele, manjše posodica raznih barv in oblik, melnicc, svetilke s tvorniškim žigom itd. Med keramiko je bilo tudi nekaj fragmentov terre sigilatte izdelane izven Pomurja. Stekleni izdelki so zastopani samo z dvema fragmentoma rebrastih skodelic. Izdelki iz brona so razmeroma slabo ohranjeni in pokriti z živo zeleno prašno patino.
Najdeni sta dve bolje ohranjeni fibuli (zaponki za spenjanje oblek s samostrclno peresovino in certo-soidne oblike, irugmenti dveh drugih. za kutere ni jasno odkod izvirajo). Iz železu je bilo tudi nekaj predmetov.
Novca sta najdena dva, le na enem je možno razbrati portret verjetno enegu od Flavijcev. Poleg tega je najdenih nekaj fragmentov in del žrmlja.
Vsekakor bo potrebno v bližnji bodočnosti misliti na obširnejša izkopavanju, ki bi razkrila točnejšo lego in dutacijo rimskih objektov in pa predzgodovinske naselbine, o katerih pričnjo posamezne slučajne najdbe v neposredni bližini.
V. Koren
IZ PODGRADJA
Kmetijski delavci so dobili prvo sindikalno podružnico že leta 1946 na takratnem Kmetijskem gospodarstvu v Podgrad-ju. Sedaj deluje podružnica pod okriljem sindikalne organizacije VG Ljutomer.
Delovanje te podružnice je bilo doslej uspešno, saj se je precej odbornikov že usposobilo za dobre sindikalne aktiviste. Svoj jubilej bodo dostojno proslavili. Zadnjo nedeljo so priredili uspelo vinsko trgatev«.
-sf
Rezervni oiicirji dobri praktiki
Predzadnjo soboto je bil v ljutomerskem Domu sindikatov letni občni zbor rezervnih oficirjev. Iz poročila, ki je bilo dokuj izčrpno, in iz razprave smo lahko izluščili, da je bilo delovanje združenja uspešno kljub nekaterim pomanjkljivostim. Nekateri starejši oficirji sicer niso redno obiskovali predavanja, ker so bila preveč splošna in zategadelj niso vzbudila dovolj zanimanja med člani. V prihodnosti pa bodo izobraževanje in predavanju povezali s praktičnimi vajami na terenu, saj so na zboru ugotovili, da samo s teoretičnim poukom ni mogoče dovolj utrjevati znanja. Lani so priredili več praktičnih vaj in
poučno ekskurzijo v Reko, kjer so si ogledali ladjedelnico »3. maj« in se od tam vrnili z najboljšimi vtisi. Uspešno so izpeljali tudi »napad in obrambo mesta Ljutomera« ob ob« črnskem prazniku. V manevru so družno sodelovali oficirji, podoficirji in obvezniki predvojaške vzgoje.
Prihodnje leto bodo spet priredili poučno ekskurzijo; ogledali si bodo naprave vojnega letalstva in nekatere druge vojaške objekte v državi. Letos, 3. novembra bodo imeli v Ljutomeru streljanje. V večjih središčih bodo organizirali proslave v počastitev Dneva JLA. V času tega praznovanja bodo imeli tudi družabno prireditev.	S. F.
POMURSKI VESTNIK, 24. okt. 1957
4
SOBOŠKA KRONIKA LJUTOMERSKA KRONIKA
Rojstva in smrti od 12. do 19. oktobra 1957.
Rodile so: Marjeta Požgaj iz Cen-tibe, deklico; Vera Bežan iz Vanče vasi, dečka; Hedvika Spilak iz Bra-toncc, deklico; Cilka Ohmau iz Sn-farskega, dečka; Slaviču Belec iz Lukavec, dečka; Marija Bcc iz Ilo-vec, dečka; Marica Jereuko iz Vrut-jega vrha, dečka; Irena Gjerck iz D. Bistrice, deklico; Gizelu Legen iz Noršinec, dečka; Manci Bedič iz M. Sobote, deklico; Terezija Pečič iz Satahovec, dečka; Antonija 2ekš iz Radgone, deklico; Ana Sipec iz M. Sobote, deklico; Irma Nikoloza iz Francije, sedaj v M. Soboti, dečka; Zorica Heric iz Safarskega, deklico;  Etclka Cener iz Črnelavec, deklico; Ana Škafar iz Lipovec, deklico.
Umrla sta: Jože Krampač iz G. Bistrice, star 14 let in Jožefa Kranjec iz Mote, stara 78 let.
MOTORIST POVZROČIL
HUDO NESREČO
Ko se je minulo nedeljo okrog 9. ure zvečer vračal mizarski mojster Štefan Šavel z motorjem na svoj dom, je na Trgu zmage v M. Soboti pred hotelom >Zvezda< menda zaradi prehitre vožnje na ovinku zavozil v levo stran ceste ter z vso silo zadel v krojača Kodila in šoferja Ranka, ki sta stala na levi strani ceste in se raz-govarjala. Krojač Kodila je obležal s težko rano na glavi, šofer Ranko je dobil težje notranje poškodbe, Šavel pa si je poškodoval nogo. Vsi trije ležijo v soboški bolnišnici.
VREMENSKA NAPOVED od 25. okt. do 3. novembra 1957.
Do konca oktobra večkrat obilne in trajne padavine z močno ohladitvijo, ki ho predvidoma prinesla sneg do nižin. V tem razdobju verjetna razjasnitev okoli 29. oktobra.
Z nastopom novembra se bo pričelo suho, a hladno razdobje.	Dr. V. M.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Mursko Sobota, Kocljeva ulica številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Murski Soboti.
Rodila je: Irma Zadravec iz Raz-križja — dečka.
Poročila sta se: Jelica Šalamun, poljedelka iz Branoslavec in Viljem Lebar, zidurski pomočnih iz Rakičana.
Umrli so: Pavel Novak iz Norši-nce pri Ljutomeru star 80 let; Marija Bukovec iz Mekotnjaka pri Ljutomeru stara 70 let.
DEŽURNA SLUŽBA: V nedeljo dne 27, oktobra 1957 je dežurni zdravnik za splošno umbu-lanto Ljutomer Dr. Ivan Kaukler, Ljutomer.
NEZGODE:
Jože Vrbnjaščak strojni ključavničar iz Bučečovec, zaposlen v Agrotehniki Ljutomer, si je poškodoval roko pri vrtanju s svedrom.
Avgust Sujnovič mizarski mojster iz Veščice, zaposlen pri podjetju Žica Ljutomer si je pri prerezava-nju lesa za izdelovanje tapetniških okvirjev na prečni žagi, poškodoval prste. Zdravi se pri ambulanti Ljutomer.
Ludvik Zadruvec polkvalificirani delavec zaposlen pri Zavodu za komunalne storitve Ljutomer se jc ponesrečil pri razkladanju plošč za kanale. Plošča se je spodrsnila ter mu padla na levo roko in s tem poškodovala prste.	S. F.
Divji lovci so imeli smolo
Že dalje časa kradejo divji lovci v okolici M. Sobote divjačino. Na svoj posel gredo iz razumljivih vzrokov le ponoči. V bližini Noršinec pri M. Soboti so ljudje ponoči večkrat slišali streljanje. Delali so pa seveda previdno in lovska družina jim ni mogla priti na sled. Pred kratkim se je pa lovska družina iz M. Sobote odločila za energične korake. Divjim lovcem so ponoči pripravili zasedo, ki se je obnesla. Ko so bili divji lovci in sicer Lojze Kuzma iz Andrejec kot vodja in še dva iz M. Sobote, eden celo nočni čuvaj, obkoljeni, se je začela skoraj prava bitka. Divji lovci in člani lovske družine so si hitro poiskali zaklonišča ter streljali drug na druge. Ne more se reči, kako dolgo bi bilo to puškarjenje trajalo in kakšne posledice bi lahko imelo, če bi ne bil kolovodja v roko ranjen in se je moral umakniti z bojišča. Tudi druga dva sta jo na skrivaj pobrisala. Divji lovci bi morda še ne bili tako hitro razkrinkani a ranjeni Kuzma je moral v bolnico na zdravljenje. Končno besedo bo pa imelo sodišče.
SLAMOREZNICO nemške znamke »Speiscr« in SROTAR na ročni pogon, naprodaj. Poizvedbe pri Milanu Makovcu, Grlova, pošta Križevci pri Ljutomeru.	M-922
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nadvse dragega in nenadomestljivega očeta, starega očeta, tasta in svaka
JANEZA FARTEKA
gostilničarju iz Kuzme,
se z vsem srcem zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje in nam stali ob strani ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Enaka hvala vsem, ki so zasuli njegov grob z venci in z morjem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo po izrekamo še domačemu zdravniku dr. Lukmunu za lajšanje bolečin in g. duhovniku Kovača za ganljivo slovo: godbenikom, pevcem in gasilcem, ki so ljubemu pokojniku izrazili vso čast, nam pa bili v tolažbo in pomoč.
Sen enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoča in neutolažljiva družina 0-921	družina GABERŠEK z vsem sorodstvom
OBNOVA SADOVNJAKOV
Naše sadjarstvo preživlja krizo, ki je verjetno v zgodovini sadjarstva najtežja. Iz te krize nas more rešiti le takojšnje izboljšanje obstoječih nasadov in obnova sadne proizvodnje po sodobnih načelih.
Zavedajoč se ugotovitve, do je vsakoletna obnova nujna, je upravni odbor skluda za pospeševanje kmetijstvu pri OLO Murska Sobota na svoji seji dne 4. oktobra t. 1. razpravljal o prispelih prošnjah kmetijskih zadrug in odobril sledeče izdatke:
Kmetijski proizvajalni zvezi Ljutomer je odobren znesek 160.000.— din.— za črni ribez (8.000. - kom. sadik po 20.— din.—) s tem, da KPZ Ljutomer nosi vso odgovornost zn pravilno izbiro zemljišč in predpisano saditev.
Za kmetijsko zadrugo Cepinci je določen znesek din.— 20.000.— zn malinov nasad s tem, da Kmetijska proizvajalna zveza Murska Sobota pregleda teren in v pozitivnem primeru poskrbi za pravočasno in pravilno saditev.
Kmetijskim proizvajalnim zvezam Ljutomer, Murska Sobota in Gornja Radgona so odobreni za jablanove nasade sledeči zneski:
KPZ Ljutomer	5 bo	50.000	din.—
KPZ Mursko Sobota	18 ha	180.000	din.—
KPZ Gornja Radgona	4 ha	40.000	din.—
Kmetijske proizvajalne zveze izberejo primerne reflektante zn jablanove nasade in poskrbijo zu sadike pri sadnih drevesnicah okraja Murska Sobota.
Za obnovo pridejo v poštev le kmetijske zadruge, ki se obvežejo, da bodo same ali na zadružni osnovi obnovile najmanj 1 ha površine (jagodičevje 20 arov) in da bodo obnovo izvršile po načrtu ter da bodo nasad redno vzdrževale.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija
D-914	MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja 27. oktobra 1957 Dr. Lanščak Nikolaj, stanuje v Lendavski ul. 7. Ordinira od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanja.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 13. do 20. oktobra 1957
Ernest Horvat iz M. Sobote, šestič; Franc Škof iz M. Soboto, Četrtič; Ludvik Solar iz M. Sobote, drugič; Jolanka Cmor iz Motovilec, Marija Erjavec iz Noršinec; Tončka Sluga, Geza Kr en os, Marija Snajder in Marjeta Matjašec, vsi iz Panonije v M. Soboti; Ludvik Banfi. Aleksander Ribnikar in Franc Rakuša vsi iz Tovarne mesnih izdelkov v M. Soboti.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Volitve v zbore proizvajalcev:
V nedeljo dne 26. t. m. bodo volitve v zbore proizvajalcev. Da bi te čim lepše uspele, vabimo vsa PGD da na teh volitvah s svojimi člani sodelujejo. Istočasno se pa zahvuljujemo vsem gasilcem, ki so preteklo nedeljo volili 100 % že v jutranjih urah.
Krvodajalstvo:
Dne 28. t. m. je pričetek odvzema krvi po Tranzfuzijski postaji Ljubljana. Vabimo vse gasilce, da s svojimi člani družine to akcijo čimbolj podprejo in sami pristopijo k oddaji krvi. Vaški odbori RK bodo pravočasno obvestili prebivalstvo kdaj se bo vršil odvzem krvi v Vaši občini.
Iz pisarne OGZ
Gostinsko podjetje HOTEL »ZVEZDA« M. Sobota
sprejme takoj v službo SOBARICO
po možnosti z znanjem nemščine. Prošnji poslati takoj na upravo podjetja. 0-918
PREKLIC
Obžalujem besede, katere sem izrekel zoper tov. Šiljego-vič Mitre, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kološa Franc, M. Sobota, Titova 14.	D-909
ZARADI SLABEGA DIMNIKA -ZGORELA HIŠA
V prejšnjem tednu so se na hiši Jožefa Korošaka iz Kraljevec pri Vidmu nenadoma pojavili ognjeni zublji. Gospodinja je ta dan nameravala peči kruh in je v peči močno zakurila. Ker pa je bil dimnik pokvarjen in streha s slamo krita, je bila nesreča tu. Zgorela je hiša in še ostrešje gospodarskega poslopja. Skoda znaša okrog 600.000 dinarjev, a je krita z zavarovalnino.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 27. okt. — Sabina
Ponedeljek, 28. okt. — Simon
Torek, 29. okt. — Ida
Sreda, 30. okt. — Sonja
Četrtek, 31. okt. — Alfonz
Petek, 1. nov. — Dan mrtvih
Sobota, 2. nov. — Dušanka
KINO
MURSKA SOBOTA — od 25.-27. oktobra francoski barvni film: »Rdeče in črno« II. del; od 29.— 31. okt. ameriški film: »Senca preteklosti«.
LJUTOMER — od 25.-27. okt. ameriški film: »Beli jorgovan«; od 30. do 31. okt. ameriški barvni film: Broadwayska uspavanka«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 26. in 27. okt. mehiški film: »Trije pustolovci«.
LENDAVA — od 25.-27. okt. ameriški film: »Beau Brumel«; 29. in 30. okt. francoski film: »Pred potopom«.
GOR. RADGONA — 26. in 27. okt. ameriški barvni film: »Na dalnjem severu«. 30. in 31. okt. francoski film: »Oven s petimi nogami.«
VERŽEJ —	26. in 27. okt. ruski
barvni film: »Pedagoška pesnitev«; 31. okt. italijanski film: »Policaji in lopovi«.
VELIKA POLANA — 27. okt. ameriški film: »V soteskah Kolorada«.
MALI OGLASI
LEPO VZORNO POSESTVO 5 ha za vse kulture na ravnini. Slan. in gospodarsko poslopje zidano v zelo dobrem stanja pri Gornji Radgoni. Proda Realitetna agencija Murska Sobota, Titova 11.
M-919
VAJENCA sprejme knjigoveznica, Franc Popit, M. Sobota. M-910 KRASNO MALO POSESTVO 2.5 ha vseh knltur. Hiša in gospodarsko poslopje zidano in elektrificirano. Vse v zelo dobrem stanju pri Lenartu. Cena: 1,000.000,— Proda Realitetna agencija Murska Sobota, Titova 11.	M-919
HIŠO z majhnim posestvom in go-spomarskim poslopjem v izmeri 88 arov zemlje vseh kultur v bližini Ljutomera za 300.000 din. ugodno prodam. Informacije v opravi lista.	M-912
LEPO ARENDIRANO POSESTVO 4 ha z novo hišo grajeno 1955. in gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo, pri Ormoža. Cena 1,350.000.— Proda Realitetna agencija Murska Sobota, Titova 11.
M-919
MAJHNO POSESTVO na lepi sončni legi z zidanim gospodarskim poslopjem v izmeri 2.5 ha v okolici Male Nedelje cena 2.700.000 din. Interesenti naj se javijo pri Rotar Francu trgovina Sadjar, Vo-gričevci Ljutomer.	M-913
MOTORNO KOLO NSU 200 v odličnem stanja. Cena 100.000.— din. Proda Realitetna agencija Murska Sobota, Titovo 11.	M-919
PRAZNO VEČJO SOBO ali prazno srednjo in malo sobico išče soliden strokovni delavec v M. Soboti — Najemnino plača po dogovoru — Ponudbe poslati upravi lista
PRODAM
hišo z novim gospodarskim poslopjem z 25 arov zemlje v Brezovcih. Zraven prodam tudi zemljišče v izmeri 5 ha skupaj ali posebej. Informacije: Šiftar, Brezovci štev. 21. Ogled v Brezovcih štev. 65.	D-911
Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem naznanjamo, da je tragično preminil
JOŽE PIHLER
DIREKTOR MIZARSTVA, APAČE Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
KOLEKTIV MIZARSTVA IN ŽAGE CRNCI-APACE
Svet za zdravstvo OLO Murska Sobota
razpisuje
SPECIALIZACIJO IZ PEDIATRIJE
Pogoji: Tri leta splošne prakse v ambulantni službi in opravilen strokovni izpit. Prošnje je vložiti pri Svetu za zdravstvo OLO Murska Sobota do 20. novembra 1957 s priložitvijo listin, iz katerih bo razvidno, da prosilci izpolnjujejo navedene pogoje.
ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE
Službeni prejemki po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Pogoji: Popolna srednja šola in potrebna praksa. Prošnjo dostavite zdravstvenemu domu Ljutomer.
0-917	Uprava ZD Ljutomer
LAjOŠ ZILAHY:	4
SMRTONOSNA POMLAD
Ta večer dolgo nisem mogel zaspati. Moja fantazija je obletavala dekle, ga krčevito objemala in težko dihajoč iskala njenih usten. Dekliška imena so odzvanjala v meni — Ana, Melanija, Magda, Eva, Fani — niti imena ji nisem vedel in to mi je storilo neznano in tajinstveno bitje še privlačnejše. Poznaš sladko vročico teh ur? Ležiš v postelji, na posteljni omarici pod senčnikom gori luč, ura na marmorni plošči pa slišno tiktaka. V spuščeni roki včasih zašelesti papir časopisa, ki si se ga naveličal brati — z zaprtimi očmi se predajaš izpolnitvi namišljene ljubezni. Šepetaš besede in z neverjetno jasnim glasom dobivaš odgovor nanje,- medtem ko imaš usta polna slasti namišljenih poljubov. Zamisli si, da sem ta večer s tako trepetajočim srcem stal pred jutrišnjim, pojutrišnjim dnem, kot prvak v teku, .pripravljen na skok, trepetajoč, z napetimi mišicami in razbijajočim srcem; na startu pred tekmo, v kateri gre za največjo življenjsko nagrado.
V določenem oziru sem fatalist. In sedaj si predstavljaj, da sem hotel svoje življenje, svojo bodočnost, kariero vselej graditi na dobrem, pametnem zakonu. Zakon mi je stopnica, po kateri bom korak za korakom prišel više. Pekoče, naravnost boleče hrepenenje me je mučilo, da bi nekaj postal, da bi se prerinil navzgor, kajti vselej sem se spomnil bivših sošolcev, ki so v slabih oblekah, z umazanimi ovratniki in neobriti v kavarni »Krona* v majhnem mestu s tamkajšnjim brivcem igrali biljard ab domino. Naj bom tudi jaz takšen? Misel na to mi je bila zoprna bolj kot misel na dva sovražnika iz otroških let, ki sem se ju najbolj bal: bolezen in tuberkuloza. Že mlad sem hotel postati visokorodni gospod z rdečim trakom kakšnega odlikovanja pod belo samoveznieo svojega fraka, z leskom srečne samozavesti zavidanih ljudi v izrazu, eleganten in fin. Zahajati sem hotel samo v najimenitnejše družbe, z izbranimi gospodi igrati tarok, dvoriti skrivnostnim in krasnim ženam ter jih ljubiti tako, kot je Le Menil poljubljal rožnatordeča, dehteča ramena Therese v majhni hišici v ulici Spontini, kjer zasenčuje sobo razpoloženje majskega večera in starinskih gobelinov.
Ko sem tako ležal ta večer z raztrganim srcem od hrepenenja, sem do podrobnosti preživel razburljiv in boleče lep roman svoje mladosti z vitko, elegantno generalovo hčerko. Sanjal sem o prvem poljubu in prvi omami, ki nama razklene roke in videl sem ulico, čutil njeno večerno razpoloženje, ko smukne z menoj v budimsko hišo, kjer se nad razpadajoča kamnita vrata sklanja španski bezeg, na oknu pa gori v svelobi zahajajočega sonca bela zavesa. Predstavljal sem si sobo, kjer padem pred njo na kolena; prevzela me je nadzemeljsko sladka omama teh minut: zamišljal sem si sleherni počasen gib... vse dokler me ni zabolela glava in sem ugasnil luč.
Pozabil sem povedati; v pismu, ki mi ga je prinesla tetka Kamilla, me je stric Karel obvestil, da sem v prosvetnem ministrstvu dobil neplačano mesto pomožnega pristava. Zajtrkoval sem na terasi hotela »Hungaria« in slučajno mi je prišel v roke uradni list, v katerem je že bilo moje ime. Ko sem tega blagega in sončnega jesenskega jutra sedel med hitečimi ljudmi žarečih obrazov, sem se iztreznil otrplega sanjarjenja, kateremu sera zapadel prejšnji večer, preden sem zaspal. Naenkrat se mi je zazdelo vse, kar sem sam pri sebi mislil o generalovi hčeri, velik nesmisel. Pravzaprav niti nič ne vem o njej. Kaj če jeclja ali pa je tako neumna, da niti dveh besed ni mogoče spregovoriti z njo? Kakšen nesmisel, takoj misliti na to, da jo bom poročil! Ker je generalova hči? Več bi moral zahajati v družbo, da me ne bi obhajale tako neumne misli. Da. toda kako priti v družbo? Zanimivo, na to še nikoli nisem pomislil. Zaman mi je denar, lepe obleke, dobro ime, prijeten obraz. Kako bom prišel v tiste zaupne sobane, kamor si že toliko časa želim? Malce sem obupal ob misli, da bo to šlo zelo počasi, da sem tako rekoč neznan v tem velikem mestu in nimam nobenega prijatelja, ki bi me prijel pod roko in uvedel v takšne hiše.
Na generalovo hčer sem popolnoma pozabil in vse do poldneva sem taval ob obali. Neki kolporter me je skoraj podrl, ko mi je v obraz zavpil ime enega izmed poldnevnikov. Kupil sem list, slekel rokavice in sedel na najbližjo klop. Pričel sem brati. In takrat se mi je nenadoma zazdelo, da me je nekdo udaril v prsi, tako je delovalo name nekaj nepomembnih vrstic med političnimi vestmi.
—	Odhajajoči ministrski predsednik pri kralju ... Sprejem voditeljev političnih strank in politikov... Novi kabinet ... so vpil naslovi in spodaj, kot da so skrili nekaj teh sivih vrst; »Poseben vlak bo odpeljal jutri zjutraj z Vzhodnega kolodvora. Z njim bo odpotoval tudi konjiški general Otto Ralben. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z izpraznjenim mestom ministra za vojsko ...«
Prebledel sem. V trenutku mi je preletelo možgane: izgubil sem generalovo hčer, kariero, ministrskega tasta, izgubil sem vse in sicer še prej, preden mi je vsaj za trenutek pripadala. Če bi se to zgodilo čez pet ali šest mesecev, bi bilo vse v redu, ker bi med tem časom bitko že dobil. Seznanil bi se bil z njo, jo zaprosil in že bi bila moja zaročenka. Prav gotovo je, da bi mi jo dali, saj sem premožen, gosposkega in plemiškega rodu, z doktorsko diplomo, s službo v ministrstvu in razen tega, dekle... saj so mi povsod dali vedeti, da sem — ne jezi se zaradi tega, kar bom sedaj napisal — zelo lep mladenič. Sedaj je konec. Le-ti so zdaj s tem ministrskim položajem nenadoma poleteli navzgor, kakor zračni balon. Dekle je že tudi izginilo z obzorja moje fantazije. Zaman gledam za njo. Hčerka ministra za vojsko — in še na Dunaj se bodo preselili — že ne more biti več moja žena. Kot hčerka navadnega generala bi morda še bila dosegljiva, toda tako? — Konec je te namišljene igre, ljubezni, zakona, konec za vselej, preden se je sploh začelo.
Nerazpoložen sem se sprehajal pred hotelom. Pred dvema dnevoma si prav zares ne bi mogel misliti, da mi bo tako zato, ker je kralj poklical v avdienco konjiškega generala Ottona von Ralbena. Če bi me to vprašal nekdo v tej obliki v četrtek, mu ne bi mogel odgovoriti, tudi če bi si razbil glavo od razmišljanja. Zanimivo, kako daleč odnesejo misli človeka, prav kot vihar oveneli list z drevesa.
Drugi dan sem odšel v ministrstvo, kjer me je zaprisegel postarni ministrski svetnik. Ministrov tajnik me je vodil po starih hodnikih in me predstavil mojemu šefu, oba pa sta mi potem določila sobo, v kateri bom delal. Malce sem se počutil tako, kot nekoč v dijaških letih, ko sem prišel v nov dijaški dom. Prijetno mi je bilo, da so me vsi tikali.
Odvedli so me v majhno sobo, katere okna so gledala na ulico. Ob oknu je stal mlad človek in zrl na cesto. Za pisalnim strojem je sedelo plavolaso dekle z baržunastim trakom v slam-natorumenib laseh.
Mladenič je pristopil in mi ponudil roko:
—	Servus! Sem Čokonai.
Dekle mi je ponudilo mezinec in se nasmehnilo:
—	Nagy Margit. Ah, oprostite, roke imam popolnoma modre. Pravkar sem napeljala nov pisalni trak v stroj.
Oba sta bila simpatična in vedra, takoj sem ju vzljubil. Cokonai je bil vitek, prikupen mladenič dekliškega obraza in svetloplavih las. Oblačil se je precej skromno. Dekle s tankimi ustnicami je bila brezbarvna, nekoliko žalostna peštanska lepotica. Prisodil bi ji štiriindvajset let, toda pod tanko bluzo iz batista so se videle oble; mladostne črte njenih ramen in grudi.
Pomenkovali smo se. O drobnih, vljudnih nepomembnostih.
—	Izvoli — je dejal Čokonai in potegnil iz gornjega žepa dozo ter mi jo ponudil. Imel je lepo, okusno zlato cigaretno dozo. Prižgali smo. Tudi Margit je kadila.
Moral sem izpolniti nekakšen obrazec za ekonomski oddelek, zato sem sedel za mizo in pričel pisati in obema obrnil hrbet. Nenadoma me je prekinil Margitin nepričakovani vzklik:
—	Za boga, Čokonai, oklofutala vas bom!
Obrnil sem se.
Čokonai se je z rokami v hlačnih žepih in z dvignjeno glavo glasno smejal. Margit si je otipavala vrat, kot bi jo tam skelela nevidna rana. V obraz je bila škrlatnordeča.
NAJDENA DVOKOLESA
V skladišču tajništva za notranje zadeve M. Sobota se nahaja eno žensko dvokolo črne barve, štev. 1284241 v slabem stanju in eno moško dvokolo črne barve, štev. 88337. Moško dvokolo ima montiran otroški sedež.
Lastniki lahko dvignejo dvokolesa v sobi št. 3.
POMURSKI VESTNIK, 24. okt. 1957
5
Preden odgovorim na zastavljeno vprašanje: »Kaj mislim o upadanja kakovosti nogometa v Soboti«, naj povem, du sc mi zdi pravilno, da »Pomurski vestnik« piše več o nogometu, predvsem pa o odigranih tekmah, kar bi pozitivno vplivalo na razvoj nogometa v Pomurju.
Odgovoriti nu omenjeno vprašanje na eni tipkani strani (50 vrstic), je zelo težko, ker bi bilo potrebno o gotovih stvareh pisati malo več, če želim temeljito odgovoriti na vprašanje samo. Zato bo moj odgovor krajši kot sicer.
Govoriti o upadanju kakovosti nogometa pri NK Sobota, in iskati za to vzroke, je po mojem mnenju nesmiselno, ker tega sploh ni. S tem mislim stanje od leta 1945. do danes. Govorimo lahko le o trenutnem plasmanu prvega moštva, ki je letos izpadlo iz VMC lige, ker so vsi trije tovariši prav tako govorili samo o tem, ko so odgo-vurjali na vprašanja tov. Sireča.
Nogomet je zanimiv zato ker moštva dosegajo različne plasmane in tudi izpadajo. Na žalost je tudi naše prvo moštvo izpadlo iz VMC lige. Glavni vzrok za to, da je naše prvo moštvo izpadlo, je bil (a, da je od nas odšlo, oziroma ni igralo naenkrat kar pet standardnih igralpev prvega moštva. Naslednji vzrok je bil ta, da smo kljub oslabitvi imeli v tekmovanju izredno smolo, saj smo na posameznih prvenstvenih srečanjih bili boljše moštvo in smo vendarle tekme izgubili.
Za ta izpad iz lige nikakor ni kriv niti upravni odbor niti niso krivi igralci.
Poleg tega da smo izpadli iz lige, nas je zadelo še to, da so razformirali še dokaj kvalitetno MC grupno ligo in smo zato primorani tekmovati s kakovostno mnogo slabšimi klubi, kar dokazujejo tudi doseženi rezultati, ki jih je doseglo naše prvo moštvo brez naporov. Če bi ostala MC liga, ne bi v tej ligi tekmovalo niti moštvo Nafte niti moštvo Rakičana. MC ligo so razformirali na predlog NP Celje in sicer zaradi finančnih težav klubov iz celjske podzveze. Kljub prizadevanju MP, da naj ta liga še eno leto ostane, je NZS osvojila predlog CP. MP je bila primorana organizirati tekmovanje s klubi, ki spadajo pod to podzvezo, ne glede na njihovo kakovost. Tako je tudi
naše prvo moštvo primorano tekmovati v tem krogu. Zaradi slabe konkurence v tem tekmovanju bi bilo nujno, da kakovost našega moštva pade. Da bi se temu padcu kakovoststi izognili, je naš upravni odbor sklenil, da bo organiziral tekmovanja z močnejšimi klubi s sistemom prijateljskih tekem.
Objavljam del odgovora tovariša sekretarja Vlada Cvetka, ki se nanaša na zastavljeno mu vprašanje. Druga polovica odgovora je polemika na odgovore predhodnih treh tovarišev, ki sem jih zaprosil za sodelovanje. Tega dela odgovora ne objavljam zato, da ne bo povoda za osebna nasprotovanja in polemiziranja do neskončnosti in nesmiselnosti. S tem namenom sem se tudi odločil za omejen prostor ene tipkane strani, ki je dovolj za jedrnato in načelno pojasnitev svojega stališča.
V krogu ljubiteljev nogometa so mi priporočali naj vprašum med drugimi tudi tovariša profesorja Močana o njegovem mnenju gledalca, ki bo kot objektiven državljan rad odgovoril o tem kar je videl z roba igrišča vsa ta leta po osvoboditvi. Tako trdijo v soboških nogometnih krogih in isto pričakujem jaz.
TOVARIŠ PROFESOR VLADIMIR MOČAN, PROSIM VAS. DA NAM POVESTE, KAKO STE ZADOVOLJNI Z NOGOMETOM, KI GA LAHKO GLEDATE V SOBOTI.
Viktor Širec
Vorki, vorki, če vas le osem
Ljudsko zdravljenje je nastalo v času, ko je človek prvič spoznal bolezen in se je skušal obraniti. Danes je od te ljudske medicine preostalo le čustvovanje z bližnjim. Pomoč, ki jo nudi mati otroku, žena možu, tovariš tovarišu so prvi znaki človeškega zanimanja za zdravilstvo.
Ljudsko medicino so poznuli vsi narodi sveta in zanimivo je, da se pojavljajo na različnih mestih na zemlji, ki nimajo nobene geografske povezanosti, isti načini zdravljenja. Tako n. pr. zdrvijo ječmen nekatera indijska plemena v Čili enako kot Črnogorci. In sicer tako. da nanj mečejo razpolovljeno muho.
Poglejmo, kako so se ljudje v starih časih zdravili v Prekmurju . . .
Zunanji ječmen so zdravili na več načinov Ječmenec dobiš, če ješ , kriij, pa ne daš psi, ti pes pusti ječmenec Ko drugič ješ krtih in pes te gleda, vzemi košček kriiju‘, pu si trikrat omini oči, nato kruh vrži psu, bo
ječmenec spet minol.« (Ren-
kovci).
Če je imel kdo lišaj na obrazu, so vzeli malo rose od zarosenega okna in so pomazali po bolnem mestu in takoj je prenehalo srbeti. (Lipovci).
Ako je nekoga pičila čebela, je veljalo pravilo: Poberi s tal bel kamenček, nad bolnim mestom trikrat zaokroži in kamenček položi v isto lego in na isto mesto nazaj. (Stanjevci).
Bradavice so odstranjevali tako, da so na domačem »koncu« (niti) napravili lo-liko vozlov, kolikor je bilo_ bradavic. Ta konec so nato zakopali v zemljo, v »žlak« na cesti, kjer vozijo čez vozovi. Ko niti v žlaku strohnijo, izginejo tudi bradavice. (Crensovci).
Bolni vrat so zdravili z
domačimi zdravili, za zdravljenje so potrebovali »zobo-vce«, čaj, ki so ga pili, na grlo pa dajali njegove cve-tiče. Po mnenju starih ljudi je bil čaj »zobovec« zdravilo za vse vrste bolezni, pa tudi za kašelj. (Bistrica).
»Cug v glavi« — prepih, so zdravili s cunjo, pomočeno v vrelo mleko.
Revmatizem, po domače protin, so zdravili s tekočino. ki so jo napravili vedno pred Jurjevim. V puto so zgubali kačo, jo zalili z jecijem« in s tem sredstvom mazali posamezne dele telesa proti revmatizmu. (Bistrica).
Če jc otrok bled ali suh, ga je treba »vračiti«. Vračili pa so ga takole: V posodo so vlili vodo, v njo namočili roko in z umito roko umili otrokovo roko. Nato so roko namočili v pšenično moko, ki so jo imeli v drugi posodi in z moko drgnili toliko časa po otrokovi roki, da so se pojavile črne pike, o katerih so menili, da so gobci glist. Najstarejša žena v hiši je vzela britvo in tiste pike obrila. Otrok je postal zdrav . . . (Lipovci).
Če se je rodil otrok kosmat, je moral iti oče v 3 fare po vodo. Zajeti jo je moral iz vodnjaka, ki je bil blizu cerkve. V zaprtem prostoru je moral trikrat z manjšo posodico zajeti vodo.
ter jo vliti nazaj v posodo. Ko so jo zajeli tretjič, so jo odnesli domov in v njej skopali otroka. Nato so vso vodo vlili skupaj in v njej skuhali zdravila: od skorje desetih dreves. Ce je bila bolna deklica, so skuhali skorje devetih dreves ženskega imena, če pa deček je morala biti skorja dreves moškega spola. Poleg skorje so potrebovali devet ključev. Za moško dete je moral biti ključ »zateknjeni«. Vseh devet ključev so dali v vodo in vodo kuhali še pred jutranjim soncem. Otroka so nato v tej vodi skopali. Če je med tem kaka ženska prišla prosit k hiši, so jo morali odgnati z metlo. Otroka so morali trikrat okopati v tej vodi, če jc bila deklica so to delo morali opraviti v sredo, soboto ali nedeljo — samo na dan »ženskega spo la«. (Turnišče.)
Ako je otrok hujšal, so v starih časih ljudje verovali, da je otrok »odabran«. »Oda-brana ženska« hodi okoli po hišah in osebi, kateri hoče škodovati, odreže malo las ali pa kos obleke.
Noseča ženska se je morala skriti pred žensko, za katero so mislili, da je »oda-brana«, da je ta ne bi videla v oči, da je ne bi mogla »zvorčiti«, zagovoriti. (Bistrica)
Ko so nesli otroka h krstu ali od krsta, takrat ni smela nobena žena pogledati otroka, ker bi bil sicer otrok »obran«. Če je bil otrok »obran« so ga nesli k ženski, ki je »vešča«. Ta ga je zdravila na sledeči način: Vzela je iz devetih »studencev« vodo, iz devetih potokov kamne in kamne nato ožarila. Vodo so zavreli, kamne dali v posodo, jih polivali in v-tej vodi nato okopali otroka. Ce je medtem prišla kaka žena k hiši in ko je vstopila ter prva spregovorila, je bila mati srečna, otrok pa je postal zdrav, ako pa jc bilo obratno, pa je obrano dete zmeraj jokalo in ni hotelo spati
V Trnju je baje živela žena, ki je imela »zvorčne« oči, po mišljenju ljudi, so njene oči Zvorčile.
Tudi v Turnišču je po pripovedovanju danes še živečih starih ljudi bivala žena, vaška babica, po imenu Ana Luter, ki je zdravila »zvorč-ne« ljudi. Žena je hodila daleč naokoli »šteti vorke«. Zdravila je tako, da je v vodo vrgla tri oglje. S tako vodo se je moral bolnik trikrat umiti križem, najpreje desno oko in levo roko in nogo, potem levo in desno roko in desno nogo. Za tem so človeka položili na posteljo do drugega dne. Po »švicanju« v postelji je bil človek popolnoma zdrav.
Uroke so zdravili na drugi način. Vzeli so šalico vode, iz te so zajeli tri žlice vode in jo prelili v drugi lonček. Ostalo vodo so iz-lili. Tiste tri žlice vode so zopet prelili v drugi lonček in z vodo, ki je ostala v posodi so se umili navzkriž po obrazu in po ušesih. Če še to ni pomagalo, so se dali »šteti od vorkov«.
žena, ki je hodila »štet vorke«, je s tanko palčico potegnila po telesu in pri tem govorila:
Vorki vorki, če vas je-devet,
naj vas bo osem,
vorki, vorki, če vas je osem,.
naj vas bo sedem
(itd. do nič).
Tako štetje vorkov so navadno uporabljali pri glavobolu. Pri revmatizmu so tudi . šteli vorke: Kak si prišel tak odidi, doti zvorči . . .«
Zamišljali so si, da so vor-ki prišli v hišo po vetru.
Tako so zdravili ljudje v starih časih vse bolezni na isti način, misleč, da je bolezen samo demon, zli duh,-ki biva v človeku. Z raznimi delovanji je treba zlomiti njih silo.
Vlasta Koren
Kako vidimo barve
Vsaka pomlad se nam predstavi v neštetih barvah. Komu že ni zastal korak ob pogledu na lepo urejen cvet-ljičnjak? Ni vam zažarelo oko, ko ste stopali po travniku, kjer je brenčalo tisoče čebel? — Tovarne nam dan za dnem posredujejo nove barvne pletenine. Ali pa gledate na primer barvni film. Ali ste že kdaj pomislili, kako vaše oko zazna ves ta pisani svet, ki ga fotograf z navadnim filmom ne more pričarati na sliko? Ali vidijo tudi živali svet v takih barvah kot človek?
Po novejših raziskavah je bilo dognano, da živali na splošno zelo slabo ločijo barve. Lastnost dojemanja barve imajo le višje razvite živali. Črvi na pr. ločijo le svetlobo in temo. Barvno gledanje so z dresuro ugotovili Šele pri glavonožcih — sipa, hobotnica. Ta lastnost omogoča vsem živalim, da lahko prilagodijo svojo barvo okolici.
Veliko bolje pa vidijo par-ve žuželke, vendar pa tudi te vidijo barve drugačne kot
pa ljudje. Večina žuželk rdeče barve sploh ne vidi. pač pa vidi ultravijolični del vitfnega spektra, kar je za nas nezaznavno. Čebele prav tako kot druge žuželke rdeče barve ne vidijo. Zato je zanimivo, da so pri nas rdeči cvetovi redki, pač pa prevladujejo beli, rumeni, vijo-joličasti in kombinacija teh. V tropskih krajih pa so razmere drugačne. Tam mnoge rastline oprašujejo ptiči-ko-libriji, ki dobro vidijo rdečo barvo in zato so tam rdeči cvetovi pogostejši.
Nekatere vrste rib dobro ločijo barve. O plazilcih in dvoživkah (kače, kuščarji, žabe) vemo malo. Nekateri domnevajo, da so ti za barve slepi.
Ptiči imajo v čutnih celicah mrežnice, posebne oljne kapljice, ki predstavljajo nekakšen filter, ki prepušča le gotove barve. Zaradi teh kapljic v očesni mrežnici vidijo ptiči modro in vijolično barvo zelo slabo.
Posebno mesto v barvnem gledanju zavzemajo sesalci. Pričakovali bi, da je pri tej
najvišji živalski vrsti barvno gledanje najbolj razvito, vendar poizkusi tega niso potrdili. Dobro vidijo barve le človek, opice in kopitarji. Ostali sesalci pa kažejo zelo omejene možnosti barvnega gledanja. Mnogi menijo, da pes in mačka barv sploh ne ločita, kar bi veljalo tudi za nekatere glodnlce. Na to si odgovarjajo z dejstvom, da so predniki mnogih današnjih živali bili le ponočnjaki, zato se jim vid ni tako razvijal. Za živalske vrste pa, ki so bile aktivne podnevi, je bilo razlikovanje barv življenjske važnosti in je imelo velik pomen v boju za obstanek, zato je sposobnost barvnega gledanja pri teh bolj razvita.
Kaj je svetloba?
Svetloba je elektromagnetno valovanje. V celoti se nam svetloba v določeni valovni dolžini kaže kot bela barva, če pa posamezne valovne dolžine ločimo, se nam pokažejo različne barve
(mavrica). Bela barva torej ni čista, temveč je sestavljena iz različnih bnrv. Najdaljša valovna dolžina vidnega spektra nam da občutek rdečega, najkrajša vijoličnega, vmesne pa ostale barve. Barva posameznega predmeta je torej odvisna od tega, katere valovne dolžine vpija ali odbija. Predmet, ki vse valovne dolžino vpija je črn, oni, ki odbija pa bel.
Kako oko zazna gotovo barve razlaga več teorij. Ena pravi, da obstajajo v očesa tri vrste celic: ene zaznavajo le rdečo, drage zeleno, tretje pa modrovijoličasto barvo. Katere celice bodo dražene, je odvisno od valovne dolžine žarkov, ki pridejo v oko. Druge barve pa nastanejo s kombinacijo teh treh osnovnih barv.
Od valovne dolžine žarkov bo odvisno, katera barva bo predvladovala. Z defektom enih od teh vrst celic, bomo zaznavali barve, kakor da so sestavljene samo iz ostalih
dveh. Nekateri ljudje na pr. rdeče barve sploh ne vidijo, ali pa ne vidijo zelene barve itd.
Druga teorija pravi, da pride pod vplivom svetlobe v mrežnici do Kemičnih sprememb v treh različnih snoveh, ki tam obstajajo in služijo za zaznavo treh osnovnih barv. Pod vplivom ustrezajoče valovne dolžine pride do razkroja, ob odsotnosti pa do sinteze omenjene snovi. Barvno slepoto razlaga pomanjkanje ene od teh snovi.
Obstaja teorija, ki razlaga sprejemanje barv s kvaliteto dražljaja, ki se z valovno dolžino menjava. Za analizo teh malenkostnih sprememb pa naj bi bil v možganih center. Z nesposobnostjo tega razlikovanja razlaga barvno slepoto, ki jo ugotavljamo z različnimi preizkusi, tako da pacient prerisuje burvne slike, primerja barvne vzorce itd.
Lojze Števanec
SLIKE
s pionirskega pohoda
Za uvod nekaj zgodovine
V počastitev petnajste obletnice pionirske organizacije so priredila republiška vodstva Zveze prijateljev mladine pohode Bratstvo in enotnosti skozi kraje, kjer so med vojno delovale pionirske trojke, čete in odredi. Vsak republiški pohod je bil sestavljen iz skupine pionirjev iz cele Jugoslavije. Petdeset slovenskih pionirjev je bilo v bratskih republikah na pohodih. Deset pionirjev, in to pet iz Pomurja in pet iz okraja Gorice, se je udeležilo pohodu v Makedoniji. 18. septembra 1957 so pionirji odpotovali ter se vrnili 1. oktobra 1957.
Pohod Bratstva in edinstva po Makedoniji je trajal 10 dni.. Vse to, kor smo videli, doživeli in preživeli v prelepih makedonskih krajih, bi rad napisal v teh vrsticah. |
Na najbolj oddaljenem južnem delu FLRJ, na jugu od Sar Planine in Skopske Črne Gore, na področju reke Vardarja in Črnega Drima, je ljudska republika Makedonija, ki meri 26.494 km in ima 1,400.000 prebivalcev.
Makedonija je bila do nedavnega zemlja, ki je mnogo pretrpela in -bi jo lahko imenovali »terra inkognita« neznana zemlja. V preteklosti so hoteli prikriti resnico o obstoju naroda, ki ima svojo zgodovino, in ki je imel svojo veliko srednjeveško državo pod vodstvom močnega Samoila. Za-branjevali so jezik naroda, ki je slovenstvu dal pismenost, in izvrstno folklorno blago: pesmi, plese, umetnike lesoreza in drugo, ter veliko lepih kulturno zgodovinskih spomenikov.
Suženjstvo, zaničevanje, siromaštvo in tema, to so simboli težke in žalostne preteklosti Makedonije .. .
Na zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943 je dobila Makedonija z zakonom vse pravice in priznanja o obstoju in enakopravnosti.
2. avgusta 1944 leta je bilo prvo zasedanje Ljudske skupščine Makedonije, na katerem je bila proglašena svobodna Makedonija in bil sprejet sklep makedonskega ljudstva, da bo živelo v FLRJ.
Do formiranja prvih partizanskih odredov v Makedoniji je prišlo takrat ko je Centralni komite KPJ formiral Pokrajinski komite na čelu s tovarišem Lazarom Koliševskim. Novi PK je takoj začel s pripravami na oboroženo borbo in z ustanavljanjem partizanskih odredov. Izdal je tudi proglas v katerem je pozival vse Makedonce komuniste: »Tovariši, v Makedoniji je bilo dovolj čakanja . . . Naprej, tovariši, hrabro in odločno v borbo,
da napišemo nove in svetle strani zgodovine, da popeljemo cel narod za nami.« Zemlja, ki je dala en Iliden, bo dala še drugega.
11. oktobra 1941 je v Makedoniji počila prva puška. To je bil napad Prilepskega odreda na bolgarsko policijsko postajo v mestu Prilepu. Naj-hrabrejši makedonski sinovi so s tem pokazali, da se je makedonsko ljudstvo pridružilo v borbi k ostalim jugoslovanskim narodom. V tem času sta bila formirana Skopski in Kumanovski odred.
Krvavo maščevanje bolgarskih okupatorjev, ki je sledilo takoj po prvih akcijuh makedonskih partizanov, ni moglo zaustaviti boja zu osvoboditev. Nasprotno: prartizanskih odredov je bilo vedno več. Posebno leta 1942, ko so bili formirani novi partizanski odredi. Borba se je tukrat vodila na Veleškem, Prilepskem, Bitoljskem, Prespanskem, Kruševskem in Mavrovskem področju. Okupator ni bil več varen niti podnevi. Dnevno se je dogajalo da so bile vse telefonske zveze prekinjene in železniške proge onesposobljene.
Na Ilinden 2. avgusta 1943 leta je bilo v bližini Prespanskega jezera posvetovanje, kuteremu je prisostvoval tovariš Tempo. Na tem posvetovanju so bili sprejeti važni sklepi: Med drugimi tudi ta, da se formirajo bataljoni in brigade.
• 22. decembra 1943 je bil v vasi Fustanima prvi Kongres antifašistične mladine Makedonije, katerega se je udeležilo 283 delegatov iz cele Makedonije. Na tem kongresu je bila osnovana Narodnoosvobodilna mladinska zveza Makedonije.
16. 4. 1945 leta je bila sestavljena prva makedonska vlada na čelu s predsednikom Lazarom Koliševskim.
To kar so pionirji videli, doživeli na pohodu Bratstva edinstva v Makedoniji ni mogoče napisati v nekuj vrsticah.
Skopje je bilo naše prvo zbirno mesto, kjer svobodne in mlade makedonske republike. Mesto in na drugi strani reke Vardarja (249 m). Danes je Skoplje glavno mesto Makedonije, središče političnega, ekonomskega in kulturnega življenja, svobodne in mlade Mukedonskc republike. Mesto šteje 180.000 prebivalcev (pred vojno 60.000) in se razvija v močno industrijsko mesto — tovarna tobaka, alkohola, cementa, steklu tovarna tekstila, industrijska klavnica z modernimi hladilnimi napravami, velika železarna pa je v gradnji in dr. Po vojni je bila ustanovljeno tudi univerza, ki ima danes sedem fakultet, na katerih študira 10.000 študentov; je pa v Skopju tudi večje število sred-njjli in strokovnih šol, ustanovljen je narodni muzej in mnogo kulturnih ustanov, gledališče z dramo, opero in baletom, unsambel narodnih plesov »Taneč« itd.
Skopje- je mesto polno zgodovinskih spomenikov preteklosti, med katerimi so najznamenitejši: trdnjava »Kale«, ki je iz šestega veka. Tu je danes muzej z bogato zbirko dokumentov ilidenske vstaje (1903 leta), muzej narodne revolucije 1941— 1945 leta in arheološki muzej. Nadalje kameniti most, džamije iz 13. stol. V starem delu Skopja je 8 džamij, najbolj znamenite so iz 15 veka, ko so Turki gradili najlepše stavbe. V bližini trdnjave »Kale« je še cerkev Sv. Spasa, grajena v 17. stoletju.
(Dalje prihodnjič)
Sprejem pionirjev v vasi Belčišle
POMURSKI VESTNIK, 24. okt. 1957
6