L V. 51. M L S L C iN A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V l I 0 fi L M N I. DNE 17 DECEMBRA 1930 L E T O 43 Cenn VI Din za celo leto. /m inozemstvo M) Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Kam pa v prihodnjem letu? Zopet se je približal čas, ko si gospodarji v nemajhni skrbi iščejo /a prihodnje leto poslov, kateri naj bi bili v pomoč. pri gospodarstvu in obdelovanju zemlje. V m -majhni skrbi pravim, kajli vsak stremi za tem, da bi našel pridnega, poštenega posla, pa naj se ta imenuje hlapec, dekla ali kakorkoli že. Ravno to vprašanje je postalo zadnie čase dokaj pereče in tukaj srečujemo dvoje različnih nazorov. Na eni strani se trdi, da posli pri hiši_ niso. več to, kar so bili nekdaj, ruvnopravniT ostalim družinskim članom, ampak nekako ločeni, rekel bi, kakor majhni sužnji na kmetijah. Zopet na drugi strani pa se cesto sliši, tla plače poslov n« odgovarjajo današnjim razinerum in da torej ne morejo shajati«. Nimam namena tukaj razmotrivati tc^a vprašanja, ker za to nisem poklican niti sposoben. Vendar pa se v resnici tu in tam opaža, da je prva trditev upravičena, kar pač škoduje splošnosti in je vsega grajanja vreden pojav. Dobe se pa še vedno poštene hiše, kjer so posli v vsakem oziru dobro preskrbljeni ler uživajo iste ugodnosti kakor ostala, domača družina. Več bi se pa lahko reklo o njihovi plači. Kdo pa more shajati danes? Če je le kdo, je danes kmet prvi, ki more upravičeno reči, da ne more spričo danih razmer shajati. Trudi se celo leto, pridelki posestva so lahko prav zadovoljivi, pride pa jesen in ni mu mogoče spraviti niti toliko pridelka v prodajo, da bi dobil denar za najnujnejše stvari. Posel pa, ki je tudi pridno delal poleg gospodarja, vendar lahko in tudi po vsej pravici zahteva dogovorjeno mii pkčo, ki mu je zasigurana. Da plače poslov niso v splošnem tako majhne, je dokaz : v tem, da mnogi varčni posli prihranijo lepe vsote v hranilnicah. Marsikje, zlasti v okoliših industrijskih krajev, je danes zares težko dobiti hlapca ali deklo, ko vse beži v tovarno in v mesto. Kdo pa bi delal še na kmetih, okrog živine in umazanih prašičev?! Še celo v družino z večjim številom otrok se kakšna »gospodična« hrani z vsemi štirimi. Iz kmečke hiš; je izšla, med kmeti je zrasla, pa se ji je kmečko življenje toliko pristudilo, da hoče le v mesto, četudi se često /godi, kar potrjujejo premnoge skušnje, da jih mnogo potegne vrtinec mestnega življenja v globok prepad, ker so se z begom v mesto umaknile vsakemu vplivu od strani staršev in dušnega pastirja. Ali pa mlad fant! Kaj bi se trudil v domačih krajih pa služil za hlapca? Ne, ne, v Kanado, v Francijo in kaj vem, kam še vse! Tam se živi, tam se zasluži, pa se tudi lepo obleče in še včasih ga popijemo ter zapojemo! Prehitro pa je razočaranje tu. Mlada leta in moč sta zapravljeni. Pojdimo pogledat v domovino, saj se tudi tam živi, morda z manjšim trudom kakor v tujini. Povsod je treba — varčevati, ako hočeš živeti! Kam torej v prihodnjem letu? Mnogi starši, ki dajejo svoje sinove in hčere v službo, so že prišli do prepričanja, da so njihovi sinovi in hčere na kmetijah v službi najboljše oskrbljeni in po veliki večini za nadaljnje življenje tudi dobro vzgojeni. Pameten, previden gospodar ali gospodinja bo znal svojega posla, ki mu je zvest, ceniti, pa mu tudi še v poznejših letih na kakršenkoli način pomagati. Modra zakonodaja pa ima veliko nalogo: preskrbeti posle za slučaj boiezni in starosti. Kajti ravno skrb, kaj bo na stara leta, je vzrok, da človek rad beži s kmetov. Naj bi se ravno ta pojav, razmerje med posli in gospodarji, ublažil in rešil v splošno korist in naj bi bil zopet posel gospodarju to, kar je nekdaj bil, gospodarji pa naj bi poslom dali to, kar jim po božji in splošni pravici gre. Kmečki gospodar: Prišel bo... (Adventno razmišljanje). Advcnt — bede la pomeni po n ase »prihod« in če hočem s povedati, len ta beseda pomeni v je/ ku sv Cerkve bomo rekli advent zna*.i teliko kot »pričakovanje prihoda Gospodovega«. Ta sveti čas ie Cfrkev posta/ a zato, da bi se v njem spominjali tiste done, ko je padlo človeštvo htepenelo po Od<-eženiku ki ga je bil Bog že v raju obljubil da bo prišel, ko »se bodo dopolnili časi« Ljudje naj bi v tej dobi od Adama do Kristusa spoznali, kako globoko je č!ovek po *rehu Adamovem padel in jasno naj bi jvtdeli, da ni zi nje pomoči od drugod kot samo iz neba. Tako razumeno, zakaj najbo',ši možje stare zaveze, oč-.ki 'n preroki mil vzdihujejo in prosijo. ■»Rešite nebesa od zgoraj in oblaki -ležite pravičnega, odpri *rkev ti vzdih v svojih adventnih "lolitvah 'ečkra* pmavlja in s t<'n nam polaga na srce, nii t odi mi goj.mo v teir. svetem času prav take misli in č-rvslva. Pa z ar..',; '.r.? Saj sc se že dopolnUi časi naš Gospod Jezus Kristus se je 'že rodil pred sto iti stoletji, čemu potem še pričakovanje' Res je, Kristus se je že učlovečil, tudi je že prelil svojo kri na lesu sv, križa ter nas tako odrešil. Vendar pa vsi dobro vemo, da se moramo še vseeno sami truditt in delati, da postanemo deležni sadov odrešenja. »Bog, ki nas je ustvaril brez nas, nas ne bo zveličal brez nas«. Sami se moramo — seveda z Jezusovo pomočjo, ker brez Njega ne moremo ničesar storiti — vedno iz nova reševati iz sužnosti greha, če hočemo, da bomo kdaj na veke svobodni otroci božji v kraljestvu dobrega Očeta nebeškega. Vsak odkritosrčen kristjan bo rad priznal, da je v njegovem življtfhju še veliko nepopolnosti, slabosti in tudi grehov in bo srčno želel, da bi se jih čim bolj iz-nebil in vedno boljši postal. Glejte, prav to pa je pravo adventno kesanje ter pričakovanje in hrepenenje obenem. Če človek želi, da bi namesto greha zavladal Kristus Gospod v njegovem srcu! Da bi čim več takega razpoloženja bilo v nas, to hoče sv. Cerkev v teh dneh. Zato stopa v nedeljskih evangelijih pred nas Janez Krstnik z resnim opominom: »Pripra.vite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze!« In Jezus sam nam tega spokornega moža za zgled postavi, ko pohvali Janezovo moža-.tost in njegovega spokornega duha. »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli g'eJat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila?« Jezus hoče reči: Kdor hoče po mojem nauku živeti, si mora silo delati, da dobi samega sebe v | oblast; ne sme se dati voditi javnemu mne- 1' nju in modi in lelesu ter njegovemu pože-Ijenju naj ne streže. To se torej pravi pripraviti pot Gospodu, izravnati steze«: odvrniti »e v srcu od svojih grehov, obsoditi svoje ilabe navade in pri Gospodu iskati pomoči. Potem pa zaupati Gospodu in ga z veseljem pričakovati, da pride. i akih src, ki so nad svoj mi grehi ia slabostmi skruJena in potrta, zaupajo pa v Njegovo dobroto, takih src, pravim, išie Gospod za sveti božični praznik. V taka srca pa tudi či»to gotovo pride s »Vojo milostjo, po kateri postanemo mi ubogi ljudje, prah zemlje, božji olroc , celeini božje narave; saj prav zato je On večni S n božji postal človek, da bi nas obogatil z zakladi svoje božje dobrote. Oberein s svojo milostjo pa nam prinese miru, tistega m'ru, ki ga svet ne more dati. To je mir čiste vesti, ki je ne težijo grehi, mir otro'.bro pozna javnost tudi bivšega popa Ljudevika Kežinana. Pokojni Štefan Radič jer poslal tega rtt-dičevskega pos'auca v Ameriko, da bi zbiral denar za fond radičevske stranke. Kež-mau pa je nekaj do'ar ev poslal .domov, večino zbirke pa porabil za svojo osebne potrebe. Ko je bil po povratku v domovino Kežman pozvan, naj po'oži o zbirki račun, tega ni hotel storiti in -je grozil, da razbil radičevsko stranko, če bodo zahtevali glede nabranih do'ariev kakega pojasnila. Dva človeka povprečne pameti, Avgust Košntič in Juraj Krnjevie, dva človeka, ki sta izkoriščala Štefana Rn-diča za časa njegovega življenja, nista mogla niti mrtvega Radiča pustiti na miru. Izrezala sta z ožjo okolico .srce in možgane iz telesa mrtvega Radiča, da bi s lem srcem in s temi možgani trgova'a. Toda oni se niso s tem zadovoljili, temveč so v Hrvatski kmečki banki upropasiili 17,000.000 hrvaškega s krvjo prihranjenega denarja in ne samo to, dvignili so iz blagajne Se'obanke poslednji milijon dinarjev in izginili v inozemstvo. Tudi to so bili kmečki denarji. S tem jugoslovanskim kmečkim denarjem se zdaj klatijo po inozemstvu. Vsak čas se jih vidi v italijanskih salonskih vagonih in uživajo veliko naklonjenost in gostoljubnost največjega sovražnika naše države, — Iti. Torej istočasno, ko so se drli po vsej državi pioti :>belgrajskim korupcionistonu, jc pri nekih voditeljih kmetsko-deaiokrat-ske zveze šla podobna pšenica zelo hu^tio v klasje. Eni so že razkrinkani. Kdaj t«do drugi? Gotovo bo po 0. januarju po'agoma ločena vsa lulka od pženice, da i>odo iinelj prvo besedo v državi tisti, ki so v najtežjih časih parlamentarnih borb in m-zaslišanega sramotenja lastne države, čeprav takorekoč na vsake kvatre preganjani in zapostavljeni, pokazali vsak čas poleg poštenja in ljubezni do naroda tudi neomajno zvestobo do kralja in edinstveno države. Samo IsO 0'n krasna klot odeja! Semi 4* O n sivo vzirčasla fla-i. H-odeja! Razpošilja Trgovslcl dom Sgcrmcckl, Celic u. n Neodgovarjajoče »o zamenja ali vrne denar, Novi, veliki, llut rtranl cen k t vet tint slikami ss požlja vsakemu zastonl Novice iz Belarade. Nj. Vel. kralj je odločil, da se bo poslej 6. september praznoval vsako leto kol vojaški praznik. Tega dne so namreč dobili naši polki nove jugoslovanske bojne zastave. Poveljniki polkov bodo na omenjeni dan vsako leto vojakom razlagali pomen najnovejšega vojaškega praznika. Prosvetno ministrstvo je izdalo nared-bo, tikajočo se delovanja učiteljstva pri So-kolu. S to odredbo se ukazuje vzgoja mladine v sokolskem duhu. O delovanju učiteljstva pri Sokolu bodo morali poročati šolski nadzorniki. Minister prosvete bo dobival poročila o delovanju iičiteljstva pri Sokolu tudi naravnost cd sokolskih društev. Osrednja zadružna zveza je predložila ministru za poljedelstvo predloge o kmetijskih zbornicah. Vsaka banovina rtaj bi jo imela. Volitve bi morale biti direktne, svobodne, taj-ne in proporčne. Je pač že skrajni čas, da se tudi kmetskemu stanu, ki je najštevilnejši in za narodno gospodarstvo najvažnejši stan, nudi prilika, da bo zastopan v poklicnih kmetijskih zbornicah, kot jih imajo že drugi stanovi. Pod predsedstvom Nj. Vel. kralja se je vršila pretekli teden v dvoru seja ministrskega sveta za omiljenje gospodarske krize. (Nadaljevanje na 4. strani ) PO SVETU -"■■■" i "-rnfinnrrawn—Mr»n-nriMm»nmiu_jii] Grof .luni ivaiolyi je postal ogrski zunanji minister VailKu»*ki kolodvor •>» v kratkem dograjen. Nu desni vidimo novo kolodvorsko poslopje, levo poslopja pii vrata, skozi katera se b> vla'- '^iiielial «• papeževo državico V vsako hišo Domoljuba! Belgijska kraljic« si je ogledala kraje, kjer je umorila skrivnostna megla toliko človeških žrtev. KatoHšk» ccrbcv. s Odposlane« papeža bo obiskal, kakor poročajo poljski opozicijski časopisi, v kratkem vzhodno Galicijo, da se prepriča na licu mesta, v koliko so pritožbe Ukrajincev proti Poljakom, oziroma poljskim oblastem upravičene. — Poslanik Poljske pri Vatikanu je menda prosil za razrešitev. s Katoliško delavsko gibanje v Belgiji. Katoliška delavska zveza je v tekočem kritičnem letu preskrbela delo 29.036 prosilcem. Člani katoliških delavskih organizacij imajo v hranilnicah okrog 34 milijonov Frankov prihrankov, samo v tekočem letu je bilo vloženih okrni? t° milijonov frankov. Novi francoski ministrski predsednik Steesr j« «rs'iivI 'e fini vlado. predsednika (»oljskega državnega zbora je Pilsudski izvoliti dr. Switalsky-ia. dal Krščanska delavska aveza šteje 201.630 p!a- | čiijočih iPanov, katoRIft« bolniška blagajna j šteje 230.000 družinskih očetov, krščanska ženska zvesta je pridobila v epem leta 18 | tisoč novih člaaie, tak* da šteje sedaj 70.000 j duš. Katoliška delavska zvez« ima fu.lt lastne pekarne, ki so v enem letu izde'are krit- ; ha za 25 milijonov frankov, a protferahic j katoliške delavske zveze izkazujejo 74 iri- ' lijonov frankov letnega prometa. Vesele številke tudi za i«k», pa obenem borlriTne. Italis«. s Kam*. Goriški preiekt je ca odredbo iz Rima izdaj povelje, da morajo v goriški pokrajin* vsi prebiva'« v 24 urah o-Haii orožje, tauiricijo its rarsireliva. tiidi o»»i, ki yo imel t za to pravico. — Italija se nara nost blazno oborosu o od diu£>ih drža pa zahteva, rta razorože. — V Posiojni so zaprli 15 oseb, med njimi sta tudi znani ko-tefr PWerne3t in njegov 70 letni oče. Odpeljali so jih v Trst, nakar pridejo mi r ia v Koper, kar se n&iiaja jeliiišnica za poiiiii-'-no osuadjeoee. , Fran?«! a. s Sara vfad.t.Preccj do'go je v.'e vladna kriza. Politik za politikom je po šal sestaviti parlaHatatafno vlado, pa ni 'o. Sledn jič j* ses avi) taloj zvano levica j si;o vlado senator Steeg io je izbral /a s,oje pomočnike 18 ministrov in VI državnih poa-tajnikor. Sfeegovi vfod<* prorofcu.Vo k»a nemogoč«. K A I II M 0 I I e h d Na župnijo DraieoSe jo bil nmešee* 11.decembra o;j>i /upni upravitelj g Frane Hiti. t! lof® !etnU-o sv. Avs,ii>tin;t -o ljubljanske katoliške organizacije ob veliki udeležbi oht i isiva leto prcslavii« s petjem in predavan .' m 14. decembra v dvorani ljubljanskega U.niotK?. "d V skoiji Loki s-.' je vtšil v nedelja dan dobrega tfdca. zurušen raz^avo da-bxlh k&.ig m e*. opisov. Dopoldne je,govo« ril v cerkvi % knezeškof dr. Ko/s- *. pc-po dne pa p. stolni ■ ikar .•. Ko"au > ij o po-»rtr.n'' ki. ga čir. a. Ce'a pr ued't»"v • prav k po .'a. C.i to i avla iuJi tu-^eh. vi'■-o: o i-' t-K>'-, u. te n-v-ki sloj iš na rep <» tjvafV.H'? uf't. -t »t- .-•> o^.kakdi t'«.' 11 de« rebra v Za'c.®u pri LinM'.--ni. Tak« 'ovr.4St-.ni so . .-'-'.t vzgoji e»a pi iiena. ■aj po-- ilttiejo 1.»bežen »»o 'o' '. 1 -er pa • ljubezen, raa jc " s • ti >1r sj»f»ov-.i.i Ho.- dr *-'e- k a"'i< .• A'jer;in je i/1 a! d ti v Ljubimi d \ e?ier-st»o ::>. Ji\ivn«'e K»c-*«k> v,-. nega kamra nove ct rk,,<.<, ki ga jc b'agos vil ob navzočnosti i-levi!ne duhovščine velanthki škoi Jožef Stkvv-uk... — V C'v-vefandu . o fremiimli: Janez B'atoik, !.••-. M gostflnifar; Riharcl Slupar, doma v: vvv' , Jama, fara Žužemberk: A?ar«ja Ebc« . ; rojena Tnršič, i,z Dvorske vasi pJ Vc-ii•':'»?» ' Laščah; Ignac Strumte1} iz Vinkov vr'"3 j fara Žužemberk: Marija luii^sr, ro l.s-raga, iz Za vrba prt S". Trojici na Jv.K?Sitj- Miaifder za prosveto je cdobrD učile- | Ijem in učiteljicam, da smejo fa^tetl presn.je preko rr.!?o; -ijrsv j sa arezBcstitcv med šolskim leto®, toda samo v zf-'-^ ^"-;*? J zadevah, kadar mož in žena nista u?ie vera v istem, kraju. i Ugotovljeno je, da je današaji gospe tiarski kriai glavni vzrak tadi p/i aa?: brezpar-fel&ost. Mojstrstvo za socialno politi ko bo ,-ku- i šalo zaposliti čim veg delavcev. Izdeltvoio I že načrte za veiifca j«>na deta po vsej državi. Na merodajnem mestu se izdeluj aak«Mi a obJHnair. Sodelujejo strokovnjaki iz vse države. i1 -.'.:< m. —: /o i'--.t v -v. Lcoi: ol • aj«, v državi Kir.of ss ira okrajnega yo!s:.e«a nadzoiaika Atimjp ^spipepe >'. v -, kako 1 i i/!»k . ■':>. v' •:> bi t u *; t psi ;'o:-1-Z0«--tkt '(■ ■ S:''."1 ir »v*. s J: ...»': 'ji. j.C ;J5«t- to \ -cj ŠJC- niji. Take ••:: j-i-i. »»airovcja povol-i'r Ke-s:avi';> -. ■ i'ii'j v it'n-. Upo- ««♦> Jcji!:Vt i. :\';> jo :t; <•:-*■'( r, (.a*.«!iU:-ii.-' !■:<. pieg - v v .:: J ..v iio v - J. 1 c.-^-lv - j.n_''v' ti,.... ■•■'•: p.:» c si <■• ■:'.'i • v j . i,i-: t vava v a ?.j je ■ • ;.>•/ . '.ve • ■ i to:). Ka'o e V "r j: i"/; • '■ • ('O . f jO V "c .li V0-. _'Č: O 7' - vucijcj. To . o še v.-o poslcitke Pifco dc Kivcrov: cdriafttrcf P.-ev trl o r? izdr:V,-» kov? znkon o o?>ei > ■ *•:» . c-not: val'. 0;:a r.c:r:a bc~;:a mer»d.« V fc/ee >.;--•» gOiOV?. Jt-C so r.i sme-nšee za zbu5i5ef!:-- kics-tij«; a ?a easHjcaje kupiva, ?a zgradbo vcenjrVov, vciovo-Jav in brfm^r.ie, ;-a <-■« «a žeUtzaiei za izvoz žita. za »»trcatejii-c-- ebčin, ?a vam :.an'e v pre-račvoih iid. O vseh Ich shaieh borno"fo-teča!i t-siaiKHfe.''-, ko re -ianejo dejstvo.'Za dane.:, naj r,B>r;|ii«r.c. d:t je Nj" Vek' In a tj ic' podpisal ' , ' - k' »ii f! zni.-.veia derkov. 'tekon >« a sVicše fcc.f.ii'o: izviestr-. do -.'-.;: i;,'.-/>a 27 },?kor.a o nepcsrednili ' avkih naj se )ywu kol osnovni davek od do> o:{ka z,- a»ijiše ieia 1931 10 Din oj 100 Din katastrskega fisiega dohodka. — i? 2. Ta zakon sloni v ve'Javo z dnem razrešitve v Službenih novinah.< zveze. Bivši minister Ivan Veseujak je govoril o našem kmetijsivu v svetovnem go-spcdar.-HVU, g. Vlado Fušer.jak o kmetij, skih pridelkih, g- b'r. Jen bič o izvozu km«, tiiskih pridelkov in končno g. Maiko Kranje o*vaŽJUHti kmetijskih zbornic za kmetijski slan. Zborovanje > v vsakem oziro izborno uspe'o. d Keževski rojak — i£i.sij<,itar v Afriki. Č. g. Frane Merseber, ki je pred dvema !<-toma bral novo sv. scašo v svojtnt rojslrtcm kruia Stati log pri Kočevju, je bil dodeljen ,a tVdsijonarja v Afriko. Pred odhodom ^fi ii1 »int^i! (»v« dni v domačem kraiu. j;o.-'o-\ i! .- o ' svojih domst ih in odpotoval dne !i ti c, ;nkra. l'rvo njegovo misijonsko pi-Wv*uje bo naja o pet teduuv. Njegova mi. '-joo>ka pes 3>a pa ,c Marija-to'ašaica , o -• taljv:«-j Wkm o t Durbana v Južni Afriki. iVcg te pe^ii l-o še oskrboval osem so-st dr»ih postaj Mlademu misiionarju-doma-einu Virrt« kar espei a. d Okra-aa S. Z za kvanjvki ekraj inn s-oj /eoni ie*-.« ch£»i zbar v por.edc i . 5. januarja 193i cb II uri v Ljudske n tlo-rr>u t navfct u;m -po e oni. Fro« ifo 1 •« obilnejše ade'«žbei t* bo količka' mo oč«, ba m- e! kai< gsvernik iz Ljubtjare Ta;n 'j. d Kakdlaičii '6 Z ia ktanj-ki in tr i-,K» so' ni okrai r-t debi v edve n ški piporni ss (t Sitarja v Kranju Prosim gg od':o n-ke in eo.efjen ke. ti> rr' r'o čiiv rei por js iv j'h vst razpeiaja Koc-d rčirk zar« t I fevoje vs«!*?ina * »re en '« 'a denarja, rob a ka>e5ki stvar pa tudi r-sle<-i truda z rav pei-a var.jsm — Tajnik. u" Proraean mestne ebčlne ljubljanske izrazu'e rednih potrebščin "0 i)09.008 Din. Izietinih izdatkov pa 1>j 3o,681S87 Din — Davščine in doklade so preračunane v tio-sanji izmeri ■ i (Mposiauslso l-ircldv ljubljanske ektik-. pod votisivom p., .loiefa Brenčiča m ie javi'o 10. decembra pri mestnem županu !r. dr. i.>inki' Pucn ier zahtevalo oJpiav;) ir.t -inih Uvoznih davščin, ki obremenjujejo «lovoz kmetijskih pridelkov na mestni lig in so w»o«no breme za kmeta in meščana. d Za Fjublk utko pravuslavao eerker. "linistcr za ja%na tlela je odobril proračun ::a zgraditev pravoslavne, cerkve v Ljubljani in sicer v višini 1,674.434 Din, katero vsolo irorajj> poravnati cerkvene občine. • ii Zpst&viH .so krampe za novo tram- v pj-ko .progo iiu Viču pri Ljubljani. d ICG.f« i litrov vsebine i m-t katl, kije Li a iz.;i.??'ana v škofji Loki za papirnico v Gocičai-sh. Za njo so porabi'i 19 kubik metrov mccc jnovega le-a in 970 kg železa. ('istJb-e in kav»rue staaeii) f*enar Gla«l» •ionta pa rc s>ta-e sltotu r.'S ia Vm lf.zvc iri, Vi aH. kdorkoli ic Vrše dru ire sc 'a!'™ ii?nči grati nn Instrumente r,»teiw a»5.'h r0" ranili pisem k Vam jih il.-rno brcz-laM" na ratroitao /.abiaraife ?e •'»nes brz-p'^«® kiiji ko a Kak« pc stanom ifober go-ltieniK.« & EI^SSOSDP tvornica frlasbil iu harmonik, , prtulaiatiui podmZniea Maribor i°7 d Letošnja dma bo zelo ostra, prerokujejo nemški vremenoslovci. To sklepajo, ker so se podzemeljske živali globoko zakopale in si preskrbele dosti hrane, koze pa imajo baje gostejšo dlako kot lansko telo. d Kraljica Marija, mati naše kraljice, je prišla te dni iz Romunije v Belgrad, kjer bo ostala več dni. d Naš zunanji minister dr. Marinko , ič je obiskal pretekli teden Grčijo, kjer je bil nad vse ljubeznivo sprejet. Pogovarjal se je z Venizelosom in drugimi merodajnimi grškimi politiki. Časopisje piše, da pomeni obisk g. Marinkovšča utrditev miru na Balkanu. Za kaj je prav za prav pri. tem obisku šlo, pa nam ni znano. d Na isti gimnaziji 14 let profesor. Te dni je umrl v Gospigu profesor Dane Tra-vica, ki je služboval nepretrgoma celih 44 let na tamošnji gimnaziji. Pokojnik je bil klasični filolog. d Okrog sto ljudi, otrok in odraslih, je umrlo nedavno v kratkem času v mestu Kotoru na škrlatinki in davici. d Zborovanje v Jugoslaviji živetih Čehov se je vršilo 5. decembra v Osjeku, Na shod je prišlo okrog 70 odposlancev iz vseli delov naše države. d I)ve uspeli prireditvi v Belgradu. V nedeljo 7. decembra so priredile slovenske služkinje v Belgradu Miklavžev večer za revne slovenske otroke. Pripravljajo tudi božičnico. — Na praznik Brezmadežne pa je priredilo katoliško dijaštvo krasno uspelo akademijo, ki jo je posetil med drugimi odličniki tudi papeški nuncij dr. Pellegri-netti. d V veljavo je stopil pretekli teden gospodarsko-trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Egiptom. Največji je izvoz živine in lesa. d Daviiii dohodki Jugoslavije v mesecih januar—september so izkazani s 1600 milijonov dinarjev, proračunani so bili na 1471.5 milijonov dinarjev. d Se pritožujejo. Zastopniki industrijskih zbornic in gospodarskih korporacij so finančnemu ministru v Belgradu predložili Že 50 let uporablja na tisoče ljudi v mestu in na deželi kremo za čevlje t,S:fomo«l-Pasfa", katera vsebuje pravi terpentin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodene kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Smo-10513 gumitran-mast za usnje katera mehča usnje in ga dela nepremočljivega. Ci§li£ m prciriCafic se! Oglejte si pred nakupom, brez obveznosti Rešilni in neveste veliko i'.biro blaga za ballš pri „Cešt»ilcu", LSutolfaisia Stritarjeva, Lingarjeva ulica Poštenost mojega podjetja je obče znana spomenico o skupnem davku na poslovni promet. V spomenici se pritožujejo nad visokimi samoupravnimi dokladami. d Cene v veletrgovini so ponovno n»» zadovale, zlasti glede rastlinskih proizvodov. d Pomnoženo zanimanje za jugoslovanska vina se javlja ta čas na nemških trgih, v prvi vrsti radi manjšega vinskega pridelka v Franciji, d Izvoz sadja in grozdja. Od t. avgusta do 1. novembra smo izvozili za več kot 500 milijonov dinarjev sadja in grozdja, v mesecih avgust—november za 600 milijonov dinarjev sadja samega. Izvoz grozdja je sedaj prenehal. V prvih dveh mesecih izvoz-■ ne sezone je bilo izvoženih 1600 vagonov grozdja v Nemčijo. Sedaj je izvoz posušenih sliv in slivnega pekmeza v polnem razvoju, prav tako kot izvoz jabolk, hrušk in drugega sadja. Izvoz sliv je bil v prvih treh mesecih letošnje izvozne sezone boljši kot lani. Na svežih slivah je bilo izvoženih samo v Nemčijo 1239 vagonov. K večjemu povpraševanju po jugoslovanskem sadju je mnogo pripomoglo poenoteno sortiranje in ovijanje, ki ga nadzorujejo organi poljedelskega ministrstva. Izvoz se je napram lanskemu letu zboljšal za okoli 37 odstotkov, i d Enkrat gori, enkrat doli. Poleg izvoznih priobčujejo pravkar tudi uvozne številke naše zunanje trgovine. V oktobru smo uvozili blaga za 620.7 milijonov dinarjev, lani v oktobru za 748 milijonov. V mesecih januar—oktober je znašala vrednost uvoza 5897.2 milijona dinarjev, lani v istem času 6373.3milijone. Ob istočasno padajočih številkah izvoza znaša pasivnost (smo manj izvozili kot uvozili) zunanje trgovine Jugoslavije v mesecih januar—oktober 230 milijonov dinarjev, lani v istem času 44.3 milijonov dinarjev. d V Subotici skoraj ne mine dan, da bi ne bil prijavljen kakšen konkurz. d Bata vendarle pride. Vprašanje Ba-tine tovarne za črevlje v Jugoslaviji je rešeno. Zgradila se bo v Borovem pri Vukova-ru. Zemljišče obsega 500 juter in ga je Bata kupil od patriarhije v Dalju za tri in pol milijona dinarjev. Čim bo kupna pogodba odobrena, bo Bata pričel graditi tovarno. Verjetno je, da se bo gradnja pričela že spomladi. Da je zemljišče kupil baš v Borovem pri Vukovaru, je en razlog v tem, da je tam križišče železniških zvez, drugi razlog je pa ta, da se nahaja ozemlje blizu Donave. d Pošte, ki so spadale doslej v delokrog ministrstva za javna dela, pridejo radi uka- za Nj. Vel. kralja pod ministrstvo za promet. Tudi za gradbo železnic bo skrbelo zopet prometno ministrstvo samo. d 215 milijonov dinarjev znaša proračun donavske banovine. d Proračunske zahteve mesta Zagreba so navedene s 170 do 180 milijoni dinarjev. d Novi dom duhovnik vaj za žene in dekleta. Ako se pripeljemo v Zagreb s slovenske strani, opazimo malo vzvišeno na hribu lepo novo stavbo: dom duhovnih vaj za ženstvo, ki ga je letos blagoslovi prevzv. nadškof zagrebški dr. A. Bauer. Prvi dom za žene je to v naši državi. Zato bi bilo toplo priporočati, da bi se tudi Slovenke v njem .večkrat sestajale. S stavbe se nudi krasen razgled na Zagreb in okolico. Dom je zgrajen v okusnem modernem slogu. Vse ie praktično in higijenično urejeno. Dom Ima lepo kapelo s krasno sliko Srca Jezusovega v glavnem oltarju. V treh nadstropjih je okrog 30 sob z dvema ali štirimi posteljami. Zavese, prti in pregrinjala so vezeni v narodnih motivih. V stavbi je še velika dvorana za prireditve in manjša za sestanke, dve veliki jedilnici, knjižnica, pet kopalnic, gospodinjski prostori itd. Prvo in drugo nadstropje ima na vsej severni in zapadni strani balkone, s katerih je lep razgled. Do sedaj so bili v domu dobro obiskani tečaji za gospe, učiteljice, akademi-čarke in večkrat za kmetske žene in dekleta. Prve slovenske duhovne vaje za mladenke se bodo vršile od sobote 31. januarja do srede 4. februarja. Slovenke, udeležite se tečaja v čim večjem številu, da se osvežite v duhu naše vere I Cena za vso oskrbo v tečaju je 120 Din. Katera se ga želi udeležiti, naj se prijavi na »Dom duhovnih vježbic, Zagreb, Vrhovec 43. Dom vodijo čč. ss. sv. Križa. Do doma pridemo od državnega kolodvora najenostavnejše s tramvajem št. 1 do MandaliČine ulice, a potem še deset minut peš. d Sledeče številke kažejo, kako so prebivalci posameznih držav davčno obremenjeni. — Davkoplačevalec plača na leto v Angliji 2004 Din, plača na Irskem 1301, v Franciji 1106, na Norveškem 1000, v Nemčiji 974, v Avstriji 934, na Švedskem 834, na Holandskem 781, v Belgiji 732, na Ogrskem 713, v Rusiji 676, na Španskem 635, na Finskem 625, na Danskem 613, v Italiji 608, na Češkoslovaškem 497, v Švici 445, v Jugoslaviji 439, v Grčiji 437, v Romuniji 336, na Portugalskem 305, na Poljskem 258, v Bolgariji 248 in v ostalih državah 380 Din davka. d Vrhniški vlak in vrhniški avtobus sta v ponedeljek popoldne pri Drenovem griču trčila skupaj. Radi groznega sunka se je avlo nagnil v jarek in hip nato je nastal oglušujoč tresk: eksplodiral je bencin. Devet oseb^ki so bile v avtu, je bilo hipoma Priporoča se prvi slovenski zavod vzagemito zavarovalnico Mublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčeviče* trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 1 5" Zxr.idba nove osnovne iu meščansko šole v ■škofji Loki. Tale kad bi držala 106 tisoč litrov kislega zelja. Naredili so jo v Škofjl Loki za papirnico v Gori-čanah. Zanjo »o porabili 1$) kub. inelrov le«a in za obroče 070 k« železa. G' Pcgled na zb.-.ruvanje hrvatskih kmetov dne 7. d(.eiiibra \ Zagrebu na Jelačičevem trgu. Bilo jih je več ile-ett> ,.čev. Ivan Ser bi nek. predsednik Kmetske zveze /..i Ma-borski okoliš Kmet je, pristopajle v Kmet. /vezo! 2068 kg težka vola je zredila gospa Marija Kac v ftinailnem pri Slovcnjgradru. Pojedli s> jih » Slovenjgradcu. Na Sušaku se je te dni porušil lesen mostič. Veliko ljudi je padlo v morje; Štirje so utonili. Slik« nam kaže v ozadju Sušali, spredaj pa italijansko Reko. Bela črta značl državno mejo. Če ste se mudili dolgo zunaj in se ne počutite dobro Po težkem delu, ali ee ste se mudili dolgo zunaj, ali če se no počutite dobro, Je SLOAN-ov LINIMENT zelo dobro pomirjevalno sredstoo za beleče aništoe in tftrpie ude. Utiranje mepolrebn«, Ista' piodta sam v kožo nhlažujoč foolečine otrplih uftov, obolelih mišic ;in živcev. Hladeč opekline In odstranjujoč vsako sled olrpAosti in bolečine Uporabljajte SLOAN zoper reMBRS&izem, iSias, bolečine v ledjih, z vinjene Ser feaoituzije in zoper vsakovrstne *a$8i£ne bolezni. Dobi se v vseh LE&ARNAH in DROGE RIJ AH SLOAN-ov LINIMENT prv&ta&t iMiečine, x gromih plenarnih. Potniki vlaku, ki je po nesreči takoj ©bstal so mislili, da je goreča avto praoeti. &c'e, ko je g. župnik od Sv. Treh kraljev razbil z roke sipo in ves goreč in krvav skoS! ve«, so caSeli razbijati šipe in reševati potnike. Stešali so vse: šoferja X. Mihevea, močno ranjenega in ožganega, zidarskega mojstra J. Rampiha, sprevodnika J, Pogačnika, vrhniškega dekani« 5 Ketteja, gospo Fraočišk® Dolenc, go^jo <3«sti Wiessba»er Ln še dve mali deklici Rešite is Ljubljane je ponesrečence hiti® prepeljal v toelntšaina. Tudi Je-Jovžker % Vrhnike Je pomagal. V bolnišnica j« Se Is® wf« ntnri šofer Mihevc. !>rag» bo&o mjforže ostali pri življenju, dssa imata peseta® g. dekan Kele in župnik Rsmsak fcade rane ki ■opekline. <& Ijbsbb pasa«! se je 9. decem- bra poldne m je zgodila v sraSaSkem pri-s'.miščn ieISra nesreča, pri kateri so prišle «1» fMje«je štiri osebe, lahko pa 'je bilo ranjenih okrog 30 oseb. Do nesreče je prišlo tako, da je okrog ene bilo na lesenem pomol«, ki je bil zgrajen le ta 1825, nad 30 0.:eb, ki so se nameravalo ukrcati na Topole , ki bi imela ob pol dveh odpluti proti Crikvenici i« Se®ju. Pomol se je zrušil pod , tež® ljudi in potegnil za seboj okrog ; oseh. Lomljenje, hrušč in kričanje ljudi spremljalo ta straže® tremi tek. Najteže sta : bili prizadeti tkrti, ki so priSB »a dno ie okjveSke kopice, ker so jih zagrnili inorf&i valovi. je takoj prisl»6ii» »a poner in priSek) z srečevanjem. Njlb»WMM posredovanj® »e Je zahvaliti, 1m*r*' je padi« v 9nmm pri FaH, ker se je podrl odej. na Sotonem «o de1 ali. S težavo so se Tešili -vsi, te Mwc 1. Šu'i^oj je utoni'. d Fa Dobravi pri st Kri»a je fflim". Marija štefanič v s'arosti 82 let. Pogreb je bil 8. decembra. Bila je dobra in ve-na malti 'in ft imela iie&Hffl «iwe do rew»w. Bog ji bodi plačn:k. d V Ljubljani so pokopali Marijo Pire, mater lansko leto umrlega misijonarja ei e!u poveča eže,:n in hi n k'{'f>.-!f in v Ljubljani, no in je dobilo valčf ii nudi 'a -■4::'">o ni ra je ono v novo kapelo, ustanova irii-!e'a 3 č •• '-i t;:->*: LEKARNA PRI „SV. MIKLAVŽU" v KOSTANJEVA NA KPKI. Priporoča za slabokrvno, oslabele in bleditne vedno sueie isorucSko ribi® oVi Istotam dobite tudi vsa domača in tuja zdravila, mineralne vode, kirurgi t ne ia obvezilne predmete, kem kaliie za razne obrli, toaletne in fotograf«" potrebščii.e izdajajo se zdravila na vse recepte in na recepte bolnišuih blagajn. Oblastveno cpsijonirana oddaja strupa. — Nart čila se izvršujejo tudi po pošti. mr Kupujte pri tvrdkah, i inseriraio v »Domoljubu" i Brat japonskega cesarja, princ Takaniatsu je obiskal sv. očeta. Slika ga kaie v spremstvu |>ap*- ževih dvorjanov pred avdijenoo. Poincai. . .. c.u.u.11 ,»«■« - vlade, je tudi sedaj poskušal sestaviti francosko vlado. |>a se mu ni posrtčilo. Naj lunanji minister dr. Voja Marinkovič se ie razgovarjal v Atenah z grškimi politiki glede fcm ožjih prijateljskih odnošajev med našo in o Hržavi d Novoletna voščila sprejema tudi »Dorr>"li|ih Pohiti'e ■ - a>-oč'!OT'i' Ivan Ktiši-k. ugledni jKisostnik i" g« s.ilmJai» Novem mestu je dopolnil 70. leto. V Npuiii.ii .e še veanj nevarn.,si z-, ,ev;iucijo. Urednik Llizo je nedavno streljal na ministrskega predsednika, |>a ga ni zadel. PO DOMOVINI Vfestlalsko pismo (Hamborn-Marxloh.) Slovensko društvo sv. Barbare je v nedeljo, dne 7. dec. obhajalo svojo obletnico in obenem praznik sv. Barbare. V cerkvi pri sv. Petru je imel gospod vikar Tensundern slovensko pridigo in pevski zbor je zapel slovenske pesmi. Dvorana rokodelskega doma je bila nabito polna, ko je gospod kaplan Wissing, društveni predsednik, otvoril veliko zborovanje. Združeni pevski zbor OladbeLk-Hamborn pod vodslvom gospoda pevovodje Janeza Sredenšek-a je prvikrat pred slovensko javnostjo nastopil in je zapel narodne pesmi Poslušalci so se z, burnim aplavzom zahvalili pevskemu zboru za krasno petje. Gospa Malis je otrokom pomagala, gli (ep li M gospod C slovesnosti še vse Slovence in Slovenke pozval k da so mogli lepo igro na odru pokazati. Potem se ie prikazal sveti Miklavž in je otroke obdaroval. Predsednik društva, gospod Cič ie ob koncu lepe edinosli in medsebojni ljubezni in k zvestobi do mile domovine. Prometu« delo. (Nova Oseliea.) Tukajšnje prosvetno društvo je priredilo dne 7. decembra igro »Tri sestre t. I'o konfanJ gledališki predstavi se je pa vršil Miklavžev večer. Ljudstvo je prihitelo od blizu in daleč, da je s tem podprlo društvo, ki c v zelo težkih razmerah, ker m- pripravlja za uovi dom. Omenili hočent Se lo, da ni'« je sv. Miklavž /.e drugič obiskal, kar obstoja tukajšnja prosveta. Ker si je društvo le| dobrih tklepih med duhovnimi vajami. Duhovne vaje je vodil č. g. o. Kerubim Begelj, ki je pravkar prišel iz Amerike in bo sedaj ostal v Kamniku. — Na Marijin praznik popoldne je bilo sprejetih v Marijino družbo 11 fantov in 5 deklet, v veselje vsem dobrim župljanom. — Umrl je 10. dece. 78 let stari čevljar Boštjan Cimbas, dolgoletni član gasilnega društva. Nuj počiva v miru! — Fantovski odsek našega prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 21 t. m., popoldne v »Kamniškem domu« igro »Tihotapec«, Pridite pogledat. Smrtna kosa (Ribno pri Bledu.) Dne 11. dec. smo pokopali uglednega posestnika Jakoba Zupan s Koritnega. Bit je občinski odbornik, dober gospodar in dolgoletni naročnik Domoljuba. Naj v miru počiva! šola in društvo. (Dev. Mar. v Polju.) Na državni praznik 1. decembra je bila na slovesen način otvorjena in blagoslovljena nova šola ter novi občinski dom pri Dev. Mar. v Polju. Sfcivnosti so se udeležili zastopniki države ter drugih korporacij in mnogoštevilno domače in tuje občinstvo. Šola in občinski dom sta kras in pi.nos občini ter celi ljubljanski okolici, kar je lepo poudarjal na slavno3ti g. okrajni načelnik Andrejka, ki je z nasveti in v drugih pravnih tež-kočah nam pomagal. Med mnogimi govori bi zaslužil govor domačega g. župnika MUlIerja, da bi bil natisnjen. Govoril je o nalogi, ki jo ima šola vršiti do Boga, naroda in države, katerega bi morali vsi Poljci in sploh Slovenci v srcu in jeziku ohraniti. — V četrtek 11. t. m. pa je praznovala našji šola v Zalogu 201etnico obstoji!, na sicer skromen pa tembolj prisrčen način. — Na praznik uje-dinjenja pa se je vršil tudi občni zbor našega pro-svelnega društva ob jiolnoštevilni udeležbi (100 članov). Predsednik društva g. kaplan Sladič je uvodoma spominjal niivzoče na pomen tega zgodovinskega dne za nas Slovence. Iz poročila gdč. tajnice je razvidno, da je imelo društvo 112 plaču- Prava hollnsha clkortia jočih članov. V društvu obstoja godbeni in dramatični odsek Ta je vprizoril tri igre; ena se je štirikrat ponovila pri nabito polni dvorani, ter štiri mladinske igre Društvo ima svoj kino s tremi predstavami v tednu. Iz blagajnikovega poročila sledi, da je imelo društvo sicer nekaj več stroškov radi nabave in adaptiranja kina, kar pa je zopet prirastek k premoženju inventarja. Iz vseh poročil je razvidno, da se je društvo na novo poživilo ter se je odbor resno prizadeval, v vseh ozirih zadostiti svojemu namenu. Hvalevredno je, da je društvo prvič zbralo veliko mladine, kjer jim nudi pošteno veselje in izobrazbo, jih utrdi v močne značaje, da bodo kos vabljivim in nevarnim časom ter jih vzgaja v dobre državljane. Odboru se je ia-rekla zaupnica in pohvala, poeebno po starših pri izobrazbi mladine, posebej še predsedniku, ki je zbral in poživil društvo. Izvolil se je z malimi spre- 59 RAZNO Kako važna je dobra kuhinfa. So malenkosti, a velike reči storijo. Tako je tudi z dobro kuhinjo. Diplomatje stare Šole so vedno imeli v službi dobre kuharje, da so pri dobrem kosilu premagali težke skrbi ali pa spravili tuja odposlanstva v dobro voljo. Okoli teta 15(0. so vso politiko na Saškem delali v kuhinjah. Kneginja Ana je ukazovala čez celo četo kuharjev in kuharic ter jih pošiljala celo na študijska potovanja. Poslaniki nu tujih dvorih so za največjo skrb imeli, kako dobiti kak nov kuhinjski recept. Čim se jim je posrečilo kaj takega iztak-niti, so morali novo kuhinjsko tajnost po najhitrejših brzoselih poslati na domači dvor. Dunajski poslanik je bil povišan v plemiča, ker je zvedel kako cvrejo ribe za cesarja. Steklen! zrakoplovi. V prihodnji vojni, ki naj nam pa Bog z njo prizanese, bodo letali po zraku stekleni vojni zrako- Brez doma. Roman. XIX. Lina. Ko sem se zbudil, sem bil v postelji; plamen velikega ognja je razsvetljeval sobo, kjer sem ležal. Nisem poznal te sobe. Tudi nisem poznal obrazov, ki so me obdajali: moža v sivem jopiču in v rumenih coklah, treh ali štirih otrok, med katerimi je bila majhna, pet do šest let stara deklica, ki je začudeno upirala vame svoje oči; čudne so bile te oči, zakaj govorile so. Vzdignil sem se nekoliko. »Vitalis?« vprašam. »Očeta kliče,« je rekla deklica, ki je bila octvidno najstarejša med otroci. »On ni moj oče, moj gospodar je; kje pa je/ ln kje je Capi?« , , .. Ako bi bil Vitalis moj oče, bt brez dvoma jemali obzir, ko so mi govorili o njem; toda, ker je bil le moj gospodar, so menili, da lahko naravnost povedo resnico, in to sem izvedel. Vrata v čigar odprtino smo se zarili, so bila vrtnarieva'. Ob dveh zjutraj je odprl vrtnar ta vrata, da bi šel na trg, in našel nas je ležeče pod našo slamnato odejo. Jeli so nam klicati, naj vstanemo, da more iti voz mimo; ker se nobeden ni ganil m je edino le Capi odgovarjal, da naju brani, so naju prijeli za roke in naju otresli. Pa še se nisva ganila. Tedaj so s mislili, da se je zgodila nesreča. Prinesli so svetiljko: Uspeh preiskave je bil, da je Vitalis mrtev, mrtev vsled mraza, in da jaz nisem bil dosti na boljšem nego on. Ker pa je Capi ležal na mojih prsih, sem vendar še ohranil nekoliko toplote v srcu, sem se upiral in sem še dihal. Tedaj so me zanesli v vrtnarjevo hišo in so me položili v posteljo enega izmed otrok, ki je moral vstati. Napol mrtev sem tako ostal celih šest ur; potem se je tok krvi obnovil, dihanje je postalo močneje in prebudil sem se. Kakor mi sta tudi otrpla in ohromela duh in telo, sem vendar že bil dovolj pri sebi, da sem razumel v polnem obsegu besede, ki sem jih bil ravnokar slišal. Vitalis mrtev! Mož v sivi suknji, namreč vrtnar mi je vse to pravil, in med tem, ko mi je o tem govoril, me je deklica z začudenimi očmi neprestano gledala. Ko je njen oče povedal, da je Vitalis umrl, je razumela, je čutila v hipni navdahnjenosti, kako silno me je zadela ta novica, ker je hitro iz kota pritekla k svojemu očetu ter ga prijela za roko, z drugo roko pa je pokazal name; izvil se ji je glas, ki nikakor ni bil človeška govorica, nego preje tih sočuten vzdih. »Da, da, mala moja Liza, hudo mu je,« je rekel oče in se sklonil k svoji hčerki. »A zvedeti mora resnico, če že ne od nas, pa od policijskih stražnikov.« In pripovedoval je nadalje, kako so obvestili stražnike, ki so odnesli Vitalisa, medtem ko so mene položili v posteljo njegovega najstarejšega sin« Alcksijs. »In Capi?« sem vprašal, ko je nehal govoriti. »Capi!« »Da, pes?« »Ne vem, izginil je.« »Šel je /a ncsilnico,« je rekel eden izmed otrok. »Ali si ga videl, Benjamin?« membami stari odbor. Člani in prijatelji našega društva! Leto pre h koncn. Pobirala se bo članarina, vpisovali novi člani po vaseh. Prijatelji dru-Sva, mnogo vas je. ki vas lahko tako mv.ivamo. A mi bi radi tesnejšega stika z vami. Pridilc v naš ožji krog, vpišite se kot člani I Vse vas rabimo! Fantje k godbi in snujoče;n se pevskem odseku. Kdor ima veselje do dramatike bo dobro doSel. Dekleta, tudi ta vašo izobrazbo se bo poskrbelo. In vi možje in žene, ki »le orali ledino. j>a ste post ili, se oddahnili. Poprimite, da mladini ne vpa'e po-giMal Poeefcjte prireditve! Naj se Število čin rov potroji, podeselort! Vedao enaki, (te Savrtj) Te M je prejel f. Sitar Ivan pismo Bačelaika »Strojne udr.« v Savljah, ki ie vredno, da izve o njem širša javnost, 4« bo znata pravilno tolmačiti kifco pomirljiv duh vlada pri gotovih L odeli. To |M todi iz razloga, ker bodo nekateri člani aačelSiva potem ko bodo uvideli, da je bil nama) pisma samo pritisk ali bo zadruga irpcSa pravne slroike, rs*li: jaz nič ne vem o »em. — V 45 štev. .-Domoljuba« sem med drugim ometu L, da je nr.č. I »lalo dne 2. jan. t. I. g. Sitar,a račun za 1 uro dela * Om 55.-, mesto Din 15 - O. Sitar je 1akoj plačal Din 20.—, upravičen pa je bil plakati samo Drii 1*5,— za uporabo strojev in Din 1,— z« znamke. Obenem je tudi vprašal načeljsivo iz kakšnega razlog* je zahtevalo Din 55.—. Sitar je je plačal Din 4,— več nego jc bil upravičen. V pismu z dne 28. pr. m. se načelnik sklicu e na moj dopis v »Cocioljoliu« — hvalevredno, d« pridi:« čite Domoljub* — «er ponovno zahteva od g. Sitarja »ostanek* Din 35.—, 10% obresti ter Lin 5.— odpravnine v 8 dneh, sioer bo stvar odstopil pravnemu zastopniku. — ta zahteva načelstva ni v sk«*d« t zakonom, dokazuje sledeče: »tofbi Stre* zadruge,: proti .V.ohar Igli. pod opr. štev. d lil. 14/39, j« okr. sodnik dr. V. razsodil glede 10'*, obr. in Din 5,— odpravnine sledeče: Ne nR6ela:v« ■e občni jrbcr ne sne iti preko zalotiti* dotofli i« (e so: račsnaii se ne mimo , da ga ttldmi tonami ratmetava proč, je stvar čl t nov zailrn^r. Potem naj nehajo tarnali tisti, ki vale krivdo o izgubljenih tožbah na druge. Sami uai napravijo nd. Nisir j mi krivi razdora, ki vl«da danes o Savi ali in Klvčah, kajti mi smo Mlitevali sama red v naših gospcdrrskih cr^nirrcijah. Krko sodi o tlniTi o na tin delu dr,kazu|e iz ava okr. sod. cir. b.4 ki je dne 4 aprilu t. 1. po razso.1bi reke! nač. ^-Sli ajiie 2idr. sledeče: Odsitpitc Vi cd načelstva, pa bo takoj mir v Savljafc. — 1. S. Lj. V«ine predavanje. (Šmartno pri L!?iji.) V nt-Jt-ljo 21. decembra po prvi sv. maši bo v iiruSIvcticm dom« važno »družno predavanje g dr. lli.saja iz Ljubljane. Kaviio sedanji čas zahtev« ml imh zadru&icjpi duha in medsebojne samopomoči, za katero nuni !>n dal« novih navodil to *bo-iiiv«»t\ «a!o pričakujemo obilne udeležbe. l>o]>N-111 k ni'koga kraja sveluje km«Iom, aaj koljejo doma in jM-cdajajo. Pri ii«s to ievršujimo fct vso jesen. Vsak tedea krneli«- koljereo goveda in pr»&i>*. Kljub temu, da prodajamo prašičevo int .i in t-'a-jiimi po 15, Ki in 17 Din. goveje pa po 12, '3 in 31 Din, dobimo preiej več pa ne tirno iajn;-'.ili ludi v prihodnjem le -i ta. listali homo zvcli mu cfml.l '.i radi poravnali naročnino. Dva mrliča »a tu dan — oba Aniona (jurjevica pri Ribnici) K afer, r bi s« ilou>«iita.so ickli ljudje, ko jc umrl dne 1(1. t. m. Anion Kaplan in nekaj «ir pr.zneje Anion Rus oba 1» lurjrvici jiri Ribnici. Pokojni Kaplan j« tiil SMr 7" Vel in jc čez let opravi al itažbo certcvenika in giobjcja pri lainotriji |'o-dmžnicj. IVieorH fe na prikopali«-«. Bil je skrben in Vesten, pravi lip starega w»e*J»arja( BivJi mu re«rli>fa kal«* je prenK<«l ne pekopelitču, lakk*. — levicojni K«t žaiiiv. Rad je bival v družbi »r koi Mar kwnjw uied n4adinii redarji kako psinno povedal. K »mor je nriSeH j* naiprv« prašal, če v se ke bilo več igralcev, ki so prvi. krat nastopili — Društvo je priredilo Miklavfcv v ečer. Ililo je veliko smehu, va tudi nekaj jolia. --Tudi proslovoljBO sadilno diu-ivo v Šmarju pri™ deluje. V nedeijo diie 2'. tK'c. bo priredil.i kn«no ilrauio v petih «K;j«njili >M.opuh>. Drama javno do v kazuje o (»rol^rhiii očetovi skoposti. Med katol. pro-svt-tniui društvom in-tukujšraj počivala v miru! - Redko kdaj se kaj sli« .od nas, i* rav o počasi napredujemo. IVed par leti smo us'ai:ov.li Kinelij?ko podružnico. Lansko leto siii-j ustanovili alrojno zadrugo. V ta ramen slno ku| iH eno hišica, katero pa smo sedaj presredili v esčasno feolo, 0'Viočila je pco^nr »a gradnjo aovf dvijra-redit ljudske Me, ki jo «rmera>r*m© graditi. — Polil nam kV> »eredrv, piibaja. Domoljub, ki irkajj v večkrat pride le » fontdeljek ali torek. - Mislim, da. špI .jc «£n, in v>isi sem r,c da bi vedel, kuj storim in še marj, kaj bom »toMI. Mojo harfo so bili položili pa vznožje postelje, mi kateri sem ležal. Naprtil eem naramnico in vstopil v prosi.>r, kamor je bi! odšel rrtimr s svojimi otroci. Moral sem pač zopet v svet, n kam?... Nisem se tega prav zavedal, a vedel sem le, da moram oditi. Tn sel senu Ko sem se vzbudil, se ravno nisem počutil preslabo v posfc-lji. Bi! sem le nekolftco zbit in Čutil sera neznosno vročino v glavi. A taomaj sem stal na nogah. PO mi je zdelo, da bom padel in moral sem »e prijeti za stol. P© treno^rtem počitku pa setn odprl vrata in K;ro s.ta3 pred vrtnarjem in njegovim? maj sem naprav« nekaj korakov, je Lisa pritekla pfovi. Neki angleški ?ener j« iznašel [v. cbrs vrsto sUfT.la, ki fia \ ro?ii' no morejo ptefciti. S takim at«M«iim oklepom boao obdali prostor, kjer sede letalci in ti l'oiio pred kroglami varri. D^kaz, jiv> prijfte^ f-e razijovarjala. ° f-.-vnoati. Prvi, ki je ■» naoisal nekaj dolgove:-nih storil, pravi samozavestno: Beži no, kaj pa razumel li o literaturi! Saj nisi napisal še nobene vratice.' - »Neumnost, saj tucli nobenega jajca, U nisem znesel, pa so vendar atpozram na omlete bulie nego kokoš. ■ Drajfcaja »Frasldurtef Oltarni« (veliki ii«raikl dnevnik U FraukJurla ol) Mcani) it objavil poaat-U. kakšna i« bila f'aJ ■)jinja v letu 1M8 in '('f po posameznih Aiavati. Izručainane številk« se zovejo v trgovskem svetu ».indeks ccn I u- f: v Avstriji je bil awf indeks ieia 1«8 110. leta 1929 pa 108: v Fran-cij. 111—105. To P«' vi. če si v A vstran W 1928 porabil za iivila n» mesec 110 Jinan«. ! porabil v FranoHi ' cHrarjev; indeks slu« ° za primerinniej" (Vime. 7a Italija I« « f'| 158 do 153; *a | 156.5-152*; «a SVIC0' Zadnjič je bil slučaj, da ie bila odposlana i/. Ljubljane dopisnica s pripombo nujno, pa je hodila do nas Jest dni. Ncvcm, kje leži vzrok?! Belokranjski kotiček. Strupena megla v Beli krajini Kot zvemo, sc je pojavila v Belgiji nekaka strupena megla, ki je že precej ljudi spravila v večnost. G. župnik Savel j, znameniti belokrajn-ski zgodovinar, ki je bil dolgo vrsto let župnik v Adlešičih je ob tej priliki spomnil na podoben pojav v Beli krajini pred ICO leti, kjer je tudi nastopila strupena megla v drugi polovici avgusta leta 1S31. Pogledal sem v matične knjige metliške župnije, če je tam kaj spominov na to meglo. Številke, ki sein jih našel so presenetljive. Umrljivost je bila tisto in naslednje leto neverjetno visoka. Leto 1830 izkazuje 180 mrličev — tisto leto je gospodarila griža, 1. 1831 je bilo mrličev 288. Mnogo so požele tudi koze. Koncem avgusta in potem pa še vse do 1. 1833 je mnogim kot vzrok smrti označen kašelj ali pa mrzlica — očividno pljučne bolezni, katere je po vsej verjetnosti povzročila omerjena megla, zakaj v prejšnjih mesecih in letih ni kašelj nikjer zapisan kot vzrok smrti in mrzlica se ne omenja. L. 1832 je bilo še 280 mrličev, 1833 še 180, 1834 pa le 132. Značilno je, da je v tej dobi mnogo mrličev na oslabelosti v starosti 40—50 let. n Prosvetno društvo v Hrastju pri Kranju bo priredilo v nedeljo 21. decembra ljudsko igro »Bele vrtnicer. Priče>telj ob 3 popoldne. Vse prijatelje prosvete vljudno vabimo. n Bohinjska Bistrica. Prosvetno društvo bo j>ri-rcdilo v nedelo 21. decembra ob 3 popoldne skiop-tično predavanje. Predaval bo g. bogoslovec Janko Preželj o Bolgariji. it Podnarf. V nedeljo 21. decembra bo v prostorih gospoda Fr. Stularja, lesnega trgovca na Pre-zrenjah pri Podnartu, razstava kuharskih in šivalnih izdelkov, ki jo bodo vprizorile dekleta gospodinjskega tečaja ob svojem zaključku. Tečaj vodi gdčna Anica llerletova. Ker se bodo pripravljena jedila prodajala, vljudno vabimo, da našo razstavo posetite! Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Čas, plošče, borza, 17.30 Popold. koncert. Četrtek, 18. dccembra: Opoldanski program odpade, 17.30 Otroška ura, 18.00 Plošče, 18.30 Gimna-stične vaje, 19.00 Srbohrvaščina, 19.30 Geologija naše zemlje, 20.00 Duševna vzgoja otroka, 20.30 Orgelski koncert. Božič v glasbi (Fr. Kanizij Fricelj), 20.45 Stanko Premrl: Božične skrivnosti, I. del, poje baritonist Marjan Rus, 21.30 Radio-orkester. Petek, 19. (lccembra: 18.30 Potovanje na Spitz-berge, 19.00 Francoščina, 19.30 Gospodinjska ura, 20.00 Filmska drama, 20.30 Premrlov večer: 1. Uvodni govor, 2. Godalni kvartet na lok, 3. Klavirsko točke. , Sobota, 20. decembra: 17.30 Plošče, 18.00 V dolini gradov, 18.30 Radio-orkester, 19.30 Angleščina, 20.00 Vzgojili film, 20.30 Koncert delavske godbe Zarja*, 21.30 Radio-orkester. Nedelja, dne 21. dccembra: 8.00 Kmetijska ura, 8.45 Zdravstvena ura, 9.30 Prenos, cerkvene glasbe, 10.00 Versko predavanje, 10.20 Gospodarsko življenje v Evropi, 10.45 Šah, 11.00 Radio-orkester. Vmes samospevi g. Drago Žagarja, 12.00 Časovna napoved in poročila, 15.00 O knietski ženi, 15.30 Plošče, 16.00 Humoristično ftivo, 16.30 Akademija škofijske gimnazije, v Št. Vidu nad Ljubljano, 20.00 Prenos z Dunaja: opera »Tannhfiuserf. Ponedeljek, 22. decembra: 18.30 Italijanščina, 19.00 Poljščina, 19.30 Zdravstvena ura, 20.00 O so-kolski telovadbi, 20.30 Pevski zbor državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani. Torek, 23. decembra: 18.30 Naše solnce, 19.00 Mladinska ura, 19.30 Nemščina, 20.00 Pevski koncert zbora »Ljubljana«, 21.00 Radio-orkester. Sreda, 24. decembra: 18.00 Radio-orkester, 19.00 Božično zvonenie, 19.30 Samospevi baritonista Marjana Rusa, 20.10 Božič v slovenski literaturi (Me-ško, Finžgar, Cankar, Pregelj), čita Fr. Lipah, 20.45 Radio-odkester, 21.30 Božič v slovenski narodni pesmi, čita prof. Fr. Koblar, 22.00 Citraški tercet »Vesna«, 23.00 Plošče, 24.00 Prenos polncčnice iz frančiškanske cerkve. Poravnajte naročnino! Živiš en je za življenje. (Roman.) .Nadaljevanje.) III. Ko sem takrat vprašal mater, naj mi pove strašni dogodek, je rekla, da so očeta na vozu napadli in ker ni imel nikakih listin pri sebi, dva dni niso mogli ugotoviti, kdo je. Veliki ljudje mislijo radi, da je vsem otrokom enako lahko lagati. Jaz sem bil edeii od tistih, ki dolgo razmišljajo o tem, kar so jim odrasli povedali. Sestavil sem v duhu skupaj vse male podrobnosti in hitro spoznal, da ne vem še vse resnice o smrti mojega očeta. Ce bi bil moj oče umrl tako, kot so mi pripovedovali, zakaj bi me potem izpraševal hišnik, ko me je nekega dne peljal domov iz šole »kaj so mi pripovedovali?« In zakaj je ta človek potem tako stanovitno molčal, čeprav je bil 'drugače velik brb-ljač? Zakaj sem čutil ta neprijetni molk povsod okrog sebe, zakaj je ležal na vseh ustih in spal v vseh pogledih? Zakaj so se takoj, ko sem se približal jaz, začeli pogovorajati nekaj drugega? Ugibal sem vzrok iz teh malih znamenj. Zakaj mi niso pustili odpreti nobenega časopisa več, medtem ko so takrat, ko je bil oče še živ, vsi trije dnevniki, na katere smo bili naročeni, vedno ležali na salonski mizi? Zakaj so se oči mojih tovarišev in celo oči učiteljev tako radovedno ustavljale na meni, ko sem se prve dni oktobra, štiri mesece po tej ne-sreči; vrnil v šolo? To je bila tista radovednost, ki mi je razkrivala velikost in pomen te nesreče. Nekega jutra sem se igral z dvema novincema; spominjam se njunih imen: Rasfue in Servoan. Prvi je imel debela, nabuhla lica in drugi zahrbten, lokav izraz. Bilo je baš v odmoru, ki smo ga mi zunanji učenci prebili tudi znotraj. Otroka sta me ])o šoli zdržala, da smo se šli frnikole in na koncu igre sta se mi približala, dajajoč drug drugemu poguma s pogledi, ter me brez nadaljnjega vprašala: »Ali je res, da bodo zaprli tistega, ki je urno--ril tvojega očeta?« »In da mu bodo odsekali glavo?« Danes po šestnajstih letih se ne morem brez 60 161; za Anglijo: 162 do 165 (draginja je tu žrast-la); za Švedsko: 171 do 173; za Norveško: 180 do 193; za Španijo: - 184 do 176. Potemtakem je bila v teh letih Avstrija najcenejša, Španija pa najdražja' dežela. Norec v vlaku. V varšavskem brzovlaku je neki v Poznanj potujoči trgovec nenadoma znorel. Zgrabit je svoje zavitke in jih zmetal skozi okno. Nato je vzel iz svoje denarnice bankovce v vrednosti štiri tisoč zlo-tov in jih začel posamič metati skozi okno. Sopotniki so mu hoteli za-braniti, pa so slabo naleteli. Norec je postal nasilen in jih je začel pretepati. Končno so ga železničarji obvladali in ga na prvi postaji odvedli iz vagona. Gre za nekega uglednega varšavskega trgovca, ki j? najbrž radi trgovskega neuspeha izgubil pamet. Od skozi okno zmetanih bankovcev so jih našli za dva tisoč zlotov. Kdo fo izumil radio. -•Kdo je izumil raeli?« -»Adam,« - »Ne norčuj sel« . »Saj se nel Iz A-damovega rebra (e vendar naredil Bog prvi govoreči aparat.« za menoj, me prijela za roko in je smehljaje pokazala na harfo. Moral sem jo razumeti. Želite, da igram, kaj ne?? Prikimala je z glavo in veselo zaploskala. Saj res/< je rekel oče, »zaigraj nam kajk Vzel sem harfo in čeravno nisem bil razpoložen za ples in za veselost, sem vendar zaigral valček in sicer onega, katerega sem imel do dobra v prstih. Oh, kako rad bi znal igrati tako dobro kot Vitalis, da bi razveselil to malo deklico, ki mi je s svojimi očmi tako sladko ganila srce. . Že prt prvih taktih je Liza prišla k meni iri uprla je oči vame ter premikala ustnice, kot da v duhu spremlja moje besede. Ko pa je pesem postajala bolj žalostna, se je jela umikati nazaj, pri zadnji kitici pa je padla očetu v naročje in se je zjokala. »Dovolj!« je rekel on. »Kako je neumna!« se je smejal njen brat, oni, ki se je imenoval Benjamin. »Najprej pleše, potem se pa joče!« »Ni tako neumna kot si ti, ona razume,« je rekla starejša sestra, se sklonila k njej in jo poljubila. Medtem, ko je bila Liza stekla k očetu, sem jaz vzel harfo na rame in sem se obrnil k vratom. »Kam greš?« me je vprašal. »Zdaj grem.« . »Tvoj poklic godbenika ti torej ugaja?« »Saj nimam drugega!« »Ali se ne bojiš dolgih pohodov?« »Saj nimam dosial« , »Vendar te je morala spametovati zadnja noč.« _ »Gotovo, saj bi tudi rajši imel toplo posteljo m Priie»AH°ffieŠš'Ognjišče in posteljo, z delom seveda? Ako hočeš ostati tu, boš delal in živel z nami. Razumeš, kaj ne, da ti ne ponujam ravno bogastva in brezdelja. Če sprejmeš, boš moral trdo delati in se truditi. Vstajati boš moral zgodaj, čez dan boš moral kopati in v potu svojega obraza boš služil svoj kruh. A ta kruh bo siguren, ne bo ti treba več spati pod milim nebom kot preteklo noč in ne boš izpostavljen nevarnosti, da umreš ob kakem obmejnem kamnu ali v kakem cestnem jarku. Zvečer boš našel postelj pripravljeno in ko boš jedel juho, boš imel zavest, da si jo zaslužil in zato ti bo tembolj dišala, ti pravim. In končno, saj si dober deček in nekaj mi pravi, da boš v nas našel rodbino.« Liza se je bila vrnila in skozi solze se je smejala. Tako sem bil presenečen od tega predloga, da sem za trenutek obstal neodločen, ker se nisem dobro zavedal tega, kar sem ravno slišal. Tedaj je Liza zapustila očeta in je prišla k meni; prijela me je za roko in me popeljala pred pobarvano sliko, ki je visela na steni. Ta slika je predstavljala malega svetega Janeza, odetega v ovčjo kožo. S kretnjo je pozvala očeta in brate, naj pogledajo sliko in obenem je posegla po meni, pogladila mojo ovčjo kožo in pokazala na moje lase, ki so kot oni svetega Janeza bili sredi čela razdeljeni in so mi v kodrih padali do ramen. Umel sem, da se ji zdim podoben svetemu Janezu in ne da bi vedel zakaj, me je to veselilo in ganilo. Oče pa je rekel: »Res je podoben svetemu Janezu.« Liza je zaploskala in se smejala. Oče je obnovil svojo ponudbo. »No, dečko moj, ali ti je prav tako?« Rodbina! D 9oiojnice za obnovitev naročnine za prihodnje leto 1931 prejmejo v današnji številki „Domoljuba " vsi ceni. naročniki, ki prejemajo list po pošti naravnost na svoj naslov. V veliko korist vsakega naročnika ie, da se te položnice I a k o i posluži in plača vsaj polletno naročnino za naprej. Cena listu kol doslej: Din 35 — za celo le/o, Din 1 ne?ix>sober da bi ji ponovil, kar sla mi pevtd?! rekla ona dva mala rablja. S\ojo niater sem ljubi! na vso moč in imela ie name silen vpliv. Bila je tako lepa v svoji bledeti, tako kraljevsko lepa in ponosna. Ne, nikdar bi ji ne mogel (»kazati tistega neizogibnega dvoma in bojazni, ki sla ju v meni izzvati obe preprosti vprašanji mojih Eosolcev. Molk in neizvestnost sla me vedno bolj dušila. Zalo sem sklenit, da se obrnem na Julijo, služkinjo, ki me je od malega varovala. Julija je bita petdesetletna ženska, majhna, s ploščatim obrazom, ki je bil naguban kakor zrelo jabolko. V njenih očeh iu na vsem obrazu je sijala dobrota, čeprav ss ji ustnice, vdrle zaradi škrbin v sprednjih zobeh, dajale izraz stare čarovnice, jokala je pred menoj zaradi očeta, ker je služila pri njem še pred poroko. Skrbela je pred vsem zame, |>oleg drugih malih del, bodisi da je pomagala hišnici, kuharici ali moškim. /-večer, ko ir.e je spravila spat iu je še popravljala odejo ter molila z menoj in mi pomagala izprašati si vesi, sem jo vprašat. »t. h, hudobneža gTja,« je vzkliknila, ko sem ji odprl srce in ji povedal besede sošolcev, ki so me tako vznemirile. »Ampak, kaj hočemo,« je nadaljevala, >.saj ti vendar trgu ie moremo večno prikrivati.« In ona mi je v tisti mali sobici s šepetajočim gla som, medtem ko sem jaz ihtel v postelji, razodeia resnico o očetovi smrii. Bolelo jo je to p.av tako kot mene in s suho, zdelano roko — prsti so bili od šivanke vsi norvikani — je gladila ntoje kodre in pripovedovala ža'ostro zgodbo. i'.ioj cOe je bil slaven advokat in je pred nekaj leti zspnstil glavno sodišče in ustanovil važno advokatsko pisarno. Vodita ga je želja, da bi čimprej na veliko zabogatel. Imel je d^bre uradne zveze, bil je silro poi'en, razumel jc brž vsa' o težavno zadevo, bii jo zmožen nainapernejšega deja — vse !o mu je kiratu prineslo mesto, kot ga ie zaslužil. Imet je desel tajnikov in poldrugi milijon, ki sva ffa z materjo ro:!edcvaI,i ;e bil le zrčetel; vebkega boi.as!va, po katerem je hrepenel in ki si ga je še nameraval piVobiti. Malo zase, malo več zame, največ pa za mater, ki jo je naravnost nenm-o l;u!-0. Papirji in oiama, ki so jih n?.šti v njegovi so. T pričajo, da e bi v ta-;u, v katerem ta je doletela sin-I, že imf.ee dni v pismenih zvezah z nekim Viljemom Henrik m Rošdalom. Ta ie imel od nod-«et.;a i-.roiord v Jan 1 rancisku nalogo, da dobi od francoske vlade dovoljenje za gradnjo železnice v Irancoski Indiji. Oče je to dovoljenje pred kratkim izposlovat. Ko nas je tisti dan po kosilu oče zapustil, je šel na sestanek s tem Rošdalom. Dobila bi se v hotelu Imperialu. Hotel ie bil velika stavba z dolgim pročeljem v ulici Rivofi, ne daleč od palače mornariškega ministrstva. Ta hiša je bila pogrebno bivališče mojega očela lisli dan, ko se je moja mati mirno razgovarjala z gospodom Terinondotn in sem se jaz igral poleg njiju. Oče nas je zapustil četrl čez poldne in je moral hodili do hotela peš četrt ure, zakaj hotelski vratar ga je spoznal, ko je videl njegovo mrtvo truplo in se je spominjat, da ga je oče vprašal za številko sob. v katerih je stanoval gospod Rošdal, tisti dan okrog pol enih popoldne. Rošdal je prišel v hotel prejšnji večer in po kratkem obotavljanju si je izbral stanovanje v drugem nadstropju. Stanovanje je imelo spalnico in salon, oboje je ločil kratek hodnik. Odkar je prišel, ni RoJdai več šel iz hotela, večerjal in zajtrkoval je v svojem salonu. Vralar se je tudi še spominjal, da je tisti usodni dan Rošdal prišel doti; a ker je bil vralar navajen, da so ljudje neprestano prihajali in odhajali, ni mislil'na to,, če je šel obiskovalec — moj oče —, ki je priče! ob pol enih, ven ali ne. Rošdal je vratarju izročil ključ od svojih sob in mu naročil, da če kdo pride k njemu, naj počaka gori. Potem je odšel s svojim mirnim korakom, pod pazduho je nosit brisačo ter kadil cigaro. In ni se več prikazal nazaj. Can ie teket. Pod noč so hotelske sobarice stopile v tujčevo splanico, da bi oripravile postelj. HSdile so skozi salon, i;e da 1-i v njem opazile kaj nenavadnega. Rošdalova prtljaga, ki je obstojala iz velikega, že obrabljene-a kovčega in male popotne torbe, je bila tu, umivatue potrebščine so bile razložene tx> omari. Naiednje jutro proti poldnevu so iste sobarice spti prišle v sobo.Ko so videle, da tujec ni snal v hotelu, si niso,nič naredile iz tega in so posteljo spet zagrnile, ne da bi se kaj brigale za salon /'.večer so isto ponovite. Sele tretji dan, odkar ni bito očeta, je ena od sobaric spet prišla v stanovanje in spet našla vs« nedotaknjeno. To se ii je zdelo čudno. Hitro sem snel z rame svo,;o harfo. Oče se je zasmejal: >To je dober odgovor! Jn vkleti je, rla ti ie prijeten. Obesi svoje godalo na ta žebelj in kakor hitro ti pri nas ne bo več ugajalo, rra lahko snameš in, zletiš. Ampak, storil boš rajši kot lastavice in slavčkii* izbral si boš pravi čas za pot * Hiša, pred čiji vrata sva se zgrudila, je spadala v okraj Glaciere, in vrtnar, ki je v njej stanoval, se ie imenoval Acquin. V trenutku, ko so me sprejeli v to hišo, je. obstojala rodbina iz petih oseb: oče Peter, Capi lahko ostane pri tebi.« Oče je opazil moj nemir in ker je ugahil njegov vzrok, me je peljal na stražnico; tam so mi stavili vprašanje za vprašanjem, na katera pa sem šele odgovoril potem, ko so mi zatrdili, da je Vitalis res mrtev. Kar sem vede1, je bilo kaj enostavno in to sem povedal. A komisar je hotel izvedeti še več in me je dolgo izpraševal o Vitalisu in o meni. O sebi sem povedal, da nimam več staršev in da me je Vitalis najel s tem, da je v naprej plačal možu moje rediteliice neko vsoto. >Kaj boš pa zdaj?« me je vprašal komisar. Pri teh besedah je oče posegel vmes: Vzamemo ga radi k snbi, če ga nam zaupate?" Komisar me ni le hote\ zaupati vrtnarju, marveč ga je celo pohvalil z* njegovo dobro delo. Zdaj sem moral o igo var jati še za Vitolisa, kar pa mi je postalo precej težko, ker sam nisem ničesar vodel o njem. Spomnil sem se sicer na zagoneten trenutek, katerega bi bil lahko omenil; namreč trenutek, v naši zadnji predstavi, .ko je Vitalis pel tako lepo, da je vzbudil občudovanje in začudenje one gospe. Potem je bila še Garofolijeva pretnja, a vprašal sem se, ali ne bi bilo bolje, da o vsem tem molčim. Ali smem zdaj, ko je mrtev, odkriti to, kar je moj gospodar v svojem življenju tako skrbno skrival? Drage piramide. Angleški inžener Davies je izračunal, koliko bi stala zidava piramid po sedanjih cenah. Inžener je izračunal, da so iaraoni potrebovali pri piramidah 100.000 delavcev skozi 20 let. Pri današnjih tehničnih pripravah bi enako piramido gradili 21.000 delavcev skozi 12 mesecev. Stala pa bi okoli 90 milijonov lir. Dobra vaja. Žena (bere): »Tukajlc se čita, ji*ior pade. Saj ni ie<. raste Krasen konj, cen on m. d bra i r.fi I) u 7 O*!' boža i u>norcev o dan 11. januarju o pi\ iki žrebanja .oteiijo domu siužkinj. /Ui imaš /.e sre ko? 1'iši na ziuhugo S.užkinjski dom v Ljubljani, Senioni.-ka u .2 Zalo je malo brskala in piegiedavala po sobi iu na-!a ped zo'.o nirivo truplo, lii je le/alo po dolgem. A.rlič je itnet glavo vso oovt-auo z brisačami. Zakričala je in na krik so pridrveli drugi služabniki in truplo mojega očeta — cn je bil Mzifni mrlič — potegnili iž skrivališča, kamor ga je bil zavlekel noriiec. Ni bilo težko obnoviti prizera. kako je uatrl. Luknja v tilniku je dovolj jasno pričah, da jc bil itesreJnik ubit od zadat, čisto cd blizu. Na tv/. takrat, ko je sedel za mizo in presedava! papirje. Strela ni nihče slišal, na eni zaradi tfja, ker je n orilee streljal taka od blizu, na drugi pa zaradi uličnega ropota in hrupa iu pa I ži 'o..'.ro odkritje. !;o oblačnih ugotovitvah so truplo lahko prenesli k nam domev. In morilec? Vsi znaki in doka',1. ki jih je oMast mojh debiti, so bili ;ako hi'ro izčrpani. Odprii so kotrčfo,'. I:i ga je pustil tisii s'Tivrostni Rcsdal — amp-k to goto o ni bilo njegovo pravo ime. — Kovce? je bil polu raznih predmetov, kupPenih ra hiiro roko kakor kovčcal, za. na-top na neki maške-racli. Tu'cč ;e lanil:o v resnici dobil in črno brado trdi. On-remil se ie tudi z vsemi potrebnimi stvarmi, ki jih je rabi), da ss :e maskirni za južne« Amerikam«. Kuril je stekiemčico črnila, da bi si pobarval obrvi in ravkaslo brrvilo za kožo. . Pretvorba se mu ji izborno posrečila, zakaj vrnil se jc k brivcu, ne da bi ga bil ta spoznal. (Nadaljevanje prih.) Kmetska zveza zastopa korrcd v.s:a vn/.ov ie kj,k;mioii-.o, električno se. vo la. Oglivlal svm si to /.'a a I pras • i-'i-i v/Jiii jii »potovanje, lil-mtu jm tlv.uii: 1 ln> inlc *;ink res vlekel l.nr n I vl.-U? )/ ;iiK>ii\a ima prav za prav le wl:k tu .1 »se ploskve so iumio: tfmurka se-| vr.la iti.* krr ni |i:rfui'u n. .Na vrhu zgoraj ima 11 o>.( 51r.ui-.il iti ilvc ž> hvn'1 palici, bolje rtfono: dv:i Si ', i ki sla prožna. V lokomotivi sami je mi;»rav.t, ki .l.-tiija* eh.ktr.Vn® tek pa p.ntrcdu. i o I rt un no oba otmuijoua I,ku. ki so drgneta. ;m> /ki. ki jo ite.\if}u mipiiit na;t progo. Torej i«.i. k it pri tramvaja. Ra/lika je le pri etok-traiii impoic-iti. ki jo pri žcle/uici niu. ;o večja kiti i>r pri tramvaju. Videl si tu pri liuimosiii V..;'!,.> oloktričn.i uap-.ivo jHavtiito tovarno, ki pi ~k: lilijo olaktoaiii tak \'s«mu /ola/nicam i ) I ir»l«keiu. Iz te olokirnriie so speljane žice o« \n>j 'ložoli. uad v-fiiM progami tiamreo, po ..... ii 1. il.-ilvnrih, kji'i' •■> v oaratu eh kiričilo I :.k')iit..;i vo. S.t 1'lrk i rioni !..\oiioii',vi sia pcov tako il.ii clcvi'kii kakor p vi nmailoi lokomotivi. •. ■ i; ia na elektrika lazumota. i o rej pri-i i ■■: i., k . na osolialt ni. l'ao pa je prihranek pri I.liliva noj pri dekliški ki so porablja mesto preniajia. kiitcrrgn v .Avstriji irmtijo dovolj za \...» ptviiiia. Morati so A-i ii I t j uvažali, to pa l-lam> (lav-ilj p.i Iražo Pri lois .) I ri/a \ protii.os-.n ni iif.ia stri j i. tu.larji iiaioija :!"la. Zdaj pa pomi^Vino. da lii o loo-viidiit ti-ti k 11 p pi !iio.'tii scdo.j najvteji «kI io-lllullH', dtžitvil Ci) svojo ifolczll'ce. kalil W «!>'.;'» s |)ivuii.gyai> kani z ijii.Uni, ki si v rudnikih 'lii-iji «\i;j v-iiik lanjt kruh? ' I ■» jo sicer gro!jo ra/mWljiuijo, tako mi-itr-eodo. ka smo lavno pri lom. Ni vse za vso-ko^-ir. rti t v.-aka rte /.i v »trk krni' je. ua s to stvarjo p lo. v iako. kakor z asfiiHiraiiiiii-i ce-stiiini. t 'a o toni po/neje. Zlai io br/ov1 'k priiiravljen. Na ki.ko-111.nivo ji' zlezel (tobol eloaok. brez dvoma strojev. Ijaj ki jo. premaknil neki vzvod — in že io s -i'i.j začel delovali. Okr-..; si roja je nisiano on:'!'...meril.) brnenje, ki na ura vi j.'i na človeka Uii v i i - k a : tu je začela delovali električna ž. T:'. Tina ocn 'liki-atu. skiiviiiMten. Človek samo priJaknjo, kaj trni , Zdaj se vLk premakne. Mirno, iw.uoo.uui, l>ic, Iotmu. NnS vlak potegne z mestu sun- kiiniit, hr,;:ieee, meicr za moiroai, — električna I, k orno''va vleče nooasi, enakomerno, Ko da so /•!!>! jemo mi ro.li K h peresih, tako se premakni moj poženemo, zdrdramo s kolodvora. Iu žo sn i /limij, nu polju, na o^arti progi, že hitimo navkielioi', v -.oo.love, v s.knlmtte siene. iles, čudovita vožnja! IHo je pnonl.liie. iialnce je priiotno groltv. žgolo, pritiskalo oli •itrkltt železniških vo». Zrli smo v dolino l>.r.l v.],0j ki -o je svo bolj širila, un vse houj nižala nod 'litimi Po sred'n i teče reku liut. ob njej se pi,v/i železnica proti. Švici. Onstran doVno jo ko« najlepšo tirolske zemljo, sami lotoivrti, ror-'.ki 'kraj", kamor vozi mila« v p»vz:V«o tujskega prometa zgrajena želczjnen. ozkotirna, na elekIrWe.ii poigon. Daljo xa tiri,bi je Brener, avsirijsko-iiulijauska meja: Tam spodaj in daleč zadaj še ostaje Inomost, po dol,ni se n''««•"> vasfee, Učne. male, ko golobice v polju. Naiš vlak pa hiti vse višje, vse prijetnejše, zanimivejša je vožnja. Ne morem od okna, zakaj vsake minute se mi zdi škoda. Že smo visoko, kuikov bi Uili vrh šmarne ■gore, toda železnica so še vedno lit vzpenja navkreber. Začnemo lest i okrog skalovja, na levo, na desno, nad prepodi, mimo strmih, odsekanih skalnatih sten, tu pa tam skozi gozdove, potem vsak čaz skozi predor, zdaj le za h'p, potem menda več ko kilometer, nato s,pet čez viadukt, globoko pod nami se prožijo globeli, iircpad, :.-.-.- Kančno obs ta nemo na gorski postaj«. Letovišče, seveda. Vsepovsod blažen, osvežujoč mir, vabeča meh kos t in toplota zelenih trat. gozdov, travnikov, okusnih, domačih tirolskih domov, lifuih v"t. Vmes velikii, že na žuniaj razkošni hoteli. Toda v v«ein jo svoj »ki ton, cista domačnost. Nič privlečenega, nič vsiljivega, tako prijeta« toplo se zdi človeku vse. kar vitli in opazuje. Kav izlcnil bi in ostal tam. Toda vlak ne čaka, žo hiti dalje, spe-t skozi' ljubke gozdove, j>od gorskimi vrhovi, proti bavarski meji.-.-.- Nove knjige in skladbe Kraljestvo božje. Po tem naslovom izhada že peto leto izvrsten nabožen list, ki utira nova pota našemu verskemu živl.enju. Pravkar je iišla prva številka novega letnika, ki se odliku,e po lepi vnanji obliki in po mikavni poljubni vsebini. — Glavni sotrudniki »Kraljestva božjega« so stišM menihi cistercijanei, ki v uvodnem članku (Beseda je meso poslala) in v »cerkvenem koledarju« z živahno toplo besedo navajajo k l.otranji prenovitvi in k življenju s cerkvijo iz bojosltižja in j:o bogoslužju. — Pod naslovom »Ko je Moskva gorela« se živahno vpisuje življenje velike katoliške Rusin,e, Sofije I'o-stepčin. »Zgodbe svetiti očetov« in »Odkritosrčne rom.trjeve j:ovesti« v mikavni pripovedni obliki nudijo mnogo spodbudnega in čudovitega iz stare vzhodne pooožnosti. J ovesti se bodo nadaljevale skozi celi letnik. Članek o »Marijanih« odkriva važno slran iz najnovejše cerkvene zgodovine in predstavlja malo znano redovniško družbo, ki je v zadnjih desetih letih dala sv. Cerkvi že tri odlično Škote za katoliški vzhod. Poučni članek o gospodarskih razmerah v Sibiriji opozarja na ogromne pokrajine, ki imajo še veliko prihodnjost. Na koncu pa so v jedrnatem slogu popisane glavne novice iz katoliškega sveta in s krščanskega vshoda, posebno iz Rusije in iz katoliških siovanskih dežel. — Vsebino pojasnjujejo krasne umetniške slike, med njimi tri slike' velikega ruskega slikarja Vasnecova. Zanimiva je slika ruskih katoliških duhovnikov, med njimi slika škofa Bučysa in kneza Volkonskega, o katerih se je leves že toliko pisalo v katoliških listih. — Kraljestvo božje« izhaja vsak mesec. Uprav-ništvo je v Ljubljani, Napoleonov trg 1; naročnina 12 Din. Ncvi načrt Ljubljane s seznanosn ulic. Lični in vseskozi natančni ter najnovejšemu stanju odgovarjajoči načrt stolnega mesta Ljubljane, ki sta ga sestavila M. C e r n e in M. T o m š ič, in ki ga je izdal Mestni gradbeni urad, je nedavno izšel v založbi Jugoslovanske kjigarne v Ljubljani. Tisk v petih barvah je vse hvale vredno oskrbela Jugoslovanska tiskarna. Cene so sledeče: Sam seznamDin. Načrt v 5 barvah s seznamom 20 D, načrt nalepljen na karton s seznamom 20 Din, lepljen na platno v žepni obliki s seznamom 45 £>, r.a platnu s palicami s seznamom 55 D. Za osebe, ki so načrt sami že kupili, pa je sedaj seznam na razpolago za 5 dinarjev. n Tfau žari o polnoči. Zbirka božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Uglasbil prof. glasbe Karla Adamič. Cena partiturl Din 24. — Skladatelji nam v tem delu podaje dvanajst prijetnih božičnih melodij, uglasbenih večinoma na besedilo splošno znanih božičnih pesmi. Pesmi niso teike; vsak zfror jim bo kos. Segajte pridno po njih 1 Uibenik angleškega jezika. Sestavil J, M. -« V Ljubljani 1930. Založila Jugoslovanska knjigarn«. Vezj 62 Din, broš. 50 Din. Slovenci smo dobili svoj prvi učbenik anglf skega jezika, ki odgovarja popolnomat našim potrebam in je z jezikovnega vidika skrbno, točno, za učene« angleškega jeaika pa kar moči prikladno, sijajno uporabno delo. L nikož Ljubljana, Mesini inž 15 Na malo DCtllilfl Na veliko Ustanovljeno 1839 felelon 2282 Sodnik: »Kako veste, da ste vozili avto z brzino samo 25 kilometrov?« Avtomobilist: »Ker sem se peljal k zdravniku zob puliti.« ~Kfc» tlei vzrok? V revmatizmu, trganju v sk ei ih. živčnih bolečini h? Mogoče posledice urelna-jenja? Večinoma je vzrok v takih slučajih nezadostna nega te.esa. Velik) ljudi že 34 let rabi okrep-čujoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmetikum : Fellerjev iElsatiuid« ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo dejstvo tudi proti kailju, hripavosti, bolečinah v vratu in prsih ter proti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem ubčuiku itd. Storite tudi Vi tako pomagalo bo tudi Vem I Kp.lkrj-v Elsatiuid: dobite v lei-arnah in stičnih Iriro-votili v posili nib ste11-lii ah po fi Din, dvomih siek e-11.culi nii lihi ali v spei; al velik h slcl- enicalt t»o26Dill Poftto pa!.-i-t vsebu-oč poskusnih ul 6 dvojnih nii 2 ve like sntM- .iatni sle h1 H! p i 62 [lin trije lakSn pakt-li -amo I3H llin pri lekarnar u EV«' RN FEiikER, STUB1CA DONjA, KLSATRG 16. — SAVSKA BANOVINA. Fižol in semensko deteljo kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. Rcvmailzma Trganja Glavobola ŽitCneboczni se rešite takoj, če rabite fran cosko žganje Raitium vinski ■RAIttUSMMSIM cvet <6 „ELEVATOR Zahtevajte takoj vzorec, ki vam ga brezplačno pošlje ..IMRETHIN" D. D. ZAGREB, Branimirova ul. 43 Ud i no najboljši Selili #011 IHI PietillJI ŠV1C „0ubied stroji ter kolese «a rodbino obri in industrijo so le los. (»ctelinca (irtlincr. Adlcr Najnižje i-ene Tudi na obroke Ljubljana blizu Prešernovega spomenika p,, .' .o/eniu brezplačuo Večletna garancija. Zobni atelje v Litiji Edvard Glavi? se je presolil iz vile dr. Uumnrja v novo urejeni moderni zobni atelje v hišo Ne/.ke Loos ( oleg mosta pri gostilni Franko (Jerar) Zdravnik: »Pripravite vašega moža na najhujše.« Žena: »Mar je tako slab, da bo umrl?« Zdravnik: »Ne, ampak žganje mu bom prepovedal.« GORENJCI! Svetovno znane KODAK fOTO APARATE dobite že od Din145--dalje v drogeriji ŠINKOVEC Kranj, Glavni trg 189 Uspeh Vam ie zajamčen tudi brez znanja o fotografiji. Pišite še danes, nnl se Vam pošlje b ezplstns Cinik »Kaj pa pišeš, Jaka?« »Pismo svoji ženi.« »Zakaj pa tako počasi pišeš?« »Zato, ker ona ne zna hitro brati.« K^uaCi! Najboljši trdi in mehki hollS in feassfki premog Vam nudi Družba llitla, Lfubljana Dunajska c. 46. Telefon 3820 1 w & m NI n a M n n m H N M H n N Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojiinica sama. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pn budski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din. ► ► ► * P> XX -J. Proti rudectm rokam mmmmm i mifii............irCTc.-TT,,,T'i-l.minam, razpokani m nelepi barvi kože se z uspehom uporablja1 inežnobela in maščob pro>ta krema .Lcodnr", ki daie jokam in obrazu onrt belino, k.-iicio si vsaka odi čna dama želi. Prisebna prednost kreme „Lcodnt" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obrnem odlična podloga za puder Trajni von kreme ,Leodor"jc podoben onemu, ki prihaja iz. Šopka v rosnem pomladanskem jutru utriznnih vi nlic in štnarnic brez oncna slabega mnšusove«a vonia ki odliiia otlltčne I mit. Ona veliki tubi llin. it.50, mnl' tubi Din 9.— V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toalet no milo, cena komadu Din 8.~ Pobija sc povsod k er piodajaio Chlorodont proizvode. Pušl irenain taoa as kot tiskovino omot ne z.Veniti) dobili bndete brezplačno eno poskusno tubo za vrčk aMio uporabo, Tvoruicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Matibor 57 Mali optasatiM Vsaka diobna jfu* enkrat Din 5. 1 ali o te nrostnr velja i.a 1 ki „ Domoljuba" plačajo samo polovico t . o kupuje o kuietijsiie potrebščine ali prodHtaju svoie pridelke u I i iščejo poslov oziroma (brtiiilo pomočnikov ali vajencev in 1111 robe 253 Din m dan zaslužile v Vašem okraju. P šite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovor! Mm®* šfvalnfh stroev, se aratoriev, kol«s, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugotnimi pogo.i sprejmemo. Ce' tra-<, trgovina šivalnih strojev i. t. d , L ub ana. Poštni prelat 241. teStflO Teni Ihf:; pod. sadni vrt eventu-elno neka' parcel' se proda — Poizve se v upravi lista pod 13.1 09. za kleparsko in inštalatersko obrt se sprejme takoj. Hrana in stano-van e v liiši - Aloj/ij Smolci. klepar in vodni instalater, Kranj. IfoivnftT m čevljaisko SalEIICii ot)rt se sprejme le tisti, ki ima resno veselic v dobro in moderno de avnico na deželi (jamstvo) Nas ov pove u-rava Domoljuba 1 od š fro ičevljarslvo« št. 139b3. Prno cifiEiro s!u?bo dobi pri vežj ui obrlu kot mala dekla, dekli, a v starosti 14—15 et, i'1-idna in polena. — Prilika za vaji * kuha n u pri eoipodinji, izvrstni kuharici. Naslon služI o'ob novem letu. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi Doni >ljuba" št. 13.985 pinegavske pasme, 17 mesecev starega, ima na prodaj Vincenc Hribar, \'ir 17 pri Domžalah. M tai, t letu. naprodaj. — Kje, pove županstvo občine Smlednik v Hvašah. išče službo takoj pri dobrem kmečkem gospodarju. — Naslov v upravi pod št. 14.233. Htanrs i>°fit0!iega, u niHilCa, konjem in za kmečka dela sprejmem. Naslov v upravi pod št. 14.1S5._ dve srbi in kuhinja se takoj odda. — Skrjane, Hraše, pošta Smlednik. Vr.nmm ,ri krojaška rrutianj Šivalne stroje v dobrem stanju po ugodni ceni, - I. Marn, Komenda. biuiei«»effl P sto (tudi starejšo) kot polnoč v Bospodinjst- u in pri otrocih. - Mizarstvo Andiovto, Škofi ica. Cenjene dame! Dlačice na bradi in drugod Vas ženirajo, Vam kvarijo Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v oar sekundah brez oolean vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes. Ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica »Venera« za 10 Din (predplačilo). Na povzet|ef 18 Din. Dve steklenici 28 Din, tri 3» Din. Rudolf Cotič, Ljubljana VII, KamnISk« ulica M«. .V vsako hišo »Domofjuba«! /iko h#Cclc m Božič lep plašč kupite še kar izgotovljenega pri F * (jt)r|(iir Ljubljana. Sv. Pe ru ce-ila 29 damski s kožuhovino ali brez že ed Din 280'—, otroški v vseh velikostih od Din 160'-- naprei v ve iki izbiri po na nižjih cenah. KiimtCm vse vrste zoftotreHcev (»linChe) po na višjih konkurenčnih cenah ter povrnem denar za mestno troš rino (šrango) 1. Dahlc. i|ub tona Sv. Petra nasip 27 (za vodo) V M.'*** Ifcporcini cc do sedaj najboljšega sistema izdeluje in dobavlja Anton Hrfmžar stroj'no podjetje $».f d nad iiiiDilono Zahlevaite ponudbe tudi za druge poljedelsko stroje domačega izdelka: m atilnice, slatno-rezuice, žitočistilni >e, gnojnične črpalke itd. V za.ogi ima tudi bogato izbiro benen motorjev ori? -SLAVIA«, p ugov »AGROFEKRA« in oKopačev jCKRVINKA? tako, da lahko vsakogar takoj in solidno postreie. Nervozni umirajo zgodaj! Ste H »P»zt lesno rstabl eni »n oofrebHtelo okrepila. Ne pustite tega vnemar še nanrei. ker slede temu lahko kmalu; resnes motnje duševnih zmožnosti kot nesmiselno gover eme in nazav^na deiania hitra telesna propast in zgodnia smrt Nič ni na tem, odkod Vasa živčna oslabelost, vabim Vas. pišite mi! Radevolie Vam ZflSfOIII in »OSIntne prosto enostaven način OOHlikin ki Vam bo pripravil veselo Iznenadente Morda ste za rama sredstva izdali že mnogo denar ta. do^li pa v naiboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanie. Zagotavljam Vas. da poznam pravi način kaka slabosti VkšIH ž.vcev odo"moči. Ta način prinese ohen m tudi zboljSante razpoloženja veselfe do življenia. moč in delazmožnost, da pisa mi ie že mars.kdo da ga , je povsem prerodil To d-h-^otefo lad' m"en » ««•'»«»«-hcv. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno i ho igo oopoiaoma zastooi. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si »pravite ta oglasi^ Ernjt Pasternack. Berln. SO. MkltMlklnlHlMU Ho 13. Bbt. 317 1 k , sicisidc in icpnc orc kupite najbolje in najceneje pri , umimrn i Prešernova al. 4 L ustna protokolirnna tovarna ur v Švici Zahtevajte cenik zastonj i.i pi-St. prosto! Budilke od Din naprej Budilke iz iesa od Din Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto! naprej, brez budilk:; Din 48 - Stensko ure z bitjem, idoče Štirinajst dni od 380- ZOBOTREBCE V Kdor rabi vreče HUPI 11» II9t- kupuiemo zo.pet po na;v:šji dnevni ceni na B:egu it 20 v Ljubljani. Globoko znižane cene vsemu zimskemu blagu n. pr. za moške suknje in obleke že od Din 50 naprej, za žensk- plašče in kostume od Din 50 naprej, pliše v različnih barvah od Din 90 naprej, krasne modne žamete /.a obleke od Din 21 naprej, lanele in barhenti za obleke od Diri 10 naprej, triko h ače in 7.im=ke ma e od Din 25 trnprei moške. žensKe in otroške vestje, najnovejše svileue in voljene rute in šer|:e. kape, zimske noeavke, zokne, rokavice, velika izbira dežnikov, mo kih srajc, kravat itd, priporoča povsod znana domača trgovina F. t. Gorlcar - pri Ivanki Ljubljana, Sv. Petra ces a 29 ' Električne svetilke bistre in ampule za stanovanja, moderne svetilke za dvorane, cerkve, pisarne, hotele etc., ročne in žepne svetilke, raznih vrst in oblik, električne likalnike, kuhalne, grelne in kosmetične aparate, elektromotorje za obrt in gospodarstvo, za šivalne in pletilne stroie — Vam nudi v največji izberi in inštalira »ELEKTROINDUSTRIJA« družba z o. z„ Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 13 (Kolizej). — Telefon interurban 2314. Din JWW ~ naprej g Fige in brinje (([(tj; pri tvrdki: , „ uiji...- I za žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneie fTg r5li nO rllCM«! Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, ^'•Ljubljana - Slomškova ulica št. ti ibiii■■ Vsak dan Vas obvešča »Slovenec« o vsem. kar je novega v svetu iri po domovini. — Zastonj na ogled Vam posi je list uprava, če ji sporočite svoj naslov! Za lil'-vit i to t v«t«.r oh ;>. Vit So družine Inh ko v kratkem »trni kak i nst rti me rt i pMoot nn;oira broznlnAncK« pis uiem-im II nr^r i tr • 11 jn. ter -1 usi vur< doni.-i prijetno ve dano- n»»- vHikl BREZPLAČNI KATALOG . Katerim Uotnte iudi zastonj poučno knjl •ico -Kako postmu-in itohor godbenik«. Priltba h nakup jo usodna, Instrument1 noeeni. nt-euje lahko Nndimo Vnni Violine ofl Din »5-- Kl.rln.tl o. Cln 120'- dalje Mandolin, od Din 136'- Trombe od Oln «80- dalje {jit.ru od Cln 107'. Klavir, citre sd Din »!•• dalje lamburlce od Din 98'- Gramofoni od Din 380'- dalj. Hotne Harmonike od Oln 83'- dalje Itd. ta «»' idiremnii nrcVi dasoll v luoosleviii tvormea Klasfotl. gramofonov In harmonik Prodalna oodrutnlc« M AR i ROK itev. J»T Branko je hotel biti vljuden^ posebno napram damam, a vedno se mu ni posrečilo. Nekega dne je' srečal starejšo damo: »Pet let se že nisva videla. Ali sem se kaj izpremeniia v tem času?«: jc vprašala, ker bi bila še vedno rada mlada. >0, gospodična,« je vzkliknil Branko, »izgledate, kot dvajset let stara roža.« Posestvo v našem Oddam za več let v najem okolu 8 oralov rodovitne zemlje v sredini mesla, posebno primerno za cvetličarja ali vrtnarja. Odda se tudi velik sadni vrt. Najemnik prevzame na željo tudi vsa gospodarska poslopja. Obenem se odda tudi veli« industrijski objekt (prejšnja žaga). - Vsa pojasnila pojasnila daje lastnik DRAGO H A D L v Novem mestu. zadružna Gospodarska banka 11 V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD DUM 480 milijonov Sprejema VLOGE - daje KREDITE, eskompiira MENICE - Nakazila -akreditivi — Borzna naročila BLED KOČEVJE NOVI SAD PODRUŽNICE i CELJE KRANJ SOMBOR ŠiBENIK KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000- DJAKOVO MARIBOR SPLIT Izvršuie vse bančne posle na;kuiantne:e. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - deposits. — Prodaja srečk. l/,d(i uiell Dr 1'rnin Ki. I»>ee. 1" Urednik: Jože Košiček, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cet