Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 2, s. 199-234, Ljubljana 1973 UDK: 634.0.231:181.23:175.2 Pinus nigra var. austriaca ARNOLD (497.12) ŠIRJENJE ČRNEGA BORA (Pinus nigra var austriaca ARNOLD) NA KRASU Alojz ŽGAJNAR Sinopsis V prispevku so obdelane zakonitosti imigriranja črnega bora na brezgozdna kraška zemljišča, razvoj tako nastalih sestojev in praktični pomen širjenja črnega bora na Krasu. Na dveh objektih, je na osmih, po dva metra širokih transektih (po dva vzporedna transekta v smeri glavnih nebesnih strani), na vsakih 5 metrov, ugotov- ljeno število osebkov črnega bora, njihova starost, višina in kakovost. Dodatno pa še na treh ploskvah (5 x 5 m) v različnih razdaljah od roba matičnega nasada. Črni bor se spontano širi zunaj nasadov, in sicer najmočneje v zahodno smer za- radi stalnega severovzhodnika - burje (W : N : S : E = 2 : 1, 7 : 1, 4 : 1). Pov- prečna letna hitrost imigracije je v smeri W = 12, 2 m, N = 9, 8 m, S = 8, O m, E = 6, 5 m. Intenzivnost imigracije (gostota) v smereh W : N : S : E = 1, 5 : 1, 4 : 1, O : 1, o. V zadnjih desetletjih hitrost in intenzivnost imigracije zelo naraščata. Pionirska vloga črnega bora je domala končana. S sestoji je treba začeti gospoda- riti: načrtno usmerjati imigracijo, s setvijo formirati nove kolonije bora na Kra- su, In sicer pravokotno na smer burje, preskusiti nove provenience iz notranjosti Balkana. Nega v naravno nastajajočih sestojih naj bo le usmerjevalni ukrep. NATURAL SPREADING OF BLACK PINE (Pinus nigra var. austriaca ARNOLD) ON SLOVENIAN KARST Alojz ŽGAJNAR Synopsis The contribution deals with the laws of immigration of black pine on forestless Karst areas, the development of stands originated in such a manner an practical importance of black pine spreading on the Karst. It is established the number of black pine individuals, their age, height and quality by means of transects (8 tran- sects, 2 m broad, in each cardinal point of the compass two parallel transects, distance between them 5 m). In addition the same parameters are established on three plots (5 x 5 m) in different distances from the edge of parent plantation. The black pine spreads spontaneously out of plantations, and that most frequently in west direction because of permanent NE - wind called "burja" (W : N : S : E = = 2 : 1, 7 : 1, 4 : 1). The mean annual speed of immigration is in the direction: W = 12, 2 m, N = 9, 8 m, S ,.. 8, O m, E = 6, 5 m. Intensity of immigration (den- sity) in directions W : N : S : E = 1, 5 : 1, 4 : 1, O : 1, o. In the last decenuaries the speed and the intensity of immigration are considerably increasing. The pio- neer role of black pine has almost come to an end. The beginning of silvical ma- nagement in the black pine stands is necessary: planning direction of immigration, forming new coloniea of black pine on Karst by sowing, and that rectangularly on the direction of "burja", testing of new provenances from the inner parts of Bal- kan. In the naturally originated stands the tending is to be only a directory mea- sure. 199 Prispelo: 19, 10, 1972 Avtorjev naslov: Alojz ŽGAJNAR, dipl,inž,gozd, Biro za gozdarsko načrtovanje 61000 Ljubljana, Proletarska 4 Študija je nastala v sklopu projekta "Bori na Balkanskem polotoku", Delo so finan- sirali SKLAD BORISA KIDRIČA, ZDRUŽENJE GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZA- CIJ, KATEDRA ZA GOJENJE GOZDOV BIOTEHNIŠKE FAKULTETE, posebno pomoč mi je nudil ZAVOD ZA POGOZDOVANJE KRASA V SEŽANI. Naloga je bila nagra- jena od PREŠERNOVEGA SKLADA Univerze v Ljubljani, Za materialno podporo in za strokovno pomoč se vsem omenjenim iskreno zahvaljujem, še posebej pa ing. M. ŠEBENIKU in ing. S, ČEHOVINU, . 200 I. UVOD Ogolela kraška pokrajina zavzema precejšen del Slovenije. Pogozditev Krasa je bistvenega pomena tudi pri reševanju socialno-ekonomskih problemov kraškega pre- bivalstva. Te naloge pa skoraj ni mogoče izpolniti brez črnega bora (Pinus nigra var. austriaca ARNOLD). Ta je bil prvič prinešen na Kras pred dobrimi 100 leti (16), sedaj pa porašča že 17. 000 ha (3) od tega velik del nekdanjih najbolj degra- diranih, skoraj neplodnih zemljišč. Črni bor se je odlično izkazal kot meliorator opustošenih kraških tal in končno tu- di kot gospodarsko pomembna vrsta. Svojo pionirsko vlogo je ponekod že izvršil in ustvaril pogoje za regeneracijo avtohtone kraške vegetacije. Pomembna odlika črnega bora na Krasu je sposobnost naravne pomladitve. Od sedaj že odraslih na- sadov se je pogosto naravno razširil več sto metrov daleč po opustošenih pašnikih, travnikih, njivah, med obstoječe listnato gozdno rastlinje. To naravno širjenje čr­ nega bora ovira še obstoječe kmetijsko izkoriščanje revnih kraških zemljišč, zla- sti še gozdni požari. Veliko je neproduktivnega kraškega sveta, ki je potreben pogozditve. Ker je umet- no pogozdovanje zelo drago, je naravno širjenje črnega bora zelo dobrodošlo. Na- men študije je obdelati naravno širjenje črnega bora na Slovenskem Krasu in pro- učiti: zakonitosti imigriranja črnega bora na kraška zemljišča, kjer ni gozda - razvoj tako nastalih sestojev črnega bora - praktični pomen naravnega širjenja črnega bora na Krasu. II. PREGLED EKOLOŠKIH IN VEGETACIJSKIH ZNAČILNOSTI KRASA Slovenski Kras obsega jugozahodni del Slovenije od črte, ki poteka od Voljča pri Tolminu, po dolini Idrijce do Trebuše, dalje po obronkih Trnovske planote, prek Predmeje, Nanosa in Jrušice do Postojne ter Pivke in Ilirske Bistrice do hrvaške meje. To ozemlje obsega 254. 000 ha, torej dobrih 10% vse Slovenije (16). Ozna- čujemo ga tudi kot nizki kras; za razliko od visokega krasa, ki zajema Primorsko gorsko regijo. Kraško območje je pretežno valovita planota, 200-600 m nad mor- jem, nagnjena proti jugozahodu. Proti notranjosti Slovenije je omejeno z višjim gorskim svetom. Geološko sestavljajo nizki kras apnenci m dolomiti, njegov manjši del pa eocenski in oligocenski fliši. Na apnencih in dolomitih je nastala kraška jerovica (terra ro- ssa), značilno tlo kraških mediteranskih predelov. Ta je večinoma degradirana v skeletne, plitve rjave, zelo prepustne rendzine. Najdemo različne prehode. Na fli- šu pa so globoka, slabo prepustna tla, ki so zelo podvržena eroziji (1), (16, 25), (3). (kraško podnebje je surovo, za vegetacijo neugodno. Temperaturne amplitude so ši- roke, značilna so vroča suha poletja. Padavin sicer ni tako malo, toda razporeje- 201 ne so neugodno, manjka jih v dobi vegetacije, poletni nalivi zbi,iajo in erodirajo tla, Surovost podnebja še posebno zaostruje kraška burja, ki suši že itak suha, prepustna kraška tla in tudi mehanično ovira in poškoduje vegetacijo (25). Rastlinske združbe so na Krasu zelo raznolike, Zlasti dobro jih je obdelal WRA- BER (25, 15). Sedanja gozdna vegetacija je zelo malo podobna nekdanji naravni ve- getaciji, je zelo degradirana ali celo popolnoma uničena, Kras je že tisočletja kulturna pokrajina, kjer so ljudje v prizadevanju za svoj ob- stanek krčili gozd, uničevali gozdno vegetacijo z nenehnim sekanjem, ekstenzivno pašo, požari itd. Spričo navedenih neugodnih naravnih razmer je propadanje vege- tacije hitro napredovalo, Ni manjkalo ukrepov za zaščito gozda, začenši že z XI. stoletjem (16), vendar ni- so preprečili uničenje gozda, Sistematsko delo za ponovno ozelenitev Krasa se je začelo že leta 1821 po zaslugi vsestransko nadaljcnega Josipa RESSLA. Leta 1859 je Josip KOLLER osnoval prvi nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom (16). Leta 1885 je bil izdan zakon o pogozdovanju Krasa. Pogozdovanje je tispešno na- predovalo do prve svetovne vojne, Ponoven razmah je doživelo pogozdovanje po zad- nji vojni. Za povojni čas je značilno naravno širjenje vnešenega črnega bora. Le- ta 1952 je prvič zelo dobro uspela setev črnega bora in se je s tem uveljavil n.ov način pogozdovanja, ki je neprimerno cenejši od sajenja, dotlej izključno uporablja- nega. V zadnjih desetletjih je Kras zelo ozelenel, K temu so pripomogli gozdarje- vo delo, opuščanje kmetijstva in velik imigracijski potencial na Kras prinešenega črnega bora. III. RAZISKOVALNI OBJEKTI IN DELOVNE METODE Sredi tipične, z oazami ornega bora porasle kraške pokrajine, smo izbrali odraš- čajoče gozdne sestoje črnega bora na podlagi naslednjih kriterijev: - imigracija črnega bora je morala potekati iz enega centra; - petrografske in edafske razmere naj bi bile čim bolj enake; - antropogeni vplivi v preteklosti in sedanjosti naj bi bili čim sorodnejši; naravnih katastrof in požarov v preteklosti naj bi bilo c1m manj; - lege naj bi bile izpostavljene vetru, in sicer enkrat v ravnini in drugič na po- bočju; - objekti naj bi bili čim bliže eden drugemu, Naštetim pogojem je bilo možno le delno zadostiti, Pri izbiri so vestno pomagali sodelavci Zavoda za pogozdovanje Krasa. Zelo so nam koristili tudi posnetki iz le- tala. Izbrali smo dva večja objekta. 202 l. Kobj a glava Nasad črnega bora leži v k. o. Kobja glava, severno od istoimenskega naselja, na rahli vzpetini z nadmorsko višino 350-364 m. Proti jugu je svet rahlo nagnjen, do 10%, proti severu pa je pretežno raven. Petrografski substrat gradijo kredni ap- nenci z manjšimi vložki dolomita. Tla so bolj ali manj humozne rjave rendzine, globoke 20-25 cm. Mestoma so tla bolj skeletna, drugje skeletoidna. Rastiščno pri- padajo gozdni vzdružbi puhavca in črnega gabra. Matični nasad črnega bora je star 80-85 let. Na severni strani prevladujejo pašniki s posameznimi manjšimi travni- ki, na južni strani pa so pretežno njive, vinogradi in travniki. Na JZ in JV pa po- raščajo tla večinoma panjevci in grmišča listavcev. Na vseh pašnikih še pasejo, vendar vse manj intenzivno. številne so kraške vrtače. 2. Gabrovica Nasadi črnega bora ležijo v k. o. Gabrovica, približno 1 km južno od istoimenske- ga naselja, na nadmorski višini 220 m. Svet je raven s številnimi kraškimi vrta- čami. Petrografski substrat gradijo kredni in jurski apnenci. Tla so plitve do sred- nje globoke rjave rendzine. Rastišča pripadajo gozdni združbi puhavca in črnega gabra. Matični nasad črnega bora je na vzhodni strani star 80-85 let, na zahodni pa 70-80 let. Objekt leži med dvema nasadoma črnega bora, in sicer v smeri VžZ, med seboj oddaljenim ok. 1000 m. Gre za bolj ali manj opuščene pašnike. Po vrtačah so manjši travniki ali pa jih poraščajo listavci. Celotno terensko delo je potekalo po naslednjem zaporedju: 1. Izbira objektov in izločanje raziskovalnih ploskev. 2. Kartiranje izbranih objektov z namenom, da se izločijo posebej vse površine z zasajenim in posebej površine z naravno naseljenim črnim borom. 3. Polaganje raziskovalnih prog glede na glavne nebesne smeri. 4. Evidenca za analizo potrebnih podatkov. 5. Izbira raziskovalnih ploskev in ugotavljanje podatkov za dopolnilno analizo. Pri raziskovanju so bile uporabljene proge, položene skozi objekte tam, kjer se je črni bor najintenzivneje in najdalje razširil od roba matičnega nasada. Te po- datke smo prej ugotovili s kartiranjem izbranih objektov. Za osnovo pri tem so služile katastrske karte v merilu 1 :10.000. Na njih smo vrisali centimetrsko mre- žo, ki predstavlja v naravi razdelitev terena na površine 1 ha. S pomočjo kompa- sa in z merjenjem s koraki smo skartirali vse zemljišče okoli matičnega nasada, tako daleč, dokler se je črni bor prirodno razširil. Za boljšo orientacijo so pri tem dobro služile posestne meje, na terenu označene s suhimi zidovi in vrisane v katastrski karti. Tako so bila izločena vsa zemljišča, ki jih je osvojil črni bor z naletom semena, kakor tudi tista, kjer se črni bor ni razširil, bodisi da _je bil vpliv človeka premočan (preintenzivna paša, košnja, njive, požari) ali pa so ovira- li širjenje bora listavci. 203 204 Objetk št. 2, Gabrovica C] Nasad č. bora - Prirodni č.bor - sklenjen ~ Prirodni č.bor - vrzelast llIIl1] Prirodni č.bor - posamič IT] Grmišča filJ Grmišča s č. borom 205 Q;J [fil lliJ ~ 0 Pašnik z grmišči Pašnik s č:. bo1·om Pašnik z brinjPrn Tr·a vnik paš11ik '\jiva !ravnil, Haziskovatna p1·oga Raziskovalna proga O Haziskovatne plo·-kn· Glede na intenzivnost imigracije črnega bora, so bila zemljišča, ki jih je osvojil črni bor, razdeljena v tri kategorije: l. Črni bor se je naselil v obliki sklenjenih sestojev. Le-ti so najbližje roba ma- tičnega nasada. 2. Bor se je naselil v večjih skupinah z manjšimi vrzelmi. 3. Bor se je razširil le v manjših skupinah ali šopih, pretežno pa posamic. Navad- no so primeri te kategorije najbolj oddaljeni od matičnega nasada, Na objektu št. 1. - Kobja glava sta bili nato položeni dve raziskovalni progi v sme- ri S in dve v smeri J. Na objektu št. 2. pa dve v smeri Z in dve v smeri V. Progi položeni v isto smer, sta bili med seboj oddaljeni 15-20 m. Širina vsake proge je znašala 2 m, širša ne bi bila primerna, ker bi bila zaradi goste zatrav- ljenosti zelo otežkočena evidenca osebkov, zlasti manjših, ki še niso prerasli trav. Njihov delež pa je precejšen. Da ne bi bile napake vzorca prevelike, sta bili v vsako smer položeni po dve progi. Za vsako progo so bili nato na vsakih pet metrov ugotovljeni naslednji podatki: število osebkov, njihova starost po petletnih starostnih razredih, ter njihova viši- na in kvaliteta. Starost je bila ugotovljena s štetjem vejnih vencev, pri starejših pa tudi s Presslerjevim svedrom. Glede na kakovost smo uporabili razvrstitev v tri kategorije: odlično, dobro in slabo. Pri tem so bili upoštevani vsi morfološki, biološki in tehnološki kriteriji: vitalnost, zdravstveno stanje, vitkost, ravnost de- bel, oblika in gostota krošnje ter odmiranje vej. Za dopolnilno analizo pa so bile v zahodni smeri, t,j. v smeri najmočnejše imi- gracije, izbrane še tri raziskovalne ploskve, velike 5 x 5 m, torej po 1/4 ara. Raziskovalna ploskev št. 1 je bila izbrana 85 m od roba matičnega nasada, t.j. sredi prve tretjine celotne imigracijske razdalje, ploskev št. 2 na 225 m od roba, oziroma v sredi druge tretjine, raziskovalna ploskev št. 3 pa 425 m od roba, t,j. sredi zadnje tretjine celotne imigracijske razdalje, V prvi tretjini celotne imigra- cijske razdalje se je črni bor naselil v sklenjeni populaciji v srednji tretjini v več­ jih skupinah, v zunanji tretjini pa v šopih in posamič, Na vsaki raziskovalni ploskvi so bili registrirani naslednji podatki: število oseb- kov, njihova višina na 1 /2 m natančno, starost, premer na polovici drevesne vi- šine in 30 cm nad tlemi, združbeni položaj, kvaliteta debel in krošenj, vitalnost in zdravstveno stanje. IV. ZAKONITOSTI ŠIRJENJA ČRNEGA BORA Leta 1967 je bilo ugotovljeno, da se je črni bor naravno razširil na ok, 1000 ha kraškega sveta, ponekod tudi nad 500 metrov od roba matičnih nasadov (cenitev Zavoda za pogozdovanje Krasa). Zanima nas, kaj pospešuje to nal'avno širjenje čr­ nega bora, kaj ga zavira, kje poteka hitreje, kje počasneje. Obravnavali bomo ne- katere dejavnike, ki jim pripisujemo velik pomen. 206 Ekološke zahteve črnega bora so gotovo zelo pomembne pri njegovem šir- jenju. Ta drevesna vrsta je glede zračne in talne vlage zelo skromna, dobro pre- naša velika dnevna in letna temperaturna nihanja, odporna je tudi proti burji. S ko- reninami se dobro vsidra v tleh. Večje so zahteve po svetlobi; le-te mu pa pri osvajanju goličav ne manjka. PIŠKORIC (13) poroča, da črni bor v mladosti prenaša tudi gosto senco. Pomembna je pogosta in obilna fruktifikacija. Ta ~e začne včasih še pri starosti 10 let. Seme je zelo dobro kalivo, tudi do 80%. Burja ga nosi tudi več 1 O km daleč. Č 1 o ve k. Domačini, Kraševci so do nedavna gledali na nasade črnega vora nezaup- ljivo ali celo sovražno. Preveč so bili navezani na kmetijsko izkoriščanje svojih revnih kraških površin, nasadi črnega bora pa so jih pri tem omejevali. Tako so bile zelo pogostne namerne škode, požigi ipd. Socialno-ekonomske spremembe v zadnjih desetletjih pa so takšen odnos spremenile. Domačini vedno bolj spoznavajo pomen gozda za splošno korist. Zaposlitev v industriji je ublažila pritisk prebival- stva na zemljo. Vpliv človeka je dobro opazen na posestnih mejah, ki so pogosto tudi meje med goličavo in površino, zaraslo s črnim borom. Marsikje opuščajo celo njive. Paša živine. Celo nekateri kraški gozdarji so prepr1cani, da paša pospesuJe širjenje črnega bora. Živina popase travo, ki se ob suši rada vname, živina pri- tiska z nogami seme v tla in s tem pospešuje njegovo kaljenje. Vendar pa po dru- gi strani živina mladice poškoduje, jih pohodi in obžre. Nastajajo tudi poškodbe zaradi drgnjenja z rogovi. Pastirji na paši iz različnih vzrokov poškodujejo mla- dice in tudi starejše brne bore, ter zaradi neprevidnosti še vedno povzročajo po- žare. Vsekakor paša neugodno deluje na širjenje črnega bora. V zadnjih letih je število živine zelo upadlo in pogoji za širjenje črnega bora so se s tem izboljšali. Ostanki avtohtone listnate vegetacije. V gostih sklenjenih grmiščih in sestojih listavcev skoraj ne najdemo črnega bora. Posamezne mladice sicer nekaj let životarijo, vendar zaradi zasenčenosti propadejo. Pomanjkanje svetlobe torej preprečuje širjenje črnega bora v grmišča, čeprav so tam ekološke razmere bolj- še kot na goličavah. Pač pa črni bor zelo dobro raste v dovolj velikih vrzelih med listnatim rastlinjem. Požar i. Požari so ena najhujših nevarnosti za gozd na Krasu. Črni bor še poseb- no ogrožajo zaradi njegove smolatosti, suhih vej in vnetljivega opada. Posebno so nevarni sušni pomladanski meseci, ko je trava suha. Če želimo torej preprečiti, da ne bi bilo v nekaj minutah na sto in sto hektarjih uničeno vse, kar je bilo v dolgih letih ustvarjeno, moramo borove sestoje zavarovati s suhimi zidovi. T 1 a. Ni opaziti, da bi bila tla in geološka podlaga pomembno vplivala na različno širjenje črnega bora. Le na boljših tleh mu listavci zelo konkurirajo. 207 za trav 1 jen o s t. Trava Sesleria autumnalis zelo ovira širjenje črnega bora. Pod snegom gosta trava poleže, seme ne pride v stik s tlemi, ali se pa mladice v go- sti travi zadušijo in propadejo zaradi hude koreninske konkurence. Na splošno pa menim, da zatravljenost ni bistvena ovira za širjenje črnega bora. Različno inten- zivno naravno širjenje črnega bora med avtohtone listavce bi morda mogli pripisati alelopatiji še neznane narave. Vetrov i. Za naš Kras je posebno značilna burja, silovit, hladen, suh veter. Ne- ugodni učinki burje so na splošno znani. V zvezi s širjenjem črnega bora je po- membno, da burja nosi borovo seme in da je migracija od matičnega nasada v sme- ri burje uspešnejša kot v drugih smereh. Na Krasu pa naletimo na primere, ko so pogoji za širjenje črnega bora na videz zelo dobri, vendar se le-ta zelo malo širi. Morda so pri tem odločilni naslednji vzroki: neustrezni pogoji za širjenje semena, ali pa za klitje in za zakoreninjenje mladic, različne provenience črnega bora. SPLOŠNA OPAŽANJA O ŠIRJENJU ČRNEGA BORA Imigracija črnega bora sicer poteka ob vseh robovih njegovih starejših nasadov, vendar pa so opazne občutne razlike glede hitrosti in intenzivnosti osvajanja novih površin, med različnimi nebesnimi smermi. Te razlike so bile vidne že na aero- fotografijah iz leta 1957, kakor tudi pri poznejšem pregledu objektov. Koniino pa so to potrdile tudi naše analize na izbranih raziskovalnih objektih. Pri tem se vprašamo: a) kateri dejavniki povzrocaJo te razlike? b) kakšne so razlike glede imigracije v različne strani neba? Ugotovili smo že, da burja pri širjenju črnega bora deluje pospeševalno in zaviral- no. Zaviralno delovanje burje se uveljavlja zlasti z izsuševanjem tal in vegetacije, to pa more postati ob splošnem pomanjkanju vlage usodno za klice in za nežne mla- dice črnega bora. Na izsušenih in zmrznjenih tleh seme ne more skliti. Zmrzal pogosto izruje mladice. Zaradi krožnega gibanja mladic v vetru se okoli korenin- skega vratu napravi lijak, ki pospešuje izhlapevanje iz tal in zmanjšuje stabilnost. Burja pospešuje širjenje črnega bora zlasti s prenašanjem semena. Najpogostejša in najmočnejša je pozimi, ko se storži odpirajo. Burja močno stresa borove kroš- nje, otresa seme in ga na daleč raznaša. Ker pa piha pretežno proti zahodu ozi- roma jugozahodu, poteka imigracija bora najhitreje v to smer. Hkrati pa burja one- mogoča širjenje semena v nasprotno smer, t.j. proti vzhodu. Burja pa igra odločilno vlogo tudi pri klimi, oziroma mikroklimi gozdnih robov. Splošno je znano, da gre pri gozdnih robovih za specifično mikroklimo. Velike pa so razlike glede na lego robov zlasti v sevanju, svetlobi, zračnih tokovih, pred- vsem pa v količini padavin. Med različno ležečimi robovi kraških nasadov črnega 208 bora pa so te razlike še bolj poudarjene zaradi specifične kraške klime, zlasti pa zaradi burje. Med ekološkimi dejavniki, ki oblikujejo kraško vegetacijo, sta izred- no pomembna vlaga in temperatura, zlasti pa sta pomembni dolgotrajna poletna su - ša in vročina kakor tudi nizke zimske temperature ob istočasnem pomanjkanju vla- ge. Ta dva dejavnika prav gotovo v veliki meri odločata o klitju semena in zako- reninjenju ter razvoju borovih mladic. Birka pa navedene ekstreme še bolj zaostru- je, - in sicer predvsem na vzhodnih, t.j. burji izpostavljenih robovih nasadov. Na- sprotni, t.j. zahodni robovi pa so zaščiteni proti škodljivemu delovanju burje. Tam nastaja namreč mrtvi kot na določeni razdalji od roba nasada. Za primer naj navedem rezultate raziskave, ki jih je v podobnih okoliščinah opravil A. PRE- MUŽIČ. Ugotovil je namreč, da gozd ščiti pred burjo pas, ki je najmanj tako ši- rok, kot je 5 do 6-kratna višina robnega drevja. Če je bil črni bor v nasadu ob fruktificiranju 5 m visok, je ščitil pred burjo 25-30 m daleč. Seme, ki pade v ta pas in mladice, ki se tam razvijejo, imajo neprimerno ugodnejše pogoje za klitje in razvoj, kot če bi bile izpostavljene neposrednemu delovanju burje. Naslednji dejavnik, ki odločilno vpliva pri oblikovanju kraške klime in mikroklime gozdnih robov, pa je zahodni veter, ki piha predvsem poleti, redkeje pozimi, in prinaša padavine. Da on zelo blagodejno deluje na kalitev semena in na razvoj mladic, zlasti po hudi suši, ni treba posebej poudarjati. Padavin pa so največ de- ležni zopet zahodni robovi, medtem ko so vzhodni zaradi mrtvega kota prikrajša- ni za velik del padavin. Podobne razmere vladajo tudi glede rose, ki v daljši po- letni suši lahko odločilno vpliva na razvoj mladih in nežnih mladic. DOSEDANJA DALJAVA IMIGRACIJE Raziskovanje na izbranih objektih je pokazalo, da je imigracija doslej segla naj- dalje proti zahodu, najmanj pa v nasprotno smer, t. j. proti vzhodu. Proti zahodu se je črni bor na izbranem objektu razširil 510 m daleč od roba matičnega nasa- da, proti severu 455 m, proti jugu 360 m, proti vzhodu pa le 260 m od roba ma - tičnega sestoja. Če vrednotimo razdaljo proti vzhodu s 100%, znaša le-ta proti ju- gu 138, 5%, proti severu 171 % in proti zahodu 196%. Proti zahodu se je razširil črni bor skoraj enkrat dlje kot na vzhod. Severna smer ne zaostaja veliko za zahodno, občutno krajši pa je bil migracijski domet proti jugo. Grafično so ti odnosi prikazani v shemi št. l. Najdalje sega imigracija med zahodom in severom, t.j. v II. kvadran'tu, sledita mu III., I. kvadrant, zadnji pa je IV. Razlike med raznimi smermi so torej ob- čutne. 209 Razdalje imigracije črnega bora v različnih smereh N 445 ,/ '\II00m / \ ~ ' /~ \ ~ ' ~ \ ~ \ ~ 200 \ ~ \ ~/ \ ~ \ ~ \ ~ \ Shema 1 W ~5llll~O--mt,~--..... --....,--~P"""'-----+;;.0---,-----•2;;6;;_;0~m,;,;.._--I• E ', 400m 200 ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' 360 210 s 200 I I I I I 400m I I 200nf I I HITROST ŠffiJENJA Zaradi številnih znanih in neznanih dejavnikov, ki odločajo pri imigraciji črnega bora ni mogoče natančneje ugotoviti, kako je to širjenje časovno in prostorsko po- tekalo. Ne vemo npr., kje in kdaj je bil vpliv človeka močnejši, kje in kdaj je spet popuščal. Prav tako nam ni znano, kje in kolikokrat je požar uničil na novo naravno nastale sestoje črnega bora. Tudi preučevanje imigracije na podlagi sta- rosti osebkov nam ne more dati natančnih rezultatov. Kajti na istem kraju so dan- danes pomešane že tri, štiri ali celo pet generacij črnega bora. Nemogoče pa je ugotoviti, ali je nek osebek potomec matičnega nasada, prve, druge, tretje ali ce- lo že četrte generacije priseljencev. Ta nepreglednost in pomešanost generacij čr­ nega bora nam je v marsičem otežkočala raziskovanje imigracije. Zato smo mogli uporabiti le nekatera izračunana povprečja in ugotovitve na podlagi znanih dejstev ter logičnih sklepanj. Matični nasadi, ki so bili vključeni v analizo, so bili osnovani pred 75-85 leti. Če upoštevamo, da črni bor semeni v sestoju pri starosti 20-30 let, so dali ti na- sadi prvo potomstvo že pred 50-55 leti. Hkrati pa moramo računati z dejavnostjo kmetovalcev zlasti ob nasadih, ker je bila s pogozditvijo zmanjšana površina, ki je bila dotlej na razpolago zlasti za pašo. V nasadih je bila namreč paša prepove- dana. Zato je tudi razumljivo, da so najstarejši osebki, prvi potomci nasadov, mlajši od 50 let. Seveda so bili prvi bori priseljenci maloštevilni, večkrat poško- dovani ali celo uničeni. Ohranili so se le redki, čisto slučajno in to predvsem tam, kjer niso ovirali košnje in paše. Ta proces počasne imigracije je trajal do začet­ ka druge vojne. Tedaj so namreč človeški jezovi iz razumljivih razlogov prvič po- membneje popustili in osvajalna moč črnega bora se je začela sproščati. Na robo- vih nasadov so postajali pogoji za priseljevanje vedno ugodnejši, količina semena je naraščala. Fruktificirali so tudi že prvi priseljenci. Zato je imigracija napre- dovala vedno hitreje, zlasti še, ker je interes kmetovalcev za ta zemljišča vedno bolj upadal. Dandanes pa se morajo Kraševci marsikje že prav resno boriti z agre- sijo črnega bora. Ker ni mogoče, kot je omenjeno, natančno ugotavljati hitrosti, s katero se je širil bor iz matičnih nasadov, je mogoče določiti le povprečno hitrost imigracije za ce- lotno razdaljo od roba matičnega nasada. V zahodni smeri, kamor se je bor raz- širil 510 m daleč v 50 letih, kolikor so stari najstarejši osebki, znaša povprečna hitrost imigracije 10, 2 m na leto. V severno smer se je v 45 letih razširil bor 445 m daleč, t.j. s hitrostjo 9, 8 m na leto. Proti jugu je segel v 45 letih 360 m daleč, na leto torej 8 m. Proti vzhodu pa je napredoval v 40 letih 260 m daleč, torej 6,5 m na leto. Če pa upoštevamo že omenjeno dejstvo, da je imigracija in- tenzivneje začela pred 30 leti, t.j. v vojni, so ta povprečja neprimerno večja in znašajo proti zahodu 17 m, proti severu 15 m, proti jugu 12 m in proti vzhodu 8, 7 m na leto (graf. 2a, 2b, 2 c, 2 d). Povprečna hitrost za vse smeri znaša torej 8, 6 m, oziroma v zadnjih tridesetih letih celo 13, 2 m na leto. Kot vidimo, so razlike med raznimi smermi občutne. Če vrednotimo hitrost imigracije proti vzhodu s 100, znaša le-ta proti jugu 138, proti severu 172, proti zahodu pa 193. 211 N) .... N) Graf. št. 1 140 IN v 000 ha Število naseljencev v različni oddaljenosti od matičnega sestoja/ha 120 100 BO 60 40 20 o \ \ \. Sn,er Smer .......... ~, \ ·,. ~n,er Smer w N s E .. '·--- ....... '. ·,. \ ·, '· ., ... --........ ~.. '· .. )':, ·, .... _ ' 100 '-·< .... , .. ~ .. --.... -· '·', ' .... ..... -.... -.... , ...... -- '·--~ --- ---- \ -, .-. -----' ·- '· .. ' '· ··-.. , ....... ··,_. ______ _ 200 300 400 500m "" .... w 50 40 30 20 10 o starost v leti1' 50 100 150 Tempo priseljevanja črnega bora pri različnih razdaljah od roba matičnega nasada SmerW - c 1000 osebkov/ ha 200 250 300 350 400 Graf. št. 2a 450 500 510 560 m od roba "" .... .p. 50 40 30 20 10 o starost let 50 100 150 Graf. št. 2b Smer N ..,_. = 1000 osebkov/ ha 200 250 300 350 400 440 450 m od roba '- Nl ,_. 01 50 40 30 20 10 o starost let 50 100 Graf. št. 2c Smer S ,._. • 1000 osebkov j ha 150 200 250 300 350 360 400m od roba Nl ..... o, 40 30 20 10 o starnst let 50 Graf. št. 2d Smer E - " 1000 osebkov/ ha 100 150 200 250 260 300m od roba INTENZIVNO ŠffiJENJE V RAZLIČNE SMERI Do podobnih ugotovitev kot pri hitrosti, imigracije smo prišli tudi pri preučevanju intenzivnosti širjenja v različne smeri, Tudi pri tem odločajo isti dejavniki kot pri hitrosti, Primerjava intenzivnosti imigracije med raznimi smermi, upoštevajoč po- prečno število osebkov na ha, je prikazana v naslednji preglednici (graf, št. 3). Smer v, povprečno število osebkov na ha 3692; indeks 100 Smer J, povprečno število osebkov na ha 3750; indeks 102 Smer s, povprečno število osebkov na ha 5136; indeks 139 Smer z, povprečno število osebkov na ha 5700; indeks 154 Najintenzivneje poteka torej imigracija zopet proti zahodu, najmanj intenzivno pa proti vzhodu. Med vzhodno in južno smerjo je razlika le manjša, V splošnem pa so razlike glede na intenzivnost imigracije manjše kot glede na hitrost. še večje razlike kot glede na povprečno število osebkov med posameznimi nebes- nimi smermi pa smo ugotovili glede na razdaljo od roba nasada, Razumljivo je, da število osebkov upada z oddaljenostjo od roba matičnega nasada, Kot je razvid- no iz grafikona št. 1, poteka zmanjševanje števila osebkov skoraj linearno, Vzrok za to je dinamika !migracijskega procesa. Pogoji za priseljevanje so v začetku še neugodni, Le posameznim osebkom se posreči, da se uveljavijo, in sicer izredno vitalnim, ki se dobro zakoreninijo in razvijejo široke, do tal segajoče krošnje. Šele tedaj ko se obdržijo ti prvi priseljenci, postanejo razmere za priselitev dru- gih ugodnejše. Ublaženi so klimatski ekstremi, zlasti vpliv burje, edafske razme- re se postopoma izboljšujejo. Zaradi sence, ki jo dajejo prvi priseljenci, se zmanj- šuje zatravljenost, zato pa se vse več semen predre do tal in vzklije, Po desetih letih pa semenijo tudi že prvi priseljenci, Proces priseljevanja poteka vedno hitre- je, To traja vse dotlej, ko je priseljencev že toliko, da mnogi naslednji priseljen- ci ne najdejo več dovolj prostora za normalen razvoj, zato začne 1m1gracija upa- dati, Seveda se to dogaja najprej ob robu matičnega nasada, kjer je imigracija najprej začela, nato pa se ta proces pomika vedno dalje. Zato je razumljivo, da se število osebkov zmanjšuje od roba nasada navzven, Tik ob robu znaša število osebkov za posamezne smeri (graf. 1): Zahodna smer 14000 osebkov na ha; indeks 2,0 Severna smer 12000 osebkov na ha; indeks 1,7 Južna smer 9000 osebkov na ha; indeks 1,3 Vzhodna smer 7000 osebkov na ha; indeks 1,0 Čim bližje je robu matičnega nasada, tem bolj upada število osebkov, medtem ko je to upadanje na bolj oddaljenih tleh bolj umirjeno. Tako se zmanjša število oseb- kov v zahodni smeri 2~-;o m daleč od roba že na 30%, v severni smeri 200 m da- leč na 33%, v južni smeri 140 m dalec na 33% in v vzhodni smeri 100 m daleč na 36%. Te razdalje se približno ujemajo s polovico celotne razdalje, ki jo je do- segel bor v določeni smeri, Na drugi polovici razdalje pa število osebkov počas­ neje upada. 217 t,,:, .... 00 % 60 40 20 o Intenzivnost priseljevanja črnega bora pri različnih razdaljah od roba matičnega nasada Smer W 170 340 510m "/o 60 40 20 o Smer E 90 IBO 260m ¼ 60 Smer N 40 20 o 150 300 450m 40 20 o o/. 60 40 20 o Graf. št. 3 Smer S 120 240 360m po„prec;e za vse sn,eri 2 3 tretjina od raba Intenzivnost imigracije v časovnih razdobjih nam kaže analiza starostne sestave, prikazana v naslednji preglednici. Smer imigriranja z s J v Delež osebkov, starih nad 30 let 7,0% 6,0% 4,0% 4,0% Delež osebkov, starih od 20-30 let 12, 7% 12,3% 11,4% 5,2% Delež osebkov, starih od 10-20 let 24,1% 23,6% 24,4% 21,8% Delež osebkov, starih do 10 let 56,2% 58,1% 60,2% 69,0% Iz starostne sestave moremo sklepati naslednje: Imigracija črnega bora je začela počasi in posamič. Vpliv človeka je bil še premočan. Ekološke razmere so bile sprva za priseljevanje še razmeroma neugodne. Zato je tudi delež najstarejaih o- • sebkov majhen. To obdobje je trajalo do začetka II. svetovne vojne, ko so človeš­ ki jezovi prvič pomembneje popustili. Tedaj pa so izdatneje semenili tudi že prvi priseljenci. S svojimi širokimi krošnjami so varno ščitili vedno več novih prise- ljencev. Tako se je delež novih priseljencev v naslednjem desetletju že podvojil. še intenzivneje pa je potekal proces imigracije v poznejših desetletjih. Zlasti inten- zivno pa je bilo naseljevanje v zadnjem desetletju. Vpliv človeka je tedaj skoraj neopazen. Razen matičnega nasada semenijo in širijo svoje potomstvo tudi tri, šti- ri generacije priseljencev. Primerjava intenzivnosti imigracije v obdobjih glede na starostno sestavo, nam po- kaže naslednje faktorje: Obdobje pred II. vojno 1 Medvojna leta in leta po vojni 2 Predzadnje desetletje 4 Zadnje desetletje 12 Intenzivnost imigracije narašča torej s časom kvadratno. Primerjava starostne sestave med posameznimi programi, oziroma nebesnimi smer- mi, nam omogoča naslednje ugotovitve: Najintenzivneje začenja imigracija proti za- hodu, manj intenzivno proti jugu in vzhodu. Toda v zadnjem desetletju je intenziv- nost v zahodni smeri počasneje naraščala kot pa v ostalih smereh. Ta pojav si moremo razlagati s tem, da je naseljevanje v zahodni smeri že doseglo tolikšno stopnjo oziroma gostoto, ki onemogoča uveljavljanje novih osebkov. Ta gostota pa je dosežena seveda le bližje roba matičnega nasada. Zasenčenost je tam že tako gosta, da se obdržijo le še posamezni priseljenci. Nasprotno pa imigracija v osta- le smeri, predvsem prito vzhodu, te stopnje še ni dosegla in je tam še vedno do- volj prostora za vse več priseljencev. Zato je tudi njihov delež v zadnjem deset- letju večji kot v zahodni smeri. 219 RAZVOJNA DINAMIKA IMIGRACIJSKEGA PROCESA IN NASTALE OBLIKE MLADOSTNIH FAZ Podobne zakonitosti, kot veljajo za imigracijski proces glede na čas, moremo ugo- toviti tudi glede na prostor. že površen pogled v te, z naseljevanjam nastal~ se- stoje, nam pokaže, da črni bor ne osvaja nova tla enakomerno, pač pa zelo hete- rogeno. Razumljivo je, da število priseljencev upada z razdaljo od roba nasada. Bližje robu je imigracijski proces starejši, prisotnih je že več generacij črnega bora. Količine semena so večje, pogoji za priselitev so ugodnejši. Vpliv človeka je tam popolnoma prenehal. Čim bolj pa se od roba odmikamo, tem neugodnejši so vsi ti dejavniki, imigracija slabi, vedno manj je priseljencev. Razdaljo od roba matičnega nasada pa do zunanjega roba osvojenega zemljišča mo- ramo razdeliti na tri dele oziroma ves imigracijski proces na tri faze, in sicer: l. Na prvi tretjini celotne razdalje, t.j. v zadnji fazi imigracijskega procesa je naseljevanje v zaključni fazi in postopoma izveneva. Tam so sklenjene mladost- ne faze od gošče pa do letvenjakov. V zgornjem sloju so slabi, starejši, zelo tršati osebki, pod njimi pa številnejši mlajši bori, bolj stegnjeni in boljše ka- kovosti. V najnižji plasti pa je veliko zastrtih osebkov, ki so zaradi prehude sence zaostali v rasti. Pogosto so deformirani in imajo redke in šibke krošnje. Skoraj vedno so poškodovani od borovega zavijača. Iz konkurence so že izloče­ ni: nekateri še životarijo, drugi pa so že odmrli. 2. Na drugi tretjini, t.j. v drugi fazi imigracijskega procesa najdemo črni bor v večjih skupinah, med njimi pa so večje ali manjše oazi še prazne. Tam je pro- ces naseljevanja najintenzivnejši. Novi priseljenci, ki so potomci matičnega na- sada ali pa že priseljencev, imajo dovolj prostoja za svojo uveljavitev. Pod rahlim in stranskim zastorom najdemo ugodne pogoje za razvoj. Zaradi poveča­ nega zasenčenja trava vedno bolj izginja, zato vedno več semena predre do tal in vzklije. Skupine črnega bora se ·;,edno bolj širijo, praznih oaz je vedno manj, dokler se končno bori med seboj ne sklenejo. 3. Na tretji tretjini celotne razdalje, t.j. v začetni fazi imigracijskega procesa se naseljevanje šele pričenja. Tam najdemo črne bore le v manjših skupinicah, šo- pih pretežno pa posamič. Zaradi goste trave se morejo novi priseljenci najugod- neje razvijati pod že rastočimi osebki ali pa v njihovi neposredni bližini. Ti prvi bori rastejo neovirano, so izredno tršati, razraščeni in vejnati do tal. Ob- našajo se kot pravi pionirji. Hitro priraščajo v debelino in višino. Dobro so za- koreninjeni, tako da so odporni proti močnim sunkom burje. Konkurence med njimi ni, vsi imajo dovolj prostora. Proces začne intenzivneje napredovati tedaj, ko jamejo semeniti prvi priseljenci in se pod njimi razvija potomstvo, ki imigra- cijski proces zelo pospeši. Nastajajo šopi, ti se razraščajo v skupine, le-te se vse bolj širijo in združujejo dokler naseljevalni proces ne doseže zaključne fa- ze. Podobno kot se je razvijal imigracijski proces od začetka fruktificiranja matičnih nasadov, tako poteka tudi sedaj. Razlika je le v tem, da je bilo zaviralno delova- nje človeka vedno blažje. Njegov interes za takšna zemljišča je marsikje že popol- 220 noma prenehal, tedaj pa je črni bor učinkoviteje uveljavil svojo imigracijsko moč, faze naseljevalnega procesa so postale vedno krajše, proces osvajanja novih zem- ljišč pa je potekal vedno hitreje, Zlasti se to opaža v zadnjem desetletju, ko črni bor vedno hitreje zarašča nove in večje površine. To osvajalno moč le kdaj pa kdaj zavrejo požari, ki so značilni za Kras. Ponekod pa naseljevanje bora ovira še človek. Kljub vsemu pa je proces imigracije nazadržen: goličave okrog starej- ših nasadov vedno bolj izginevajo, Drugače pa poteka imigracija črnega ,bora na zemljiščih, ki jih poraščajo listavci, V gosto sklenjenih sestojih listavcev je črni bor izjema. V takšnih razmerah je konkurenčno prešibak. Če pa so med listavci večje vrzeli ali pa če je sklep rahel, se tudi tam uspešno uveljavlja, Najdemo ga posamič, v šopih ali skupinah, odvis- no pač od velikosti vrzeli. Tam je črni bor biološko stabilnejši, manjše so nevar- nosti pred snegolomi in požari, boljše se čisti vej, odpornejši je proti škodljiv- sem, Ker povečuje tudi gospodarsko vrednost grmišč in manj vrednih sestojev li- stavcev, je imigracija črnega bora med listavce zelo pomembna. Potrebno pa jo je še preučiti, KAKOVOST PRIRODNO NASELJENEGA ČRNEGA BORA S tem, da si opisane tri oblike sledijo v časovnem in prostorskem zaporedju od roba nasada, pa se spreminjajo tudi razmere, oziroma okolje, v katerem se po- samezni osebki črnega bora uveljavijo in razvijajo, Ne vemo sicer, koliko pri tem vpliva dednost, pač pa lahko z gotovostjo trdimo, da je črni bor zelo podvržen vplivu okolja in njegovim spremembam. Ker pa se okolje spreminja zlasti z raz- daljo od roba nasada, je razumljivo, da se z njo spreminjajo tudi lastnosti in mor- fološke značilnosti bora, s tem pa tudi njegova kakovost, V tem sklepu se razvi- jejo osebki, ki so zelo vitki in imajo kratko in redko krošnjo s tankimi vejami, Nasprotno pa so bori, ki rastejo na prostem, zelo tršati, z do tal segajočo kroš- njo in z debelimi vejami, Drugačen habitus pa oblikujejo med listavci. Skratka, črni bor je zelo plastična drevesna vrsta, občutljiva za spremembe v okolju. Ker pa more gojitelj s premišljenimi ukrepi to okolje spreminjati, mu je s tem odpr- ta pot in dana možnost za oblikovanje oziroma za odločanje o bodoči kakovosti. Zato je poznavanje zakonitosti, ki usmerjajo kakovost črnega bora v biološkem in tehnološkem pogledu, tem pomembnejše. Iz grafikonov 4a, 4b, 4c ln 5 je razvidno, da se z vec10 razdaljo zman.1su.1e tudi delež kakovosti osebkov (odličnih in dobrih) in da narašča delež slabih. Upada11je kakovosti je približno do ene tretjine celotne razdalje od roba manj občutno, nato pa sledi hitrejši padec, Ta razdalje pa se ujema s tisto, do koder sega črni bor v strnjenem sklepu, 'I.1di med smermi so občutne razlike. Največji delež kakovost- nih osebkov je v zahodni