spodarske obrtniške narodne & ** # 4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane^ po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 28. julija 1880. Obseg: Razpis kranjskim gospodarjem, ki se z ovcjo rejo pečajo Kdaj je pravi čas žito žeti. Na hvalo ruskému lanu. Gradci. Kruh obvarovati, da ne plesnije. Letošnja šolska letina. vrstne novice. Naši dopisi. Bled. Novičar. Gospodarske novice. Izlet 11a Grintovec. Vabilo k udeležitvi pri vrtnarski razstavi v Obravnave deželnih zborov. Mnogo- Gospodarske stvari Konečno hoćemo še na kratko omeniti kako je * treba s požetim žitom ravnati. Požeto žito ne sme predolgo nepovezano ali v snopji na njivi ležati, ampak stavke razpostavi ali pa v ko brž snope poveze Razpis kranjskim gospodarjem ki se z ovčjo rejo pecajo. kr, družba kmetijska kranjska bode s pripo- trpi mnogo, ako nekoliko delj časa na njivi ležij zolce ali stoge porazobesi. Če se debeli snopi po veže jo, kar je voljo dobička na času dobro, slama sicer ne ven- močjo državne subvencije tudi letos nakupila nekoliko dar pa je dobro še pred nočjo snopje v stavke posta ovnov lepega ukviškega plemena na Koroškem in viti ali porazobesiti. Ako se snopi dobro v stavke Jih za razdelila pol t ki dokažejo, da akupne cene med take gospodarje stavijo, smej po uže več let redijo 2) škode delj časa na njivi ostati po céj ovác in da je ugode ter se tudi jih kraj za ovčjo rejo posebno ijih Kdor tedaj želi za polov cega plemena dobiti, naj zadnji čas do meno prošnjo vloži podpisanemu odboru d j e ž njo pečaj kupné cene ovna ta- Mih pis , v kateri do kaže gori zahtevane 4 pogoje. Resnico prošnje pa mora potrditi predstojnik dotične kmetijske podružnice in pa žup ali pa pnik njegove fare Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 25. julija 1880. Kdaj pravi cas žito žeti. sebno, če se jim naredi pravi klobuk, ki jih dežj „Slov. Gosp solnca brani a Gospodarske skušnje. Kruh obvarovati, da ne plesnije. Hlebi koj po peki naj se denej v kelj ) v ka térem je še nekaj moke, in sicer tako, da hleb na hlebu z gornj 8korj leži. zračen hram o besi Žakelj Tako spravlj naj se potem zaveže in v kruh ostane do tednov frišen in prav nič ne plesnije. Predno se hleb za vžitek reže, naj se s čisto krtačo okrtači in čez noc v klet položi, da postane zopet mehák )) Steir. Landb Tako svetuj Da se pravi čas za žetev zadene, mora kmetovalec na njivo iti in tam zrnje v klasji in lajti pregledati. Brž ko ni več mlačnato, ampak uže testasto in debelo, Ko bi se želo, dokler ie zrnje še mlečnato, se to preveč skrči čas, da se pod srp dene žito žetev predolgo odlaša, tako da zrnj v klasj ce se pa popolno dozori m se strdi ima maní moke v sebi in še ta ni J _ a tako dobra, ker mekine predebele ostanejo. Vrh tega a se tudi mnogo zrnj a po izkapanji pozgubi. Skušen metovalec je to zgubo cenil na deseti del celega pri delka bolj Da je tudi slama od rano požetega žita dosti in veče vrednosti gledé na krmivno moc kakor pa od pozno požetega, to je znana in jasna stvar. In tam, kjer je slama velik del živinske klaje, je to ve-levažna reč. V marsikaterih krajih slama ni dosti boljv' kup od sena. Če je pa slama uže na njivi popolno do-zorela, in če jo je še vrh tega veter in dež iztepel in izpral, je kot 'živinska klaja skoraj vso redivno moč izgubila, in živina se bo ob taki slamnati klaji le slabo počutila. Če se je pa žito poželo, dokler je bilo v bilj Gospodarske novice. * Za obrambo trtne (filoksere) je vlada hrvatska ? 18. dne t. m. izposlala na vse podžupanije okrožnico katero veleva pregled vseh Vinogradov, ki utegnejo sum kako naj se to pre s biti zarad filoksere gledovanje objavlj y in način „Obzor", ? ki ta vladni odlok znanja, dostavlja opazko, kako to, da vlada v nemar pušča predlog tajnika gospodarskega društva, kateri za- hteva, da se Goričankam zabrani dovažanj tega v ti adj zavi- (grojzdovo) perje? Vlada bi bila morala to prepoved izreci in tržaški vladi naročiti glas v jih pokrajinah in strogo na to paziti , naj jo raz- prepoved strogo spolnuj da se Na hvalo ruskému lanu. Družba kmetijska je přejela sledeči dopis: Obljubil sem sl. kmetijski družbi, ko sem si 15 še nekaj in to dosti k ? Zil LU pUZiClU, UUiVICl J^ KI13.VJ » ^l'J * ,, ^ — , «.V m tudi slama boljša živinska krma litrov semena ruskega lanu za poskušnjo naročil, da jej boljša, kakor si to marsikdo mis! bodem o resultatu imenovanega lanu sporoČil. 240 Ruski lan, katerega sem za poskušnjo na šolski blankete bodo se naposled še razstavljalcemizročile, da vrt vsejal, se je prav dobro obnesel. To je jako raz* sami zapiŠejo imena in druge podučivne znamenitosti vidno iz stebel, katere v prilogi sl. družbi na ogled svojih pridelkov. pošiljam. Tri stebla, katera so nekoliko debelejša, so Šolske stvari rastla na Črni in debeli, in druga tri, katera so rastla na plitvi pešceni zemlji, so bolj tanka. Pošljem pa tudi nekaj stebel domaćega lanú, da sl. kmetijska družba lahko razvidi, kako se napredku kmetijstva s tem pomaga, da se ljudstvu seme ruskega lanu priskrbi. Piv- čani mi trdijo, da kaj takega še niso videli. Nadjam se, ročila kažejo nam stan šolstva preteklo leto. Naj po da bo sl. kmetijska družba drugo leto zopet blagovolila poročilih, ki so nam došla, povemo kaj malega. Letošnja šolska letina Šolske poČitnice so nastopile in na svitlo dana po- semena ruskega lanú nam priskrbeti. Kakor se slisi i f Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach" se bo drugo leto od tukaj veUko kmetovalcev (Pivčanov), pričenja se z obširnim člankom gosp. prof. Voduška kateri dozdaj ruskega lanú še niso poznali,^ za seme ki ima naslov „Beitrage zur praktischen Astronomie" in oglasilo. Kakošno bode predivo v premeri z doma- nam kaže pisatelja strokovnjaka v zvezdoslovji. Učilo čim '-l TT oTTAÎam Xnan at\Ai«A/(il • _ 1 _ i. _ ___x _ • _!______ÎÎ : ____] : .. - _ r _ 1 _ 1_ Î t bodem tudi v svojem času sporocil. Št. Peter 22. julija 1880. je letos na tej gimnaziji, kateri vodja je šolski svetnik Mihael Kalan gosp Jak. Smolej, 19 profesor jev, 2 suplenta in en ) učitelj ia odbornik glavne županije učiteljski kandidat. Kar se tiče slovenščine, omeniti je, razredu, razen geografije in materna da se je v 9 vse učilo slovenski 7 Vabilo uđeležitvi pri vrtnarski raz>tavi Gradcu. v II. b. razredu učila seje tike nemšČina in v 2. polletji tudi naravoslovje nemški nemški in ravno tako tudi v IV. 9 V razredu bilo je razen veronauka in slovenščine vse razredu. Graško vrtnarsko društvo je tudi odboru kmetijske družbe kranjske poslalo prošnjo, naj razglasi našim sadjerejcem , kmetovalcem in vrtnarjem vabilo k ude- gimnaziji učila z gornji se je le sloveoščina slovenski, vse drugo ležbi vrtnarske razstave, ki bode združena z občno vstopili v I. a. razred, bila je slovenščina f ? E I I « i W * 111 . • • I • W w • kmetijsko razstavo. Naj našim kmetovalcem in sadjerejcem naznanimo posebno to-le: Štajarsko vrtnarsko društvo je sklenilo prirediti še posebno razstavo krompirja ter vabi vse pridelovalce krompirja, naj se nje udeležijo. Odprla se bo dne 23. septembra. Oglasila po formularu, ki ga je dobil tudi odbor naše družbe, naj se pošljejo do avgusta, da bo mogoče s prostorom razpolagati. Opom- nemški. Slovenščina bila je obligatna v slovenskih pa-ralelkah in za tište učence, ki so iz slovenskih para-lelk prestopili v višjo gimnazijo; za učence, kateri so fakulta* U č e n- kon- tivna, če je bila tudi njihova materinščina. cev je letos v tej gimnaziji bilo v začetku 625 cem leta 571, tedaj 69 dijakov več od lani; zato so t v prvih razredih spodnje gimnazije bile paralelke. Kranj cev je bilo 511, izmed teh 129 Ljubljančanov iz druzih cisiajtanskih dežel 55, — iz Translajtanije 9 m iz ptujih dežel. Materinščiua je 431 dijakom bila slovenščina 131 pa nemscina > materinščina 12 nimo pa, da ne gre veliko krompirja razstaviti ampak jakom bili so drugi jeziki. Posebno bogata je Ijubljan le toliko, da se najboljše sorte spoznajo in se pridelo- ska gimnazija na štipen dij ah, kajti šti pen dis tov bilo valci in kupci podučijo. Zato sprejemajo se na raz- Je 104 stavo takošne krompirjeve sorte, ki imajo eno ali krajc. ki so uživali štipendij v znesku 7454 gold. 11 Profesorji višje gimnazije so na obr tnij ski več izmed sledečih lastnosti: 1. fini krompir za salato; napredovalni šoli podučevali 142 učencev. 2. najfiniši namizni krompir ; prvo je dober oku*, drugo se rodovitnost 7 dober namizni krompir moknat , v prvi ne moknat wert. ii m vrsti za kuhanje namenjen: pa dobrega okusa, rodoviten, trpežen v zemlji in kleti Programm des k. k. Obergymnasiums in Rudolfs To poročilo prinaša na čelu slovenski spis prof. Sokratovi metodi s posebnim Franca Brežnika: ozirom na Platonovega Menona in o pojmu"; s tem ter da dober okus dolgo v sebi ohrani ? gospodarski kako se dá krompir, za vse domače potrebe raben, dobrega okusa, vrlo rođen, trd na njivi in trpežen v kleti; tudi krom- člankom hoče profesor Brežnik dokazati, Sokratova epagogična ali induktorična metoda sploh po-rabiti, da se prispe do najvažnejših toček v pojmoslovji. ir za žganjarije dobi v razstavi prostora; krmenski prvih nalog gimnazijalnega poduka je f da se mis rompir, ogromni pridelki, velika trpežnost na njivi in v kleti, to je, da ne gnjije lahko. Na okus se pri tem v ljenje izuri in okrepi, razum razbistri in ojači, da se vzbudi in utrdi samostalno duševno delovanje. obče ne gleda veliko. Vse navedene lastnosti bodo na raz- Učilo je na tej gimnaziji, kateri vodja je Jan. Fischer, stavi razvidne po napisih. Razstava pitovnega (žlahnega) sadja. Na- glašanje je do konca dne 31. julija. Dne avgusta 14 profesorjev, med katerimi 4 očetje reda sv. Fran-čiška. — Učencev je štela koncem leta 175; od teh je 154 Slavjanov in 11 Nemcev po materinščini. Sti- se bode prostor razdelil in potem se ne sprejemajo no-bena naglasila več. Sadež na razstavo poslati zamorejo sadjerejci iz cele Avstrije, tedaj tudi iz ogerskih dežel. g o- 13. Slovenščina se je kot pendistov je tukaj bilo obligaten predmet učila v vseh 8 razredih , in sicer V spodnji gimnaziji po 3 uri, v zgornji pa 2 uri na teden. Naglaša se po 2 vrstah: a) namizno sadovje Veronauk učil se je na spodnji gimnaziji slovenski, na spodarsko in moštno sadje. V teh vrstah bodo po- zgornji gimnaziji nemški po 2 uri na teden. to g i ni- tem jabelka, hruške, grozdje itd. razvrstene po legah, nazijo je tudi bila z vezana obrtnijska šola, na ka- v katerih so rastle : iz planin, iz južnih krajev ^Gradec veljá kot središČe), iz severnih krajev. Tiskane *) Hvala za poročilo ! Razloček med ruskim in domačim lanom je res tako očiten, da ruski zasluži obilo sejan biti. Dobro došlo bode kmetijski družbi tudi poročilo o predivu. Prošnja o vodnjaški zadevi se je priperočila sl. ministerstvu. Po naročilu sl. odbora Vred. teri poducuje 6 gimnazijskih učiteljev. Obiskavalo je to šolo koncem leta 44 rokodelskih učencev. Hvalevredno je, da v obeh teh gimnazijskih poročilih nahajamo tudi vprašanja, ki so jih dobili osmo-šolci pri maturi, da vidijo njihovi nasledniki, kakošna vprašanja jih čakajo, ko přidej o do mature. Radovedni smo, koliko več pravic bode prihodnje leto dobila slovenščina na naših gimnazijah. 241 Ozir po domovini. Bled. *) Zgodovinska crtica. Po Valvazorji in Dimitzu spisal J. L. Ni dvombe, da ne bi bil ta prelepi kraj znan uže atarirn Rimljanom. Ne govoré sicer oni izrečno o njem, gotovo je, da so Himljani v tej okolici bivali, kajti živel. Pur nel pa bilo dotičnemu kapi Greg in veri več ali manj v škodo, zato ga je bil s pomočjo kmetov izpodil iz njegove puščave Govoreô o fa ljansko kofij y nam govi dôbi blejski, ki je pa spadala pod ljub-Valvazor leta ustanovljenja tudi v nje- ne imenuje. Poddružnic pa je štela ta fara du Razen teh cerkvenih zadev nam Valvazor pripove- ljudstvo v tej okolici takrat posebno z da daudanes se pri Bobinjski Savi nahajajo ostanki fužin iz rimljanskih časov. Nekateri celó trdijo, da so v teh krajih Rimljani svoje orožje izdelovali. **) Da si ljudskim pravljicam ni zgodovinske resnice pripisovati, vendar se pa more reči, da imajo nekatere ljudske pripovedke nekoliko zgodovinskega jedra. To utegne veljati tudi o sledeči pravljici, ki se po Gorenj-skem pripoveduje. Na blejskem jezeru je namrec bil v starodavnih časih pogansk (ajdovsk) tem pelj elovanjem lesenih posóď pecalo. Ljudst zdravo in čvrsto, zlasti so slovele ženske Zato Je so bilo radi ženske iz te oko za dojke tukajšnjem gorskem stud arne) jemali toplicah nam uže Valvazor pr poveduje. Al v njegovi dobi ga je dal grajščak blejski Weidmannsdorfer s tem grebsti, da je jezersko vodo va-nj napeljal. Vzrok da se je hodilo preveč ta uže do Da ne bi katerega je bil lesen most napeljan. Po tem mostu 80 smeli hoditi samo poganski svečeniki (duhovniki) in pa oni, kateri so darove prinašali. O krešu so se tu z temu je bil po Valvazorj grajščakovih prijateljev in znancev kopat mu bilo treba teh ljudi vedno pogostovati ali da ga ne e studenec bi bili v njegovem poslovanji mudili, dal uničiti s tem, da je jezero va-nj napeljal (?) ognjem (kresom), petjem in plesom praznovali ajdovski prazoiki. * Kakor so dobili brižinski škofje v last Lok o in okolico njeno, tako so podarili nemški cesarji Bled tej podaritvi so pridru- Na blejskem gradu so tudi za časa turških ojsk briksenskim ***) škofom. to je, v • kreše užigali, da so ž njimi dalje na okrog naziianjali neprijetno novico, da je zakleti sovražnik krščanstva v deželi. Taki kresi so se užigali po vseh večih gorah po Kranjskem. Ko je bil leta 1510. (24. in 26. marca) na Kranj- naj- bil tudi blejski skem in po sosednih deželah strahovit potres huj grad kar jih je pomuiti podrl se žili kasneje še vse gozdove med obema Savama, vso bohinjsko stran, ali prav za prav vso njeno pore oje med bohinjsko in dolinjsko Savo. Al briksenski škoije niso tako dobro skrbeli za svojo novo pokrajino kakor brižinski, vlekli so marveč iz nje samo koriš t, to je, one naravne zaklade, katere daje gozd, reka in jezero, lov in ribštvo. Da bi se iz obširnih gozdov preorale njive in naredili travniki, ter zidale hiše in vasi, za to se briksenski škofje niso brigali. Vendar pa gre tem t. m. gospodom čast, da je briksenški škof Hugo ustanovil samo, «c**« u« tuauuu. xu oc mi prvi samostan na Kranjskem. Samostan se je zval y glavi, zopet obiskati sivega Grintovca. (Dal. prih.) Izlet na Grintovec. Prelep in za kak izlet prevabljiv bil je 19. dan > da bil mogel domá ticati — ks.x ixw^i uuiut. vivcvn, vprašanje je kam bi jo mahnil. Tu se mi izbudi dobra misel bilo v ,Hruškljeu, v „Hruakljah" Sam Brez dolgega obotavljanja pospravim v torbico in botaniško škatlo za potovanje najpotrebnejših reči in Cruskilach" (skoro gotovo , Birnbaumergegend) in je bil nekje v Bohinji. ustanovitelj se je bil va-nj podal in tu svoje življenje zadenivši ji križem čez ramena, jo vdarim v najhujši sklenil, Koliko časa je pa ga opustili ta samostan obstál, kedaj so — to se pa ne ve. ^ v puiuuotji un ves poieii pnmanam. v^nui naieuui pri Slavni kranjski zgodovinar Valvazor ne vé mnogo gostoljubnem gosp. župniku, svojemu prijatelju, na prav vročini o poludne čez naše hřibe v Ko kro, kamur jo v polutretji uri ves poten primaham. Ondi naletim pri o Bledu povedati. Ko govori o farah , omenja sicer veselo drušino, ki je ž njim vred še le obědovala. Bile ena pa Pre- tudi cerkve Matere božje na jezeru in blej ske fare, so tri mlade gospice : dve Tržačanki Cerkev na jezerskem otoku, o kateri Valvazor prinaša dvora, ki so, da bi se malo zvedrile, péš prišle v Kokro tudi sliko, je bila uže takrat imenitna romanska cerkev. in v Robu, v znožji Grebena, nabirale gorske cvetiice. Kdaj in kdo je to cerkev sezidal, Valvazor ne vé po- Največ so natrgale baguljnika (Rhododendron hir-vedati. Prej ko ne so jo zidali ^briksenski škofje sutum) in pa kranjske astrancije (Astrantia carnio- kot prvotni lastniki teh krajev. Ce je poganski tempelj lica) y katerih Tržačanki prej gotovo niste videli y rekši y , kajti da jih uže prej na tem mestu stal, sezidali so potem najbrže z neko vidno radostjo ste jih ogledovali iz njegovih ostankov cerkev Materi Božji posvečeno. koj pošljete po pošti v Trst. Le prehitro mi je potekel Da so pa omenjeni škofje to cerkev utemeljili, je zato čas v tej veseli družbici ; a ločiti sem se moral, ker verjetno, ker so oni imeli pravico nastavljati duhovna, ki tu na otoku službo Božjo opravljal vsaj o Val va- lme koče. sem prehoditi tisti dan še dolgi pot do plauinske zorjevih časih pred 200 leti še. Přišedši do Suhadolnika vidim stati pred hišo Ko Valvazor te cerkve omenja, pripoveduje tudi po čvrstega možaka, namenjenega z dvema kozama ravno svoji bil v kočo eni navadi o nekem pušča\niku, ki se je odriniti na planino; njemu se pridružim tudi jaz in tako pri y cerkvi naselil ter ljudi z vražami, razla- greva zdaj skup, kar mi je prav prilično in kratkočasno garjem prikazni itd. motil in se od tacega prislužka bilo. Po poti gredé izvem od njega, da je on oskrbnik --nove planinske hišice in da hribolazcem z marsi- Ravno zdaj, ko največ domačih in tujih gostov dohaja postreči more. In zares ! ko o večernem mraku v Bled, kateremu po pravici gré naslov „kranjske utegne o pravém času na svitlo priti ta zgodovinska crtica. * vajce", prisopihava do planinske koče in poleg nje zidane Vred, ajc* viAJct, jjivc* v diiuiviciiivydu , au ua ^ uc uit jç ijuuv, O starodavnih poganskih grobéh in gradovih napravi mi tudi mlečne kave. Ker sem bil močno že- hišice , odpre mi vrata, pelje nuja vina , piva v steklenicah me va-n j o in koj mi po- ali pa če mi je ljubo ** med Bohinjsko Belo in Bistrico pripoveduje uže Valvazor, ko govori o kranjskih „uaravnih posebnostih". ***) Briksen je mesto na Tirolskem. * V Ljubljani se je bilo takrat porušilo več stolpov, hiš n pa nemška cerkev * izvolim si piva, ki je bilo prav izvrstno, in mojemu stezica do planinske hišiee; od ondod pa se začne prav jen, suhemu grlu jako po volji. Oglejmo si zdaj malo to planinsko hišico, ka- križev pot proti vrhu y to je y od planinske koce do te- mena Grintovca, zaznamovan ti je z rudečimi križci, ki tero je dala sezidati družba Kapelskih hribolazcev, kar so prav pogosto po večih kamnib namalani, kako ti je pové zlati napis nad durmi ki se glasi : Frischauf- hoditi da ne zaide J^WVI M4 AC*KJL tiu^io «»« uwiuii , «t ou ^'»ui • .,JL i lovuMui UUUIU , u» UO ftaiU^S. VO UI I^OUU pupUlUUUičt OAC U ftij Haus, erbaut vom Zweigvereine Eisenkappel des ôster- preveč brljav, nikakor ne more pravega pota zgrešiti reichischen Touristen-Club im Jahre 18<8." Nevoljen, Pred 14 dnevi ste bili dve ženski, mati in mlada hčerka, jako nevoljen postanem čitavši ta napis, Ce ni kedo popolnoma slep ali y a ne zato, ker je nemški vsaj > če Nemec stavi poslopje , ima tudi pravico, po svoje si napraviti napis ampak prevzeia vrh Grintovca. Prej ko se od tega velikana kamniških pl čimo, poglejmo še malo, lo- kakošni so njegovi sklad me je nevolja zato , ker v mnogih rečeh mi domačini Če si ga mislimo od severa proti jugu navzdol prere- zanega, videli bi v znožji, zlasti na desni strani pota v še » le potem kaj stori mo, ko nam tujci tako rekoč s stom ali celó z dejanjem pokažejo! pr- Kedaj y mislil sem Suhadolnikovo dolino si, bo oživéla tudi med Slovenci enaka družba, katera bo stavila enaka poslopja po naših lepih planinah y bi se ne vrivali nam povsod tujci rekel, a bolje je, da molčim. Pa da rad bi nekaj drugi nasadi nad njim pa so halinsk porfir ali diab y VSi In tako sklenem svoj popis s pesnikovimi bese dami, ki pravi Na goro > na goro y na strme vrhé Poslopje stoji prav na primernem mestu in je krog y Me kliče, me miče, me vabi srce. in krog z remeljni ograjeno. Razdeljeno je v vežo, v kateri je železno ognjišče, in pa v dvoje sob, katerih manjša je spalnica za ženske, možkim pa so ležišča napravljena čez in Čez pod pođstreŠjem na pričnah, na-stlanih s senom, tako, da 20—25 popotnikov lahko pre- noči. V veliki sobi stoji dolga miza z enako dolgim stolom na vsaki strani, katera ima tri miznice za razne reči: v eni so prticki in rjuhe, v drugi krožniki, žlice, noži in vilice, v srednji pa velika knjiga, v katero ob-iskovalci Grintovca svoja imena in druge opombe za-pisujejo. Nad mizo visi velika svetilnica, na steni pa Na Šenturški gori 21. julija S. Robič * Mnogovrstne novice, Bosni in Hercegovini je novo številjenje pre bivalcev in živine dokončano. Našteli so 43 mest, 31 trgov, 5054 vasi, 189.662 hiš, 1 milijon in 158.440 pre bivalcev (607.789 možkih, 550.651 žensk), med temi je 496.761 pravoslavnih, 448.613 mohamedancev, 209.391 zrkalo in pravila te hišiee v okviru. Kedor prvikrat katoliških kristijanov, 3126 judov in 249 drugovercev. Dalje našteli so 158.034 kónj, 413 mul, 2721 oslov vstopnine, in če v stopi v to poslopje, placa 30 krajc. ____r_____7 njem prenoči, še 40 kr., ženska pa plača za prenočišče 761.302 goved, 775 bivolov, 839.988 ovac, 522.123 kóz 70 krajc. Ker mi je Jože Polaj ner — tako je va- 430.354 svinj in 111.14S panjev bučel. ruhu i i ime dovolil spati v sobi za ženske, plačal sem okrogel forint, katerega sem mu prav rad stisnil v roko, kajti na postelji sem se dobro odpočil in naspal. Jože je jako postrežna duša. Marsikateri zapiše v veliko knjigo poleg svojega imena še očitno pohvalo hišnega Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. varuha, katera mu tudi po vsi pravici gre Napravil mi je zarano zjutraj mleČno kavo sej a y se ve s kozjim mlekom , katero mi je samo borih 15 soldov zaračunal. Pivo prodaja steklenico po 45 krajc. dne julija. (Dalje.) po Dr. Poklukar se oglasi tako le : „Ta stvar je čem pa vino, ne vem y ker ga nisem bil spremljeval tudi na vrh Grintovca pil. vem y da grem naj raj si sam y ostane v hišici, Čakajoc me na povratu. Rad bi me vsa provocirana, kajti zaupnice želi le ona stranka, ka-ker mu po- teri se menda dozdeva jako potrebna. Da se je usta- ker bom nabiral živalic, novila podporná zaloga za reserviste, to je ukrenila še prejšnja národna večina deželnega zbora, in koliko Tačas, ko mi je kavo pripravljal, otepal sem okoli je pri tem imela opraviti, dovolj kažejo akti. Izvan kate-vse rednih ,,zaslugu pa pri tem delu ni bilo nobenih; za- tu , pe* tuui viuii v uuiiduuiunvuvi uvuu., vow radi tega je zaupnica nepotrebna in jaz sem odločno Dobil sem na njem Hyp era palumbaria proti njej. Ako jo votira današnja večina deželnega zbora, potem se tudi dobro vé, da ona ne zastopa ve- pastirske koče „lesjaka" (Aconitum Napellus), rega je tu , pa tudi doli v Suhadolnikovi dolini plavo in pa Oreina liturata. Po zajutrku stopam polagoma po rebru Grintovca preobračevaje tu in tam odjenljivo kamenje, pod kate- čine yy kranjske dežele; Poslanec Na vra til podpíraje predlog Svetcev go rim sem pobíral Feronia Jurinei, Welensii, vori tako-le: „Tudi jaz se odločno upiram, da bi se Ziegleri, unetulata, razne rilčkarje in proti sprejel od odseka nasvetovani predlog. Ako bi se imela vrhu tudi enega Cychrus Schmidt i. Največ pa na- komu izreci zahvala, bi to bilo jedino bral sem polžkov ki so dr. BIeij bili: Helix rupestris, weisu, kateremu je slovenski narod v istini mnogo Schmidti, phalerata, leucozona var. oviren- hvaležnosti dolžan, narod, sis m pa ki ga imenuje svojega očeta. Cfausilia commutât a. Posebno lepo in Gospod deželni glavar, katerega uradniške sposobnosti bogato nabirko bi imel rastlinoljub ali botanik, ako bi v tem času se potrudil stopiti na Grintovec. nikakor nočem zanikavati, ni sam ustanovil teh zakladov HflHNHHHMHlÊMHHiÉrittHMÈiH^l za f nego je to storil v družbi z deželnim odborom y Ko so v nižini in po polji cvetlice uže pod koso torej mu ne gre nobena posebna zahvala. Ako imamo padle, ali pa po večem uže odevetele, se razevetajo zdaj komu zahvalo dajati, je gotovo to treba našemu presvet-po Grintovcu razne, med njimi nekatere prav zanimive lemu cesarju, kateri nas neprestano obsiplje z da rastline v naj lepši krasoti. Pot na to lepo planino ni tako težaven rovi JL uu ua tu ic^v; piauiuu juli tarvv; vuu ^ oc ULâtlJ mimouviuwT w « i v*.j ^ f m pa nevařen, kakor si morebiti kedo domišljuje. Od ve- jeve besede: „naredite mir med mojimi narodi ! like ceste do Suhadolnika je vožen, od tam v do- bi nadalje imeli izreči sedanjemu ministerstvu vladarju, kateri je zdaj vrle može poklical v ministerstvo, ki se z vspehom trudijo izpolnovati cesar- Hvalo y lino pod Grintovec prav zložen gozden pot. Iz doline se vije naprej skozi lozo, potem pa med skalovjem dobra pošteno deluje na to, da bi sporazumljenje ; takisto smo dolžni v Avstriji zavladala mir ia svojo zahvalo izreči tudi našemu gosp. c. k. deželnemu predsednik u, ki v smislu te spravljive vlade naši deželi delà na korist. Gospod deželni glavar naj mi z akti dokaže, da v istini ljubi od cesarja přiznané Slovence, naj mi pokaže častna odlikovanja slovenskih občin, potem bodem tudi jaz glasoval, da se mu izreče zahvala kranjske „dežele". Dr. S chaffer hvalisa deželnega glavarja spretnost in delavnost, in pravi, da se hoče glavarju le tako ,,v obče" izreci zahvala. Zdaj dr. Zarnik poprime besedo: „Gospoda, ako bi gosp. deželni glavar ne bil strankarsk mož, bi jaz ne imel ničesar zoper to, da bi se mu izrekla zahvala. Toda tukaj vam gre za strankarsko zahvalo, katero hoćete dati svojemu vodji, a ne toliko deželnemu glavarju. Ko smo mi imeli većino v deželnem zboru, nam ni nikdar prišlo na um, izrekati dr. Bleiw eis u zahvalo kranjske dežele, in sicer zaradi tega ne, ker smo taktni in nismo hoteli predlagati zahvale možu, ki je stran kar, kateri je naš vodja. Mi tudi nikdar nismo napravljali takih škandalov, kakor ste jih vi v tej slavni zbornici. Ozrimo se na čas, ko je dr. Bleiweis več kakor pol leta namestoval deželnega glavarja, katerega vse posle je tudi vseskozi vestno in temeljito opravljah Tedaj je zato svoje službovanje imel dr. Bleiweis dobiti 1500 gold, nagrade. Nasvetovalo se pa je, naj se mu za mnogi trud dovoli 500 gold. In kaj je takrat rekel eden vaših vodij, katerega je nekdaj „Tagblatt" imenoval „den markigen knorrigen Kromer"? Dejal je širokoustnež : „noch den Baronstitel soli er sich holen"; poleg tega ga je pa še drugače napadal zeló nesramno. Gospoda, to je bil škandal, katerega je učinil vaše stranke mož, in katerega poprej v deželnem zboru kranjskem nismo nikdar doživeli. Jaz deželnemu glavarju gotovo njegovih zaslug ne jemljem, a taktno ni bilo od vas, predlagati njemu zahvalo, zato ne, ker je strankarsk mož." Poslanec Sve tec: „Gosp. dr. Schafferju sem za njega izjavo zeló hvaležen. Jaz sem prej samo sumil, kar je zdaj dr. Schaffer sam na polna usta povedal, da namreč gospodje one stranke nočejo „deželne' zahvale votirati gosp. deželnemu glavarju za njegovo oskrbo-vanje zaklada za reserviste, nego da jim je namera to izvršiti kakor strankarsko demonstracijo. Zatorej mi . je tem odločnejše protestirati proti vsakemu takošnemu priznanju." Dr. Schrey pravi, da je narodna stranka dosegla svoj namen v današnji debati ter vihtela kadilnico svojemu možu. Dr. Vošnjak odgovori tako-le: „Meni se je zgolj čuditi, kako more stati v predlogu „den Dank des Landes Krain". Ta večina vendar n e zastopa večine prebivalcev „kranjske" dežele! S kakošnimi nelegálními sredstvi, s kakošnim vladnim pritiskom se je napravila današnja večina pri volitvah leta 1877., to je vsakemu znano. Ta večina nikakor ni zastopnica večine prebi-valstva kranjske dežele, nego le večine v deželni tabli vpisanih velikih posestnikov in neke klike v mestih in trgih, katere kandidatje so z vladnim pritiskom prišli v zbor. Narodna stranka je pri verifikacijah teh volitev leta 1878. deželnega zbora nelegalnost dovolj jasno dokazala. Mi smo vlado prosili, naj razpusti ta zbor in naj se razpišejo nove volitve, potem se bode še le pokazalo , kdo ima pravo večino. Zaradi podkupa pri volitvi v sedanji zbor so se celó vršile sodnijske pre-iskave, a prejšnja vlada je napravila justico zahlapčevalko političnim namenom sedanje večine deželnega zbora." Poslanec Luck m an trdi, da sta dr. Poklukar in dr. Vošnjak v odseku glasovala za predlog, kať pa zdaj oba odločno zanikavata. Dr. Poklukar mu odgovori, da je proti govoril in proti glasoval. Dr. Vošnjak pa odločno trdi, da je tudi on proti glasoval in pri tem še rekel: „Letos gospoda kaj radi dajejo „znamenja pridnosti". Poročevalec vitez Vesteneck po vsem tem poprime besedo in priznava istino, da je dr. Poklukar proti govoril in proti glasoval, a trdi, da dr. Vošnjaka ni bilo pri glasovanji. (Dr. Vošnjak zavrne govornika z besedami: To je laž!) Nadalje graja vitez Vesteneck poslanca Navratila, da je v debato vpletel osobo ce-sarjevo, kateri je ravno svoje zaupanje deželnemu glavarju izkazal s tem, da ga je zopet na to mesto po-klical. Konečno omenja, da ni ustavoverna ni narodna stranka ne bodete delali zgodovine kranjske za 1. 1880., kajti prava zgodovina se delà sama, in ta bode ime Kalteneggerjevo z zl&timi črkami zapisala v svojo knjigo. (Viharno oporekanje narodnih poslancev.) Predsednik dr. Bleiweis dá potem na glasovanje Svetčev predlog: „naj se o odsekovem predlogu pre-stopi na dnevni red", ki je bil z 18 glasovi nemškutar-jev zavržen. Zdaj vsi narodni poslanci zapusté zbornico, da ostanejo le nemškutarji, ki potem odsekov predlog sprej mo. Na to pride deželni glavar vitez Kaltenegger v dvorano, prevzame zopet predsedstvo ter se za sklep zahvaluj e z dostavkom, da votirana zahvala ne gre njemu samemu, temvec tudi deželnemu odboru. Poslanec Potočnik poroča v imenu gospodarskega odseka o náčrtu postave zastran ob zemlja ljubljanskega močvirja, ki se potrdi. — Potrdita se dalje računska sklepa zemljiško-odveznega zaklada in normalno-šolskega zaklada za leto 1878. iu 1879. Občini Col se dovoli odpis 106 gold. 32 krajc. normalno-šolskega zastanka. Prošnja šolske občine cerkniške za podporo o šolski stavbi pa se zavrne. Potrdé se dalje računski sklepi bolnišnega, porodišnega, najdenišnega in norišnega zaklada, potem deželno kul- turnega zaklada za leto 1878. in 1879. in konečno proračuna deželno-kulturnega zaklada za 1. 1880. in 1881. Deželni zbor stajarski. Na vprašanje slovenskih poslancev zarad slovenskega uradovanja je ces. namestnik odgovoril, da mu je od visokega ministerstva došel nalog izreci: da si bode vlada prizadevala z ozirom na potrebščine koiikor mogoče vstrezati željam Slovencev, zato bode vlada po-rabila vsakošno priliko, da opazuje in presojuje dejan-ske potrebščine slovenskega prebivalstva na Štajarskem ter da ne bode nikdar opušcala storiti, kar koristi države zahtevajo. Prav za prav so to gole besede , podobne onim, katere smo slišali uže takrat, ko jeSchmer-ling, Lasser, Stremayr itd. ministroval — piše „Slov. Gosp." — vendar se čedalje bolj kaže, da so časi mi- nistrov Lasser-Auersperg-Stremayr minoli. Treba je le, da se potem Slovenci povsod tudi ravnamo. Vlagajmo torej le slovenske vloge, a zahtevajmo tudi slovenskih odgovorov! Pravico imamo do tega. Nihče nam je krčiti ne sme. Vkljub tehtnim ugovorom je obveljal predlog finančnega odseka, naj koncem letošnjega leta ne ha pod-kovskašola in se prodá šolsko poslopje z dotično opravo. Zagovornike tega predloga je vodila mi sel, da se s tem odlokom prihrani deželi mnogo stroškov , kovači pa, ki hočejo pravico podkovskega mojsterstva doseći, naj se, če so Nemci, podadó na Dunaj v pod-kovsko šolo, — če pa so Slovenci, naj gredó v pod- 244 kovsko solo v Ljubljano se podkovstva učit, da do-bijo dotično diplomo. Kako zeló uže tudi liberalcem presedajo po njih leta 1869. za ljudske šole skovane postave, kaže v tukajšnjem zboru sprejeta resolucija, po kateri se deželnemu odboru nalaga, studije delati o tem , kako bi ee po spremembi deželnih šolskih postav ali pa na administrativni poti velikim stroškom moglo v okom priti; o tej zadevi odbor prihodnjemu zboru nasvete etavi. Deželni zbor tirolski. Poslanec Greuter je svoj predlog o zboljšanji kmetijskega posestva med dru^imi podprl a temi raz- logi: Kmetíje so se od leta 1870. do 1875. še za novih 297 milijonov gold, zadolžili. Prejšnji državni zbor ni za povzdigo kmetijstva skoro nič storil. Razkosovanje zemljišč, čedalje več krčem, pohišno kramarstvo: vse to razdeva kmetijstvo. Med kmeti je čedalje manj denarja. Hranilnice jim ne pomagajo, ker niso več špa-rovke, kar bi imele biti, ampak so spekulantinje, ki terjajo čedalje veče obresti (činže). Deželni zbor goriški. Sedma (zadnja) seja 1. julija t. 1. ob 3. uri po- Îoldne. — Vsi poslanci nazoči, samo gosp. namestnik >e Pretis ne. V imenu deželnega odbora stavi dr. Abram tele predloge: Deželni zbor se zahvaluje Nj. veličanstvu, vladi, državnima zbornicama in ces. namestniku za podporo naklonjeno naši deželi v hudih stiskah tega leta. — Potrdila se je garancija deželnega zaloga za predplače iz državnega zaloga v omenjenih stiskah. — ťoslanec Jonko bere interpelacijo zadevajočo poprave na državni cesti v Soški dolini. — Poslanec Faganel j*e ponovil, pa potlej umaknil svoj v 5. seji podani pred-og, da naj bi, kdor služi zunaj domaće vasi, plača val zaslužku primerno davščino v domačo občinsko denar-nico. — Prošnje so bile mnoge uslišane, druge spet ne. Dovoljenih je med drugim 300 gold, za nek most na gorenjem Krasu. Cesta iz Medane v Mušo čez Převal bo skladovna. Za cesto od Zelina do kranjske meje (na Cirkljanskem) je 1000 gold, dovoljenih; 1000 gold, za cesto v kobaridskem Kotu proti Breginju; 1000 gld. za cesto med sv. Lucijo in Kozariščem. — Cesta iz Zagraja skozi Rubije, Savodnje, Standrež v Gorico bo skladovna. Za cesto med Pevmo in Kojskem je dovo- Jjenih 1500 gold. — Za most čez Idrijico je odlocenih Šebreljski občini 300 gold. — Za poravnavo klanca med Mataúnom in Naklom je odměnil dež. zbor 2000, za cesto od Skopega skoz Dutovlje proti Občini 1000 gold. — Za starinski muzej v Oglej i za 1. 1881. 150 gold. — Dvěma uradnikoma je dovolil zbor vsa-kemu 100 gold, podpore; dvema praktikantoma pa ad-jutum povišal. — Za novi most čez mejno reko Idrijo pri Medeji (v Lahih) je dovoljenih (za U. 18S0. in 1881.) 5000 gold. — Řešena sta proračuna glav-nega zaloga za uboge in deželnega zaloga za 1. 1880. (poročata posl. Kocijančič in dr. Tonkli). Dalje je predlagal íinančni odsek četvero sem spada- jocih reči, in sicer, nekaj zastran načina, kako se ima pobirati davščina od vina in deželna užitnina; nekaj zastran bolnišničnih stroškov in dotičnega obračuna s tržaškim magistratom in slednjič to-le: „Pooblasti se deželni odbor, da izplača 1000 gld. letne podpore c. k. kmetijski družbi goriški le tedaj , ako se ona dogovori ž njim zastran poprave poslopij na društveni kme-tiji, katera služijo zdaj slovenskemu oddelku deželne kme'ijske šole, tako, da bo poravnava ugajala deželnim interesom". Kar se tiče užitnine, oglasil se je prvi vladin zastopnik ter omenil, da naj bi se poravnalo razmerje med užitninskimi dokladami od vina in od piva po volji vladini. Poročevalec dr. Tonkli je zagovarjal odsekov predlog. O nadrobni razpravi se vname živahna debata zastran podpore 1000 gold , ki naj bi jo deželni odbor pogojno izplačal kmetijski družbi. Grof Coronini nasvetuje, naj bi se omenjeni znesek pUčal brezpogojno; dr. Tonkli pa našteva vzroke, zakaj je pogoj v finančno-odsekovem predlogu na pravem mestu. Na zadnje je obveljal odsekov predlog. — Zoper znesek 13.000 gold., ki jih dežela plaču je za kmetijsko šolo, vstavljal se je poslanec dr. Maurovič, češ, da kmetijska šola ni dosedaj praktično nič koristila, in trdi, da bi bilo bolje, da bi se učenci pošiljali sè stipendiji na druge kmetijske šole. Proti temu govorijo poslanci Gasser, D et tor i, Dépéris, Pagliaruzzi in poročevavec dr. Tonklir Potrjenisovsiodsekovi predlogi in odobrena vsa finančna postava za 1. 1880. po odsekovib nasvetih. Glavno strašilo letošnjega zborovanja ni strašilo letos nikogar; to je uravnava dolenje Soče, oziroma, po vrač i lo 8 00.000 gold., za katero bi imela dežela prevzeti poroštvo. Vsa ta stvar je odložena za prihodnjo sesijo. Med tem naj deželni zbor studije delà in pripravlja, česar treba. — Proračun deželnega zaloga za leto 1871. se je potrdil brez posebnih ugovorov. Doklade dotične znašajo : na skupni znesek vseh neposrednjih davkov 12°/0, na vžit' nino od vina in mesá 20%, na žgane pijace 50%; 1 gold, na vsak hekt< liter nadrobno potočenega piva. Ponovljeni so tudi vsi tišti sklepi, ki so bili sprejeti o razpravi deželnega budgeta pro 1880. Sprejet je dalje predlog zastran eventualnega povišanja doklad k izravnim davkom z ozirom na vpeljavo novega zemljiščnega davka. — Deželnemu odboru je naročeno , da napravi prošnjo do visoke vlade za odpust davka v vinskih krajih zavoljo tega, ker je preteklo zimo veliko trt pomrlo Se neke druge malenkostne reči je zbor řešil in potem je glavar sklenil sejo in sejno dobilo & primernim kratkim ogovorom in z „evviva"- in „živiou- klici Nj. veličanstvu Franců Jožefu I. Z Dunaja. — Ker vidim, da je „Novicam všeč bila pesmica, katero sem jim pos!al iz tukajšnjega zabav- nega časnika „Cri-Cri", pošiljam jim danes par zastavic, da ljubljanski ustavoverski nemčurji vidijo, kako njih brklarije sodijo pošteni Nemci. Pod naslovom „Libe* rale Sehlagworte" beremo to le: Was nennen die Liberalen ,,Sprachenz w a n g ?'; Wenn man dem Ungarn sein Eljen, dem Croates und Slovenen sein Zivio, dem Cechen sein Slava, dem Sůdtiroler sein Evviva missgonnt und die Monarchie nur dann fur ,.geretteť' erklàrt, wenn aile Volker unisono und mit Begeisterung: „Vivat Herbst!" und „Hocb Schmerling!" rufen werden. Was heÍ3st „Boden der Verfassung?" So heisst jenes kleine, aber ergiebige Stuck politi-scher Schlaraffenerde, auf welchem bisher Minister-Por* tefeuilles, Verwaltungsraths-Stellen, eiserne Kronen, Ei-senbahn Concessionen und andere niedliche Spielzeuge wild wuchsen, daber es begreiflich erscheint, dass viele Verfassungstreue diesen fruchtbaren „Boden der Ver-fa ssungu, auf dem es bisher keine Missernte gab, nur ungern verlassen wollen. 245 Was versteht man unter „Clerikal"? ljal, spremljan od c. kr. okraj nega glavarja Ekelna in Clerikal nennt man Diejenigen, welche im Gegen- druzih gospodov. Mi pa zdaj vsak dan Boga prosimo, satze zu den Lib era len aus ihrer politischen Stellung naj nam mnogo let na Kranjskem ohrani visoke časti oiemals ein Gescháft machen. vi Ptuji. Uradovanje slovensko v cerk- venih zadevah sklenili so tirjati duhovniki ptujske veliko-nedeljske in zavrske dekanije zbrani na shodu (konferenciji) v Ptuji, dalje pa duhovniki dekanije Po- ednega deželnega predsednika gosp. Wink 1erj Ljubljane. — Da je potovanje c. kr. deželnega predsednika gosp. Winklerja, ki je hotel sam videti po toči poškodovane kraje na Dolenjskem, v istini bil slavni obhod, pričajo nam mnoga poročila v časnikib dravske zbrani v Hočah. To je času popolnem pri- slovenskih in celó v „Laibacherici". katera. če tudi merno. Narodi slovanski v Avstriji zahtevajo svoje na- rodne pravice. Treba je, da tudi v cerkvenih zadevah preneha lOOletno nemško birokratstvo. Na Slovenskem oznanujejo duhovniki Kristusa v slovenščini, spoveda-vajo slovenski, katehizirajo slovenski, zakaj bi tedaj vse drugo moralo biti nemsko? Le nevednost, nesposobnost poleg nedostojne mržnje in grđega renegatstva more protiviti se toliko opravičenim, koristnim in po ,ustavoverci" naši pisano gledajo predsednikov „Triumpf- H trebnim narodnim zahtevam Slovencev! — Tako se piše Slov. Gosp." Kaj pa gospodje na Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in sploh na Slovenskem? Šenturške flore 21. jul. R. — Danes popoludne vsula se je med dežjem gosta toča razne debelosti, po večem debela ko lešniki; padala je pa vmes tudi ore-hom in kurjim jajcem podobna. Take toče svoje žive dni nisem videl, dasi na starosti uže pet križev in eno kljuko z letom povrhuštejem. Rožljala je dobro četrtinko ure ter mi dva okna potrpnila; da tudi drevja in polja ni božala, mi ni treba praviti, vsaj stari pregovor pravi : „toča škoduje, če bi jo tudi v mehu čez polje nesel". Sreča, da so ljudje ječmen, rž in pšenico uže poželi. Od Kamnika proti Brdu in Moravčam je pa bojda še hujše razdevala, ker vsi hribi so še zvečer beli bili. So to pač pasji dnevi, da Bog pomagaj ! Št. Jernej na Dolenjskem 20. julija. — Danes smo imeli tukaj tako vesel in slovesen dan, da tacega naša okolica še ne pomni ! Obiskal nas je na svojem poto-vanji vÍ8okočastiti ces. kr. deželni predsednik gospod Winkler. Vredno sprejeti preblagega gospoda olišpal se je St. Jernej kar koli je mogel: s stolpa in hiš so vihrale cesarske in deželne zastave , maji so bili po- stavljeni , možuarji so pokali in slavolok z napisom : „Pozdravljen gospod cesarski namestnik" se je odlikovah Naproti mu je šla duhovščina in pa šolska mladina z učiteljstvom in šolsko zastavo, v rokah zelene lipove vejice držeča. Ko se od Kostanjevice pripelje mili gospod, da ogleda po toči poškodovane kraje, pokloni se mu gosp. župnik Vovk in ga pozdravi z daljšim ginlji-vim ogovorom , in ko omeni, s kako prisrčno radostjo narod čul Najvišje imenovanje njegovo za deželnega načelnika, zagrmeli so iz ust šolarjev in vseh druzih navzočih navdušeni ,,živio-klici". Potem nastopi nad-uôitelj gosp. Sajè in tudi v slovenskem jeziku pozdravi gospoda predsednika v imenu svojih tovarišev učiteljev, ter ga prosi šoli preblage njegove naklonjenosti. iju- beznjivo se gospod predsednik zahvaluje obema govor-nikoma. Spremljan od velike množice, med katero je Schonwetter, deželni bil tudi c. kr. okrajni glavar poslanec g. Pfeifer, srenjski odborniki in drugi ) gre v šolo, kjer v 3. razredu dá nekoliko učencev izpraševati. Kakor so mu bili odgovori všec, tako tudi ,,cesarska pesem", katero so otroci navdušeno zapeli. Preblagi gospod so razodeli svojo zadovoljnost rekši, da je j) šola v prav dobrih rokah, in to je vselej tam , kjer med kjer > zug" po Dolenjskem, sijajnega in prisrčnega sprejema v Novomestu ni mogla zatajiti in je v 169. listu, čujte f celó transparenta s slovenskima napisoma: Slava cesarju Ki izvolil Te nam Slovenca Slovencem načelnika sam! * m pa Slava ! I tebi, ki imaš srcé Pravico in ljubav čutece za vse. In vse to, piše Novomeški dopisnik po vsej pravici, ni hinavstvo, ampak čist izraz srčnega čutja. (V seji mestnega odbora 23. dne t. m.) je bilo sklenieno, 50. roj s tni dan presvitlega cesarja Franca Jožefi a, ki pade na 18. dan avgusta s tem slaviti da se mestnim ubogim ta dan razdeli 200 gold, miloščine. seji je odbornik Regali utemeljeval svoj predio (T o zidanji nove kosarne; za najbolji prostor tej mestni kosarni je imenoval senožet v Pruljah , ki bi se cenó kupila, in kjer bi, kosarna marsikak dohodek naklonila bolj ubožnemu St. Jakobškemu predmestju. Predlog Regalijev je bil v prevdarek izročen stavbenemu in finančnemu odseku. — Gosp. Bradaška je bil imenovan blagajniški oficijal s plačo 700 gold. Naš visokočastiti državni poslanec gospod vitez Schneid je na poti na svojo grajščino Zaprice nad Kamnikom se v nedeljo dopoldne malo mudil v Ljub ljani in obiskal tudi dr. Jan. Bleiweisa. V pogovoru je med drugim prišla beseda tudi na svečanost stoletnice Kopitarjeve, na katero je „Matica" opomnila in o kateri namerava knjižico na svitlo dati z životopisními Črticami. Pri tej priliki je pl. Schneid omenil, da jo Kopitar bil prav dober prijatelj očetu njegovemu, katerega je iz posebne prijaznosti grŠčino učil, in da je oče njegov Kopitarja večkrat nadomestoval v službi cenzur ski, ko je Kopitar leta 1835. itd. na dopustu bival v toplicah Badenskih poleg Dunaj a. Po Kopitarji se je Schneidov oče seznanil tudi z dr. Mikloši-čem in prijateljstvo očeta Schneidovega z MiklošiČem se datira iz onega Časa. Tako vidimo plemenito rodo-vino Schneidovo v prijateljskih razmerah s slavnima 8lovanskima ucenjakoma uže pred več ko 40 Vse to je v živem spominu našega državnega po našima leti. mmHJHHHHHH^hhqi^hbipbh^ slanca gosp. viteza Schneida, kateremu po vsem tem in po posestvu poleg Kamnika je naša Kranja druga domovina postala, katero iz srca ljubi. Kakor je rokodelsko katoliško društvo v Ce-lovcu 25. in 26. dne t. m. slo vesno obhajalo petin- dvajsetletnico svojega obstoja, tako bode tudi ljub- ljansko društvo svojo petindvajsetletnico slovesno ob hajalo in dne avgusta po programu, ki ga prinesó 77 Novice" v prihodnjem listu. Kopitarjeva slavnost se bode 22. avgusta duhovščino in učiteljstvom kraljuje lepa sloga _ drug druzemu pomaga in se v šoli ne podučuje samo, obhajala v Repnjah, njegovem rojstnem kraji, kjer temuč tudi izrejuje." Po obedu v gostilnici Zagorčevi, se bode plošča spomenica vzidala v rojstno hišo našega med katerim so zopet možnarji pokali, se je okoli 5. slavnega rojaka. Slavnostni odbor nabira za dotične naj se izročijo gosp. dr. Josipu ure popoldne gospod predsednik, ki si je hipoma vsa srca pridobil, poslovil od nas in v Novomesto odpe- S tare tu. sošrtke doneskov, ki 340 ter neki se Ljubljai Gosp. deželni predsednik biva zdaj na Dunaji veselico v nedeljo dne 1. avgusta na vrtu ljubljanske do avgusta pride s svojo rodovino v čitalnice. Program zabavam : Ve i t aferi f ki v c 11 — „Praga* , nedeljo teden na Smarno doklici", zbor (nov). ( se je v zbor. Program pevski: Tovačovsky — ,,Pozdrav goro izletelemu društvu „Liedertafel" v Medvodah zbor. petila, ne dá se še kaj bolj natančnega poročati zato, Tovačovsky Haj dri h Dav. J e n k o „Hrcogovska", zbor (nov). „Vidov dan", 5. ker dogodb gnugunszuglerj ni se k j počeli res judicata na Kaj vse so ti „Ver marni gori in nam ni do pičice znano. Dokler ni tedaj c. govorila, smatramo vse za pripovedke. Gotovo pa da društvo svojega izleta po postavnem predp Medvodah odnijž ie to > „Svoji zbor. svojim Na gorah zbor u 97 9 zbor. Bendl izvršuje čitalniški pevski Program telovadni : Arabské piramide: v Trije oroslani". j) Oltar 9 ni 4. „Križ" (predstavi]ajo Sokoli.) 3. ..Herkulov spomin" » L o te rij a. Lo- lo c. kr. okrajnemu glavarstvu in da zato Program godbeni: terija z mnogimi lepimi dobitki vrši se ob 10. uri. tudi glavarstvo ni moglo žandarmeriji v Medvodah povelja tega vs trelil obče spoštovani, v svoji službi zmerom dati da bi bila čula nad izletom. Da Je vsled 2. „Slavjanska rete „Boccacio". Lepa naša domovina", popotnica >> jako vestni žandarm imajo vsi oni na svoji vesti 7 5. brella. 6. „Félicitas", polka overtura" od Titlna. 3. Četvorka iz ope Zadnji čas Zrinskoga" od Zaica. 4. Obsedanje pri Zaidi", iz opere ,,Zaida < od Pe Française od Zornerja. ki so zanemarili po postavi ukazano napoved izleta Operni potpourri od Zornerja. in pa „Laib. Zeitg.", katere notico v dnem listu (izvršuje mestna godba). 97 Boccacio", popotnica mož nesrečni rajnki, za svojo čast jako občutlj égo na svoje službovanje smatrah Gotovo je dalje radodarnosti. Zacetek ob llL uri zvecer. Vstopnina za osobo 30 krajc., brez omejenja dobrovoljne prav obilnému udeleštvu te veselice z tudi to, da nobena živa duša v Medvodah ni nič ve- ozirom na nesrečo, ki je po več krajih zadela našo de delà o kakem 79 padu" na društvenike na celo kratki poti od g08tilnice Medvodske do kolod > in da želo, uljudno vabijo národna društva. se m V danes nič ni slišati. kd več druzega kor tudi to so bili 99 padniki u To (Ako bi bilo vreme neugodno 9 se odloži ta večer in se se preiskava na dan spraviti ka 7 kakošne so bile „rane" dotičnikov Javno in veselica, in se po plakatih in časnikih naznani pri hodnja.) slovesuo pa moramo protestovati zoper to nobile fratrum 9 da 7f po svetu 9 da 97 SO bil Laib. Zeitg ii in 77 Tagbl par a glašata (Opomin pođružnicam družbe kmetijske dah pevce t lovenski kmetj v ! dnj ak v 7 Med pad § črka u Vse drugo in tudi to na stran pustivši na da kranjske.) Po předpisu družbenih pravil se ima letnina udov vsako leto v prve m polletji plačati, . Bi- ▼ v^v-ř • V ou ui XII tuui b\j ui cm otiau puou voi y vxch je glasoviti vrednik „Tagblattov" Hans Kraus te dni še drugo grd poslal po širocem svetu da je Quou te dni v Loki nek „nemšk popotnik od sl skih kmetov bil ubit", vprašamo danes le : ,, que tandem?" Kako dolgo bo sl. vlada še roke križem držala in dopuščala, da nepoboljšljiva ustavoverska klika zlorabi tukajšnja nemška časnika v to, da ali potuhneno s prep bolj ministerstvu Taffeovemu protiv- Ker pa so dosedaj le samo podružnice Postoj na strica, Idrija, Bohinj, Boštanj in Metlika, temu předpisu zadostile, se vljudno prosi 19 zaostalih [)odružnic, naj blagovolijo letnino družbenikov za tekoee eto, pa tudi dolgove prejšnjih let nemudoma pri ča-stitih udih pobrati in polovico dotičnega zneska podpi' sánému odboru odrajtati. » Glavni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 25. julija. časnikov ali pa sans gêne z odločnimi padi na grofa Taaffea, deželnega predseduika Win kler ja grofa Hohenwarta in druge naše poslance, neprene 9 iz domaćih boma m delata v deželi. ter tom ometujeta tako da tuj njo ki take a 9 iviujviia , ua bUjw , ivi iaac „i^iv res misliti morajo, da smo Slovenci ki bolj „kulture" potrebujejo, nego posebno grozovite z a golj 7 77 beró Jaki. > pravic". Kakor nikdar poprej dandanes razburj dežela zahteva, naj visoka vlada gosp. Leoi pantschitschu, vredniku „Laib. Zeitg.", ki rom misli, da je v službi AuerspergLasserjevi, resno zatajča: ,,wessen Brod du issest , dessen Lied bla-reči div-narodnih naša Sup- tujih dežel. Dunaja. Nekateri listi so raztrosili novico, da je zdravje cesarja opešalo. Zdaj pa se zve, da je Njihovo Veličanstvo pri najboljšem zdravji, pri katerem nam ga Bog še dolgo ohrani! se zme so mu Pri „Schiitzenfestu", ki je hudo spodletel, ker ustavaški petelini" hoteli dati čisto nemško «V, .^.v. ' r vv, —-------------; ~ podobo, se je odhkoval posebno celjski poslanec dr. střel du singest", in če ostane gluh temu opominu , naj po kontraktu z , Laib. Zeitg." ga odstavi od vredništva dnega časnika Tagblatt i « «• MUUV^M WMUUtIXU« „ JL UgUiUVb pa, XV* XIA MH IO III- kakoršnega druzega namena ustanovljen, kakor zato, da nasprotuje pravicam naroda slovenskega, njegove za- ki bil iz ni- topnike, naj so v deželnem ali državnem zboru in psuje 9 9 in deželo kar 9 grdi Foregger s tem, da je o pozdravu 32 kranjskih cev Slovence razžalil. Tudi marsikaj druzega so storili „ustavaški" rogovileži in nemški dijaki, kar ni vstrezalo mirnemu namenu tega shoda. Ob enem je bila obrtnijska razstava, ki seje pa bolj sponesla. Deželni zbori so přetekli teden končali vsi svoja zborovanja in tako ima zdaj tudi parlamentarizem svoje more > tom osramotuje pred sve- počitnice. 9 naj čas v prepoved d se iz ozira za javni mir in red za odločen Turčija. Ne bo še miru, ker je vlada odbila vse 7 teri se domači listi začasno vsaj imamo postavo 9 po ka ta vi i ptujim pa , K r a u s a prepové vhod v naše dežele. Iztirati H iz dežele, kakor svetujejo naši slovenski časniki bi miru koristilo veliko 7 ne predloge in sklepe nove evropske konference berolinske Zdaj bodo morale te oblasti zopet stopiti na noge in ugnati svojeglavnost turško, zato bodo poslale vojno brodovje pred Carigrad. pride » a kajt „cigaň gre pa cigan 9 je znan pregovor. Vsakako hudo uznemirjena Listnica vredništva. Gosp. E. Wawrezki: Vašega naša dežela zahteva radikalne premembe v nemškem tukajšnjem časništvu dopisa sodnij tako dolgo ne moremo vzeti v stvari razsodila. Ko bi Vase „Noviceíť, (Vabilo.) Na korist po toči poškodovanim našim vili, bi s tem kazali, da j rojakom napravijo národna društva ljubljanska izredno bila bi prenaglica. t pravo 7 dokler ni sl. poslano uže zdaj obja-kar V i trdite. To pa Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba BlaznikoYi nasledniki v Ljubljani.