POŠTNINA PLAČAN A V GOTOyiNl SMRT FAŠIZMU "SVOBODO NARODU I 29. november, naš veliki praznik — Če primerjamo — Tudi KLO Vel. Pirešica ne izpolnjuje svoje naloge — Razgled po svetu — Teden RK — Razvoj mestne hranilnice Celje — Slovenska in hrvat-*' ska delegacija potuje v Jajce — Borci za dobro letino — Priroda in ljudje — Pretakanje sadjevca Fizkultura - Telesni položaj otroka Leto I. - Štev. 34 GLASILO OKROŽNEGA ODBORA OF CELJE - IZHAJA VSAKO SOBOTO Celje, 29. novembra 1946 29. november - naš veliki praznik Osvobodilna borba narodov Jugoslavije zaznamuje niz znamenitih dogodkov. Kakor je prešel 27. april 1941, dan ustanovitve OF v kri ljudskim množicam Slovenije, tako veljata za vse narode Jugoslavije važna dneva 28. in 29. november 1942. Takrat se je vršilo prvo zasedanje AVNOJ-a v Bihaču. AVNOJ se je proglasil na tem zasedanju za edinega političnega predstavnika narodov Jugoslavije. Datum pa, ki so nanj radostno prisluhnili ne le narodi Jugoslavije, marveč vse demokratične in svobodoljubne množice vsega sveta, pa je zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ-a 29. novembra ,1943 v Jajcu. To veliko tretjo obletnico obhajamo te dni. V dneh 28. in 29. novembra 1943 so se sestali zastopniki borečih se narodov nove Jugoslavije in udarili trdne temelje novi demokratični državi. Dobršen del naše domovine je takrat že bil iztrgan iz krempljev okupatorja in njegovih hlapcev. Veliki predeli pa so še ječali pod njegovim okrutnim jarmom. Borba je plamtela širom naše slavne domovine. NOV je zadajala sovražnikom vse krep-kejše udarce. Z orožjem v roki so se prebijali naši zastopniki v osvobojeno bosansko mesto Jajce. V čem je bistvo sklepov, ki jih je sprejelo II. zasedanje AVNOJ-a? Zastopniki borečih se narodov Jugoslavije so tedaj sprejeli vrsto sklepov in odlokov. Ti sklepi so odmevali po vseh naših mestih, tovarnah, vaseh, po vseh hribih širom Jugoslavije. Pa ne samo pri nas. Daleč izven mej, tako rekoč po vsem svetu je vzvalovilo: V Jugoslaviji se ustvarja nekaj novega, nekaj velikega. Takrat je bilo že vsemu svetu jasno, da je NOV edina vojska, ki se bori proti okupatorju v Jugoslaviji. Draža Mihailo-vič je bil s svoj.'mi četnišk:'mi tolpami po zaslugi SZ pri vseh zaveznikih povsem razkrinkan kot zagrizen sovražnik narodov Jugoslavije in vnet okupatorjev sodelavec in pomagač. Zveze in izdajalska vloga begunske vlade v Londonu z Mihailovičem so bile v tem času že temeljito dokazane. Naši zastopniki so izvajali iz tega logične posledice. Zato so bili najvažnejši sklepi II, zasedanja AVNOJ-a: 1. AVNOJ se preosnuje v Vrhovno zakonodajno in izvršno telo Jugoslavije. Za izvrševanje funkcij začasne vlade se postavlja NKOJ, 2. Zajamči se federalni odnos med narodi Jugoslavije, ki se gradi iz šestih enakopravnih federalnih ednic: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Črna gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. 3. Begunski vladi se formalno odvzame pravica, da bi še nadalje nastopala kot zakonita jugoslovanska vlada. 4. Tov. Titu se podeli maršalski naslov kot priznanje tvorcu in voditelju nove Jugoslavije. 5. Potrdi se odlok Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju o priključitvi Slovenskega Primorja svobodni Sloveniji, s čimer postane Slovensko Pri-morje skrb vseh narodov Jugoslavije, V teh kratkih sklepih je zapopaden veliki revolucionarni pomen II. zasedanja AVNOJ-a. Po tem zasedanju so narodi Jugoslavije še krepkeje prijeli za puške. Novi tisoči in desettisoči borcev so vstopili v NOV. Sklepi II. zasedanja AVNOJ-a so prodrli do zadnje bajte in postalo je vsem jasno, da so postavili novi voditelji Jugoslavije prav takšne sklepe, ki povsem odgovarjajo interesom najširših množic naših narodov, Tj sklepi so bili vredni vsakih, še tako velikih žrtev. Postalo je jasno: ustvarja se nova Jugoslavija, domovina delovnega človeka. Naša domača buržuazija in vsi izko-riščevalski elementi pa so se po II. zasedanju še globlje pogrezali v narodno izdajstvo in se afirmirali kot izdajalci naj-podlejšega kova. Bile so odslej še napornejše borbe. Okupatorji, ustaši, četniki, nedičevci, belogardisti, domobranci in vse branže izdajalske svojati so se po II, zasedanju AVNOJ-a združili v svoji zločinski bratovščini, Vsi ti so videli pred seboj preteči pogin. Zato so napenjali vse sile, da bi zavrli naravni razvoj — osvoboditev zasužnjenih narodov Jugoslavije. Makedonci, Srbi, Bosanci, Hrvatje in Slovenci, združeni pod junaškim Titovim ! vodstvom, pa s» videli pred seboj svetlo perspektivo — novo Jugoslavijo, ki ne bo v ničemer podobna stari korumpirani, žandarski. Jugoslaviji. V letu 1944 je stopila na naša tla slavna RA, Skupno z našo hrabro JA je pomagala pregnati okupatorja iz naših dežel, za kar ji bodo naši narodi večno hvaležni. 8. maja 1945 je napočil dan zmage nad fašističnimi osvajalci. Nova Jugoslavija je s tem za večno izpadla iz interesnih sfer fašističnega imperializma. Prav na Balkanu, kjer so se najbolj križali interesi vseh mogočih imperialistov, je torej počil člen imperialistične verige. To je potrdil 29. november 1945, naš največji praznik. Ljudske množice narodov Jugoslavije so izvolile Ustavodajno skupščino, ki je zajamčila v naši ustavi s krvjo priborjene pravice. Novo Jugoslavijo pod Titovim vodstvom so priznale vse velike sile in mednarodni ugled naše države neprestano rase. Begunska vlada pa se je razbila v tolpo lačnih hijen, tolpo protinarodnih, proti-Ijudskih sovražnikov. Narodi Jugoslavije so to golazen izpljunili. Junaška borba naših narodov nem je prinesla narodno osvoboditev, narodno enakopravnost, prinesla nam je gospodarsko neodvisnost — nemoten kulturni, gospodarski in politični razvoj. Težke milijarde, ki so jih nekoč izpulili našemu delovnemu ljudstvu tuji imperialisti in domači izkoriščevalci in jih izvažali v tujino, bodo odslej naše. V tem je največji pomen II. zasedanja AVNOJ-a 29. novembra 1943 in 29. no-dajno skupščino. S tem dnem smo tudi vembra 1945, I. zasedanje v Usiavo-pometli s protiljudsko monarhijo. Nikoli ne smemo pozabiti, da je bila monarhija nosilec narodnega in gospodarskega zatiranja. Da je bila prav monarhija tista, ki je oropala narode Jugoslavije vseh političnih in demokratičnih svoboščin. Končno ne smemo pozabiti, da se je vedno naslanjala na tuje sile izven naše države, to je reakcionarne kroge v Angliji. in fašističnih državah sploh. Zato je bil skrajni čas, da so narodi Jugoslavije s to šaro pometli. Vidimo, da so sklepi II. zasedanja AVNOJ-a pomenili uzakonitev stoletnih teženj naših narodov, sklepi, ki so določili smer naše bodočnosti. Danes ustvarjamo naše gospodarstvo, ustvarjamo našo kulturo, ki postaja last vseh naših narodov. Uspehi na vseh popriščih našega udejstvovanja so izredno veliki. Zlasti so vidni uspehi na gospodarskem področju. Obnova naše države se vrši s hitrim tempom. Gradimo nove železnice, nove tovarne, odpiramo nove rudnike, naša polja se obdelujejo v veliki meri s stroji. Blagostanje našega delovnega ljudstva raste. Odnos do dela je vsak dan večji. Iz razrušene in po okupatorju razdejane Jugoslavije vstaja nova država, država novega tipa — ljudska, država, ki gre nezadržno s svojim gospodarstvom v smsr socializma. Tisti narodi, ki še ječijo pod jarmom imperialistov, vidijo v novi Jugoslaviji primer, kako se je treba boriti, da se doseže narodna neodvisnost, kako je treba sukati orožje, da se obračuna z zakletimi sovražniki ljudstva. Nova Jugoslavija ima danes utrjen položaj v mednarodnem svetu. Njen največji zaveznik je naša bratska SZ, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija, naši zavezniki pa so tudi delovne množice vseh ostalih držav in kolonialnih narodov. Ne bo nas spravilo s poti besnenje mednarodne in domače reakcije. V svesti smo si, da gradimo nekaj velikega, nekaj kar je našim delovnim množicam danes že povsem jasno. Ustvarjamo tako družbeno ureditev, ki bo odpravila izkoriščanje človeka po človeku, Ko ugotavljamo rezultate našega dela, borb in uspehov, se moramo vedno spominjati naše slavne KPJ in našega voditelja, ljubljenega maršala Tita, ki sta dala v letu 1941 pobudo za oboroženo borbo, ki je dala veliko žrtev, ki pa je na drugi strani nagradila narode Jugoslavije z velikimi sadovi. Naj živi 29. november, naš največji praznik! Naj živi bratska enotnost vseh narodov Jugoslavije! Naj živi mogočna SZ, zaščitnica malih narodov! Naj živi njen veliki voditelj, generali-s:"m Stalin! Naj živi Ljudska fronta Jugoslavije! Naj živi KPJ! Naj živi naš voditelj maršal Tito! fond OF Da bomo razumeli kaj pomeni socialni fond. To je na kratko povedano fond oz. blagajna, v katero prispevamo vsi naše prispevke za skupnost. Iz te skupne blagajne delijo oni, katerim smo poverili upravljanje teh blagajn oz. fondov, podpore onim, ki so jih potrebni, V to skupno blagajno socialnega fonda prispevamo s prostovoljnimi darili. Skupno blagajno socialnega fonda upravlja uprava in ker je takšnih blagajn oziroma socialnih fondov več, imamo tudi večje število Uprav. Izvršni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani je ustanovil vsled dosedanje nenačrtnosti zbiranja prispevkov v socialne svrhe »Socialni fond«, ki naj takšno zbiranje usmeri v načrtnost, IOOF je izdal 22. maja 1946 »Statut socialnega fonda OF«, na podlagi katerega se ustanove pri vseh okrožnih, okrajnih in krajevnih odborih OF »Uprave socialnega fonda«. V teh upravah sodelujejo po svojih zastopnikih vse množične organizacije: OF, AFŽ, LMS, RKS in ESZDNS. V okrožni, okrajni in krajevni upravi SF so zastopane vse množične organizacije dotičnega okrožja, okraja oz. kraja s po enim članom. Uprave socialnih fondov organizirajo zbiranje prispevkov, upravljajo nabrane prispevke in jih delijo. V krajevni edi-nici mesečno redno nabrana vsota se po trenutnih navodilih Uprave socialnega fonda pri IOOF razdeli takole: 20 % razdeli uprava krajevne edinice med svoje socialne pomoči potrebne prebivalce, 80 % pa odvede okrajni upravi; okrajna uprava razdeli 20 % med najpotrebnejše krajevne uprave (tako potrebne krajevne edinice dobijo že višjo dotacijo), 60 % pa odvede Glavni upravi, ki zadrži 40 % — 20 % pa odpošlje okrožni upravi socialnega fonda. Takšna delitev je zaenkrat potrebna zaradi tega, da višje uprave razpolagajo z gotovo vsoto za podpore onih nižjih in najnižjih edi-nic, ki jim lastnih 20 % v kritje socialnih potreb ne zadošča. Priznali bomo n. pr. da bo na primer Trbovljam zadoščalo v kritje lastnih potreb 20 % tam nabranih prispevkov, da pa bo morala Uprava socialnega fonda pri IOOF izseljeniškemu pasu, Kozjanskemu okraju, Zgornji Savinjski dolini in Beli krajini priskočiti na pomoč z mesečnimi dotacijami, ker jim lastnih 20 odstotkov ne bo zadoščalo. Višja uprava pa bo dotirala socialno šibko nižjo upravo pa tudi le tedaj, če se bo ta v okvirju statuta do njej možnih mer zaktivizirala in ne bo držala križem rok. V bodoče se bode razmerje in razmere izpreminjale in je že sedaj v načrtu, da v najkrajšem času ostane krajevnim upravam več kot 20 %. Vlada LRS je s posebno uredbo 27. maja 1946 potrdila »Statut socialnega fonda OF«. Člen 2 te uredbe pravi: »Dovoljenja za nabiranje prispevkov, določenih za reševanje posebnih in splošnih nalog socialnega skrbstva, se izdajajo izključno le »Upravam socialnega fonda OF«. — Tako je vso naše prostovoljno socialno skrbstvo zakonito in načrtno osredotočeno v naši množični OF. Zvezna in republiška vlada sta ogromni delež socialnega skrbstva oblastvenim potom prevzeli v svoj delokrog, to je vse invalidnine našim borcem, invalidnine pohabljencev prve svetovne vojne, vse redne mesečne podpore vdovam in sirotam padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, oskrbo stalnih domov onemoglih in vse one dajatve socialnega skrbstva, ki se dajo za več let naprej proračunsko določevati. Te dajatve bomo krili z davki. Kljub močnemu državnemu zavarovalnemu faktorju pa ostane še vedno velika potreba po socialni pomoči (starostno in bolezensko onemogli, ki nimajo niti zakonite osnove na državno, niti na zavarovalno rento, mladinski domovi, počitniške kolonije za onemoglo in bolano deco itd.), in te potrebe mora kriti prostovoljna inicijativa (sem spadajo tudi še uime, toča, poplave, požari itd). Ta prostovoljna iniciativa se naj izživlja v Upravah socialnega fonda OF. Tako so nam vsem pripadnikom OF široko odprta vrata k udejstvovanju na tem karitativnem polju, enim z aktivnim delom na terenu — bodisi kot članu uprav bodisi kot aktivisti v množičnih organizacijah in pri zbiranju rednih mesečnih prispevkov, pa najsibo v AFŽ, v LMS ali sindikatih — vsem pa s skrbnim odvajanjem naših rednih mesečnih prispevkov. Pravilo za nas vse naj velja: mi, ki imamo zdrave ude, ki smo zdravstveno sposobni k opravljanju rednega dela in ki imamo na podlagi izvršenega dela redne mesečne dohodke, smo dolžni mesečno prostovoljno prispevati v socialni fond naše krajevne edinice oni znesek, ki ga lahko za to svrho pogrešamo. Ta znesek bomo vnesli v naš redni osebni ali družinski mesečni proračun. Samo če se bomo tako resno zavedali in držali naših načrtov in sklepov, ne bomo med mesecem deležni nobenih drugih nabiranj več. Pri organizaciji Krajevnih uprav socialnih fondov OF nas ne sme voditi samo želja po nabiranju čim večjega zneska, temveč tudi imperativ po naši notranji preobrazbi. Doseči nočemo malo število podpornikov z velikimi zneski oz, prispevki, temveč predvsem veliko število iskrenih podpornikov — pa četudi z manjšimi zneski, V rodbini naj ne bo član socialnega fonda samo oče-zasluž-kar, temveč tudi žena, sinko in hčerka — pa četudi vsi skupaj z istim zneskom, kakor bi ga oče sam prispeval. Vsi ti se naj notranje zavedajo, da dejansko na zunaj vršijo neko notranjo moralno potrebo. Redne mesečne prispevke pobirajo Poslovilni mitingi rekrutovJA Po celjskih ulicah je zadnje dni postalo kar živahno. Prihajali so rekruti iz celjskega okrožja, da nastopijo častno službo v JA, Z okrašenimi vozovi, harmonikami in godbo so v skupinah prihajali na zborno mesto. V okrašenih in snažnih šolskih prostorih so bivali do dneva odhoda. V ponedeljek je odšla iz Celja prva skupina rekrutov, od katere so se poslovili predstavniki oblasti in vojsk«, mladina in svojci. Sind kalne organizacije so poslale svoje zastopnike. Pred Domom OF se je tako zbrala množica ljudi, da se na dostojen način poslovi od rekrutov. Govorniki so poudarjali pomen naše mlade armade in prikazali veliko razliko službe kadrovskega roka v stari Jugoslaviji in sedaj. Ob zvokih godbe so rekruti odhajali na postajo. Prav tako sta v torek dopoldne ia popoldne odšli dve večji skupini, od katerih so se poslovile množice Celjanov. Z vlaki, okrašenimi s transparenti, so rekruti odšli na službena mesta v različne kraje FLRJ, V načinu rekrutacije se je videlo, kako se je bistveno spremenilo življenje v naši JA v primeri s staro, z gnilimi razmerami znano vojsko iz pred-aprilske Jugoslavije. Zadovoljnih obrazov so rekruti odhajali v svoje edinice, zavedajoč se, da je JA ljudska armada, ki čuva narodom Jugoslavije vse tiste pridobitve, ki ustvarjajo boljše in srečnejše življenje. krajevne uprave socialnega fonda na enotne bloke, žigosane z žigom Krajevnega odbora OF, blagovna sredstva pa na enotne z is tiru žigom opremljene nabiralne pole. Razen rednih mesečnih prispevkov (akcija »A«) lahko organizira višja uprava socialnega fonda iz lastne iniciative ali pa na pobudo nižje v slučaju potrebe izredne nabiralne akcije (akcija »B«), n. pr. v slučajih ujme, poplave, požara itd. Jasno pa nam mora biti, da bodo višje ali nižje uprave SF tudi izredne dajatve krile iz rednih mesečnih prispevkov, kakor hitro bo fond gmotno do-voljno utrjen in močan! Uprave socialnih fondov sprejemajo tudi volila in darila. Slednja so običajna ob priliki rojstev, porok, smrti svojcev ali tovariša — namesto cvetja na grob, ob priliki kazenskih poravnav itd. pa prosimo pripadnike — da tudi ob teh prilikah ne pozabijo na socialni fond. Volila in darila ostanejo v celoti oni edinici, kateri so bila namenjena. Če pregledamo poročilo Uprave socialnega fonda pri okrožnem OOF za mesec oktober (»Naše delo« z 23.11.1946, stran 5), najdemo, da je bilo v celotnem okrožju v mesecu oktobru vplačano na rednih mesečnih prispevkih in za patro-nate 177.153 din, to je računano za celo leto — 2,125.836 din. Če upoštevamo, da ima Slovenija v celoti 5 okrožij, dobimo celotni znesek v celi Sloveniji nekaj nad 10 milijonov — to je pa še daleč od 100 milijonov. Iz tega sledi, da smo komaj v prvih začetkih organiziranja socialnih fondov. — Temu dodajem informativno, da se patronati lahko ukinejo, če doseže socialni fond dotične edinice gotovo višino (ki je že določena). Ko smo čitali pred meseci uredbo vlade LRS o ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov, statut Socialnega fonda OF in tozadevni poslovnik, ki so lično zbrani v mali plavi brošurici, smo se malo skeptično spogledali, bilo nam je »zopet nekaj novega«, čeprav smo takoj razumeli potrebo po izdanih odlokih. Danes, ko smo prebredli prve težave pri organizacjii edinic, občudujemo dalekovidnost izvršnega odbora, smotre-nost vseh odredb in uredb, ki so v zvezi s socialnim fondom in smo prepričani v pravilno možnost takšne rešitve socialnega problema v naši federalni edinici. Če primerjamo Organizirati ljudsko oblast ni lahka stvar, če pomislimo, da imamo še vedno opravka s starim pojmovanjem o upravnem delu. Skoraj vsak dan najdemo tu in tam pojave, ki nam dajejo dobre nauke, česa ne sme biti in kaj moramo popraviti. Življenje prinaša vedno kaj novega in kdor se ne uči, zaostane in tok časa ga pusti daleč zadaj. Smisla za organizacijo nima vsakdo, vendar se moramo učiti tam, kjer teče delo v redu in kjer se napravi najmanj napak. Ne trdim, da je treba vse slepo posnemati, ampak okoristiti se moramo ž onimi dobrimi lastnostmi, ki nam bodo dale možnost, izboljšati naše delo. Nihče ne more reči, da dela brez napak, ali prav te nas morajo opozarjati, da jih ne smemo več ponavljati, odnosno, da jih delamo vedno manj. Ob priliki ogleda poslovanja pri MLO Kranj smo opazili naslednje: Pri razdeljevanju živilskih nakaznic so bili zaposleni kot redne moči 4 uslužbenci, razen tega pa še 4 moči kot honorarni nastavijenci. Nakaznice so se razdeljevale strankam na dom. V ta namen je bilo mobiliziranih 80 aktivistov. Človek bi dejal, da bi takale množica z lahkoto opravila v najlepšem redu to razdeljevanje. Ali pokazalo se je, da ne gre brez težav, da so se nekatere nakaznice izgubile itd. Nadalje se je pri MLO opazilo, da nima skoraj nobene gospodarske iniciative. Po določbah Splošnega zakona o ljudskih odborih je dana prav ljudskim odborom možnost širokega gospodarskega udejstvovanja. Predvideva ustanavljanje lastnih gospodarskih podjetij, delavnic itd. Mestni LO pa je vse to pustil v nemar in prepustil vso iniciativo v rokah zasebnikov. Da taka pasivnost gospodar- skega udejstvovanja ni zdrava, ni potrebno še posebej poudarjati. 1 Temu popolnoma nasproten pa je bil ogled pri MLO Trbovlje. Odseki so zelo dobro organizirani. Povsod vlada red, od vložišča pa tja do blagajnika in razdeljevanja nakaznic. Pri slednjem smo ugotovitli, da so pri delu zaposlene samo 3 moči. Stranke pridejo po nakaznice osebno na urad. Določeni so trije dnevi za razdeljevanje in izvršeno je vse brez vsakih pritožb. Človek z veseljem stopi v tak urad. Zaposlene so skoraj samo mlajše moči, ki imajo le 1 do 3 razrede meščanske šole ali gimnazije, opravijo pa mnogo več dela in temeljiteje, kakor pa drugje, kjer so nameščeni starejši ljudje z dolgoletno prakso in višjo izobrazbo, Okrajni sekretar OF odbora Trbovlje je izjavil, da so ljudje z delovanjem MLO zadovoljni in da ni nobenih pritožb. Če kaj vprašaš, dobiš takoj prijazen odgovor. Vse delo se opravlja sproti. Vsak odsek je dobro poučen o delovanju drugega ter si tudi medsebojno priskočijo na pomoč, kadar to zahteva nujnost. Povsod čutiš pravilen odnos do dela in pa zavest, za kaj in za koga se dela. Drugje slišiš skoraj vsak dan pritožbe zaradi birokratskega poslovanja, ki je tipično za ljudi starega uradniškega kova, tu pa so mlade moči vedno na tekočem s svojim delom. Tudi gospodarsko se krepko uveljavlja in ima pod svojo upravo že 17 podjetij. Za bližnjo bodočnost imajo polno načrtov, kako bi to ali. ono uredili, kako bi kaj izboljšali, kakšna podjetja bi radi še ustanovili itd. Povsod veliko volje in veselja do dela. Uspehi pa so vidni in vzpodbujajo. Tako MLO Trbovlje. Posnemajmo in učimo se! formatorja, o ustanovitvi kakšne Naproze in o napredku gospodarstva sploh. Pesem pravi: »Kjer je pijača večna, tam hiš'ca je nesrečna, če je pijanček hišni gospodar.« Zato ni čudno, da je toliko napak na našem KLO, ko pa najdeš tajnika, ki naj bo duša odbora, v gostilni Fervega večkrat kot v pisarni. Zaradi tega delo v pisarni močno zaostaja, Edina oseba, ki se zaveda svoje dolžnosti in vrši službo vestno, je kurir-ka tov. Str.anič Jožefa. Večkrat pa tudi uredi Važnejše posle šolski upravitelj tov. Bratkovič kljub svoji prezaposlenosti, za kar mu gre vse priznanje in zahvala. V okviru KLO je vredna pohvale tudi stanovanjska komisija s predsednikom tov. Aubrechtom na čelu, zaradi njenega sladkega spanja. Brez vednosti stanovanjske komisije se naseljujejo v .prazna stanovanja razne družine, kar bi se po stanovanjskem zakonu ne smelo goditi. Ni vsa krivda na tov. Aubcéchtu, ker on je stalno zaposlen v Žalcu, pač pa leži kriv- da na KLO, ker ga ne obvesti, kdo želi stanovanje. Tudi naša odkupna pomisija, pri kateri je bil navzoč predsednik KLO tov. Šte-fančič Vinko, se je izkazala. Ne samo to, da so bili poedini člani komisije pijani in silili še naprej za pijačo, ampak so samovoljno predpisovali za oddajo prevelike količine krompirja in grozili z denarno globo 10.000 din in 2 meseca prisilnega dela. In to celo pri takih, ki so si krompir kupili za lastne potrebe. Zanimivo pa je, da prav predsednik odkupne komisije, bivši sturmfirer Čretnik, in predsednik KLO Velika Pirešica tov. Štefančič nista oddala niti enega kilograma krompirja, kljub svojemu velikemu posestvu in zadostnemu pridelku. Tov. Štefančiču je soseda v obraz zabrusila, da ima več krompirja kot cela vas. Naše ljudstvo se zaveda svoje dolžnosti, kar je pokazalo že med okupacijo s tem, ko je pomagalo z vsemi močmi OF. Vendar lepa beseda lepo mesto najde, dober zgled pa posnemovalce! Seznam darovalcev za pomoč Albaniji •** Dosedaj je bilo nabranega v našem okrožju nad 300.000 dinarjev Tudi KLO Velika Pirešica ne izpolnjuje svojih nalog S Ko čitamo o zaspanem delu sosednega KLO Teharje, moramo priznati, da tudi mi ne zaostajamo za njim — v prijaznem in daleč na okrog znanem kraju Veliki Pirešici. V kratkih besedah hočem opisati delo našega KLO. Bivši samostojni KLO Velika Pirešica je vodil tajnik tov. Arnšek v najlepšem redu s predsednikom tov. Rojnikom Antonom, delavcem iz kamnoloma. Vršile so se redne odborove seje, po potrebi večkrat mesečno, prav tako zbori volivcev, po pravici rečeno, delo je potekalo v redu. Na žalost je današnji položaj KLO Vel. Pirešica popolnoma drug. Po ljudski volji sta bila združena KLO Pernovo-Železno v Pirešici. »V skupnosti je moč«, pravi pregovor, zato smo pričakovali, da bo delo sedaj še uspešnejše, vendar pa smo se bridko zmotili. Brez vednosti ljudstva je bil na novo postavljen drug predsednik in sicer tov. Štefančič Vinko, za tajnika pa tov Šte fančič Jože. Redne odborove seje in masovni sestanki se sploh več ne vrše ket nekdaj v prostorih KLO Pirešica, kjer je lahko zbor volivcev izražal svoje mnenje in želje. Da ne govorimo o kakšnih javnih delih, n. pr. o popravljanju krajevnih cest, ki so v obupnem stanju, dalje o elektrifikaciji naše lepe Pirešice, ki je komaj 2 km oddaljena od na novo postavljenega trans- Okraj Celje-okolica: Kemična tovarna Liboje 5532 din, sindikat delavstva Sv. Pavel pri Preboldu 2330 din, sindikat Doma onemogl h Voj-nik 1055 din, Zdravilišče Novo Celje 750 din, Lesna industrija Teharje 500 din, Osnovna šola Žalec 115 din, Kmetijska šola Sv. Jurij 357 din, Kmetijska zadruga Vrbje 1000 din, Naproza Laško 5000 din, Teren Zabukovca 3878 d n, Teren Braslovče 3220 din, Teren Vrbje 250 din, Teren Kasaze 1000 din, Teren Galicija 140 din, Teren Skofja vas 900 d n, Teren Polzela 3360 din, Teren Petrovče 1745 din, AFZ Sv. Pavel pri Preboldu 250 din, Teren Debro 1300 din, LMS Žalec 800 din, Teren Vransko 1360 din, Teren Dobrna 550 din, Sindikat Dobrna 500 din. Dosedaj je bilo nabranega v okraju Celje-okolica 166.021 din. V Okraju Celje-mesto Teren Lava Kukovec Slavko, tesarski mojster 500 din, Novak Janko, uradnik 100 din, Širše Franjo, gostilničar 100 din, Dr. Kovač Anton, živinozdravnik 100 din, Čulk Fi- i lip, kolar 100 din, Strenčan Franc, po- j sestnik 100 din, Benčan Lea, nameščen- j ka v bolnici 100 din, Gaberšek Ivan, posestnik 50 din, Rihtar Ivan, preddelavec ! 50 din, Lipej Martin, krojač 50 din, Ing. ; Umek Drago 100 din, Naprudnik Kari, j poslovodja pivovarne 40 din, Toplak Jožica, blagajničarka Zeleznine in Vinko 50 din, Štern Anton, nakupovalec vina 200 din, Cerne Franc, vrtnar 25 din, Gaberšek Jože, nameščenec 10 din, Bacon Jožef 20 din, Petrak Ivo, učitelj 20 din, Petrak Marjan, nameščenec 10 din, Koren Vili, uradnik 30 d n, Umek Ema, nameščenka pri zavar. delavcev 30 din, Lančič Jakob 30 din, Seničar Hermina, kontrolorka 30 din, Penič Jožef 20 din, Kus Štefanija 5 din, Svetlin Ivan 20 din, Kresnik Ivan, preddelavec 10 din, Bučar Alojz, zlatar 100 din, Fraile Franjo, frizer 20 din, Cepin Josip, upokojenec 10 din, Hren Ivan, mesarski pomočnik 10 din, Modic Ana 10 din, Lilija Jernej, posestnik 6 din. Dosedaj je bilo nabranega v okraju Celje-mesto 271.429 din. Okraj Šmarje Teren Vrh 220 din, Teren Zeče 322 din, Teren Ratanska vas 673 . din, Teren Kozje 452 din, Teren Rogatec 460 din, Sv. Rok ob Sotli 800 din, Pionirji Zagorje pri Pilštanju 541 din. Dosedaj je bilo nabranega v okraju Šmarje 60.558 din. Okraj Konjice Podružnica železniških delavcev 725 din, Sindikat sodnih uslužbencev 160 din, Teren Konjiška vas 324 din, LMS Spi-talič 86 din, LMS gimnazija Konjice 63 din, Teren Konjice 344 din. Dosedaj je bilo nabranega v okraju Konjce 92.111 din. Okraj Mozirje Teren Velenje 1300 din, Sindikat elektrarne Velenje 2000 din, LMS in AFZ Radmirje 1400 din, Teren Sp. Rečica 457 din, Naproza Šoštanj 5000 din. Dosedaj je bilo nabranega v okraju Mozirje 103.080 din. V okraju Trbovlje je bilo dosedaj nabranega 641.377 din. Skupno je bilo zbranega v celjskem okrožju do 26. novembra 1,334.576 din. jal Crossman, to je razlog daljnosežne-Kampanja še ni zaključena, zato ni mogoče navesti točnih podatkov, ker sè poročila vedno prihajajo. RAZGLED PO SVETU TRST Po objavi uradnega poročila okrožnega odbora SIAUa za Gorišk oo vandal-skem početju ameriških oblastnikov v Ljudskem domu v Gorici in o sežiganju slovenskih knjig in kulturnih svetinj, je ameriška 88. divizija zdala komunike, s katerim hoče zanikati zločinska dejanja ameriških vojakov. Na izjavo 88. ameriške divizije jasno in odločno odgovarja okrožni odbor SIAUa za Goriško z energično protestno noto, ki jo je poslal Svetu zunanjih ministrov. V tej noti tolmači vseljudsko ogorčenje nad početjem »kolonialne demokracije« in spoznanje, da le priključitev k Jugoslaviji lahko zajamči Gorici in Julijski krajini svobodo in demokracijo pred tujim imperialističnim nasiljem. 23. t. m. so fašisti, ki jih je opogumila zaplemba Ljudskega doma, izvršili v noči od četrtka na petek atentat na prostore Ljudske založbe v Gorici. Eksplozija je je povzročila veliko škodo v notranjosti prostorov. Policija je zastra-zija je povzročila veliko škodo v notranjost zgradbe, češ, da pride neka komisija, ki je pa sploh ni bilo. Po vseh znakih sodeč, so okupacijske oblasti na Goriškem začele načrtno re-kvirirati prostore odborov ljudske oblasti in antifašističnih organizacij. GRČIJA Iz Aten in Soluna prihajajo nove vesti o uspešnih borbah grških partizanov proti monarhofašističnim silam. Partizani so osvobodili od monarhofašistov nova mesta. Od 130 vasi v tem področju je osvobojenih 105 vasi. Samo v dveh dneh so osvobodili 10 vasi. Grška vojska uporablja taktiko rednih vojaških operacij in uporablja letalske sile in tudi tanke. Povsod v mestih, ki jih osvobodijo, uvajajo ljudsko oblast in izdajajo celo svoje časopise. United Press poroča, da sta danes podali liberalna in venizelistična stranka pismeno izjavo parlamentu, v kateri izjavljata, da sedanja vlada ni gospodar položaja. V izjavi je izrecno izrečena potreba po sestavi vlade nacionalne enotnosti, ker bosta obe stranki izstopili iz parlamenta, če ne bo temu ugodeno. V zvezi z lažno propagando monarhofašistov je demokratična armada severne Grčije objavila manifest, v katerem je med drugimi rečeno: Poveljstvo demokratične armade zavrača obtožbo, da je demokratična armada v zvezi s tujimi deželami, da jo te dežele preskrbujejo ali, da z njihovega ozemlja vršijo napade. BOLGARIJA Predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov je dal predstavnikom tiska naslednjo izjavo: Nova vlada ljudske republike Bolgarije je po svoji sestavi domovinsko-frontovska. Tvorijo jo predstavniki vseh domovinsko-frontovskih strank izvzem-ši radikalne stranke. V sestav vlade pride 10 predstavnikov delavske partije (komunistov), 5 predstavnikov kmetske zveze, 2 predstavnika socialdemokratske stranke, 2 predstavnika narodne zveze ZVENO in 1 neodvisnih. Hitra sestava nove vlade priča o edin-stvu Domovinske fronte in o učvrstitvi vzajemnih prijateljskih odnosov med domovinsko-frontovskimi strankami. V tem dejstvu vidim enega izmed najbolj ugodnih pogojev za plodonosno in za ljudstvo koristno delo tretje domo-vinsko-frontovske vlade. RUMUNIJA Na narodnem trgu v Bukarešti so 22. novembra popoldne proslavili veliko zmago demokratičnih strank pri volitvah v Rumuniji z velikim mitingom. Mitinga se je udeležilo okrog pol milijona ljudi. Ob 15. uri je odprl miting predsednik vlade dr. Peter Groza. Poudaril je pomen zmage bloka demokratičnih strank pri volitvah. Za njim so govorili predstavniki rumunske vlade, ki so naglasih pomen preteklih volitev, na katerih je ljudstvo, ki je pravilno ocenilo demokratično politiko vlade dr. Groze, množično glasovalo za blok demokratičnih strank. ITALIJA Komunistični list »Rinascita« je objavil članek sekretarja KP Italije Pal-mira Togliatti j a, ki trdi, da je oslabitev položaja Italije v svetu posledica vplivov Vatikana na De Gasperijevo stranko. Togliatti končuje svoj članek z besedami: »Neumno je misliti, da bomo vodili sovražno politiko do Velike Britanije in ZDA. Toda prepričati je treba vse, da želimo demokratično in miroljubno Italijo, ki bo istočasno neodvisna in močna. Prvi korak na tej poti bi bil, da sami sporazumno z našimi sosedi poiščemo rešitev sedanj ih "problemov.« AVSTRIJA Položaj v Avstriji. »Oesterreichische Volksstimme«, glasilo KP Avstrije, prinaša članek z naslovom »Zlom avstrijske zunanje politike«. V članku prinaša govor komunističnega poslanca Ernesta Fischer j a, ki ga je imel v proračunskem odboru avstrijskega parlamenta. Fischer je ostro kritiziral vladino zunanjo politiko in pokazal na dejstvo, da je zunanja politika dr. Gruberja izključno proameriško orientirana in tesno povezana z ameriškim kapitalom. Poslanec Fischer je nato poudaril dejstvo, da ni med uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve na Dunaju niti enega komunista. Ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, je Fischer omenil anonimno brošuro »Teritorialne in gospodarske zahteve Spodnje Štajerske«, ki postavlja izzivalne zahteve po reviziji avstrijsko-jugoslovanske meje na škodo Jugoslavije. Omenjena brošura, ki je bila natisnjena v državni tiskarni na Dunaju, je bila razdeljena na vse poslance avstrijske skupščine, izvzemši komuniste. Komunistični poslanec Hohner je stavil vladi vprašanje, kaj ji je znano o brošuri in njenih založnikih in kako je mogoče, da se za tako izzivanje sosedne države angažira državna tiskarna. Na to interpelacijo ni dobil poslanec Hoh-ner nobenega odgvoora. ANGLIJA Proti dosedanji zunanji politiki britanske vlade je glasovalo 164 laburističnih poslancev. »Uporniki« iz laburistične stranke, ki so podpisali amendement proti zunanji politiki britanske vlade, so razložili svoje stališče v Spodnjem domu. Poslanec Crossman je poudaril, da se je laburistična vlada znatno oddaljila od zunanjega političnega programa, ki so ga poudarjali pred splošnimi volitvami laburističnii kandidati. »Svet je prepričan, da je Velika Bri- tanija stopila na stran Amerike,« je de-ga razočaranja zaradi politike laburistične vlade, razlog razočaranja ljudstva v Grčiji, Španiji, Franciji in po vsem svetu, razlog razočaranja vseh tistih ljudi, ki so plesali po cestah, ko je prišla laburistična vlada na oblast. Neki član opozicije je prekinil govornika z besedami: »Danes ne plešejo več.« Crossman je dalje izjavil, da si ZDA in Velika Britanija še vedno izmenjavata obvestila. Ker ni več Nemčije, Japonske in Italije, o kom tedaj zbirajo obvestila? Nato je govoril Reaws, član nacionalnega izvršnega komiteja laburistične stranke, ki je prav tako podpisal amendement proti zunanji politiki britanske vlade. Jasno ih končno je treba zavrniti zlobne in škodljive ideje, ki jih je opaziti v Churchilovem govoru v Fultonu. Nato je vprašal, proti komu je naperjena angloameriška povezanost? »Podpiram amendement,« je zaključila Jeanylli, »ker vem, da so v Ameriki svobodni ljudje, ki so prav tako vznemirjeni zaradi politike ameriške vlade, kakor so mnogi izmed nas zaradi naše zunanje politike.« AMERIKA Predsednik sindikata ameriških rudarjev (ki pripada ameriški federaciji dela) Luis, je izjavil, da poteče rok pogodbe z vlado 20. novembra o polnoči. Pričakujejo, da bo pričelo 21. novembra stavkati nad 400.000 rudarjev v rudnikih smole, ker je predsednik sindikata rudarjev Luis objavil, da se 20. novembra opolnoči prekinja pogodba med delavci in vlado ZDA. Vlada ZDA upravlja in izvaja nadzorstvo nad rudniki, odkar je izbruhnila stavka v poletju letos. Reuter poroča, da je ameriško ministrstvo objavilo, da je podpisal zvezni sodnik izredno naredbo — z namenom, da bi preprečil bližnjo stavko 400 tisoč rudarjev. Kakor poročajo iz Pitsburga je tam pričelo že tri dni pred predvidenim rokom stavkati 3000 rudarjev. Doslej stavka že nad 20.000 rudarjev. ŠPANIJA Oborožena akcija španskih partizanov proti Francovim silam se nadaljuje. V eni izmed zadnjih noči je prišlo v okviru te akcije v četrti ministrstev v Madridu do puškarenja med španskimi partizani in policijskimi oddelki. UienHieU^a ktiia (od 1. do 7. decembra) Pisarna Rdečega križa v Celjju, obenem »prva pomoč« in rešilna postaja, telefon št. 286. Zazvoni. »Halo. Tu RK. Kdo tam?« »Pošta Solčava, nesreča blizu Rogovilca, zlomljena noga, notranje poškodbe, zdravnik odreja nujen prevoz v bolnico.« »Čujem. Naš voz se ravno vrača iz Vojnika z ogroženo porodnico. Odpelje se takoj k vam. Zdravo!« — Drugi prizor: Začetek šolskega pouka kliče. »Halo! Otroci nimajo šolskih potrebščin in so bosi.« Pa se oglasi Podmladek Rdečega križa v Ameriki:'»Halo, na oceanu plove naša ladja in dovaža za vaše šolarje 3600 svinčnikov, 800 čitank, 3000 zvezkov, 1270 parov čevljev, 1590 kosov perila, 70 plaščev, 1130 zobnih ščetk.« Istočasno napove Irski RK za otroke v internatih in za ubožne otroke več sto kg sladkorja. — In še tretji »halo«. Glavni òdbor RK Slovenije v Ljubljani napove, da se bodo vsi dohodki letošnjega Tedna RK kot v začetku zime porabili za nakup čevljev in blaga najpotrebnejšim. Tak »halo« prosilcev in tak odlziv darovalcev RK-a se glasi vse dni celega leta. Tolažilne glasove čujemo od vsepovsod, od daljnih dalj, od človekoljubnih tovarišev usmiljenja v tujini, predvsem pa od rojakov, v ospredju od jugoslovanskega RK-a v Ženevi in Ameriki (tu deluje posebno naš Zlatko Balokovič), in tako po vrsti od vseh postojank svetovne organizacije RK-a. Mi s svoje strani pa smo dolžni, da pomagamo drugim; tako zbira naš slovenski RK o priliki tega Tedna podpore vključno za tovariše Albance v njih nesreči. Poudarjamo: Naš RK Slovenije, Da! Imamo ga samostojno v svoji državi-republiki, osvobojeni in svobodni ter enakopravni in uvaževani; trden člen v svetovni verigi. Dobili smo svoj RK celo že m e d samo NO borbo. Ustanovili so ga 16. junija 1944 v Beli Krajini, dalekovidni, neomahljivi početniki naše državnosti, že kar v avgustu istega leta (1944) napovedali in odlično izvedli svoj I. teden RK. Z zanosom smo 'obhajali svoj II. teden lansko leto (od 144. do 21. novembra 1945) v svobodi; Celjsko okrožje se je izkazalo s 50.000 din dohodka. Letošnji, tretji, naš Teden IRK, določen za prvi teden v decembru, ne sme zaostajati za lanskim. Ako zares nikjer na svetu ni človeka in domoljuba, ki bi ne bil naklonjen RK-u, tedaj more pomeniti izrecna določitev posebnega tedna za RK le vabilo in poziv, da se naj v vsem tem tednu vsi činit bazenih, ki so jih bili izkopali sužnji za časa faraonov. V Inidji, na Kitajskem pa tudi pri nas v Srednji Aziji dobivajo številne oaze vodo po starodavnih kanalih. Vse to se je ohranilo samo iato, ker so ljudje svoje umetne reke in jezerca iz «toletja v stoletje, iz leta v leto popravljali, čistili, utrjevali in obnavljali, Menda ni na svetu bolj znamenitega spomenika trdovratnemu, vsakdanjemu in težavnemu delu neštetih ičloveških rodov, kakor so starodavna mair.akalna omrežja. A ljudje niso samo ustvarjali oaz v pustinji. Tudi uničevali so jih. Spomenikov uničevanja je bilo na j svetu mnogo več kakor spiomenikov I ustvarjanja, če bi jih prav tako skrbno1^ čuvali. A kakor hitro je kakšna stvar razvalina, se zanjo ne briga nihče več razen arheologov. V Srednji Aziji se vleče od ustja Amu-Darje v pustinjo celih poldrug sto kilometrov dolga vrsta razrušenih jezov in opuščenih kanalov. Pogosto najdejo popotniki v pustinji, 4 daleč od rek na suhih krajihi ostanke 1 namakalnih naprav. Ti ostanki pričajo, i da so bila tu nekoč polja in vrtovi, da so tudi tu živeli ljudje. Danes spominja na življenje tistih ljudi le še kakšen s peskom zasut mozaik, ki je služil džamiji za pod, ali kakšna j kamnitna ograja karavan-saraja — po- J stajališče za karavane. Kdo je razrušil, kar je bilo zgrajeno s tolikim trudom? Rušila je priroda, največkrat pa lju- i dje. Trume osvajalcev, ki so se večkrat vsule čez vzhodne dežele, so najprej J uničevale kanale in jezove. Če vzameš sovražniku vodo, ga premagaš, Tako je ravnal Tameraln, kii je pred petimi stoletji in pol razrušil eno največjih namakalnih omrežij v Srednji Aziji — omrežje horezmske oaze. Pogosto so uničevali komplicirane naprave v pustinji tudi graditelji sami. Niso znali gledati daleč naprej. Po- j gosto so zemljo čezmerno namakali, da : bi jim v bližnjih letih več dajala: a po j desetih letih se je zemlja spremenila v 1 močvirje ali v slano mlakužo in so jo j morali ljudje zapustiti. To se dogaja še v naših dneh. In ne ! samo na zaostalem vzhodu, ampak tudi ' v najnaprednejših zahodnih deželah. Seveda je težavno vzporejati veličast- , ne in smele naprave v Združenih državah ameriških z mravljinjimi zgradbami starodavne Azije. Američani so v kakem letu dni ali v dveh preložili toke reke, zgradil: betonske jezove, izkopali za vodo podzemeljske poti — predore — i n nadzemeljske poti akvedukte. Ameriški inženirji in delavci so v de- 1 setih letih prepregli z namakalnimi ! omrežji tolikšne prostore, kolikršnih sužnji emirov in šahov ne bi bili mogli " v tri sto letih. (Dalje prihodnjič) Ali sie že krp tli srečke drž, razredne loterije? Morda zadenete tudi Vi premijo tretjega razreda din 300.000,—, kot jo je zadel nedavno neki Celjan! Srečke se dobijo v trafiki v Aškerčevi ulici fkkuituta FIZKULTURNI ZNAK — TEMELJ FIZKULTURE V FLRJ Tekmovanje in sprejemanje komplek-nega gibanja. Uvajanje tega tekmovanja pri nas, njegovo množično izvajanje med mestno in vaško mladino širokih slojev delovnega ljudstva, bo imelo velik vse-ljudski pomen. To je uvodni odstavek brošure, kaša ZREN-a sta temelj našega fizkultur-tero je izdala Fizkulturna zveza Jugoslavije. S tem je sicer vse povedano, toda malokdo se še zaveda tega, .-ca- je smisel in pomen ZREN-a. Zato se bomo danes ponovno pogovorili o tem. Zamisel fizkulturnega znaka ie ena najširokogrudnejših, ena najbolj vss-Ijudskih. Toda, kakor marsikaj, je lud4 to še mnogo preveč na papairju 'n zelo malo res množično organizirano, kot je osnovna zamisel. Kakor vse odredbe, naj bi tudi to tekmovanje imelo vseljud.;ki značaj v najširšem pomenu besede. Tega tekmovanja naj se udeleže ne le mladinci, ampak tudi odrasli, ne le ri> tinirani fizkulturniki, temveč vsak rir-žavljan FLRJ, ki se zaveda, koliko pomena za našo, od vojne in osvobodilnih borb izredno prizadeto državo, je zdrav in žilav narod. Zdravje, žilavost, požrtvovalnost in odpornost dosegamo s tekmovanjem, najbolj vsestransko in zdravo pa je ravno tekmovanje za ZREN. Zakaj? Ker se tekmuje v vseh panogah fizkulture. To tekmovanje pa se silno razlikuje od nekdanjega, predvojnega tekmovanja. Svoj čas se je gojilo t. zv. »rekorderstvo«, ki je bilo skoro da bolj škodljivo, kot koristno. S tem rekorderstvom se namreč ni pospeševal zdrav razvoj človeškega telesa, temveč le enostranski razvoj mišičja. Razen tega je takšna nesmiselna gonja za dosego vedno novih rekordov privedla v premnogih slučajih do nevarnih telesnih hib, kot n. pr. srčna napaka. — Poleg omenjenega danes tudi ni več delitve na »športažtvo« in »telovadbo«. Eno in drugo je združeno v fizkulturi. Posebno pozivamo, kot že mnogokrat, delavsko in kmečko mladino, da množično pristopa k temu tekmovanju. Pri napornem delu, ki ga opravlja, se telo res da utrjuje in krepi, toda le enostransko! Pri zdravem tekmovanju pa se telo sprosti in mišičje vsega telesa se enakomerno utrjuje. Trd kot jeklo mora biti naš značaj, odporno kot jeklo naše telo, da bomo vsi enakovredni in sposobni borci v današnji borbi za pravice narodov! Naloga fizkulturnih referentov je, ljudstvo vse bolj množično organizirati za to tekmovanje, ne pa le po svojih fizkulturnih aktivih. Več propagande med onimi sloji, ki še niso vključeni v fizkulturo! Sicer se naše fizkulturni-žtvo ne bo nikdar dvignilo višje, ko je sedaj". Okrožnice, ki prihajajo kar zaporedoma, niso samo za seje tajništva, temveč prav tako za najširše množice. Tovariši, na delo k čim večji množični organizaciji in čim večji pritegnitvi vseh slojev ljudstva za tekmovanje za ZREN. TRI ZMAGE CELJSKIH MOŠTEV V" nedeljo 24. t. m. so društva iz celjskega okrožja, ki sodelujejo v sloven- ski ligi, odigrala tri nogometne tekme. FD Rudar in FD Olimp sta gostovala v Ljubljani, FDCelje pa se je na domačih tleh pomerilo z FD Kranjem. FD Rudar je na ljubljanskih tleh naletel na najresnejšega kandidata za jesenskega prvaka, FD Železničarja. Tekma je bila vseskozi napeta in zanimiva. Rudar je že v prvi minuti po Kudarinu dosegel vodstvo. Šele zadnjo minuto drugega polčasa se je Ljubljančanom posrečilo izenačiti. Neodločen rezultat na tujih tleh proti rutinirane-mu nasprotniku, ki ima tudi poklicnega trenerja, je FD Rudarju šteti vsekakor kot popoln uspeh. Tekma, ki jo je objektivno vodil ljubljanski sodnik tov. Macoratti, je končala z rezultatom 1:1 (0 : 1). Tudi celjski Olimp je gostoval v Ljubljani in sicer proti FD Edinosti. Dočim sta si moštvi v prvem polčasu bili enakovredni, je Olimp v drugi polovici zaigral mnogo boljše in dosegel tudi pet zgoditkov. Končni rezultat 6:1 (1 :0) za Olimp. Najboljši mož Olimpa je bil Coh. Tekmo je dobro vodil tov. Doberlet iz Ljubljane. FD Celje, ki je tokrat nastopilo v spremenjeni postavi, je imelo v go-steh vigrano enajstorico FD Kranja. Tekma je bila zelo zanimiva, ker sta se obe moštvi požrtvovalno borili za zmago. Šele proti koncu drugega polčasa se je Steblovniku posrečilo doseči odločujoči zgoditek. S tesnim rezultatom 1 :0 (0 :0) si je Celje priborilo nadaljni dve dragoceni točki. Tekmo je vodil mariborski sodnik tov. Jančič. Jesenski kros »ZMAGA LJUDSTVA« Fizkulturni aktivi celjskih gimnazij so izvedli jesenski kros 15. novembra in 21. novembra 1946 z nastopnim mestom in ciljem pred gimnazijo. Teka se je udeležilo: FA Srednješolec 402 dijakov in dijakinj, FA drž. nižja moška gimnazija 141 dijakov in FA drž. nižja ženska gimnazija 18 dijakinj — skupno 561 tekmovalcev in tekmovalk, kar znaša v procentih skoraj 100 odstotna udeležba. Doseženi časi so z ozirom na težki teren zelo dobri. Razen 3 dijakinj so vsi tekmovalci prispeli na cilj. Rezultati: FA Srednješolec: Mladinci od 14—16 let, proga 1000 m: 1. Drugovič, 2. Pristovšek, 3. Mozer. Mladinci od 16—18 let, proga 1500 m: 1. Buzovičar, 2. Zupane, 3. Kopitar. Člani, proga 2000 m: 1. Oset, 2. Horvat Bojan, 3. Vrtovec. Mladinke od 16—18 let, proga 600 m: 1. Crepinšek, 2. Hojkar, 3. Petek. Članice, proga 800 m: 1. Butja, 2. Gajšek, 3. Vertačnik. FA drž. nižja moška gimnazija: Mladinci od 14—16 let, proga 1000 m: 1. Kopitar, 2. Batič, 3. Meke. Mladinci od 16—18 let, proga 1500 m: 1. Klančnik, 2. Kunej, 3. Mavrič. FA drž. nižja ženska gimnazija: Mladinke od 16—18 let, proga 600 m: 1. Trbežnik, 2. Dobnik, 3. Brišnik. Organizacija teka v tehničnem pogledu je bila vzorna in se je vsakemu tekmovalcu določilo doseženo mesto. Jesenski kros celjskega dijastvä je izzvenel res kot množična fizkulturna manifestacija in naj služi v vzgled vsem 1 ostalim fizkulturnim aktivom in društvom celjskega okrožja. H FINALE ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V nedeljo 24. novembra je igrala šahovska sekcija FD Celje v Ljubljani finalno tekmo za Šahovsko prvenstvo Slovenije s šahovsko sekcijo FD Udarnik. Po lepem uspehu, ki so ga Celjani dosegli prejšnjo nedeljo v Mariboru, je bilo pričakovati ogorčeno borbo za prvenstvo Slovenije in borba je bila res truda. Po šestih urah igranja so se odigrale samo štiri partije z rezultatom 2 in pol : 1 in pol za Udarnik, ostale štiri partije so se pa morale prekiniti ter bo o rezultatu istih odločalo razsodišče pri SOS-u. Če upoštevamo stanje prekinjenih partij, se bo ta dvoboj končal verjetno neodločeno 4:4. V tem primeru bi pripadel naslov moštvenega prvaka Slovenije Udarniku, ki je na prvih štirih deskah dosegel boljši rezultat. Na prvi deski je zmagal Slokan (U) proti Šmigovcu (C). Na drugi deski se je vodila težka borba med Cijanom (C) in Drnovšekom (U). Drnovšek je bil tako ob 36. kot 54. potezi v precej hudi časovni stiski, ki jo je pa srečno prebolel ter je partija prekinjena v remis poziciji. Na tretji deski je remiziral Modic (C) s Požarjem (U). Slednji je v središnjici napravil hudo napako, vendar se mu je Modic obilno oddolžil, ker je v gladko dobljeni končnici napravil še večjo napako in samo remiziral. Na četrti deski je mesto dr. Lipaja nasto- i pil rezerva Lorbek (C) in je dosegel prav lepo pozicijo, ki jo je pa z grobo napako popolnoma pokvaril in zgubil proti Poljanšku (U). Na peti deski je ing. Bukanovsky (C) prekinil v znatno boljši poziciji proti Asejevu (U). Na šesti deski se je prekinila partija med Rudolfom (C) in Ariglerjem v boljši poziciji za slednjega. Na sedmi deski se je prekinila partija med Šnajderjem J. (C) in Zemvo (U). Celjan ima kvaliteto in gladko dobljeno partijo. Na zadnji deski je Fa j s (C) z lepo igro premagal Peska. — Ce upoštevamo stanje prekinjenih partij, pridemo do naslednjega rezultata: Celje Udarnik Šmigovc : Slokan 0:1 Cijan : Drnovšek pol : pol Modic : Požar pol : pol Lorbek : Poljanšek 0:1 Bukanovsky : Asejev 1:0 Rudolf : Arigler 0:1 Šnajder : Žemva 1:0 Fa j s : Pesek 1:0 Ne glede na to, da so Celjani nastopili nekoliko oslabljeni brez dr. Lipaja, so imeli povrh lega še smolo, kar posebno velja za četrto desko, kjer bi bil moral Lorbek ob pravilnem nadaljevanju, če že ne zmagati pa vsaj remizirati ter bi bil končni izid najmanj za 1 točko razlike v korist Celjanov. — Sama organizacija mateha je bila izpod kritike, zlasti glede prostorov ter bi se v tem oziru lahko Ljubljančani marsikaj naučili od Celjanov, ki so navajeni na red. Poročilo o delu „Okrajne uprave socialnega fonda 0F" Celje-mesto v oktobru 1946 Izpolnjujoč načelo javnosti izdaja čl. VIII Statuta in čl. 14 Poslovnika D Uprava socialnega fonda OF pri Okraj- poslovanju Uprav socialnega fonda OF nem odboru OF Celje-mesto na podlagi nasldnje poročilo: K rajevna uprava SF 1. USF 2. USF 3. USF 4 UFF 5. USF 6. USF 7. USF 8. USF 9. USF 10. USF 11. USF 12. USF 13. U'5F 14. USF 15. USF 16. USF 17. USF 18. USF 19. USF 20. USF I. četrti II. četrti III. četrti IV četrti Lisce Lava Gaberje Sv. Jožef Čret Zavodna Spodnja Hudinja Zgornja .Hudinja Dobrova—Lokrovec Medlog—Babno—Ložnica Zagrad—Pečovnik Ostrožno Breg—Polule—Košnioa Nova vas Lopata Dolgo polje Š t i 1 pvebi-valcev podpornikov 1090 922 1687 1495 511 584 2134 1116 730 671 984 1004 610 957 1053 740 947 842 321 1599 Skupaj 19997 277 341 446 180 5 203 645 449 216 92 25,41 36,98 26,44 12__ 0,98 34,76 30.22 40.23 29,58 1371 Skupno vplačani znesek din »J3 ~ O cO fl « o. a n a Ni predložil 182 I 18,13 I 38 I 6,23 I 153 I 15,99 I Ni predložil 140 I 18,92 I Ni predložil Ni predložil Ni predložil 328 I 20,05 I 3295,— 5245,— 4680,— 1590,— 30,— 1770,— 5850,— 3217,— 1800,— 705,— poročila 1070,— 195,— 1760,— poročila 705,— poročila poročila poročila 3070,— 11,89 15,38 10.49 8,83 6,— 8,71 9,07 7,16 8,33 7,66 5,87 5,13 11.50 5,03 9,35 3695 I 18,47 1 34980__| 9,46 Skupno nabrani znesek .....din 34.980,_ je bil razdeljen takole: krajevne USF so zadržale 20 % . . din 6.996,_ okrajna USF je zadržala zase 20 % . din 6.996,— okrajna USF je odposlala s položnico za okrožno in glavno USF 60 % . . din 20.988,_ Skupaj 100 % din 34.980,- Razen navedenih zneskov so prispevale množične organizacije našega okraja tudi za patronat »Dečji dom Vere Šlandrove« na Polzeli din 1.590,— in sicer AFŽ Medlog—Babno—Ložnica din 1000,— ter AFŽ in LMS Ostrožno 590,—. Po poročilu »B« Uprave SF Medlog je tamkajšnja organizacija AFŽ zbrala 925 kg raznih poljskih pridelkov, v okviru »Jesenske blagovne zbirke«; organizacija AFŽ in LMS Ostrožno pa sta v isti akciji zbrali skupaj 354 kg krompirja, 100 kg jabolk, 25 kg zelja in 25 kg fižola. Vse ostale uprave SF niso sporočile niti koliko so prispevale množične organizacije njihovega področja za patronate, niti v kakšnem stanju se nahaja »Jesenska blagovna zbirka«, prvotno določena za čas od 1. do 31. oktobra 1946, radi volitvene kampanje pa podaljšana do 15. novembra 1946. Čeprav doseženi uspehi še zdaleč niso, z ozirom na ogromne potrebe zadovoljivi, vendar vidimo ako primerjamo gornjo tabelo s tabelo meseca septembra, da se je število rednih podpornikov zvišalo za 4,33 %, skupno vplačani zneski pa za din 6.775,—. Vse uprave socialnega fonda OF čaka še veliko dela in truda predno bodo do-glavne uprave SF pri IOOF in nas vseh, naj bi vsak zavedni Slovenec, vsaka zavedna Slovenka potsala redni podpornik socialnega fonda OF. Iz gornje tabele vidimo, kako so po-edine krajevne uprave socialnega fonda OF organizirale in pristopile k izvedbi te socialne akcije. Krajevna USF Jožefov hrib je znala pravilno raztolmačitl ljudstvu pomen in namen Socialnega fonda OF, radi tega tudi uspeh ni izostal, preko 40 % prebivalcev se je prijavilo za redne podpornike socialnega fonda OF, Najmanj aktivnosti pa je pokazala krajevna uprava SF Breg—Polule —Košnica, ki do sedaj sploh še ni predložila nikakega poročila o njenem delovanju. Par krajevnih uprav SF je izpadlo iz gornje tabele, ker svojega poročila »A« niso predložile okrajniUSF do določenega roka t. j. do 5. v mesecu. Uprava Socialnega fonda pri Okrajnem OF Celje-mesto Partizan Lojz V zboru se je med prvimi postavil mali, slabotni, komaj dvanajstletni borec Lojz. Kadar smo se plazili proti sovražnim postojankam, ga skoro ni bilo videti. Majhen, kakor je bi!, se je še bolj upog-nil k tlom — v rokah pa v junaškem zanosu krčevito stiskal brzostrelko — pripravljen, da podere najmanj tri Švabe naenkrat. Poleti 1944 je bil še raztrgan, bos, v že premajhni, raztrgani, čisto prepereli obleki. »Kaj je pa to tacega,« je pojasnjeval. »Če hodiš leto in dan — po dežju, vetru in soncu, če se nikoli ne preoblečeš — cape se na tebi posuše, da se kadi kakor bi ti hrbet gorel!« Jeseni, v deževnem, mračnem in že hladnem vremenu so mu na osvobojenem ozemlju v Gornjem gradu sešili pravo — angleško uniformo — s titovko. Švabsko obleko bi že zdavnaj lahko imel, pa je ni maral. Preveč je sovražil Švabe, da bi nosil njihovo obleko. Tudi čevlje so mu po meri naredili. Saj je skoro leto in dan hodil bos po planinskih bodečih stezah, po skalovju, po gozdovih, grapah, gmajnah, pašnikih in po prašnih cestah. Nove čevlje je imel. A če je le še vabeče posijalo jesensko sonce nad oru-menelim listjem mogočnih dreves, še je Lojz na mah sezul. Zvezal je čevlje, jih zalučal čez rame in jo mahnil ob belem dnevu na obveščevalno. In ko se je po vrnitvi iz takih poti neslišno službeno postavil pred komandirja, ga je ta očetovsko potrepljal po slabotnih ramah, rekoč: »Lojz, Lojz — bos pa nikar več ne hodi! Saj imaš lepe nove čevlje!« »Veš, tovariš komandir, kadar stopam po peščenih stezah v čevljih, odmeva od od vseh skal tako, kakor da bi miei ka- menje! Po gozdu pa šumi listje, pokajo veje pod okovanimi čevlji, zato ni čudno, če potem padeš v sovražnikovo zasedo. Jaz se pa čisto potiho priplazim do švab- ske postojanke — si ogledam položaje _ in hajd nazaj.«• Tak je bil naš mali Lojz. Nobena pot mu ni bila predolga ne pretežka, čeprav je bil še otrok. Pri vsaki akciji je bil navzoč. V temnih nočeh je kazal pot. Švabi so žgali tik nad nami, da se je bliskalo in pokalo, ko smo vlačili vreče Švabi so žgali tik nam nami, da se je bliskalo in pokalo, ko smo vlačali vreče na voz. Pred odhodom je komandant iskal Lojza. Klical ga je vsepovsod. Našli smo ga v trgovini za policami, otovorjenega kot kakšna mula. Komandant ga je moral z roko peljati proč, ker je hotel imeti še švabsko marmelado, čeprav so krogle sekale že med nas. V decembru 1944 so hoteli Švabi za vsako ceno prodreti v gornjo Savinjsko dolino, prodirali so, ne meneč se za svoje izgube. Lojz se je junaško boril. Pognal je sam v zrak belogardistični top pri Črnivcu. Branil je domovino, dokler ga ni zaskelelo v nogi. Ranjen, se je po štirih plazil in v mrazu tipal po gozdu. Do smrti zmučenega in prezeblega je privlekel tovariš v podzemeljsko skrivališče. Ležal je na slami. Nad njim so hrumeli Švabi, strojnice so regljale. Lojz se je vročično premikal po slami. Klical je mater, očeta! Čim se je švabska drhal unesla, je bilo tudi Lojzu boljše. Odprli smo rov, in ranjenci so zadihali novo življenje. Po cele dneve je presedal Lojz na ležišču, ker ga je še bolela noga. Igral se je s praznimi naboji, z izstreljenimi švabskimi raketami. Zelene, rdeče, bele. Rdeče pomenijo pomoč. Naj le kličejo Švabi na pomoč v naši zemlji. Zelene so pa znak, da še nahajajo tu. To mi itak vemo. Škoda, da niso uporabljali namesto brzoturnir fd celje V sredo 20. novembra je odigrala šahovska sekcija FD Celje svoj redni mesečni brzoturnir, katerega se je udeležilo 14 igralcev ter je izid sledeč: 1. Fa j s 12 točk, 2.-3. Bukanovsky in Kržišnik 11 in pol, 4. Hočevar N. 10, 5. Oder P. 9, 6. Dr. Cerin 8, 7. Kompan 7, 8.-9. Cik in Zupan 6, 10. Novak Ig. 4, 11. Debenjak 3, 12,—13. Koželj in Sošič 2, 14. Šumer 0. zelenih modre. Če bi imel modre, bi naredil našo zastavo! Čital je Pionirja in občudoval sliko našega velikeg» voditelja, maršala Tita. Tovarišem je prirasel k srcu. Včasih je pripovedoval o sebi in svojih junaških poteh. Prosili so ga, naj jim pove o svojem domu, ki ga ni imel več. Sključen je sedel na ležišču, med prsti vrtel sabo-tiran naboj in pripovedoval. »Dom sem imel pod trojanskim klan- ■ cem. Ob obronku gozda se je košatilo sadno drevje. Pod starodavno tepko je čepela naša hišica. Oče je oral, sejal, ! garal od jutra do večera, pozimi pa drva-ril. Mati je kuhala, krmila prašiča in preštevala kokoši, da vidi, koliko jih ji je še pustila lisica. Starejši brat Jože je delal v tovarni. Ob sobotah zvečer je prihajal domov, da se je najedel in naspal, Jaz — jaz sem hodil v šolo. Jeseni sem pasel sivko in ovce, plezal po drevesih in stikal za ptičjimi gnezdi. Ko so entisočdevetsto-enainštiridesetega leta prišli Nemci, sem imel devet let. Do jeseni je še nekako za silo šlo. Jože, moj brat, je prihajal iz tovarne. Pripovedoval je o groznih stvareh, katere počenjajo »kulturni« Švabi, in o strašnih bojih v Rusiji. Doma so šepetali, da Švabi selijo ljudi. Brat Jože ni več prišel domov. Moreče skrbi in zle slutnje so težile mojo mater, da ni mogla spati. Kaj je z Jožo!? Švabi so uklenjenega gnali iz tovarne. Oče je hodil ves potrt in upognjen okoli hiše. Gledal je tja na belo cesto. Morda je čakal svojega sina? Zaman bi ga čakal. Mati je zvedela, da je njegovo ime z debelimi, v nebo vpijočimi črkami napisano na velikem rdečem lepaku. Mati ni več kuhala. Prašič je krulil, krava je mukala. Kakor senca se je vlekla v kuhinjo in jokala. Iz tega obupa jo je nekoč zdramil oče, ko je prihitel izza ogala hiše. »Hitro — hitro — bežimo. ! Švabi gredo k nam...» Za tren smo bili Nedeljska zdravniška služba Dežurna služba zdravnikov FZSZ filiala Celje za mesec novembar Dne 29. novembra: dr. Podpečan Ivan, Mariborska 24. v gozdu. Pocenili smo v grmovje in prisluhnili. Jaz sem bil silno radoveden, kaj bodo Švabi pri nas naredili, zato sem splezal na drevo in oprezoval. Vdrli so v hišo z naperjenimi brzostrelkami. Znosil so ven, kar se je dalo, izgnali živino. Prašiča je nekdo počil s samokresom. Naložili so vse na voz in hajdi. Mati je dva dni čepela v grmovju vsa trepetajoča. Sam sem šel ponoči domov ter prinesel najnujnejše, kar je ostalo, v gozd. Švabi so prišli zopet čez dva dni, obkolili naš gozd in streljali vanj kot obsedeni. Z očetom sva splezala na drevo, mati pa je zbežala... Končno se je zmračilo. Švabi so jo odkurili v dolino. Midva sva šla iskat mater. Našla sva jo na mali jasi ob obronku gozda. Ležala je mirno, sarno vzdihovala je. Mati — mati, sva jo tresla. Bolno se je nama nasmehnila in pokazala s tresočo roko na trebuh. Obleka je bila vsa krvava. Rana. Zanesla sva jo pod mogočen hrast, ki je ob obronku gozda kraljeval ter sipal orumenelo listje raz sebe. V njegovo zavetje sva jo položila. Molče sva klečala ob njej. Od duševnih muk so očeta zapuščale življenjske sile. Mati je videla in brala strašen obup v očetovih očeh. Dvignila je roko, hoteč ga prijeti, a roka je obnemoglo padla na vlažno domačo zemljo. Jož — je vzdihnila — ne uničuj sebe in najinega edinega otroka. Živi in obljubi mi, da boš živel in delal za domovino! — Oče je s solznimi očmi prikimal. Materine oči so gledale daleč tja vrh krošnje orjaškega hrasta — veter je pel svojo tajinstveno melodijo in božal materino trpeče lice. Noč je bila hladna, jasna. Mesec se je poigraval s plahimi sencami mogočnega gozda. Daleč spodaj na cesti so brneli pošastni nemški motorji — nosilci smrti, trpljenja in suženjstva! Mati je umrla. Dva dni in dve noči sva čuvala našo ubogo mater. Končno se je dvignil oče in šel, da poišče motiko. Izkopala sva globoko jamo pod hrastom. Nalahno sva jo položila v sveto domačo zemljo. »Ne bo trohnela na tujem,« je pristavil oče Ali ni najlepši ta tihi grob v objemu domačega gozda. Silen, vsem viharjem kljubujoč hrast jo bo čuval. Mogočnejšega spomenika ji ne bi mogla nikjer postaviti. Z očetom sva nekaj dni tavala po gozdovih, tako dolgo, da sva našla partizane. Bili so težki dnevi. Preganjanje, stradanje, mraz in večne borbe. Jeseni 1942 smo bili vrh Črete obkoljeni od Švabov. Goste megle so se leno vlačile. Deževalo je, tako da nismo vedeli, ali iz megle ali iz oblakov, da koraka pred seboj nisi videl. Le strašen hrup in pokanje. Veje so se lomile, krogle so frčale. Bili smo v jeklenem obroču. Prebijali smo se. Oče je obležal. Nekaj so živih zajeli. Bolje, da je padel oče na položaju, kakor da bi živega vlačili po Celju. Na vrvi zvezane, vse krvaveče, opljuvane so vlačili po mestu naše junake — mučenike, dokler jih niso do smrti pobili in postrelili. Po nekaj dneh sem se vrnil na razdejano bojišče. Očetovo truplo sem našel iznakaženo in po-mandrano v grmovju. Pokopal sem ga ...« Lojz je obmolknil. Splezal je z ležišč» in zadihal sveži zrak ... Z očmi je poiskal raztegnjeno Dobrovlje s cerkvico na vrhu. »Tam je Čreta,« je dejal. »Tam spi moj oče. Komaj tri ure hoda od tam pa stoji oni hrast — spomenik nad grobom moje matere.« Lojz je okreval. Saj je bilo v njem toliko življenjske sile. Mora živeti, ker je ostal sam od starega slovenskega rodu Podlipnikov. Vrnil se je v svojo .četo, kjer so ga že vsi komaj pričakovali, posebno še komandant, ker Lojz je bil njegov ljubljenec. Paviljon celjske Naproze je zaprt MLADINCI! Ko pridem v soboto na trg in krenem proti paviljonu Naproze, obstanem, paviljon je zaprt. Ob strani še visi cenik, nad njim pa obvestilo: »Paviljon ostane preko zime zaprt,« i Ne vem v čigavi glavi se je porodila ta zamisel? Kdo tako temeljito razume pomen zadruge v današnjih časih? : Dobro bi bilo, da se mu pojasni naloga, ki jo ima zadružni sektor. Ni to iftorda samo izgovor, češ pozimi ni zelenjave in sadja, je težko držati odprt prazen paviljon. ! Tovariši upravniki, mislim, da je pre-Alalo ali pa nič zadružniškega v vas. Ni Žadruga tu zato, da zaposluje nekaj de-tetin ljudi, da se okoristi z dobičkom in morda še kaj sličnega. Namen zadruge fe zadovoljiti ljudstvo, nuditi mu vso Ugodnost, ne iskati dobička, kakor to dela privatni sektor, ki se okorišča, dela dobiček in snuje kapital na račun delovnega ljudstva. Ni tu nobenega izgovora, češ, da je v paviljonu pozimi mrzlo, ali pa, da ni blaga. Niti prva niti druga izjava ne drži Če vzdrže ob stojnicah ljudje vso zimo, tudi ob najhujšem mrazu, mislim, da je v paviljonu pač malo bolj zaščiteno. Kar se pa tiče nabave blaga, je pa s strani upravnikov in vodilnih faktorjev potrebno malo več samoinicijative. Če se privatnik potrudi, da ima vsega blaga, da zadovolji stranko, zadruga pa v najbolj kritičnem času za gospodinjo, zapira paviljon. Tu so podeželske zadruge, ki imajo na zalogi zelenjave in sadja toliko, da se jim kvari, naši otroci, naši starčki, pa naj bodo vso zimo brez zelenjave in sadja, ali pa jo drago plačujejo privatnikom, zato, ker je nekaj vodilnih oseb preveč udobnih, ali pa nalog zadruge ne razumejo, oziroma nočejo razumeti. Apeliram v imenu gospodinj mesta Celja, da se paviljon odpre, postavi na vodilna mesta ljudi, ki bodo delali v prid ljudstva, in svojih zadružnih članov, čigar last je zadruga. Več organizacijskega duha, več delovne inicijative in paviljon bo preko vse zime mogel zadovoljevati naše gospodinje! Gospodinja. Dr. ALOJZIJ ŠEF: Telesni položaj otroka in njegov razvoj Borba proti telesni oslabelosti je naloga telesne vzgoje, ki jo otroku morajo dati starši, učitelji in zdravniki v šoli in v mladinskih fizkulturnih organizacijah. Pod vsestransko državno podporo in drzavn.m nadzorstvom mora telesna vzgoja in fizkultura šolske mladine gledati samo za enim ciljem: ustvariti 100% zdrav ljudski rod. Kot splošno pravilo telesne vzgoje naše mladine naj velja: Vse, kar je rasti in zdravju škodljivo, izločiti, na drugi strani dajmo in omogočimo vse, kar vpliva pravilno na harmonično rast organizma. Tako bo rastoči organizem dobil potrebno odpornost in sposobnost prilagoditi ae potrebam, ki nastopijo v fizičnem in psihičnem življenju poedinca po zaključeni rasti telesa. V telesnem razvoju razlikujemo tri glavne stadije: prvi je nastanek človeka, ki traja od spoja jajčka in semena do konca prvega leta, v katerem času se razvije človeška podoba in človeku karakteristična pokončna drža, a tudi dar govora pride do izraza. Drugi je stadij zgraditve človeka, ki traja do 14. in 15. leta, je karakteriziran po splošni rasti ter po telesnem in duševnem izobraževanju. Tretji je stadij človeškega izpopolnjevanja ter traja do 20. oziroma 21. leta. V tem času pride do veljave obvladanje telesnih funkcij. Organizem postane zrel ter dobi za ženo in moža karakteristične lastnosti. Človek spozna svoje naloge v življenju ter se za to načrtno pripravi s telesnim in duševnim urjenjem. Iz tega stadija nastane potem pravi, zrel človek, ki naj sedaj od narave dobljene sposobnosti po telesnem in duševnem šolanju socialno uporabi v službi ljudstva. Življenje je sprejemanje in dajanje! Kot najtežjo stopnjo »slabosti v rasti« lahko smatramo Rachitis — angleško bolezen. Rachitis je splošna bolezen, ki poleg karakterističnih sprememb na kosteh — kot so pomanjkanje kalcija, odebljenje in mehkoba v zorni rasti hrustanca, nepravilno širjenje polno-krvnih duplin kostnega mozga in tvor-jenje hrustančastih kanalov — ima zunanje spremembe otečenih sklepov, «krivljenja kosti, tudi velike spremembe živčevja, kjer je tkivo iz nedovršenih vlaken, dalje spremembe v krvi z anemijo, v preosnovi in končno motnje v živčnem sistemu, kot so strašljivost, raz-dražljivost (tako imenovana Dementia rachitika). Rachitis je najtežja in naj-češča ravojna bolezen otroške dobe ter nastopa od 2. do 5. leta, tako da so posledice vidne prav v šolski dobi. V tako imenovanem poznem rachitisu, ki nastane med 12. in 15. letom, ima svoj drugi nastop. Nastopa torej prav v dveh dobah, ki so karakterizirane z rastjo v višino, zato nekateri smatrajo Rachitis kot pojav slabosti v rasti. Glavni exegoni vzroki rachitisa so kemično-dietetični in fizi-kalno-klimatični faktorji. Da je to D-avitaminoza, je vsem znano. Toda ne mislimo, da je ta vzrok le v D vitaminu, ter da se z D vitaminom da svet rešiti pred rachitisom. Ne, ampak dojenje, vitaminsko bogata mešana hrana, vedno v pravilni količini, biti čim več na svežem zraku in soncu, pod vplivom ultraviolet-nih žarkov in kar je za nas najvažnejše, Omogočiti in dati otrokom čim več časa in veselja za nemoteno telesno gibanje in fizkulturno urjenje v prosti naravi. Z vstopom v šolo nastopi pri otrocih ogromna sprememba v njihovem načinu življenja. Otrok izgubi polovico svobodnega časa, ki si ga je do sedaj urejal po svoji mili volji in potrebi, ter mora sedaj ta čas presedeti v šolskih sobah ali doma pri knjigi. Z vstopom v šolo nastopi prelom v osebnosti in v vzgoji na dva dela: Na telo in duh. Ta neprirodna ali organizatorično skoro neizbegljiva pojava prečesto dovaja do precenjave ene ali druge naloge. Enostranost mora dovesti do disharmonije. Ni dvoma, da je šola predvsem bila do sedaj za urjenje duha, a telesni vzgoji se ni pripisovalo važnosti. Vrednost otrokovega znanja se je ceniia le po učnih uspenih, nikakor pa ne po sposobnosti otroka, ki ima poleg razuma tudi telo, in sicer telo, ki je v največjem razvoju. Ta pomanjkljivost v spoznanju in ceni biološke enote telesa in duha mora slabeti ljudsko zdravje in moč. Do sedaj ni bilo V tem nič temeljitega, da bi se spremenilo, no, v dobi novih spoznanj in odprtih oči je naloga naše države, da se to spremeni. Naj ne mine dan, ko otrok ne bi bil sistematično te.esno vzgajan, tako dopoldne kakor popoldne, pa ne z delom doma, temveč v metodični fizkulturi. Šola ne sme biti več motnja v normalnem telesnem razvoju, ampak mora one, ki so telesno slabejši, dvigati in jih pred koncem šolske dobe napraviti telesno sposobne, pa čeprav to stane dvojno ali trojno muko in čeprav so ti otroci v učnih predmetih daleč zadaj. Telesna vzgoja v šolah naj pa ne bo samo popravljanje motenj in telesnih hib, ki jih otroku daje način življenja v šoli, ampak mora tudi vse telesne sposobnosti poedincev spopolnje-vati in dvigati. Ker z vzpodbujanjem in tekmovanjem le prevečkrat onim, ki nimajo uspeha v učnih predmetih, ta način vzgoje dvigne samozavest in voljo za napredek. Učiteljem pa mora biti pred očmi ves čas vsa siika opisane slabosti v rasti, da se ti otroci pravočasno spoznajo in zdravniško preg.edajo, a da jih učitelji v telesni vzgoji ne precenjujejo, temveč da jim kot vsakemu poedincu individualno dovoljujejo in predpisujejo one vaje, ki jih zmorejo in ki jim bodo dale voljo za napredek. Kajti z vstopom v šolo je z duševnim delom porabljene toliko energije, da to normalnemu razvoju rasti škodi, saj prav začetek šolanja pade v dobo hitrejše rasti. Pomanjkanje energije za gradbo tkiva in pomanjkanje gibanja kot dražilo za razvoj, pomanjkanje svetlobe in zraka, pri nesocialnih razmerah še pomanjkanje dovoljne zdrave hrane, vse to so vzroki nastopanja »slabosti v rasti«. Posebno občutljivi pa so še otroci, ki pri vstopu v šolo niso dovolj razviti in krepki. Vse te pojave in motnje, ki jih povzroča šola, se dajo in se morajo sistematično odpravljati in zadrževati z gibanjem! Pljuča, srce in prebavni organi morajo zadostiti optimalnemu obtoku krvi in razvoju. V šoli so najbolj prizadete možganske celice in hrbtna musku-latura, kajti drža pri sedenju zahteva toliko napora, da se po dolgem sedenju nakopičijo snovi, ki nastanejo ob preutrujenosti ter mišice popustijo in telo prepustijo pasivnim močemflto je kostem in vezem držo hrbtenice, kar je seveda premalo. (Dalje prihodnjič) Naš eilj ! Mladinska proga svetel spomenih mladine naše, bo kot s'avolok v poznejše čase v jeku tračnic nam pohvalo pel. In marsikdo se bode čudil ko bode kilometrov kamne štel. Od Brčkega do Banovičev proga nova se v gorah končuje . . . Mar tu je cilj? Dovolj poleta je, ki v mladinskih srcih pluje . .. Naša proga vtira svojo pot naprej. Naprej do Sarajeva naprej do sinjega Jadrana, Potem šele, potem naloga brigad na progi bo končana. Krašovec Jurček 1. decembra bo začela z delom na progi pri Borovnici mladinska brigada celjskega okrožja. Novomeško in ljubljansko okrožje bosta tja prav tako poslali svoji brigadi. Te brigade bodo imele nalogo, da do novega leta končajo z vsemi deli na borovniški progi, da bo sposobna za promet. Ni prvič, da gre mladina v prve linije gospodarske fronte v borbi za obnovo in izgradnjo naše dežele. To je dokaz ljubezni do domovine — velike zavesti, ki preveva mladino in vse naše ljudstvo, da dela zase, za svojo srečo in blagostanje. Mladina celjskega okrožja se je poleti in na jesen častno udeleževala akcij, ki jih je podvzela organizacija LMS. Ni dvoma, da se bo tudi za to delo na progi javilo zadostno število mladincev. Kar se tiče delovne obleke in obutve, bo uredil Glavni odbor LMS. Mladinci bodo dobili za svoje delo normalno plačo. Delo na progi bo trajalo en mesec, 1. decembra bodo čete, ki jih bodo formirali okrajni sekretarijati, krenile v Borovnico. Zato se čimprej prijavite na okrajnih odborih LMS. V Ratanski vasi ie bil zbor, volivcev V nedeljo dne 24. novembra 1946 se je zbral zbor volivcev KLO Ratanska vas, da pregleda delo in prouči predlo-godbe, ki se nanaša na prevzem trgovi-ge odbora. Predložen je bil osnutek po-vas svojo trgovino. S lem se bo razbre-ne Poland, kjer bo imel KLO Ratanska menila nabavno-prodajna zadruga v Rogaški Slatini, ki pri velikem navalu potrošnikov često komaj zmaguje s poslovanjem. V osnutek so se še vnesle nekatere klavzule, ki so bile potrebne predno dobi pogodba polno moč. KLO Ratanska vas bo imel tudi svojo ple-tilnico, kjer bodo zaposlene domačinke, ki sedaj nimajo zaposlitve. Ta pletilni-ca bo izdelovala volnene in bombažne izdelke. Volivci so potrdili osnutek pogodbe za ustanovitev lastne trgovine prav tako predlog za ustanovitev ple-tilnice. „Glavni dobitek* v Trnovliah Igralska skupina LMS Trnovlje je pri-rediia v nedeljo, dne 10. t. m. v režiji sekretarke LMS Trnovlje, tov. Geršakove, veseloigro »Glavni dobitek«. Igralci so svoje vloge dobro podali, posebno Kolenik je vzbudil pozornost v glavni vlogi kot profesor Brvar. V svojo vlogo kot branjevka Marjeta se je dobro vživela Hropotova, in tudi Pilih kot bankir Babič je dobro podal denarnega mogotca. Da se zaljubljenci res ne menijo nič za svojo okolico, sta dobro prikazala v igri Bratina in Novakova kot sin profesorja in hčerka bankirja, ki jima je vseeno, kako velika je sicer finančna razlika med njunimi starši. Zakonski par Kocjančičev je bil dobro odigran po Špesu in Rednakovi. Orožen pa je kot Krištof dobro karakteriziral invalida, zagrenjenega človeka, ki zaman išče razumevanja. Da bi skrajšali odmore, so člani LMS Trnovlje v odmorih recitirali našo novo poezijo. Če upoštevamo, na kako malem odru so morali uprizoriti to delo, pa jim je vendar tako lepo uspelo, jim moramo čestitati in želeti še večjih uspehov! Sv. Rok cb Sotli V nedeljo je bil pri Sv. Roku ob Sotli sestanek, na katerega je prišlo lepo število udeležencev. Ze pred volitvami smo se zmenili, da se bomo skozi vse leto večkrat sestali, da se pogovorimo o važnih vprašanjih. Pregledali smo po- litični položaj doma in po svetu, in se pri tem prepričali, da je vse resnica, kar so govorniki pred volitvami poudarjali. Nazadnjaštvo je zletelo v prepad, odkoder se ne more več rešiti, kralja Petra ni od nikoder, ker je tukaj gospodar ljudstvo; na kotle (s katerimi so pred volitvami strašili protiljudski elementi, da bomo jedli vsi iz enega kotla) še danes ne hodimo jest itd. Ljudstvo je tudi z onimi petimi odstotki obračunalo, ki niso dali 27. oktobra zaupnice ljudski oblasti. Po govoru se je ljudstvo oglašalo k besedi, zanimalo jih je kaj je z ovsom otrobi in oljnatimi tropinami, ki so jih naročili za živino, katero bi radi prehranili čez zimo do prihodnje košnje, razpravljali smo tudi kako bi popravili cesto, katero uporabljajo 70ods*otno vozniki iz Hrvatske, a domači le 30odstotno. Ker so se mnenja križala, smo sklenili, da javimo zadevo na Okraj, ki bo stopil v stik z okrajem Krapina in se bo stvar gotovo zadovoljivo rešila. Razpravljali smo tudi o predavanju kemika Cicina o novozgrajeni pšenici in so padli predlogi, da se zato naši kmetijski strokovnjaki zanimajo in preskrbijo vsaj nekaj kg te pšenice za okraj, da bomo videli, kako bi tukaj uspevala. Nekateri so pomišljali, če ta pirika ostane v zemlji in ako ovira nadaljno obdelavo, in bi bilo dobro, da se nam preko časopisov to ob jasni, nadalje smo razpravljali o ohromelosti svinj, kaparju »san jose«. Da ne pozabimo, da je Sv. Rok dobil svojo nabavno in prodajno zadrugo in s tem veliko pripomogel k napredku tega kraja. Sestanek se je zaključil z željo, da bi se zopet kmalu sestali. Tovornik Martin Ali že veste Iz stenčasa na Teharjih da pri Sv. Juriju še po enem letu in pol skrahiranja Nemčije lahko na hiši v sredini trga popolnoma jasno čitaš, da je tam »Lederhandlung«, in »Reifeisenkasse« tudi imajo? da se bo gradil tja prihodnjič enkrat nov most čez Voglajno? da se prav zaradi Godečevega mostu na Teharjih ni pridelalo dovolj krompirja za oddajo? da se je eden naših največjih kmetov pri popisu oddaje krompirja navdušil za Hrastelj Peter strojno mizarstvo Laško Knez Florijan SPLOŠNO MIZARSTVO •v Cret 49 - pri Celju Perdih Ana in Emil gostilna in mesarija Laško Č e vlj a rn a priljubljen izrek: »Bog je sebi najprej brado ustvaril«. da kdor skupnosti nič ne prispeva, naj tudi od skupnosti ničesar ne išče! LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sezona II. Predstava 11—14 V petek, 29. novembra 1946 olb 8. zve- čer: Kreft: »Celjski grofje«. Gostovanje v Žalcu. Enajstič. V nedeljo, 1. decembra 1946 ob 4. po- poldne: Fodor »Matura«. — V Domu ljudske prosvete (Narodni dom) V torek, 3. decembra 1946 ob 8. zvečer!. Fodor: »Matura«. V Domu ljudske prosvete (Narodni dom). V sredo, 4. decembra: 1946 ob 3. popol- dne: Fodor: »Matura«. Mladinska predstava pri znižanih cenah. V Domu ljudske prosvete (Narodni dom). MATURA Komedija v treh dejanjih. Spisal Ladislav Fodor, poslovenil Fran Albrecht. Režija Jože Tomažič. Na koncu lanske sezone je bila uprizorjena »Matura«, ki prihaja prav zaradi svoje prisrčnosti, dijaškega humorja, vzgojne poučnosti za obe strani, tako profesorjev kot dijakov, ponovno na celjski oder. Zasedba je v glavnem pre-mierska, tri vloge pa so zasedene na novo. Osebe: ravnatelj Gornik — Štefan Švegl; Ana Maté — Angella Sadar-jeva; Dominik Čebula — Jože Tomažič; j Klotilda Mozolje — Helena Rajhova; 1 Edmund Vrtač — Gustav Grobelnik; Branko Vidovič — Milan Škof; Šiška — Jože Cuk; Erna Zor — Marica Frece-tova; Štrk — Anton Zorko; Katja Sla-parjeva — Bogdana Vrečkova; Dora Voglarjeva — Vera Lipovškova; Mali-jeva — Darinka Kocjanova; Toni, šolski sluga — Avgust Sedej. Z »Maturo« je naše gledališče že gostovalo v Dobrni v prid počitniški koloniji RK, v Ormožu, v Ptuju in v Dor-navi ob Pesnici, kjer jo je uprizorilo na prostem delovnim mladinskim brigadam: povsod je igra dosegla velik uspeh. LEKARNA »PRI KRIŽU« Mr. FEDOR GRADIŠNIK se je preselila iz poslopja »Ljudske posojilnice« v nove prostore Stanetova ul. 15 (bivši lokal Vidic) JEDILNI PRIBOR rje prost, kupim. Ponudbe oddajte v trgovini Poženel, Tomšičev tirg. hsift Hetlah TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM LAŠKO BOBNAR FRANC manufakrura in galanterija LAŠ KO Hotel Ue&ke LAŠKO se piriporoča! Usnjeni izdelki „Fenix„ $ta\&c ftanc Celje • Zidanškova ul. 4 Josip Kolar Celje, Trg mučeriikov 6 Igričnik Magdalena GOSTILNA - LAŠKO se priporoča! VIDENSEK JOŽE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Č RET PRI CELJU 22 glasujte tudi »i 1