►O-
re-
LI-k.0
bo im
o-k-
fte ilu
«Q
fti
V Železnikih smo proglasili najboljše - V petek, 6. januarja, zvečer smo v Železnikih proglasili gorenjske športnike za leto 1977. O tem poročamo na 12. strani, (jk) — Foto: F. Perdan
teto XXXI. Številka 2
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar
GLASILO SOCI
S Prtovča so se »podale v smučino* ekipe enot teritorialne obrambe, JLA in milice iz vse Jugo stavije. Po predaji raporta generalmajorju Branku Jerkiču so tekmovalci krenili na 14 kilometrov dolgo pot proti Dražgošam. - Foto: F. Perdan
Kranj, torek, 10. 1. 1978 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
NE ZVE
ZA GORENJSKO
ril
d-i
in | 26|
XXI. prireditev Po stezah partizanske Jelovice
Obujanje spominov na legendarno bitko
ir teki
M
Je
iL
on
Dražgose — V spomin na legendarno dražgoško bitko, ki so jo v pr-Vih   januarskih   dneh   leta 1942 bojevali  borci Cankarjevega bataljona ter domačini, Dražgošani, so bile v teh dneh po mnogih krajih Gorenjske športno politične in kulturne manifestacije. Žiri, Železniki, Kropa, Stari vrh. Soriška planina, DraŽgoše .. . To so bili kraji, ki so sprejeli mnoge tekmovalce in obiskovalce. Letos pa so se proslavljanju obletnice legendarne dražgoške ^itke pridružili še prebivalci Prtovča Podlonka, krajev tik pod vrhom *666 metrov visokega Ratitovca. In *ato je bilo tu še posebno slovesno.
Prtovč in Podlonk sta svoje »novo ^ivljenje« zaživela že v petek zvečer. Mj so se namreč zbrali tekmovalci j^ritorialnih enot iz vse Jugoslavije. Nastanili so se pri prijaznih domačnih.
»To je prireditev miru, svobode in jugoslovanskega socializma,« je dejal slavnostni govornik inž. Leopold Pernuš.
Urtizanska vasica Prtovč, ki je ^hogo pretrpela med zadnjo vojno, *<*to je postavljen tudi spomenik J*e/n žrtvam, je sprejela mnoge ^iskovalce.
Že v prvem svitu so se ob spomeniku v Prtovču, na mestu, kjer je bil start za patrulje enot teritorialne obrambe, začeli zbirati tekmovalci. Po predaji raporta komandantu republiškega štaba enot za teritorialno obrambo generalmajorju Branku Jerkiču so se ekipe podale na startno mesto. Prva se je na 14 kilometrov dolgo progo podala ekipa JLA iz Bovca, skupno pa je štartalo 50 ekip.
Nekako istočasno pa so se iz Krope podali na pot tudi tekmovalci ZRVS in ZSMS, ki so tekmovali na pohodu Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta.
Kajpada pa so že zgodaj zjutraj krenili proti Dražgošam tudi Številni obiskovalci. Prišli so iz vseh krajev Slovenije. In množični pohodi so zares še posebna privlačnost vsakoletne dražgoške prireditve.
Osrednja slovesnost se je v Draž-gošah, ob dražgoskem spomeniku, začela v zgodnjem nedeljskem popoldnevu. Med gosti na slovesnosti so bili poleg mnogih obiskovalcev
tudi generalpodpolkovnik Jože Ož-bolt, generalmajor Branko Jerkič, podpredsednik republiške skupščine Vladimir Logar, pa borci Cankarjevega bataljona, borci, ki so bili bitko v Dražgošah, mnogi prvoborci ter drugi.
»V Cankarjevem bataljonu, ki je bil bitko v Dražgošah, so bili zavedni ljudje iz vseh gorenjskih krajev,« je na slovesnosti poudaril slavnostni govornik, predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš. Spregovoril je o boju v Rovtu, o poljanski vstaji, ter dražgoški bitki.
»Dražgoška bitka je med največjimi v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji,« je dejal Leopold Pernuš. »Kajti tu so borci dokazali neverjetno veliko moralno moč. Danes, ko obujamo te spomine, nam morajo ostati v naši zavesti velika junaška dejanja
Nadaljevanje na 3. strani
J
Rezultati tekmovanj v Dražgošah
Ekipe ZSMS in ZRVS. 1. Brejce, 2. Vič~Rudnik, 3. Domžale; ^kipe teritorialne obrambe — *Hoški: 1. TO Kranj, 2. TO Radovljica, 3. TO Maribor; ekipe hritorialne obrambe — ženske: l TO Maribor, 2. TO Skofja loka, 3. TO Velenje; mladinske *kipe      teritorialne obrambe.
TO Velenje; ekipe teritorialne %rambe  republik irf pokrajin: £ SR   Bosna  in Hercegovina, I 2. TO Donja Stubica, 3. TO Crna ' tora; ekipe JLA: 1. Kranj, 2. Tolmin, 3. ekipa zagrebškega armad->*Wa območja; ekipe U J V. 1. l/J V hranj, 2. UJV Nova Gorica, 3. VjV Murska Sobota; najboljša Iska ekipa. 1. TO Sk. Loka^
Ekipa teritorialne obrambe - ženske - v njej so tekle tudi odlične košarka-rice iz Žirov — iz Škofje Loke je zasedla odlično drugo mesto.
Slavnostni govornik na prireditvi, kije bila na večer dražgoške manifestacije v Kropi, je bil sekretar mestne konference ZK Ljubljana Vinko Hafner.
Odlična uvrstitev za UJV Kranj. Fantje so bili prvi.
Dodatna sredstva za osebne dohodke
Kranj    —    Kranjska občinska skupščina, njeni zbori so zasedali zadnjo sredo preteklega leta, je sprejela več pomembnih odlokov, ki jih danes objavljamo v Uradnem vest-niku, sprejela pa je tudi sklepe po katerih se v skladu z dogovorjeno politiko osebnih dohodkov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v SRS izvrši valorizacija osebnih dohodkov v izobraževalni skupnosti Kranj za 12 odstotkov, kar znese 8,493.000 din. Ker bodo tudi Gorenjski muzej, Zavod za spomeniško varstvo, Osrednja knjižnica in Prešernovo gledališče prejeli dodatna sredstva za valorizacijo OD delavcev v
Temeljni kamen) za dom
Skofja Loka — V Podlubniku, je v petek, 6. januarja, občinska skupnost socialnega skrbstva položila temeljni kamen doma za ostarele. Veljal bo 50 milijonov dinarjev in ga bo do konca leta zgradilo SGP Tehnik iz Škofje Loke, oskrbovance pa bo sprejel januarja 1979. leta. Dom bo izredno pomembna pridobitev za občino, v kateri je vsak deseti prebivalec starejši od 65 let in pri-bliž no 5 odstotkov ostarelih potrebuje domsko varstvo. Sedaj ostareli iz Škofjeloške občine, ki potrebujejo domsko oskrbo, živijo v raznih domovih Sirom po Sloveniji.                             L. B. _--J
teh ustanovah, lahko zapišemo, da bodo odslej učitelji, vzgojitelji in profesorji ter delavci v kulturnih ustanovah, prejemali osebne dohodke usklajene z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu v kranjski občini.
Nadalje želimo naše bralce še posebej opozoriti na sprejete odloke, ki jih danes objavljamo v Uradnem vestniku. To so odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, odlok o obveznem izločanju in združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odlok o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda ter odlok o določitvi lestvic katastrskega dohodka občine Kranj. I. S.
Naročnik:
2. stran — Glas
v.
Proslava na Osankarici
Zasnežena Osankarica na Pohorju je v nedeljo pozdravila okoli 4000 udeležencev osrednje proslave ob 35-let-nici boja legendarnega Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik Stane Do-lanc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ, je v svojem govoru poudaril veličino boja borcev bataljona, v nadaljevanju govora pa jc spregovoril o nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov. Proslava je bila ob obnovljenem Partizanskem domu na Osankarici, v katerem domuje eden najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji. Stalno zbirko obišče vsako leto okoli 50.000 ljudi. Največ je mladine iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik.
Obnovljena koprska škofija
Na slovesnosti, kije bila v nedeljo v koprski stolnici, je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik imenoval za koprskega škofa dr. Janeza Jenka. Tako je bila po 147 letih vnovič vzpostavljena koprska škofija. Po slovesnosti je dr. Janez Jenko priredil v hotelu Žusterna sprejem, na katerem je zbrane škofe in druge goste v imenu RK SZDL, republiškega IS in komisije za odnose z verskimi skupnostmi pozdravil Stane Kol-man. V svojem govoru je skupaj s čestitkami izrazil prepričanje, da bo novi škof vodil obnovljeno in hkrati najstarejšo slovensko škofijo v duhu razumevanja za sodobne tokove, ki oblikujejo našo socialistično ureditev.
Za 13,3 odstotka višje cene
Povečanje cen na drobno v letu 1977 v Sloveniji je po porastu osmo največje v zadnjih petindvajsetih letih, odkar slovenska statistika računa ta povečanja. Lani so se namreč cene na drobno v primerjavi s poprečjem leta 1976 povečale za 13,3 odstotka.
Temelj sistema državne uprave
V petek so na seji zveznega izvršnega sveta preučili in sprejeli predlog za izdajo zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu in zveznih upravnih organih. V skladu z ustavo SFRJ in z namenom uresničiti funkcijo državne   uprave   v enotnem sistemu   oblasti   in samo-ipravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, predlagani    zakon določa vlogo, pravice, dolžnosti in odgovornosti kolegialnih izvršnih   organov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih upravnih organov.   Določa   tudi pravice, dolžnosti    in odgovornosti zveznega izvršnega sveta in zveznih   upravnih organov pri     opravljanju njihovih funkcij, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov državne uprave.
Ljubo Jasnič okreva
V petek so predstavniki republiške konference ZSMS obiskali predsednika Ljuba Jasniča, ki je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ljubo Jasnič se je decembra lani kot sopotnik teže ranil v prometni nesreči. Zdravniki so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo, vendar bo zdravljenje trajalo še nekaj časa.
KRANJ
V četrtek, 12. januarja, ob 16. uri bo na kranjski gimnaziji pogovor o problemih gimnazije pedagoške usmeritve. Gimnazija v Kranju je mnoga vprašanja v zvezi z organizacijo reševala in jih še rešuje sama, ostajajo pa nerešeni problemi, ki so stvar širše družbene skupnosti in je za njihovo reševanje potrebno dogovarjanje v okviru te skupnosti. Zato so na pogovor povabili delegate sveta šole in sveta staršev, predstavnike izvršnih svetov, izobraževalnih skupnosti in OK SZDL vseh gorenjskih občin, skupščine gorenjskih občin, republiške izobraževalne skupnosti in Zavoda za šolstvo.
L. B.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji lanski seji imenoval Borisa Bavdka, rojenega 10. 11. 1950, po poklicu pravnika, za sekretarja izvršnega sveta občine Kranj ter se istočasno zahvalil sekretarju skupščine Vidu Pogačniku, ki je do tega imenovanja opravljal poleg svojega dela tudi delo sekretarja IS.
Izvršni svet je dal tudi soglasje za ponovno imenovanje Anteja Marjan-čiča za direktorja Delavske univerze »Tomo Brejc« v Kranju. I. S.
RADOVLJICA
Po skupnih sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica 28. decembra sta se na ločenih sejah sestala še zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela in med drugim obravnavala problematiko Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, TOZD kooperacija Radovljica, program razvoja malega gospodarstva pa bodo obravnavali pozneje. O tem programu poteka v občini javna razprava vse do 14. januarja in do tedaj je v javni razpravi tudi družbeni plan občine za leto 1978. Na družbeni plan je bilo več pripomb, največ zaradi tega, ker je premalo konkreten posebno ob vprašanjih gospodarskega razvoja panog, ki ne dosegajo zadovoljivih uspehov. V občini razpravljajo tudi o nekaterih drugih odlokih in osnutkih odlokov, med drugim o odloku na davek iz osebnega dohodka za razširjene potrebe skupne porabe v republiškem in zveznem merilu.
Bled — Medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko je pripravil dvodnevno posvetovanje o uresničevanju tistih določil zakona o združenem delu, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Posvetovanje se je začelo včeraj dopoldne v Domu svobode na Bledu in na njem sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in združenega dela iz vse Gorenjske. L. B.
TRŽIČ
V petek, 6. januarja, je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič v okviru priprav na 10. kongres ZSMS organizirala posvetovanje predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS. Na posvetovanju so razpravljali največ o pripravah na volilne konference osnovnih organizacij in o uresničevanju akcijskih programov. Ugotovili so, da je v delovanju še preveč lagodnosti in neodgovornosti ter da se o tej problematiki preveč dogovarjajo le forumi, premalo pa so vključeni mladi. Marsikatera organizacija se še preveč ubada z organizacijskimi težavami, zato ostaja za vsebinsko in akcijsko delo premalo časa. Zato je bilo na posvetovanju govora tudi o uresničevanju novih in privlačnejših oblik delovanja mladinske organizacije. -mv
Teden Komunista na Jesenicah
JESENICE - Jeseniški komunisti so na svoji zadnji seji že sprejeli obsežen program Tedna Komunista, ki jim ga je predlagal poseben odbor s pododbori. Akcija bo potekala pod gesli Človek, znanje, produktivnost, Družba in knjiga ter Komunist pred kongresom.
V akciji Človek, znanje, produktivnost naj bi utrdili razmere, v katerih bo delavec upravljal tudi z znanjem in s produktivnostjo ter si ustvaril takšne pogoje, da bo vsak delavec postal odločilen dejavnik proizvodnje in borec proti tehnokratski miselnosti. Akcija naj bi bila trajna in stalna, s poudarkom na raziskovalni in inovacijski ter izobraževalni dejavnosti. Vse delovne in temeljne organizacije naj bi izdelale ustrezno oceno o produktivnosti, končno oceno pa naj bi pripravil izvršni svet skupščine občine. Inventivna dejavnost, ki ji zdaj v marsikateri organizaciji posvečajo premalo pozornosti, naj bi bila v prihodnje množična, program pa se zavzema, da bi preučili stanje tudi na vzgojnoizobraževalnem področju. Vse osnovne organizacije Zveze komunistov in druge družbenopolitične organizacije naj bi celovito obravnavale vso problematiko in v akcijo vključevale samoupravne organe, krajevne skupnosti in interesne skupnosti, specializirana društva in organizacije.
Jeseniški komunisti so sprejeli konkreten program tudi za drugo akcijo Družba in knjiga, ki predvideva popularizacijo knjige tako v šolah kot med občani in delovnimi ljudmi občine. V osnovnih šolah naj bi poleg stalnega tekmovanja za bralne značke pripravili še tekmovanje na temo revolucionarna književnost na Slovenskem v 30 letih 20. stoletja in nekatere druge akcije. V jeseniški občini naj bi v Planini pod Golico, v Ratečah, na Blejski Dobravi in na Plavžu organizirali podružnične knjižnice.
V tretji akciji Komunist pred kongresom program predvideva analizo dosedanje prakse in analizo nekaterih ciljev kongresov ZKJ in ZKS, predvsem delovanje delegacij in sploh delegatskega sistema v občini ter druga vprašanja.
V jeseniški občini bodo v večjih osnovnih organizacijah ZK imenovali posebne skupine, ki bodo temeljito pripravile akcije ter pritegnile k sodelovanju čimveč komunistov ter članov družbenopolitičnih in drugih organizacij ter delovnih ljudi in občanov. Razen tega bodo pripravili tudi različne pogovore, javne tribune, razstave in različ-
ne druge manifestacija in se bodo posebno s tretjo akcijo vključevali v priprave na bližnje kongrese Zveze komunistov in sindikata ter v vsesplošne priprave na volitve. D. S.
Slovenci na Koroškem
Senca
na koroški žandarmeriji
Dobro polovico obtoženih koroških Slovencev je ustavno sodišče oprostilo obsodbe — Novi ravnatelj Slovenske gimnazije  — Koroški večer v Torontu
CELOVEC — Koroška žandarmerija je 8. avgusta leta 1976 aretirala 26 koroških Slovencev, ki so protestirali zoper odkritje brambovskega spomenika v Skocjanu in z njimi skrajno brutalno ravnala. Prvi se je na ustavno sodišče pritožil ar. Janko Tischler in sodbo dobil, kar je vrglo prvo senco na koroško žandarmerijo! Na ustavno sodišče se je pritožilo tudi 20 drugih obtoženih, od katerih jih je bila dobra polovica oproščenih, čeprav so bile edine priče na sodišču - žandarji, katerim pa je težko dokazati nepravilno ravnanje. Pa tudi za druge primere, katerih pritožbe ustavno sodišče ni upoštevalo, so sodniki ustavnega sodišča menili, da so bili postopki žandar-jev poniževalni in nasprotni načelom o državljanovi svobodi. Na koroško žandarmerijo in tudi državno tožilstvo je padla senca. Zal pa za zdaj še ni znano, če so uvedli preiskavo zoper žandarje, ki so se »izkazali« v postopanju zoper Slovence. Edinole to lahko povemo, da je bil poveljujoči nadčastnik Ignaz Assmger ob aretacijah v Sinči vasi, kjer so bili obtoženi vsi oproščeni, povišan v stotnika ...
NOVI RAVNATELJ SLOVENSKE GIMNAZIJE
CELOVEC — Slovenska gimnazija v Celovcu je dobila novega ravnatelja. Zahtevno nalogo je prevzel dr. Reginald Vospernik, ki poučuje na Slovenski gimnaziji že od leta 1961 dalje. Dosedanji ravnatelj dr. Pavle Zablatnik je odšel v pokoj. Od njega so se na posebni slovesnosti poslovili dijaki gimnazije in profesorski zbor in mu v spomin izročili Goršetovo plastiko »Romar«. Gimnazija je bila ustanovljena leta 1957 in jo je kot prvi vodil dr. Joško Tischler. Leta 1967 ga je nasledil dr. Pavle Zablatnik. Oba sta veliko pripomogla k uveljavitvi te ustanove. 0 tem pričajo podatki, da je število učiteljev naraslo od 22 na 30, število dijakov pa od 407 na 508, ki so danes združeni v 20 razredih.
KANADSKI SLOVENCI POMAGAJO ROJAKOM NA KOROŠKEM
TORONTO — Konec novembra so Slovenci v Kanadi pripravili svečanost, ki se jo je udeležilo okrog 300 ljudi. Izkupiček od prireditve so namenili pomoči za izgradnjo Mohorjevega doma v Celovcu. Srečanje je bilo tudi protest zoper sedanje razmere na Koroškem. Protestno noto so poslali tudi avstrijskemu predstavništvu v Ottawi. Na prireditvi je koroške pesmi zapela Marija Ahačič-Pollak, nekdanja pevka Avsenikovega ansambla, doma iz Tržiča. Prireditev v Torontu dokazuje, da imajo Slovenci na Koroškem tudi v Kanadi veliko prijateljev.
J. Košnjek
Samo da je formalnosti zadoščeno
TRŽIČ - Ocena tržiškega gospodarjenja v letu 1977 na družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je bila brez dvoma med najboljšimi v sedanjem mandatu delegatskih skupščin. Delegati ob slabših rezultatih gospodarstva po devetih mesecih lanskega leta niso povzročili paničnega vika in krika, temveč so trezno in vsestransko iskali vzroke takšnemu stanju. Lanski zaključni dosežki tržiškega gospodarstva so sicer boljši od devetmesečnih, vendar kljub temu na kritične besede delegatov družbenopolitičnega zbora ne kaže pozabiti. Pomanjkljivosti se namreč letos niso pojavile prvič, temveč se kljub opozorilom, ki so vznikla v občini in tudi drugje, ampak jih srečujemo že nekaj let.
Družbenopolitični zbor tržiške občinske skupščine upravičeno graja tistih šest delovnih kolektivov, ki so pri delitvi sredstev za osebne dohodke prekoračili dogovorjene okvire. Opozorilo prihaja v pravem času, saj je Služba družbenega knjigovodstva odločena »prestopnikom« stopiti na prste in uresničiti predvidene sankcije.
Prav tako je nemogoče normalno delo ocenjevalcem gospodarstva v tržiški občini, če združeno delo sprotno ne dostavlja podatkov. Skupščinski oddelek za družbeno planiranje in finance je ob izteku lanskih devetih mesecih zaman prosil nekatere kolektive za gospodarska poročila. Poslala jih je le dobra polovica, drugim pa se to najverjetneje ni zdelo vredno! Mar ne bi kazalo v grajanih delovnih organizacijah razčistiti, zakaj teh poročil in podatkov ni. Pa ne le zaradi tega, da bi bilo formalnostim in papirjem zadoščeno, temveč zaradi oblikovanja celovite ocene gospodarjenja, ki ne bi bila dobrodošla le delegatom občinske skupščine, temveč predvsem zaposlenim v teh kolektivih, delegacijam in družbenopolitičnim organizacijam.
Nič manj pomembno ni tretje opozorilo družbenopolitičnega zbora. Slabši rezultati tržiškega gospodarstva so brez dvoma tudi posledica formalnega odnosa do planiranja. Marsikje plane spre-
jemajo, ker jih pač morajo, nevede ali zavestno pa zanemarjajo, da je dobro planiranje eden od pogojev gospodarskega razvoja. To je za Tržič še kako pomembno. Temeljito se bo treba zamisliti o prihodnosti, saj je tržiška industrija večinoma predelovalna in zato manj donosna ter akumulativna. Novi zakoni s področja planiranja poostru-jejo sankcije do tistega, ki jih ne bo spoštoval.
Končno pa je treba reči, da so marsikje preradi samozadovoljni ob uspehih, premalo pa se za-
vedajo, da utegne prihodnost marsikaj spremeniti. Mogoče manjka prav tu pobud družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu ter odgovornosti organov in posameznikov. Tržičani imajo primer za dobro delo. Ko so se v združenem delu resno lotili stabilizacije in jo uresničevali, se je marsikaj spremenilo na boljše. Ko pa so stabilizacijska prizadevanja zastala, je zašlo marsikje gospodarstvo v stare tirnice.
To pa ne govori obetavnemu razvoju v prid! J. Košnjek
Gradnja prehiteva dotok
sredstev
Potem ko je konec lanskega leta že skoraj kazalo, da delovne organizacije v kranjski občini ne bodo izpolnile dogovora o financiranju gradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov ter športnih objektov, za kar smo se v Kranju že tretjič odločili leta 1975, je tretje trome-sečje v zadnjih decemberskih dneh pokazalo povsem drugačno sliko. Podatki iz sredine decembra namreč kažejo, da je svojo obveznost izpolnilo več kot 80 odstotkov delovnih organizacij kranjske občine, ki sicer poravnavajo svoje obveznosti do družbenega dogovora trimesečno, medtem ko vemo, da prispevek iz neto osebnega dohodka priteka redno vsak mesec; podobno pa so se natekali tudi ostali dohodki na primer iz prispevka skupščine občine Kranj, iz namenskih sredstev skupnosti otroškega varstva, samoupravne stanovanjske skupnosti itd.
Kljub takemu počasnemu dotoku sredstev iz prispevka delovnih organizacij pa na srečo gradnja objektov ni zastala in je tako ob siceršnjih težavah celo prehitevala celokupen dotok sredstev. Seveda naj ne bi takšen način prispevanja v sklad za gradnjo postal praksa tudi v naslednjem letu, zato izvršni svet skupščine občine Kranj priporoča delovnim organizacijam naj s tekočim poravnavanjem obveznosti omogočajo izvajanje programa gradnje.
Kot vemo, smo se v Kranju odločili za takle program: popolna osnovna šola na Planini, osnovna šola na Primskovem, otroška vrtca na Planini in v Preddvoru, umetno
drsališče in strelišče v Kranju, športni park v Šenčurju, nogometno igrišče v Naklem, manjša dvorana v Dupljah ter športna igrišča na Jezerskem, Golniku, v Stažišču. Vok-lem, Vogljah, Besnici, na Kokrici, Orehku, v Predoslajh in v Trbojah. Objekti naj bi bili končani do konca leta 1980. Koordinacijski odbor je sklenil, da se v času združevanja sredstev, to je do konca leta 1H8U. namensko izločajo sredstva za gradnjo rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih, za posebni program krajevnih skupnosti in za Center za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju.
Za zdaj porabljena sredstva /a gradnjo presegajo 31 milijonov novih din, kronološki pregled pa bi bil takle: v drugi polovici leta lH>b se je začela gradnja otroškega vrtca v Preddvoru in na Planini, športnega igrišča pri osnovni šoli Resnica, adaptacija Doma Partizana v >tra-žišču, reknstrukcija cest v devetih krajevnih skupnostih, obnova *ail|" lizacije v Dupljah, gradnja družbenih prostorov v Zabnui m napeljava telefona v Trbojah m y»g-ljah. Lani pa se je začela gradnja osnovne šole Primskovo. športnega igrišča pri osnovni šoli v J>n>t'',s" ljah, igrišča za odbojko im Golniku, rekonstrukcija cest v štirih krajevnih skupnostih ter obnova kanalizacije v Mavčičah. Razen tega je bila lani izdelana projektna dokumentacija za osnovno šolo Planina s športno halo, v izdelavi je zazidah*! načrt za gradnjo športno rekreativnih objektov za območje severnega dela KS Vodovodni stolp in drugo.
Glas - 3. stran
Nadaljevanje s 1. strani
bratov   Bičkov,   Tončka, vseh Cankarjevcev   ter   neustrašnih * domačinov.« •
Nato je Leopold Pernuš spregovoril o naših obrambnih pripravah ter podružbljanju naše obrambe in družbene samozaščite.
»Tito je strateg miru,« je dejal. »Obrambo podružbljamo povsod. Pripravljamo tudi mnoge »praktične* vaje, a ne zato, da bi napadali, temveč, da se branimo pred morebitnim napadalcem. Smo pač trdno prepričani, da svojega ne damo, tujega pa tudi nočemo.
Obujanje spominov na legendarno bitko
^Udi taborniki Kokrškega odreda, devetdeset jih je bilo, so prišli veselo raz-zloženi v Dražgoie. Pa prek 200 kranjskih planincev in še mnogi drugi.
Med ekipami ZRVS in ZSMS, ki so štartale iz Krope, je bila Radovljica peta.
Kljub napredku zaostajamo
Sklepi X. kongresa ZKJ o vzgoji in izobraževanju se prepočasi uresničujejo — Le šest celodnevnih, šol — Usmerjeno izobraževanje šele na pragu
Kranj — Tesno sodelovanje med šolo in prakso je pogoj za uspešen razvoj šolstva in izobraževanja, so poudarili na petkovem posvetovanju o podružabljanju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravil medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. Udeležili so se ga predstavniki vseh gorenjskih družbenopolitičnih organizacij, šol in zavoda za šolstvo, da bi se pogovorili, kako je z uresničevanjem sklepov 10. kongresa ZKJ o razvoju izobraževanja in šolstva. Ugotovili so, da je bil na vseh stopnjah narejen precejšen korak naprej, vendar pa povsod zaostajamo za cilji, za katere smo se dogovorili.
Razvoj predšolskega varstva ne poteka v skladu s potrebami. Na Gorenjskem je v varstvu 4630 predšolskih otrok ali 27,4 odstotka, kar je za 2 odstotka nad republiškim poprečjem. Potreb je veliko več. Vrtci naj bi tudi postali centri za vzgojo otrok v krajevni skupnosti, vendar je takšna vloga zaenkrat še redkost. To se pravi, da organizirajo razne dejavnosti tudi za otroke izven vrtcev.
V osnovnih šolah se uveljavlja skupinski pouk, individualni pouk m poskrbljeno je za slabše učence. Prav nič pa še ni bilo narejenega za hitrejši razvoj bolj nadarjenih. Uresničevanje šolske samouprave je tesno povezano z razvojem razrednih in šolskih skupnosti. V kongresnih sklepih v zvezi s podružabljanjem vzgoje ima izredno pomembno mesto celodnevna šola. Sedaj je na Gorenjskem 6 celodnevnih osnovnih šol, ki vključujejo 1467 učencev oziroma dobrih 7 odstotkov. V oddelkih podaljšanega bivanja je 2085 otrok ali 10 odstotkov. Vendar ti oddelki ne morejo nadomestiti celodnevne šole, ker so premalo povezani s poukom, prostori so slabo opremljeni, problem pa je tudi v tem, da ima komaj 68 odstotkov učiteljev podaljšanega bivanja ustrezno izobrazbo.
Pomembno dopolnilo vzgoje so izvenšolske dejavnosti. Vanje je vključenih skoraj 80 odstotkov otrok in sicer več kot polovico v športne krožke in dramske skupine, v krožke s predmetno usmeritvijo pa je vključenih komaj 13 odstotkov šolarjev. Krožke in druge izvenšolske dejavnosti vodi 509 učiteljev in 204 zunanji sodelavci.
Ce bomo z razvojem celodnevne šole nadaljevali tako kot sedaj, bo potrebno še vsaj dvajset let, da bodo dosegli tisto, kar smo planirali do konca srednjeročnega obdobja. Vzrok za zaostajanje je treba iskati ne le v premajhni pripravljenosti za novo, temveč predvsem v izredno težkem gmotnem položaju šolstva pri nas. Predstavniki vseh občin so namreč poudarili, da bi morali na račun novih celodnevnih šol osiromašiti programe drugih — klasičnih osnovnih šol.
Se veliko manj je bih) narejenega v srednjem šolstvu. Na tej stopnji se pojavlja ponekod že kar obupna prostorska stiska, čeprav je »cer gmotni položaj urejen. Narejeni so prvi koraki povezovanja šol z združenim delom — ustanovljene so prve posebne interesne skupnosti, vendar so spremembe v večji meri v dogovarjanju, kot pa v vsebini. Neurejeni programi glede prehoda na usmerjeno izobraževanje pa zavirajo še tiste akcije, ki so že stekle v tej smeri.
Ves razvoj preveč sloni na ramenih šolnikov in izobraževalnih skupnosti oziroma skupnosti otroškega varstva. Na petkovem posvetu so predstavniki vseh občin soglasno ugotovili, da nismo uspeli angažirat vseh družbenopolitičnih dejavnikov za bogatitev programov Sol in za zagotavljanje gmotne osnove. Sodelovanje s temeljnimi organizacijami oziroma prakso je slabo, učni programi ostajajo nespremenjeni, čeprav povsod poudarjamo, da bi moralo biti v šolah več delovne vzgoje. Vse šole, zlasti pa celodnevne, pogrešajo sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti, razen izobraževalne, katere-skrb pa je predvsem zagotavljanje gmotne osnove. Upada tudi aktivnost koordinacijskih odborov za pripravo celodnevne šole in to pri občinskih kot krajevnih organizacijah SZDL.
Usmerjeno izobraževanje oziroma prehod na nov način dela pa bo možen šele takrat, ko se bo o njem prvenstveno pogovarjalo združeno delo, ko bodo v TOZD narejeni realni programi kadrovskih potreb in usklajeni s potrebami določene občine oziroma regije. Dokler bo preobrazba srednjega šolstva predvsem stvar šolnikov in bo potekala na podlagi nekih ocen in ne realnega stanja, usmerjeno izobraževanje ne bo srednja šola z novo vsebino, temveč le z novim imenom.
L. Bogataj
In takšna usmeritev je pravilna.«
Ob koncu svojega govora je Leopold Pernuš spregovoril še o pomenu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.
. »To je prireditev miru, svobode in jugoslovanskega socializma,« je poudaril Leopold Pernuš. »Ohranja tradicije naše slavne revolucionarne preteklosti. In zato je prav, da je ta prireditev tu že enaindvajsetič in, da bo tu tudi v prihodnje.«
Po razglasitvi rezultatov v Dražgošah, ki jih je takrat »zagrnila«
gosta megla, je predsednik prireditvenega odbora za Pohod po stezah partizanske Jelovice Stane Krapež številne obiskovalce ponovno povabil, »da se v Dražgošah, v legendarni vasici pod obronki Jelovice, zagotovo spet srečamo prihodnje leto«.
Slovesnost v Dražgošah so popestrili recitatorji ter pihalni orkester iz Škofje Loke.
Prihodnje leto torej na svidenje na XXII. prireditvah Po stezah partizanske Jelovice.
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
Štirinajst kilometrov dolga proga je tekmovalce pošteno izčrpala. Najprej je bilo potrebno teči na »dil-cah«, ko pa ni bilo več snega pa »hajd dilce na rame«.
Patrulja teritorialcev iz Kranja je bila prepričljivo prva.
Velike plakete garniziji Jožeta Gregorčiča, Niku in Termiki
Skofja Loka - Včeraj popoldne je bila v dvorani kina Sora v Škofji Loki slovesnost v počastitev občinskega praznika. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, ki je spregovoril o razvoju občine lani in načrtih za letos in prihodnje, potem pa so podelili priznanja občine Skofja Loka.
Veliko plaketo so prejeli: garni-zija Jože Gregorčič za aktivno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v občini na področju družbenega življenja ter za sodelovanje pri obrambni vzgoji mladine; kolektiv  Nika  Železniki  za posebne zasluge pri ustanavljanju več organizacij združenega dela, ki so se razvile kot prejšnji sestavni deli tovarne in za uspešen razvoj podjetja, posebno pri izgradnji nove tovarne in   modernizaciji   proizvodnje in kolektiv Termike - TOZD Skofja  Loka   za  pomembne dosežke v 20-letnem razvoju podjetja, modernizacijo proizvodnje, postopno večanje proizvodnih prostorov in uspešno samoupravno organiziranje.
zasluge pri izgradnji balinarskega športnega parka v Škofji Loki.
Podeljena so bila tudi štiri pismena priznanja: Krajevni skupnosti Sovodenj za aktivno in uspešno delo pri organiziranju celodnevne šole, Vidi Zupane za prizadevanja pri vzgoji mladine na gimnaziji, Ivanu Bizantu za večletno in uspešno vodenje Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki in Radu Kosmaču za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Žiri.
L. Bogataj
Pomoč novatorja Žana
Jesenice — Mladi inovator jeseniške   železarne   Viktor 2an s Koroške Bele, ki se uvršča med najbolj uspešne novatorje jeseniške železarne v zadnjih letih in ki je za svoje inovacije prejel visoka in najvišja priznanja v jugoslovanskem merilu, je ponudil svojo brezplačno pomoč kolektivu temeljne organizacije združenega   dela   Papirne konfekcije Kartonažne tovarne Ljubljana. Ponudil je svojo nesebično strokovno pomoč, ko se je izrabil pomemben del na stroju za roblje-nje doz. Kolektiv temeljne organizacije združenega dela Papirne konfekcije Kartonažne tovarne Ljubljana   se   mu   za izdatno pomoč javno zahvaljuje.
Borci
niso držali križem rok
Malo plaketo so podelili: kolektivu plastičnih mas Termopol za
dosežene uspehe pri razvoju podjetja, Anici Kampre iz 2irov za dolgoletno, prizadevno in kvalitetno delo v proizvodnji športne obutve v Alpini, Francu Benediku iz Železnikov za aktivno delo v samoupravni    interesni    skupnosti za izobraževanje, družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti ter za uspešno vodenje osnovne šole Železniki, Maksimiljanu Fojkarju za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v KS Log in prizadevno pedagoško   delo   na   OS Gabrk, Janezu   Gašperšiču . iz Škofje Loke za dolgoletno, požrtvovalno in uspešno delo pri razvijanju smučarskega športa med mladino in za prizadevno vodenje SK Alpetour ter Francu Potočniku iz Bukovice za dolgoletno    glasbeno ustvarjanje, vodenje amaterskih pevskih zborov in vzgojo mladih pevcev, za delo v občinski skupščini in samoupravnih organih kmetijske zadruge.
Nagrade so prejeli: Franc Mar-kelj iz Železnikov za dolgoletno uspešno inovacijsko delo na področju primarne obdelave v Alplesu in za požrtvovalno delo v gasilskem društvu delovne organizacije, Pavle Rupar iz Dolenčič za hiter napredek v kmetijski kooperacijski proizvodnji in za aktivno sodelovanje v organih upravljanja v Kmetijski zadrugi Skofja Loka in Franc Strel iz Škofje Loke za uspešno delo na področju telesne vzgoje in rekreacije, zlasti starejših občanov in za
Kranj — Na redni skupščini zveze združenj borcev NOV občine Kranj (17. 12. 77), je v svojem poročilu predsednik občinskega odbora Jože Marjek-Joco poudaril nenehno pripravljenost vseh borcev, da s svojim aktivnim delom nadaljujejo tradicije NOB, da se borijo za nadaljnji napredek naše samoupravne socialistične družbe bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije in da se na drugi strani zoperstavijo vsem in vsakomur, ki bi skušal na kakršenkoli način zavirati naš razvoj in napredek. »Borci iskreno podpiramo osvobodilna gibanja v svetu, podpiramo Osimski sporazum, ki ureja tudi narodnostna vprašanja zamejskih Slovencev v Italiji, protestiramo in izražamo svojo veliko nezadovoljstvo  nad   tem,  kako sosedna republika Avstrija ,rešuje' manjšinsko vprašanje na Koroškem, ko 32 let po zmagi zaveznikov nad nacistično Nemčijo, nacizem na Koroškem   ustvarja   nemogoče vzdušje narodnostne nestrpnosti, oz. krepi nemški nacionalizem. Zato iskreno in v celoti podpiramo pravični boj koroških Slovencev za svojo narodnostno svobodo, za svoj kulturni in gospodarski •razvoj«, je med drugim dejal Jože Marjek.
Med zaključke skupščine bi lahko našteli med drugim tudi zahtevo prisotnih delegatov, da je treba v naši socialistični družbi trajno negovati nekatere temeljne vrednote NOB kot so poštenost, skromnost, tovarištvo, solidarnost, odkritost in patriotizem. Zato bodo borci vedno in povsod zahtevali in se trudili, da se bo na vseh ravneh razvijalo resnično samoupravljanje, da se na osnovnih šolah vsebinsko obogati socialistična vzgoja, ki naj postane učni predmet tudi na srednjih in višjih šolah, da se dokončno uredijo življenjepisi žrtev padlih v NOB, da se ustrezno pomaga članom ZB in članom  zveze vojaških vojnih invali-
dov, ki žive v težkih socialnih in materialnih pogojih, predvsem kar zadeva stanovanja, priznavalnine za kmete-borce, s posebno pozornostjo ostarelim in bolnim članom ...
Z enominutnim molkom so udeleženci skupščine počastili spomin 325 umrlim članom ZB v zadnjih štirih letih, delegacija skupščine pa je položila venec k spomeniku revolucije.
Skupščina je sprejela tudi pravilnik o dodeljevanju posojil udeležencem NOV za adaptacijo stanovanjskih hiš v osebni lasti; pravilnik o uporabi prapora ZB NOV, ZVVI in ZZB NOV; pravilnik o pogrebu umrlega člana ZZB NOVJ v občini Kranj ter navodila za postopek, s katerim se ugotavlja posebna doba po drugem in tretjem odstavku 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Skupščina je pohvalila delo občinskega odbora ZZB NOV. ki se je v štiriletni mandatni dobi zavzemal za organizacijo splošne in zobne ambulante za člane ZB (dispanzer za borce je kar 700 pacientov izbralo za svoje stalno mesto zdravljenja), za zdravljenje udeležencev NOV v naravnih zdraviliščih, v toplicah in za masovnejše počitnikovanje na morju in v gorah. Kar zadeva stanovanjsko problematiko udeležencev NOV, lahko rečemo, da je ta skoraj rešena, saj je od 1. 1973 do danes dobilo ustrezno stanovanje 128 članov.
Vsekakor pa v naslednji mandatni dobi občinski odbor čaka nadaljnje delo pri urejanju še preostalih stanovanjskih problemov. nuđenju družbene pomoči in regresov, urejevanju rekreacijskih objektov v Novem gradu, pri urejanju grobov in spomenikov NOV, zbiranju zgodovinskih arhivov, skrbi za ostarele in bolne člane itd.
IS.
4. stran — Glas
Rast proizvodnje in prodaje
Gorenjski gozdarji in lesarji so z uresničevanjem srednjeročnega programa (smotrno razdelitvijo surovine) minulo leto sklenili uspešno — Dohodek lesne industrije se je povečal za 52 odstotkov, gozdarstva pa za 29 odstotkov
S sposobnostjo, trmo in lastnimi zamislimi do uspeha
Bled — Po treh letih združitve gorenjskega gozdarstva in lesne industrije v združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled ugotavljajo, da je bila združitev upravičena, saj iz leta v leto beležijo boljše rezultate poslovanja. V osmih delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela: v GG Bled in v GG Kranj, v Alplesu Železniki, v Jelovici Skofja Loka, v LIP Bled, v ZLIT Tržič, v Aero-Celuloza Medvode in v Gra-dis-Lio Skofja Loka uspešno uresničujejo srednjeročni program, se povezujejo, usklajujejo svoje interese pri delitvi dela in dohodka ter pri organizaciji dela. Tako je v devetih mesecih minulega leta v temeljnih organizacijah lesne industrije porasel celotni prihodek za 38 odstotkov, v temeljnih organizacijah gozdarstva za 22 odstotkov in skupno v vseh temeljnih organizacijah združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva za 42 odstotkov. Beležijo izdatno povečanje obsega poslovanja zaradi večje proizvodnje in prodaje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ob ugodni tržni konjukturi so bolje izkoriščali zmogljivosti, kar je vplivalo tudi na dvig produktivnosti.
V Tekstilni dve TOZD
Delavci Tekstilne tovarne Medvode, ki so združeni v proizvodno in trgovsko delovno organizacijo Tekstil, so se na referendumu odločili za ustanovitev dveh TOZD, in sicer TOZD Predilnica in TOZD Tehnični izdelki. Za ustanovitev so bili dani vsi pogoji po Zakonu o združenem delu, odslej pa bosta TOZD dohodkovno povezani, saj predilnica izdela okoli 40 odstotkov surovin za drugo temeljno organizacijo. Računajo, da bodo letos dosegli 135 milijonov dinarjev prihodka, za naslednje leto pa načrtujejo povečanje na 150 milijonov dinarjev. V gradnji je obrat tehničnih tkanin, v katerem bo že ob koncu prihodnjega leta stekla proizvodnja, -fr
Popravek
V zadnji lanski številki Glasa je na 4. strani v sestavku »Postajamo napredna kmetijska dežela« več netočnih podatkov. Lani nismo pridelali skoraj milijon ton žita na prebivalca, temveč tono, prav tako pa ni slovensko poprečje 7000 litrov mleka na kravo, temveč je to svetovni rekord v mlečni proizvodnji. Slovensko poprečje pa znaša 5000 litrov. Za neljubo pomoto se bralcem opravičujemo! Avtor
Povečan obseg poslovanja se je izkazoval tudi v gozdarstvu in je GG Bled oddalo za okoli 10 odstotkov več lesa, GG Kranj pa za 15 odstotkov več lesa.
Dohodek se je povečal pri lesni industriji za 52 odstotkov in pri gozdarstvu za 29 odstotkov, v združenem gozdnem in lesnem gospodarstvu pa skupaj za 57 odstotkov. To povečanje je v primerjavi z gorenjskim poprečjem v gospodarstvu nižje za 2 odstotka in za 12 odstotkov nižje kot pri gorenjski industriji. Porabljena sredstva, predvsem materialni stroški so v lesni industriji naraščali hitreje kot v gorenjski industriji, za kar so vzroki v naglem naraščanju nabavnih cen za surovine in repromateriala.
V združenem gorenjskem gozdnem in lesnem gospodarstvu tudi ugotavljajo, da sta se družbeni proizvod in osebna poraba gibala usklajeno, da pa so predvsem zaradi večjih družbenih prispevkov manj namenili za reprodukcijo in za razvoj.
V zunanjetrgovinski menjavi se je izvoz povečal za 10 odstotkov, uvoz pa za 38 odstotkov, ker temeljne in delovne organizacije nabavljajo predvsem veliko nove opreme za nove proizvodne zmogljivosti. V lesni industriji so največ vložili Jelovica, Alples ter LIP Bled, v gozdnem gospodarstvu pa GG Bled. Gorenjsko gozdarstvo in lesna industrija torej veliko investirata in uresničujeta plane razvoja srednjeročnega obdobja.
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE
V 34 temeljnih organizacijah in obratih za kooperacijo gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so tudi zelo resno začeli z uresničevanjem zakona o združenem delu in se na novo organizirali. Kmetje-kooperanti so se takoj opredelili za novo organizacijo, dobro udeležbo pa so beležili na zborih delavcev vseh temeljnih organizacij ob koncu leta, ko so sprejemali samoupravne sporazume.
V sestavljeni organizaciji GLG so se domenili, da zaradi kvalitetnejše dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v GLG podaljšajo rok za njegov sprejem do konca januarja, ko se bodo za podpis samoupravnega sporazuma delavci lahko odločali po javni razpravi. Da se bodo čimbolj približali uresničevanju zakona o združenem delu bodo temeljito opredelili dohodkovne odnose po načelu pridobivanja in razporejanja skupnega dohodka. Odnose morajo urediti tako, da bo GLG še naprej čvrst in dejanski nosilec razvoja gozdarstva in lesne predelave na Gorenjskem.
D.Sedej
Eno   od   petih   nagrad Borisa Kraigherja za leto 1978 in diplomo kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v letih 1955 do 1977, s katerimi je prispeval zlasti k poslovni uspešnosti in samoupravni organiziranosti delovne organizacije, je prejel Franc Oman, direktor Industrije     bombažnih izdelkov Kranj. V obrazložitvi preberemo, da. je na njegovo pobudo delovna organizacija v svojem razvoju dosledno upoštevala takšne rešitve, ki omogočajo stalno naraščanje produktivnosti dela in tako organizirala proizvodnjo, da je bilo ob velikem zvišanju produktivnosti doseženo največje možno znižanje strokov in uvedena takšna tehnologija, ki predvideva pretežno uporabo domačih surovin.   Organizacija proizvodnega procesa je edinstvena v Jugoslaviji in v tekstilni industriji in zagotavlja enoten proces od skladišča surovin do skladišča izdelkov.
K doseženim poslovnim rezultatom dajejo odločujoč prispevek tudi nekatere inovacije in racionalizacija nagrajenca ter ne nazadnje njegovo osebno prizadevanje za ureditev standarda delavcev.
Obrazložitev, skopa in suhoparna, ne more povedati vsega in tudi ne zajeti vsega dela, prizadevanj, volje in zavzetosti nagrajenca pa tudi precejšnjo mero trme za dosego cilja — sodobne tovarne. Če hočemo razumeti smisel, namen in veličino samoupravne in tehnološke organiziranosti v IBI in veličino Omanovega dela, moramo poseči najmanj dve, tri desetletja nazaj.
ZAČETKI NA ODPISANIH STROJIH
»Ko sem leta 1955 prišel v IBI, sta bila to praktično dve podjetji in več manjših obrtnih delavnic, ki so delale v okviru navidezno enotnega podjetja. Vsak obrat je bil zaključena celota, skupno je bilo le skladišče blaga in uprava. Vse pa je bilo v izredno slabem stanju. Lahko povem, da so si
r
Franc Oman je prejel nagrado Borisa Kraigherja za leto 1978.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
iN
Nova
samoupravna organiziranost
Zaposlovanje kot sestavni del družbenoekonomskega razvoja je postalo pomemben element vseh planov, ki so bili sprejeti na vseh ravneh. V planih se je odražala politika zaposlovanja, to politiko pa so uresničevali delovni ljudje organizirani v skupnosti za zaposlovanje. Iz vrste nalog, ki jih skupnosti za zaposlovanje izvajajo, je razvidno, da je celotna aktivnost usmerjena v produktivno zaposlovanje delovnih ljudi po načelu vključiti delovnega človeka v izvajanje tistih delovnih nalog in opravil, ki so njegovim sposobnostim in usmerjenosti najustreznejše. To pomeni, da je treba mladino poklicno usmerjati in tudi štipendirati za tista dela, ki jih načrtuje naše gospodarstvo ter tudi stalno spremljati poklicno izpopolnjevanje že zaposlenih glede na razvoj in potrebe združenega dela.
Vse navedene naloge dokazujejo, da dejavnost skupnosti za zaposlovanje bistveno razširja in prerašča dejavnosti bivših »komunalnih zavodov« v resnično samoupravno skupnost delavcev in delovnih ljudi, v kateri se uresničujejo tako pravice kot dolžnosti pri uresničevanju dogovorjenih programov.
Štiriletno delovanje samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kranj na delegatski osnovi je pokazalo določene pozitivne prednosti, ki so bile ugotovljene z oceno delovanja samouprave na področju zaposlovanja. Ocena pa je pokazala tudi vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo nova samoupravna organiziranost tudi v pretežni meri odpravila.
Sedanja regijska skupnost za zaposlovanje je bila nekoliko preveč odmaknjena od interesov združenega dela. Enote pa so morda premalo obravnavale in reševale probleme, ki so bili za posamezno občino, delovno organizacijo in delavce pereči. Sicer pa niti na Gorenjskem niti v posameznih gorenjskih občinah v tem času
pri zaposlovanju v ožjem smislu ni bilo težjih problemov. Na Gorenjskem in v posameznih občinah imamo namreč visoko zaposlenost, nizko nezaposlenost in visok odstotek aktivnega prebivalstva. V širšem smislu zaposlovanja pa lahko opozorimo na probleme, kjer skupnosti za zaposlovanje ni bilo dovolj čutiti, in sicer pri problemih kot so: pomanjkljivo planiranje kadra, zaposlovanje mimo skupnosti, premalo pa so bile skupnosti tudi prisotne pri kadrovskem načrtovanju v zvezi z novimi investicijami. Razen tega pa je treba opozoriti še na to, da delegacije niso bile usposobljene za razreševanje tako pomembnih vprašanj. Prav tako tudi enote niso postale mesto, kjer bi se delegati dogovarjali o konkretni politiki zaposlovanja. Premalo je bilo tudi sodelovanja med skupnostmi in delovnimi organizacijami. Dogajalo se je, da so delegati vse preveč govorili v svojem imenu.
Za odpravo teh pomanjkljivosti smo se v dokumentih o novi samoupravni organiziranosti opredelili za naslednje novosti:
— predlagamo, da se ustanovijo občinske skupnosti za zaposlovanje za območje vsake občine z origi-narnimi pravicami;
— v varianti se zavzemamo, da bi imeli enotne skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje, torej enotna delegatska baza, saj ni načrtnega zaposlovanja brez načrtne štipendijske politike;
— v delo skupnosti za zaposlovanje bodo vključeni tudi delegati krajvnih skupnosti;
— skupščine bodo enodomne, ker pri zaposlovanju ne gre za svobodno menjavo dela;
— tudi skupščine za zaposlovanje bodo imele posebne delegacije;
— medobčinska skupnost bo organsko vgrajena v sistem zaposlovanja v najširšem smislu med občinske skupnosti in republiško skupnost za zaposlovanje. Predlagamo nov naziv: Medobčinska skupnost za zaposlovanje Gorenjske;
— strokovna služba bo enotno organizirana tako kot do sedaj.
O teh predlogih bo organizirana javna razprava. Na osnovi javne razprave pa bodo izdelani nato vsi potrebni dokumenti za normalno funkcioniranje samouprave in stroke pri zaposlovanju.
Pretekli teden so na svečanosti v dvorani kluba delegatov desetič podelili nagrade Borisa Kraihgerja. Prejeli so jih slovenski gospodarstveniki, ki so s svojim zavestnim delovanjem veliko prispevali k razvijanju in spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, k osveščenosti, pobudi in uveljavljanju volje delovnih ljudi in so s svojim osebnim delom pomagali razvijati domače organizacijsko tehnične rešitve in vnašati dosežke razvojnoraziskovalnega dela v proizvodnjo.
dišča med posameznimi proizvodnimi postopki. Seveda ni šlo brez problemov, vendar je Franc Oman povedal, da so jih odpravili tako, kot so sami vedeli in znali in je bilo zanje najbolj prav. Delovna mesta so razporedili v takšnem vrstnem redu, kot ga terja tehnološki proces in si delavci surovine in polizdelke lahko preprosto podajajo drug dru-gemu na posebnih vozičkih. Vse to je omogočilo tudi znižanje števila zaposlenih od 736 na 525 delavcev.
Ta edinstvena tehnologija je dala visoko produktivnost in za primer povejmo le to, da je tkalka leta 1956 izdelala v 8 urah 56 metrov blaga, lani pa 1200 metrov.
STANDARD ZA VSE
S temi in podobnimi ukrepi, ki omogočajo visoko produktivnost, sodi IBI danes med najboljše delovne organizacije v Jugoslaviji. Osebni dohodki delavcev so ves čas na vrhu tekstilne industrije in so znašali lani v poprečju okoli 5000 dinarjev. Značilna je tudi izredno dobra izobrazbena struktura zaposlenih. Vsak sedmi delavec ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ob tem pa 49 delavcev, to je vsak deseti, študira ob delu. Vsem pomagajo s štipendijami in drugimi oblikami stimulacije.
Poleti je IBI sklenil z urejanjem in gradnjo svojih proizvodnih prostorov in prostorov družbenega standarda, s katerimi je zaokrožil zgledno skrb za slehernega člana.
»Uredili smo kuhinjo, več jedilnic, prostore za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter za društveno življenje, sanitarije, garderobe s sobami za oddih ter naj-sodobneje opremljeno zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto.«
Jedilnice in sejne sobe krasijo Številna likovna dela in vsi prostori so bolj podobni klubskim prostorom in sejnim dvoranam v hotelih, kot pa »menzam« v tovarnah.
»Res,« pravi nagrajenec, »kc smo imeli otvoritev, sem od več obiskovalcev slišal, češ, zakaj tako lepi prostori za delavce. Ne vem, zakaj sploh takšno vprašanje, saj smo si jih vendar sami zgradili, z lastnim denarjem in zato vsi pazimo nanje.«
Vsekakor velja tudi omeniti, da velja topli obrok v IBI poldrugi dinar in, da so vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve zastonj, ker predpisano udeležbo pokrijejo iz sredstev delovne organizacije. Stanovanjskih problemov nimajo. Doslej jih je 75 odstotkov dobilo stanovanje ali stanovanjsko posojilo od delovne organizacije — vsak, ki je zanj zaprosil.
IZVOZ DESETKRAT VEČJI OD UVOZA
IBI je lani izdelal okoli 10 milijonov metrov žakardskih tkanin v vrednosti 200 milijonov dinarjev, od tega jih je velik del prodal v tujino.
»Naš izvoz v vrednosti 3 milijone 200.000 dolarjev je majhen, toda če preračunamo ta izvoz na zaposlenega delavca, je to 0400 dolarjev. Ce bi vsak delavec v slovenski tekstilni industriji iz. vozil toliko kot delavec Ibija, bi morala slovenska tekstilna industrija izvoziti letno za 320 milijonov dolarjev blaga. Ob tej ugotovitvi naj povem le še to, da uvoz pokrijemo z izvozom tudi do desetkrat.
VEDNO MED DELAVCI Franc Oman preživi večino delovnega dne, povedal je, da najmanj dve tretjini v tovarni, v proizvodnji, med delavci.
»Pri vsem svojem delu, odločitvah sem se vedno opiral na delavce. Delavci namreč prav dobro vedo, kaj je dobro in kaj ni. In prav oni imajo največjo delovno zavest. Ničkolikokrat so jo v zgodovini naše organizacije izkazali: ko so se odrekali dohodku za nove stroje, tovarno, ko so delali udarniško, poP^H, kjer je pač bilo treba, delali ob sobotah in tudi ob nedeljah. Mogoče smo bolj trmasti, uporni in zagnani tudi zaradi težkega položaja tekstilne industrije v republiki — vse smo si namreč morali priboriti sami.«
L. Bogataj
»Dve tretjini delovnega časa preživim med delavci in stroji...«
tako prostore kot stroje ogledali predstavniki številnih kranjskih podjetij in vsi so ugotovili, da je vse skupaj zanič.«
Prva naloga, ki se je je Franc Oman lotil, je bila združitev podjetja v celoto, aktiviranje, rekonstrukcija in predelava strojev, ki so bili v tovarni. (Saj je nor!, je bilo slišati komentarje). Kupili so tudi novo strojno opremo in so leta 1960 že imeli 300 tkalskih strojev 47 tipov in širin, predelanih in gladkih v veččol-nične in opremljenih z doma izdelanimi listovkami ter nitno nastavo. Vse te spremembe so omogočile, da so lahko program najbolj navadnih tkanin (oksfordov) zamenjali s pestro tkanimi večbarvnimi tkaninami. DTR Zagreb in Mura iz Murske Sobote sta iz njih izdelovali srajce in izvažali v skandinavske dežele.
»Ni še bila zaključena prva faza rekonstrukcije,« se spominja Franc Oman, »že smo ugotovili, da je tekstilnih tovarn, ki izdelujejo takšno blago, v Jugoslaviji dovolj in da naši izdelki nimajo bodočnosti. Zato smo takoj začeli izvajati nov program: usmeritev v specializirano proizvodnjo žakardskih tkanin. Zato smo doma izdelali več kot 300 žakardskih glav, kupili pa smo tudi prve široke tkalske avtomate.«
SPECIALIZACIJA PROIZVODNJE
S tem so bili dani pogoji za specializacijo proizvodnje, potrebno pa je bilo zgraditi i tudi nove, primerne prostore.
»Kupovali smo najsodobnejšo tehnologijo, ki smo jo mogli dobiti in tako imamo sedaj zahod-nonemško čistilnico, poljske mi-kalnike, češke predilne stroje, zahodnonemške sukalne stroje, snovala, barvarske aparate in škrobilne stroje, jugoslovanske tkalske stroje z doma izdelanimi žakardskimi glavami in nemškim postrojenjem v oplemenitil-nici. Na njih pa izdelujemo Ibije-vo blago. Seveda ni šlo brez problemov, vendar smo uspeli vse probleme zaradi različnih strojev odpraviti in doseči najvišjo produktivnost z domačim materialom.«
OD SKLADIŠČA DO SKLADIŠČA
Ne le to. IBI je celo edina tekstilna tovarna na svetu, ki je uspela odpraviti notranji transport in skla-
»Ponosni smo na naSo organizacijo dela ...«
Torek, 10. januarja 1978
Glas — 5. stran
Razstava o razvoju pošte — Gorenjski muzej iz Kranja in Podjetje za PTT promet iz Kranja sta pripravila v galeriji Mestne hiše v Kranju zanimivo razstavo o razvoju poštnega prometa do prve svetovne vojne. Razstavo so odprli v četrtek, 29. decembra, (jk) — Foto: J. Zaplotnik
V Tržiču se predstavlja skupina '77
Poleg galerijskih prostorov v paviljonu NOB so v Tržiču še manjši, a prikupni prostori za občasno razstavno dejavnost in to v obnovljeni in restavrirani Kurnikovi hiši. V zadnjih dveh letih so se pri skupnem delu v tej hiši srečevali in našli Štirje študentje različnih študijskih smeri, ki so se poleg drugega ukvarjali tudi z organizacijo likovnih razstav. To delo jim pa ni zadoščalo, niti jih ni zadovoljevalo, hoteli so soljudem tudi predstaviti svoja spoznanja, do katerih so prišli ob delu in študiju. Ze znane predstavitve in običajni načini likovnih rešitev jim niso bili dovolj ustrezni, želeli so dati likovnim stvaritvam nove kvalitete, s katerimi je moč likovna dela podoživljati v gibanju.
V letu 1977 je ob skupnem delu in študiju nastala skupina, ki jo sestavljajo študent ekonomske fakultete Andrej Loc, absolvent fakultete za arhitekturo Ignac Primožič, študent umetnostne zgodovine in etnologije Božidar Šinkovec in študent na likovnem oddelku pedagoške akademije Brane Pova-Jej. Po letnici nastanka si je skupina vzdela tudi svoje ime.
Različna poklicna usmerjenost posameznih članov skupine je pogojevala nastanek projekta, kakršnega sedaj predstavljajo na razstavi v tržiški galeriji. Razstava teži Za tem, da na kar najbolj neposreden način približa človeku tokove sodobne likovne umetnosti. Gre %a to, da bi postala likovna stvaritev
sestavni del našega vsakdana, gre za neposreden stik, ob katerem naj bi se umetnost vraščala v družbene procese. Razstavljeni projekt se močno razlikuje od običajnih reševanj likovnih problemov. Ob govorici likovnega naj nam da dodatno sporočilo še hoja po danem prostoru in to naj bi bil del nove vrednote. Gre za galerijski poskus, ki naj bi ga v spremenjeni obliki srečali v vsakdanjskem bivanjskem okolju.
Osnovno sporočilo slikovnega izraza je kritika sodobnih razmer: nemirnega časa, v zraku viseče grožnje oboroževalne tekme, stehnizi-ranosti, lova za materialnimi dobrinami, preokupacije s problemi banalne vsakdanjosti in zapostavljanja človeka v njegovi duhovni rasti.
V osnovi predstavlja razstava mrežnico človeškega očesa. Gradacije mrežnice sega od normalne orgaske danosti do strukturnega izkrivljanja, ki je doseženo s stopnjevanjem različnih odtenkov zelene barve. Mrežnica je večplasten simbol, ki naj pripoveduje o problematiki, sredi katere živimo.
Pred odprtjem razstave bodo člani skupine prikazali nekaj diapozitivov, ki so povezani z razumevanjem razstavljenega projekta, saj predstavljajo zakulisje problematične sodobnosti. Po ogledu razstave pa bo v prostoru tržiške Delavske univerze prirejen razgovor za okroglo mizo.
S. R.
te Vitkem oavilionu - V tržiškem paviljonu NOB so v petek, 6.
?MSUVa JZrl rastaveTz naslovom »Prt na preprogi«, ki so jo prvpravUi
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj p. o.
vabi k sodelovanju
1. VEC DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
2. ENEGA KOMERCIALISTA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: delavci naj bodo vojaščine prosti, zahteva se končana osnovna šola, delo je dvoizmensko
pod 2.: za delo komercialista je pogoj končana višja šola in 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju ali višja šola in 2 leti delovnih izkušenj v grafični stroki.
Delo se združuje za nedoločen čas 0 polnim delovnim časom. Za vsa razpisana dela velja 3-mesečno preizkusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo GP Gorenjski tisk Kranj, 8 dni po objavi.
Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne
Razstava je bila odprta v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju 29. decembra, kjer bo na ogled obiskovalcem do 19. januarja, nato pa bo postavljena še v nekaterih drugih gorenjskih središčih.
Poštna služba v današnjem pomenu se je začela razvijati pred nekaj več kot sto leti, v času ko je tudi na področju transportnih in komunikacijskih sredstev prišlo do velikega tehničnega prevrata. Povečana proizvodnja je vplivala na razmah blagovnega prometa in običajne cestne zveze niso več zadoščale. Pošta se je pričela posluževati železnice, ki je imela velik gospodarski pomen, ker je omogočala večji in hitrejši transport. Železniško omrežje, ki ga je gradil nemški kapital zaradi lastnih koristi in potreb Avstro-Ogrske, se je sorazmerno naglo širilo. Od glavne prometne železniške povezave, ki je vezala Dunaj s Trstom, so v dobrem desetletju zgradili vrsto važnih odcepov v vse smeri. Približno ob istem času, to je sredi 19. stoletja, so začeli v Avstriji graditi telefonske napeljave, čez dobri dve desetletji pa tudi telefonske zveze. Vse te spremembe, ki so sestavni del tako imenovane industrijske revolucije, so izredno povečale obseg in hitrost poštnega prometa, na drugi strani pa so uničile stare dotedanje oblike poštne službe.
Začetki poštnega prometa pri nas segajo v čas rimske države, ko je obstajala posebna ustanova cursus publicus, ki je bila najbolj izpopolnjena tovrstna organizacija starega veka. Ker je bila namenjena izključno za državne potrebe, se je zasebniki niso mogli posluževati. Predstavljala je torej neke vrste poštno službo, ki pa ni bila splošno dostopna in tudi ne redna. Za prevoz so uporabljali hitre poštne vozove imenovane rheda. Primer takega poštnega voza je upodobljen na reliefu, ki je vzidan v vzhodnem zunanjem zidu cerkve pri Gospe Sveti na Koroškem. S propadom rimske države so bile opuščene tudi rimske ceste in je prenehala tudi taka oblika pošte. V srednjem veku ne poznamo neke splošne organizirane poštne službe. Takrat vodilni družbeni razredi so se posluževali za prenašanje sporočil, ki so bila dokaj redka, lastnih slov pešcev ali slov na konjih.
V organizacijskem smislu je prišlo do pomembnega napredka v 16. stoletju, ko je začela država vzdrževati redno poštno službo in to ne le za svoje potrebe ampak tudi za potrebe zasebnikov. Da pa bi lahko tako organizirana pošta obratovala, so začeli postopoma ustanavljati poštne postaje ob cestah, kjer je bil« organiziran poštni promet. Najstarejša poštna postaja na gorenjskem območju, ob poštni zvezi Ljubljana—Gradec, je bila že v 16. stoletju v Podpeči pri Lukovici ob vhodu v Crni graben. Tako je poslovala pošta vse do 18. stoletja, ko je bil takratni tehnični napredek osnova za njen nadaljnji razvoj. Rezultat merkantilistične gospodarske politike v prvi polovici 18. stoletja, ki je imela za cilj pospeševanje trgovine, je bil tudi izgradnja voznih cest, ki so vodile proti glavnima avstrijskima pristaniščema Trstu in Reki. Tako so bile ceste preko Trojan, Ljubelja in Podkorena proglašene za glavne komercialne ceste, ki so bile sorazmerno dobro vzdrževane in po katerih se je vršil dobršen del prometa. Z ureditvijo teh voznih cest je bilo mogoče tudi v naših krajih izboljšati poštni promet in postopoma uvajati poštne vozove, kar je predstavljalo pomemben napredek. Poštni vozovi, ki so prihajali in odhajali ob določenem času po posebnih urnikih, so poleg pošte sprejemali tudi potnike. V tem času se je v mnogočem izpopolnil tudi način poštnega poslovanja.
V primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami so slovenski predeli glede tehničnega napredka na splošno precej zaostajali, tako tudi glede razvoja poštne službe. Kar zadeva gorenjsko območje, ki je prikazano na razstavi, je potrebno razlikovati dvoje. Tisti del Gorenjske, ki leži ob relaciji Gradec - Trojane - Pod-peč —Ljubljana, je vedno prednjačil v razvoju poštne in kasneje tudi telegrafske in telefonske službe, ker je tu potekala ena najpomembnejših
Brometnih povezav in sicer med ►unajem in glavnim pristaniščem avstrijske monarhije, Trstom. S časovno zamudo pa so nastajale poštne povezave čez ostalo Gorenjsko v smeri jug—sever, to je proti Koroški in obratno.
Razstava prikazuje v kratkem zgodovinski razvoj poštnega prometa na našem območju do prve svetovne vojne, kar predstavlja neko zaključeno celoto. Prikazana je organizacija poštne službe, zlasti nastanek poštnih zvez na posameznih poštnih cestah, in posameznih poštnih postajah ob vseh treh glavnih cestah. Posebno mesto zavzemajo na razstavi poštni redi, ki so vse od srede 17. stol. dalje zlasti pa v drugi polovici 18. stoletja, urejali poslovanje pošte in so imeli predvsem namen odpravljati nepravilnosti in zamude, ki so nastajale zaradi zadrževanja in zavlačevanja pošte. Razstavljeni so tudi dokumenti o poštnih tarifah, poštne karte, prikazana je oblika in razvoj pisem in dopisnic, ki so bile uvedene v Avstriji leta 1869, prve znamke, ki so bile izdane v Avstriji leta 1850 in so predstavljale sestavni del poštne reforme, nastanek poštnih uradov in drugo. Zgodovinski razvoj pošte je bil v vseh preteklih obdobjih tesno povezan s takratnim gospo-
darskim in tudi družbenim življenjem. Vse od svojega nastanka je pošta skrbela za pospredovanje sporočil, ki so bila nujno potrebna za poslovanje države, gospodarstva in drugih področij. Kot taka je predstavljala tudi enega najvažnejših civilizacijskih in kulturnih nosilcev. Več stoletij je bila pošta tudi edini prevoznik potnikov in blaga.
Z razstavo pa smo želeli opozoriti tudi na bogato in zanimivo kulturno dediščino, ki je nastajala ob delovanju pošte v bližnji in daljni preteklosti in ki jo ponazarjajo fotografije in eksponati, za katere pa je razumljivo, da niso vsi povsem specifični za Gorenjsko. Treba je upoštevati, da je bila poštna služba, odkar je njeno organizacijo prevzela v roke država, zelo enotno urejena in se zato prikaz poštnega prometa na Gorenjskem, ki vključuje tudi območje Kamnika in Domžal, ne more obravnavati brez povezave z razvojem pošte v okviru Kranjske in Avstrije.
Majda £on ta r
NASTOP LINHARTOVEGA ODRA
Radovljica — V sredo, 11. januarja, bodo ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu nastopili člani Linhartovega odra Kulturno-umet-niškega društva Radovljica in uprizorili Linhartovo delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Predstavo si bodo lahko ogledali delavci delovnih organizacij, saj so jo v okviru kulturne akcije za delovne kolektive pripravili prav zanje. Prisrčno komedijo pa si bodo lahko ogledali tudi vsi drugi, kajti v blagajni bo na voljo še nekaj vstopnic.
Člani Linhartovega odra bodo s komedijo nastopili še v drugih krajih radovljiške občine in verjetno bodo gostovali tudi na Koroškem.
RAZSTAVI NA JESENICAH
Jesenice — Jeseniški slikarji, člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar so letošnjo likovno dejavnost in bogato razstavno dejavnost lani sklenili s kolektivno slikarsko razstavo likovnih del revirskih likovnikov RELIK, ki deluje pri DPD Svoboda Trbovlje-center. Razstavo so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah pripravili ob zaključku lanskega leta in tako v letu 1977 organizirali v delavskem domu skupaj dvanajst razstav, ki si jih je v poprečju ogledalo 1000 obiskovalcev. Dolikovci pa so se lani kolektivno ali individualno predstavili izven Jesenic kar sedemnajstkrat, organizirali lastno slikarsko kolonijo in številna enodnevna slikanja v naravi.
Z novo razstavno sezono, s prvo razstavo v letošnjem letu pa so se v soboto, 7. januarja, predstavili v mali dvorani delavskega doma slikarji gorenjskih likovnih skupin, ki so prej že razstavljali v Kranju, v Domžalah in v Radovljici.
D.S.
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo plastik in risb iz zapuščine Lojzeta Dolinarja. V kleti iste hiše pa je na ogled razstava Grafični prostor poezije III., ki sta jo pripravila Nejc Slapar in France Pibernik. Obe razstavi bosta odprti do 12. 1. 1978.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne. Odprta bo do 20. 1. 1978.
V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko do srede januarja 1978 ogledate razstavo Staro mestno jedro Kranja — načrt revitalizacije. Razstavo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna,« ki je opremljen z etnološkim gradivom.
Na osnovni šoli 16. december v Mojstrani imajo učenci zelo razvejano kulturno dejavnost. Organizirani so v različnih krožkih in sekcijah, ki jih vodijo pedagogi na šoli in nekateri zunanji sodelavci. Sedaj so se odločili, da bodo ustanovili šolsko kulturno društvo, v katerem bodo delovali vsi učenci, ki se poleg učenja aktivno udejstvujejo na področju kulture. Na šoli so že izdelali pravila društva, ki jih je na zadnji seji potrdila tudi krajevna konferenca SZDL Dovje-Mojstrana. Na sliki: za pestro kulturno dejavnost na šoli skrbi tudi pevski zbor, ki ga vodi Marica Ličof. (jr) — Foto: J. Rabič
6*. stran — Glas
Torek, 10. januarja 197$
Kleni planinci pod Triglavom
Planinsko društvo Dvoje-Mojstrana proslavilo v soboto, 7. januarja, 50. obletnico delovanja in ob tej priložnosti razvilo svoj prapor — Številni gostje in nabito polna dvorana na Dovjem
Planinci z Dovjega in Mojstrane razvijajo na proslavi v počastitev 50. obletnice delovanja društva svoj prapor - Foto: F. Perdan
Dovje — Mojstrana — Planinsko društvo Dovje — Mojstrana je bilo resda ustanovljeno 8. februarja leta 1928 v hotelu Tirglav v Mojstrani in je v soboto, 7. januarja, v dvorani na Dovjem proslavilo zlati jubilej, vendar segajo zametki slovenskega planinstva pod Triglavom še veliko globje v zgodovino. Na oru-menelih listih je zapisano, da so bili ljudje z Dovjega in iz Mojstrane že leta 1799 in prej gorski vodniki. Ti ljudje so bili pastirji, zapriseženi in divj^ lovci, kožarji, oglarji in gozdarji. Leta 1870 je železna cesta povezala Ljubljano s Trbižem in v okolico Triglava je začelo zahajati vedno več ljudi. Vodniki z Dovjega in iz Mojstrane so jih varno popeljali v svet pod Triglavom in pri tem skrbe-
li, da je cvet naših gora ostal slovenski.
Tudi ustanovitelji podružnice Slovenskega planinskega društva v Mojstrani in na Dovjem februarja leta 1928 so imeli to pred očmi. Vzpodbujal jih je Jakob Aljaž, koval in klenil slovensko planinstvo, skrbel za planinske domove in obenem še s pesmijo bodril h domačemu planinstvu. Aljažu ob strani so stali zavzeti ljubitelji našega gorskega sveta Požganc, Smerc, Turk, Peter-manova Jera, Orehnkova Špela, Gregor Lah, Lojze Rekar, Guzeljevi, Mrakovi itd. Nekateri med njimi so v bran slovenske zemlje in njenih gora prijeli za puške in se borili in tudi za vedno omahnili... '
Trgovsko podjetje
Nama Ljubljana
TOZD Veleblagovnica Skofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
aranžer j a
za določen čas do 31. 3.1979
Pogoj:
ustrezna srednja šola, 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu, poskusno delo dva meseca
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi.
»V planinstvu se je treba marsičemu odreči,« je dejal v soboto zvečer slavnostni govornik Avgust Delavec. »Vendar so planinski cilji visoki in plemeniti, zato se je zanje vredno potruditi!« Če teh besed ne bi vsi skupaj spoštovali, je med drugim dejal predsednik PZS in rojak iz Dovjega dr. Miha Potočnik, naše gore ne bi ostale tako lepe in se ljudje ne bi tako množično vračali k naravi. Prepogosto delamo silo naravi in to planinci skušamo preprečevati.
Domačini in gostje so napolnili dvorano na Dovjem na sobotni proslavi. Ljudje izpod Triglava so pozdravili še posebno prisrčno predsednika in podpredsednika PZS dr. Miha Potočnika in Toneta Bučerja, predsednika jeseniške občinske skupščine in njenega izvršnega sveta Slavka Osredkarja in Iva Ščavni-čarja, generalnega direktorja Slovenskih železarn Gregorja Klanč-nika, pisatelja Toneta Svetino in predstavnike krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Oktet iz Žirovnice in folklorna skupina Jaka Rabič pa sta pripravila prisrčen kulturni program.
Najslovesnejši trenutek je bilo razvitje društvenega prapora pod pokroviteljstvom krajevne konference SZDL. Njen predsednik Stanko Lakota ga je dal v varstvo praporščaku Janezu Lahu, na prapor pa so pripeli spominske trakove krajevne konference SZDL, Planinske zveze Slovenije, Občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice, Zdravilišča Triglav Mojstrana, LIP z Bleda in Planinskih društev Jesenice ter Kranjska gora. Več kot 80 posameznikov in organizacij pa je darovalo zlate in srebrne žebljičke.
Številni kleni in planinstvu zvesti prebivalci Mojstrane in Dovjega so nato prejeli častne znake PZS. To so Jerca Guzelj, Vida Šušteršič, Ivan Jamer, Janez Kramer, Marica Ruh, Anica Hlebanja, Mihaela Košir, Janez Eržen, Izidor Kofler, Branko Ban, Stanko Klinar, Franc Salber-ger, Alojz Rekar, Franc Lakota in Stanko Kofler. Društvo je prejelo pohvalo in spominsko diplomo, Franci Voga pa spominski znak za prehojeno slovensko transverzalo. Dosedanjim predsednikom so bile podeljene tudi knjige Toneta Svetine Stena.
Številne naloge ostajajo pred Planinskim društvom Dovje — Mojstrana. Čaka jih vključevanje v praznovanje 200. obletnice prvega pristopa na Triglav, vzgoja mladih in urjenje alpinistov ter gorskih reševalcev, krona vsega pa bo brez dvoma otvoritev preurejenega Aljaževega doma v Vratih.
J. Košnjek
x »   * *   * x
I*! Iti *
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdajajo davčne uprave skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1978.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1977
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1977. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3000 dinarjev;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1977. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemlji, ščih ne štejejo za kmeta, će posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1977 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1977. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1977 presega 110.000,00 dinarjev;
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1977, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 presegli 110.000,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 14.644,80 dinarja.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebi, vališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na kate. rem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1978
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev.
Davčna uprava skupščin občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka,
Tržič
Glas — 7. stran
POPOTNI POGOVORI
o moravški Dolini,
limbarski gori
in o črnem grabnu
_ ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
f^T ffa &T)
»Oglejte si Italijo, dokler je Italijani ne pokončamo!« so na mostu Ponte Vecchio neprestano blebetali mladi italijanski hipiji, ko so na tleh razgrinjali pisane plahte, polne bisernih ogrlic, zlatih verižic, srebrnih prstanov... in podobne živopisane krame. Prizanesljivo smo se jim nasmihali, saj so vsi »unikati« leteli vsaj dva kilometra mimo zlata in srebra.
Strune kitar melanholično brnijo, pesmi se razblinjajo brez odmeva. C as pa teče.
Razburljive so stare FIRENCE. Hitro jih lahko vzljubiš in ko se popoldne spet vrneš, doživljaš vse na novo, lepše in globlje.
Na tlakovanih tleh še vedno odmevajo koraki Danteja, Petrarke, v Firencah je živel teoretik renesanse, slikar Mone Lise, kipar Leonardo da Vinci. Pa Michelangelo! Koncentracija duha, umetnosti in kulture. Ne moreš ostati ravnodušen. Nasmihaš se množici turistov pred Neptunovo fontano, ko njihovi razburjeni prsti neprestano pritiskajo na sprožilce svojih fotoaparatov. Debatiraš, pripoveduješ prijateljem stvari, ki jih sicer doma zaklepaš globoko vase.
Občuduješ jih, stare mojstre. Tebi pa je vedno težje. Nekoč se je zgodovina oblikovala desetletja, stoletja, danes jo spreminjamo v posameznih dneh.
Sedimo na trgu, kjer je Boccaccio pred množico ljudi brez listka v roki ali napisanega govora pripovedoval storije iz DEKAMERONA. Živo, neposredno, originalno in zanimivo.
Tri dni smo žrtvovali FIRENCAM. Premalo. Samo za dober okus, čeprav je Marta kot vodnik s pikolovsko natančnostjo in posebno privlačujočo energijo razbijala monotonost našega beganja od cerkva do muzejev in obratno — čas, čas nas je neusmiljeno priganjal — pot do SICILIJE je bila še dolga.
S ceste je puhtela sopara in oleandri so se razcveteli, ko smo podirali šotora. Živčnost, slaba volja, nestrpnost ... so se nakuhavali hitreje kot italijanski makaroni.
Samo toplo sonce je razprševalo naše žalostne slutnje.
»Odhajate?« me je zbodel debelinko. Jim, Škot, s katerim smo se drugo noč spoprijateljili. V rokah je spet mečkal konzervo piva.
»Trolejbus odpelie šele čez tričetrt ure! Številka 116!«
Gorenjci v Italiji — pripravljanje večerje kar na zidu, v senci borovcev in cvetja
»Gremo kar peš. Na železniško postajo!«
»Z vso opremo, kot osli?« se je zakrohotal. »Dovolj imam tega sranja. Pet minut imate časa, da se zbašete v našo kripo, pa vas zapeljem celo na vlak, v kupe, če hočete! Mamine lizike!« je resno bleknil.
Njegova, rekli smo ji kar teta koreta, je bila stolčena kot konzerva piva. Zelo zdelana, in ko je prižgal motor, je zahropel. Sunkovito, a še dovolj pri močeh, je začel cukati.
Prepleskan je bil s pogrošnimi napisi, spredaj pa je sramežljivo zardevala angleška zastava. Pod registrsko tablico na zadnji strani pa se je bohotil ocvirek v angleščini: ČE HOĆEŠ.. . Prevod bi bil v slovenščini neroden in prav malo spodoben. Bi še jaz zardeval!
Kombi je plesal na cesti, malo naprej, malo navzgor, motor je astmatično hropel, bencin pa je s strašno, gosto dimno zaveso izgoreval, da je še v notranjosti zadušljivo smrdelo. Nas ni motilo, saj nas tokrat oprema ni zabijala v tla.
»SREČNO!« nam je ponudil roko, ko smo se basali
ven.
»In koliko smo ti dolžni?«
Užaljeno je zamahnil z desnico, vžgal motor in odpeljal.
Nobenega nesramnega vica več na račun ŠKOTOV, lepo prosim!
Vlak je že stal na drugem binariu. Za PISO. Najdemo prazen kupe, prtljago si zložimo nad glavo in sedemo. Množica ljudi se preriva, zunaj sije sonce. NA SVIDENJE, FIRENCE!
Drvimo po železniških tirih, mimo nasadov oljk, negovanih vinogradov, pinijevih gozdov in kopastih grmad najrazličnejše navlake, ki ubija vse živo. Trinajst milijonov ton odpadkov (13,000.000 TON) odvržejo Italijani vsako leto in k temu je treba prišteti še pol milijona ton avtomobilske pločevine. Podatek, ki vznemirja predvsem turiste. Italijani so za vse že
zdavnaj imuni.
Skuhamo kavico, vržemo tarok, in že se peljemo v mesto z znamenitim zvonikom katedrale iz 12. stoletja, ki se je začel nagibati zaradi ugrezanja temeljev že takrat, ko so zgradili tri od osmih okroglih nadstropij.
PISA! Kjer se ob našem prihodu smrt sreča z rojstvom in poroko. Naključje, vsaj tako sem mislil takrat. Dojenčkov jok, bel nagelj in riž, ihteča žena ob krati, vsi so nemo govorili: Dolgost življenja našega je kratka ...
Pravzaprav je smešno, zakaj ljudje hodijo gledat nekaj, kar je postrani, kjer vse stoji naravnost, ali boljše, naravnost, kjer vse stoji postrani. In še za zasoljeno vstopnino tisočih lir.
Pod zvonovi za prst široke stopnice vodijo navzdol. Svet, ki lije skozi polkrožne kamnite odprtine, je zapleten. Moralen. Naspan. Sit. Sramežljivo prekriva sleparijo in revščino.
Verjetno se v tem blodnjaku korakov in polžasto zavitih mračnih stopnic vse lahko prikrije. Samo . ..
. . . brž ko se oči navadijo na slepečo svetlobo sonca, zagleda človek sivolaso starko, kako verjetno že od Gu-tenberga naprej ponuja posladkane bedekerje, plastične urice, vznemirljivo poslikane palčke in Sneguljčico — za romantično urejene vrtove in dušice, viseče Pisine stolpe, odlitki iz mavca stanejo (brez »glihanja«) okrog 8000 lir, izklesani iz apnenca pa 20.000 lir. Zasoljeno, ni kaj.
»Midva sva edina pametna čoveka na tem zanikanem svetu!« me vleče starka za rokav, »KUPI in sreča te bo spremljala na vseh meridijanih!«
»Bova barantala?« zvijem ustnice. Pripravljam fotoaparat.
»Ne. Tudi slikati se ne pustim!« se brani. »Prav! Rajši umrem, kot pa da bi po svetu prenašal ta kič!«
»Eno figo si pameten! Fuj!« pljune po tleh, se obrne in že vleče drugega za rokav.
Kazalci na uri so tiho drseli proti četrti, ko odpelje ekspres za RIM.
Gnetemo se pri okencu za prtljago. »Nimam listka!« se popraskam po hlačnem žepu. »Lepo!« me potrka Brane po čelu. Možak  v pisarni  neumno gleda  in se mi reži. Poskušam mu v angleščini vse skupaj razložiti, pa nič. S francoščino je še slabše. Italijanščine znam toliko, da me ne razume. Sumljivo me prebada z očmi. Potem mu zasveti žarnica v glavi!
»Hvaljenbodinusmilisegrešnikov!« sikne, izvleče goro folmularjev in - podpisi — rojen — poklic — koliko časa si že v Italiji. Pol ure sem pisal in se prerekal. Vso proceduro je nekaj sekund za menoj ponavljala še Mojca.
Na koncu smo ugotovili, da ima Mojca v nahrbtniku potni list - neovrgljiv dokaz, da je vsa prtljaga vsaj njena, če že naša ni.
»Ekspres za RIM je že v LIVORNU!« se skisa Marta in me besno pogleda.
»Gremo, bomo na peronu skuhali kosilo. S polnim želodcem bo vse lepše!
»Gremo!«
Kapljemo na peron, ko zapelje ekspres za RIM na tretji binario s polurno zamudo. SAMA SREĆA.
Tibera, Angelski grad, Vatikan, Spomenik združene Italije ... RIM nas pričakuje!
VSE POTI VODIJO V RIM. V eno najpomembnejših in kulturno najstarejših mest na svetu.
Rim je veliko pokopališče, prepolno življenja. Svetloba se počasi zapira, sonce tone v Sredozemsko morje. Vlak zapelje na postajo TERMINI. Ura — 18.35. Ustavi na šestem binariu. Vzkliki, piski lokomotiv, živopisana množica, južnjaški italijanski temperament, vse to se zliva v nepozabno sliko tiste sobote devetega julija.
Dvoje masivnih kril Terminija, vzporednih z železniškimi tiri, se blešči v zahajajočem soncu. Prameni svetlobe sekajo steklena vrata neštetih izhodov. Za njimi diha — RIM, trimilijonsko mesto ob TIBERI, kamor se stekajo vsi grehi in pokvarjenost, da bi bili poveličani (je pred dva tisoč leti zapisal Tacitus).
Skrivnostno, zasanjano, angelsko lepo mesto, polno presenečenj: Michelangelov Mojzes, Pieta, Sikstinska kapela, cerkev sv. Petra, monumentalni Panteon, ponosni Kolosej, Spomenik Združene Italije, Forum Roma-num, Kapitol... in še in še. Na obeh straneh Tibere. RIM blesti, dokler ga človek ne spozna.
Jamec Joyce je pred sedemdesetimi leti o Rimu zapisal, da ga spominja »na človeka, ki živi od tega, da turistom razkazuje truplo svoje stare mame!« Dobri stari Joyce, eden od utemeljiteljev modernega evropskega romana, je seveda imel vzrok za to ironično in strupeno prispodobo. Toplega večera so ga v neki zakotni ulici pretepli in okradli. Kdo? Ja, Italijani vendar, čeprav ni videl niti enega napadalca.
V gosjem redu odkorakamo čez Piazzo dei Cinqui-cento, ob Sevijanovem obzidju, mimo Dioklecijanovih term. Iščemo kamp Monte Antenne.
Nahbrtniki in šotora nas vlečejo k tlom, upanje tli, najdemo pravo smer - upamo, da kamp leži nekje sredi Rima.
Prazne želje!
Ulica Via Salaria se vije v neskončnost.
(10. zapis)
Tuitanj — arkadno dvorišče (vidne so razpoke v zidu in razmajani stebri kot posledica nedavnega notresa)
Zapisal sem že, da so bili lastniki gradu Tuštanja pri Vrhpolju v Moravški dolini v letih od 1667 do 1801 grofje Lichtenbergi.
V letu 1854 je prišla graščina v slovenske, domače roke. Mar so že tedaj bili novi posestniki Pirnati? Ki ji je bil poglavar družine Luka Pirnat? Leta je umrl 23. decembra 1898, star 74 let. Bilo naj bi mu torej komaj 30 let, ko je prevzel posest?
Od koga? Od grofov Lichtenber-gov ne; ti so že zdavnaj, že v začetku stoletja odšli s Tuštanja. Le kdo je bil lastnik gradu in gospostva v času med Lichtenbergi in Pirnati?
Povsem sodeč je bila to rodbina Jožefa Škarje. Tako preberem v seznamu gospodarjev zemljišč in hiš katastrske občine Brezovica iz 1. 1825, da je pri vasi Rači imenovan na prvem mestu Skarja Jožef, z domačo oznako »tustanjski graščak na hišni štev. 1. — S to številko je grad še danes označen!
GRAJSKI VRTNAR
Se kako rad vpletem med pusta naštevanja dejstev tole romantično zgodbo. Povedali so mi jo domači sedanji lastniki Tuštanja.
Zgodba sama je tako mikavna, da bi   zaslužila   prelitje   v poetično-
OSMRTNICE V KAPELI
Najbrž bi moral dosti spraševati, da bi si prav zapisal sorodniške odnose družine Pirnatove. Kajti večkrat se res zgodi, da prav slišim, zapišem pa narobe.
No, v grajski kapeli (opisal sem jo že v prejšnjem zapisu; le-to pa moram še povedati, da je vsako leto, na god. sv. Janeza Nepomuka, t. j. dne 16. maja, v njej maša) sem na notranji strani vhodnih vrat opazil z risalnimi žebljički pritrjene osmrtnice.
Z njih sem posnel, da je imel Liika, prvi Pirnat na posestvu, kar šest otrok: Maksa, Antona, Janka, Heleno, Matildo in Rozo.
Makso, o katerem so še stekla beseda, je študiral in posest je zato pripadla drugorojenemu Antonu. Le-ta pa najbrž ni bil tako čvrsta korenina kot njegov oče, saj je umrl komaj 48 let star. In sicer 18. novembra 1925. Ni pa kaj reči njegovi rodovitnosti, kajti zapustil je kar deset otrok: Miho, Jožeta, Izidorja, Alojza, Barbko, Heleno, Franca, Ljudmilo, Ano in Dominika.
Še to povem: v osmrtnici Luke Pirnata, je k imenu pripisan le »posestnik«; v osmrtnici Antona Pirnata pa je k imenu samozavestno ponosno pripisano »graščak in posestnik«.
Zdaj gospodari na Tuštanju Antonov sin Dominik in njegov rod, štirje otroci so že! Najstarejša je Marjan-ca in že obiskuje srednjo šolo.
ZLATA PARTIZANSKA MAMA
Tako je za mater Pirnatovo, ki ji je mož že 1. 1925 zapustil kopico majnih otrok, zapisal Mitja Ribičič-Ciril v svojem članku o »Moravški republiki« v litijskem zborniku NOB.
Čudovita slovenska žena, ki je skrbela za tako veliko lastno družino, sama, brez moža; ni le z otroci gospodarila na obrežni posesti — pri vsem tem pa imela še dovolj srca in kruha za številne partizanske borce, ki so se tu ustavljali ali se celo dlje časa tu mudili! Velika žena — brez strahu za sebe in za svoje .. .
Dva od njenih otrok sta izkrvavela v boju za svobodo. Najstarejši sin, Miha Pirnat, je bil član okrajnega NOO Litija. Umrl je mučeniške smrti, ujet od belogardistov, dne 21. aprila 1945 - tik pred zarjo svobode .. .
Mlajši sin, Franc Pirnat-Florijan, je bil komisar 3. bataljona VI. SNOU brigade Slavka Šlandra. Padel je dne 9. decembra 1944 pri knežji vasi na Dolenjskem, mlad komaj 25 let.
Grad Tuštanj — kakršen je danes. Na levi je vidna stara kapela, na desni gotovo že večstoletna platana ali grški javor.
Vatikanska knjižnica z' več kot pol milijona raznih rokopisov, prvotiskov in knjig
realistično povest. Tako, kot sta znala pisati Josip Jurčič ali Janko Kersnik. Tembolj, ker ima resnično osnovo in se vsa odvija na naših tleh. Sicer pa so na Tuštanju še drugi atributi iz dobe romantične preteklosti: tu so ogromne stare platane, po dvoriščih se spreletava številna jata pavov, grajske zidove opleta zimzelen . . .
Prejšnji gospodar gradu, Jožef Skarja je imel dve hčeri, sinu pa nobenega. In tako se je ena od hčera omožila z grajskim vrtnarjem Luko Pirnatom, očitno čvrstim kmečkim korenjakom. Bila pa je revica bolj bolehne narave in kmalu je postal Luka vdovec. Otrok iz tega zakona ni bilo. Priposestvovana graščina pa je velika, potrebna več delovnih rok. — Vse kaže, da se je vdoveli Pirnat brž nanovo,oženil, vzel pa je v zakon zdravo domačinko Ano Resnikovo, kar iz sosednje tuštanjske vasi.
Komisija za medsebojna delovna razmerja osnovne šole
bratov Žvan Gorje
objavlja
prosto delovno mesto UČITELJA
v oddelku podaljšanega bivanja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednji pogoj: da so učitelji razrednega pouka. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh.
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI |   MALI OGLASI
ZLATOPOLJSKI DEDEK MRAZ
Kranj — Kot vsako leto je tudi pred preteklimi novoletnimi prazniki Društvo prijateljev mladine v KS Zlato polje v Kranju pripravilo prisrčen sprejem za vse malčke — predšolske otroke na njihovem območju. Seveda ob pomoči krajevne skupnosti in SZDL, ki sta prispevali sredstva, tako da so za okroglo 100 najmlajših krajanov pripravili nekaj slaščic in drugih privlačnosti. Težava pa je nastala tudi glede programa, kajti prejšnja leta je bilo to zagotovljeno iz občinskih virov. Toda sodelovanje z osnovo šolo F. Perešerna je vse rešilo. Tako so sami šolarji, pač starejši bratci in sestrice povabljenih, pripravili prisrčen program najmlajšim. Njihovi nastopi pa so izzvali tudi najmlajše izvajalce, soliste, recitatorje m pevce, kar je bilo res prisrčno. Višek vsega pa je bil sam dedek Mraz s svojim bogatim spremstvom snežink, kar vse je zasluga kolektiva šole.
Res je, da se kljub mnogim prizadevanjem v Kranju še ni obnesla težnja za združitev sredstev in organizacijo enotnejših prireditev za vse otroke kot je ponekod že uspelo. Vendar pa je v tem primeru tudi ta zagata dala pozitivne izkušnje in sicer v tesnejšem povezovanju šole z organizacijami na terenu in obratno.
KM.
SREČANJE FOLKLORNIH VETERANOV
Bled — Na pobudo posameznih folklornih veteranov je bil sklican zbor oziroma srečanje folklornih veteranov na Bledu, ki so od leta 1945 sodelovali v folklornih skupinah in tudi tistih, ki so še danes člani folklorne skupine Bled. Srečanja v hotelu Krim se je udeležilo precej veteranov iz bližnjih in daljnjih krajev, iz Kranja, Škofje Loke, Bohinja in Maribora. Prijetno se je bilo srečati s tistimi nekdanjimi folkloristi, ki so takoj po osvoboditvi pohiteli na nastop v Beograd ter hkrati s tem položili temeljni kamen folklorne dejavnosti na Bledu.
Andrej Vidic je v pozdravnem govoru orisal zgodovino folkorne dejavnosti na Bledu in poudaril, da bi morali oživiti nekdanje običaje v turističnih središčih, predvsem na Bledu, in tako gostom prikazati običaje in navade kmečke ohceti, fantovskega vasovanja, šranganja itd. Na srečanju so se strinjali, da že letos poskušajo uprizoriti kmečko ohcet na Bledu. Na Bledu naj bi ustanovili tudi novo folklorno skupino ter šolsko folklorno skupino.
M. F.
MED SORODNIKI V PODKORENU Podkoren — Vinko in Pavla Oman s Podkorena, znana po tem, da v tem kraju že več let prizadevno vodita podkorensko folklorno skupino, imata šest otrok. Od teh živita dva v Ljubljani in na Jesenicah, štirje pa v Avstraliji. Med temi je tudi Helena, ki je v Svdneju poročena s Stanlevem Millerjem, polkovnikom. Njima sta se rodili hčerki Milena, ki ji je 20 let ter Sonja, ki ima 16 let. Stanlev in Helena sta s hčerko Sonjo in njeno prijateljico Ano Marlowe prišli na počitnice v Podkoren. To je bilo za vse posebno doživetje. Ogledali so si gor-njesavsko dolino, Bled, Bohinj, Postojnsko jamo, Lipico in še druge slovenske kraje. Stanlev je dejal, da je Slovenija čudovita dežela prijaznih in gostoljubnih ljudi. Helena pa je bila srečna, ko je po dolgem času spet videla starše in svoj rodni Podkoren.
B. B,
Podkoren — Rojaki Avstralci s Pavlom in Vinkom Omanom v Podkorenu. — B. B.
UPOKOJENCEM ZA NOVO LETO
Planika - Tovarna Planika Kranj je tako kot vsako leto pripravila svojim upokojencem nekaj pred koncem lanskega leta prijetno presenečenje. Trije polni avtobusi upokojencev so odpeljali proti Gorenjski ter se najprej ustavili v Breznici, kjer so jih v tozdu Planike sprejeli predstavniki tozda; tam so jim pripravili tudi malico. Odpeljali so se še naprej proti Bledu, kjer je bilo za upokojence pripravljeno v hotelu Svoboda kosilo.
Upokojenci Planike se svojemu kolektivu za pogostitev in denarno nagrado najtopleje zahvaljujejo.
IBI — Kolektiv Industrije bombažnih izdelkov Kranj je pripravil za svoje upokojence ob novem letu tradicionalno pogostitev in obdaritev. Na tem srečanju so svoje upokojence seznanili z-delom in uspehi v zadnjem obdobju, upokojenci pa so svojemu nekdanjemu kolektivu v zahvali za obdaritev izrekli tudi najboljše želje za delo tudi v prihodnje.
Občinska konferenca ZSMS Jesenice je v zadnjem obdobju izvedla vrsto izobraževalnih oblik za mlade iz delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti in specializiranih organizacij. Na našem posnetku je del udeležencev občinske mladinske politične šole, ki se je pred nedavnim uspešno zaključila. Obiskovalo jo je več kot petdeset najbolj aktivnih in perspektivnih mladincev iz jeseniške občine, (jr) — Foto: J. Rabič
Bohinjska Bela — Železničarji z železniške postaje na Bohinjski Beli morajo tudi pozimi skrbeti za redno vzdrževanje železniške proge. — Foto: J. Zaplotnik
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
Industrija volnenih izdelkov
Zapuže, z n.sol.o.
p. Begunje na Gorenjskem
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
1. NABAVNEGA REFERENTA IN
SKLADIŠČNIKA POMOŽNEGA MATERIALA
Pogoji:
srednja izobrazba trgovske smeri zaželena praksa v železninarski stroki
2. PRODAJNEGA REFERENTA
Pogoji:
ekonomska srednja šola sposobnost kontaktiranja z ljudmi praksa v prodaji zaželena
Prijave (pismene) sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb Sukno Zapuže 10 dni po objavi.
Umrl je naš dragi
dr. Anton Žun
univerzitetni profesor
Pokopali ga bomo v torek, 10. januarja, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Saša, hči Alenka z Igorjem in Nataško, sin Marko z Ando, mama, sestrici Danica in Vida ter družine Jelinčič, Kosec, Kokl, Lesjak, Eri, Prah in Mahne.
Kranj, 9. januarja 1978
prodam
Prodam PRAŠIČA težkega od 80 do 90 kg. Soklič, Selo 22, Bled 8
Prodam dve PEČI na olje, EMO 3 in EMO 8. Voklo 66 23
Prodam globok otroški VOZIČEK. Podreča 24, Kranj, telefon 40-064. v>4
Prodam 4 malo večje PUJSKE, Žirovnica 52. 65
Ugodno prodam zložljive VIKEND POSTELJE iz uvoza. Do-bravska 16, Javornik—Jesenice. 66
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK -(2 elektrika +»2 plin) malo rabljen ugodno prodam 67
Prodam srednje težkega delovnega VOLA — vajen težkih del Je na novo kovan. Zatrata — Poljščica, Zg. Gorje 68
Prodam kravo s teletom. Sp. Laze 2, Zg. Gorje 69
Prodam KOBILO srednje težko, staro sedem let in težji gumi voz, nosilnost 3 tone, primerne za traktor. Zg. Gorje 63 70
Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Breg 12, Preddvor 7i
Prodam črno-beli televizor RR, ekran 56 cm. Kuharic, Kajuhova 17, Kranj 72
Prodam prašiča 150 kg težkega za zakol, Zalog 45, Cerklje 73
Prodam kravo frizijko, dobro mlekarico s teletom ali brez. Prap-rotna polica 19, Cerklje 74
Prodam mlado KRAVO, visoko breja. Ribenska 5, Bled 75
Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 55, Šenčur 85
Prodam 12 kom ZAPIRAL (VENTILOV) za centralno kurjavo 3/8 za 3000 din, CIMERMAN Alojz, Mavčiče 69. 86
Prodam PRAŠIČA 200 kg za zakol. Češnjevk 21, Cerklje 87
Prodam PRAŠIČA za zakol. Grad 1, Cerklje 88
Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 18, Cerklje 89
Prodam PŠENICO, droben in debel KROMPIR igor in koruzo v storžih. Zalog 5, Cerklje. 90
Prodam mlado KOBILO, kupim starejšo ali konja. Štern Cerklje. 52
91
Prodam okovje za smuči TIRO-LIJA 350, plastično CISTERNO 1000 1 — rabljeno, smuči z okovjem Kneissel 205 cm. Telefon 61-128 -v večernih urah. 92
Prodam ŠTEDILNIKA Tobi in Gorenje. Sp. Bitnje 33. 93
Prodam GRADBENO LOPO velikost 4 x 4 m in jo po dogovoru lahko tudi postavim. Naslov v oglasnem oddelku. 94
Prodam SLAMOREZNICO Tempo z verigo in s puhalnikom in 30 kg domače ZASEKE. Repinc Miha, Zg. Vetrno, Križe - Tržič 95
Isdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51500-003-3 l»t« - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 11-835, novinarji 31-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 2*0 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam dva PRAŠIČA po 40 kg težka. Britof 338 96
Prodam PRAŠIČA 200 kg. Podre-ča 12. 103
kupim
Kupim srednje svetlo trodelno OMARO. Naslov pod šifro »Omara«
98
Kupim TELIČKO simentalko od enega do štiri tedne staro ali menjam za črno. Glinje 12, Cerklje 97
vozila
Prodam dobro ohranjeni avto »SUMBEAM« 1500, prevoženih 40.600 km. Ogled vsak dan, Jezerska c. 6 ali informacije na telefon 23-870 31
Prodam MINI 1000 letnik 1973, dodatno opremljen. Jelenič Drago-tin, Hrušica 46, Jesenice, telefon 89-406 76
Prodam KOMBI 750, letnik 1973 ali zamenjam za osebni avto. Telefon 49-037 77
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, v voznem stanju, ali menjam za motorno kolo do 175 cm. Marjan Zupančič, Mlaka 41, Kranj 78
Prodam SPAČKA, letnik 1976. Štefetova 6, Šenčur.
Prodam celega ali po delih, karamboliranega ZAPOROZCA. Jurca Stane, avtoklepar, Žiri' 99
Prodam avto ZASTAVA 750 letnik 71, Cerklje 153. 100
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Cena 17.00,- din. Informacije po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku. 101
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih ali celega. 102
posesti
Zamenjam GARAŽO na Planini v bližini Vodovodnega stolpa. Jaklin Franc, Kranj, Mrakova 2. 82
Naprodaj je GOZD v izmeri 2 krat 4,5 ha. Eden v bližini Jamnika — Petelincvec, drugi v Jelovici. Ostali podatki se dobe pri Katrašnik Francu, Jamnik 2. 104
dežurni veterinarji
OD 13. DO
20. JANUARJA 1978:
BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Be to nova 68, telefon 23-518 in CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za Škof-jo Loko;
VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Smida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski
zavod Gorenjske
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI, INDIVIDUALNI GRADITELJI
siporGX
tovarna i lahkih
i:i.i:>ii:xtov
VAM NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SlPOREX ODLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO
- OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijske hale,objekti drulbenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijske farme )
SIPOREX lahko nabavite pri vseh prodajalcih gradbenega materiala aH v tovarni.
Prodajamo tipske projekte,kupcu nudimo tudi lepila in ve* pomolnt material, prav tako pa organiziramo dostavo in montažo. Informacije dobite pri nati prodajni slulbi tel.(081)8H 302 aM 8« 322
stanovanja
Fant star 26 let išče SOBO v okolici Škofje Loke ali na relaciji Kranj — Skofja Loka. Lahko tudi kaj pomagam. Ponudbe pod »Takoj«
79
Iščem eno in pol sobno najemni-iko stanovanje, lahko brez centralne kurjave za dovo dveh let. V po-fttev pride Primskovo, Kranj ali Zlato polje. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 80
Dekle išče GARSONJERO. Ponudbe pod »Nujno« 81
Iščem sobo in kuhinjo v Kranju ali okolici. Muršec Jožica, Zlato polje 3/a, Kranj 105
obvestila
CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak p. p. 157, Kranj
8712
zaposlitve
HONORARNO DELO dobi moški kovinske stroke na območju Hrastje — Čirče. Naslov v oglasnem oddelku. 107 Za POMOČ NA KMETIJI na Gorenjskem iščem starejša zakonca upokojenca. Družinsko opremljeno stanovanje na razpolago. Ponudbe z opisom zahtev pod šifro »Gorenjska« 108
Mlada družina sprejme na dom starejšo žensko ZA VARSTVO dveh otrok 4 in 1 leto starosti. Stanovanje in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Hudolin, Savska Loka 10, Kranj 106
izgubljeno
Izgubil sem FOTOAPARAT AGFA. Prosim najditelja, da sporoči na telefon 21-375 proti nagradi. 110
najdeno
Našel sem OČALA. Dobijo se pri Lunar Francu, Malo Naklo 2, NAKLO 109
ZAHVALA ob smrti našega dragega
Vinka Čebul j a
iz Britofa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom za pomoč, gasilcem za častno spremstvo, duhovniku za pogrebni obred ter govornikom za poslovilne besede. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivom: Elektro Kranj, Gorenjski tisk, Slovenija avto, Gradbinec, Živila Kranj in ŠCBP Kranj.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Britof, 01ševek,4.1.1978
ZAHVALA
ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
Jakoba Eržena
iz Pungerta pri Škofji Loki
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem ter prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi zdravnikom dr. Debeljaku in dr. Koširju za prizadevno zdravljenje, še posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in sestram na Internem oddelku Jesenice. Vsem se zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo č. g. župniku iz Sore za lepo opravljeni pogrebni obred in poslovilni govor.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Tončka, sin Janez, hčerke Danica, Marija in Anica z družino ter ostalo sorodstvo.
Pungert, 31. decembra 1977
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, in strica
Alojza Orne j ca
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji Zveza borcev Zlato polje in hišnemu svetu Gradnikova 3 v Kranju za organizacijo pogreba in poslovilne besede ter pevcem Društva upokojencev v Kranju za zapete žalostinke ob grobu. Prav tako lepa hvala praporščakom in godbi za ganljive žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi! Kranj, Ljubljana, 6. januarja 1978
OBLETNICA
Č ni
Danes, 10. januarja, je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
Eržen Andrej
pismonoša iz Sovodnja
« ne izbriše solza in ne ozdravi bolečine naših src. Nepopisna in težko boleča je misel, da te •a8i?™>d nami Ker je kruta smrt pretrgala ti nit življenja in pokrila te je mrzla zimska zemlja. V 1    šerndomu in grobu pa je ostala praznina. Spomin nate, dragi Andrej pa ne bo nikoli ugasnil.
Žalujoči: mati Ana, brat in sestre. Nova Oselica, 10. januarja 1978
NESREČE
Nesreča med sankanjem
V soboto, 7. januarja, dopoldne so se pri sankanju na Jesenicah hudo ponesrečili trije otroci. Ismet, Hruste in Elvir Talič so se na enih sankah peljali po »mesarjevem travniku« nad malim golfom. Na poledenelem pobočju pa niso mogli pravočasno ustaviti in so se zaleteli v betonski zid, ki razmejuje pobočje in mali golf. Vsi £rije so si hudo poškodovali glave in se zdravijo v jeseniški bolnišnici.
Umrl v bolnišnici
V četrtek, 5. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Milan Maric (roj. 1955) iz Tržiča. Nesreča se je bila pripetila 18. decembra lani okoli 2. ure zjutraj na magistralni cesti v Podtaboru, hudo ranjena pa sta bila tudi druga dva sopotnika v avtomobilu, medtem ko je bil voznik Boro Ilič le lažje ranjen.
S SODIŠČA
Ogenj na skednju
V sredo, 4. januarja, okoli polnoči je zagorelo, na skednju last Franca Setine iz Trboj. Lesen skedenj je pogorel do tal, v njem pa seno, stelja, drva, premog in elektromotor s krožno žago. Ogenj se je razširil še na sosednji skedenj Ivane Žirovnik, na katerem je pogorelo polovico strehe. Škode na skednju Franca Šetina je za 250.000 din, na skednju Žirov-nikove pa za okoli 60.000 din. Ogenj je verjetno nastal, ker je bil okoli 15 metrov proč velik kup pepela, v katerem je bil še nezgorel premog; ker je pihal močan veter, je ta verjetno raznosil žerjavico tudi proti skednju.
Nezgoda
pri stroju
V četrtek, 5. januarja, zjutraj se je v obratu transportnih trakov in klinastih jermenov v Savi v Kranju pripetila nezgoda. Zaradi odsotnosti delavca je bil Peter Narobe (roj. 1958) iz Cerkelj premeščen na vulka-nizacijo gumijastih tkanin na stroj »cobertz«. Stroj je treba po vsaki menjavi gumijaste tkanine očistiti s posebno ščetko, dodatno pa še s krpo. Med ročnim čiščenjem mora biti ščetka izključena, kar pa Narobe ni storil, zato mu je nenadoma potegnilo roko med valj in ščetko. Roko mu je do zapestja močno stisnilo in opeklo, tako da so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Brezglavo zapravil denar
Na štiri leta in pol je okrožno sodišče v Kranju obsodilo 22-letnega Vinka Črniča iz Kranja, ker je septembra 1976 kot kurir Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, namesto da bi oddal SDK nekaj več kot 280.000 din, le-te odnesel s seboj v tujino.
Vinko Črnič je bil gimnazijec, vendar je dva meseca pred koncem šolskega leta izstopil in se junija 1976 zaposlil kot kurir pri Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj. Med drugim je večkrat moral nesti velike vsote denarja na SDK Kranj, tako da tistega dne, ko se je odločil, da si bo denar prisvojil, ni nesel prvič tako veliko vsoto. Potem, ko ga je šofer odpeljal pred SDK, Črnič ni vstopil, pač pa se je z aktovko polno denarja napotil v Tržič, od koder naj bi pobegnil v Avstrijo, pa se je premislil in odpeljal v Ljubljano, od tu pa v bundi polni denarja s taksijem odpeljal v Koper in do italijanske meje in čez do Milana, kjer je hotel v Zurich z avionom. Na tem švicarskem letališču pa ni upal mimo carine, zato se je vrnil z avionom nazaj v Italijo do Rima. Denar je v dragih nočnih lokalih in ob lahkem življenju hitro skopnel, kupil si je tudi avto, a ga je prodal in nato v začetku novembra ostal že brez prebite pare. 6. novembra so ga italijanski varnostni organi tudi aretirali in je v italijanskih zaporih do izročitve prebil skoraj leto dni.
Sodišče si je prizadevalo podrobneje osvetliti okoliščine in spoznati osebnost mladega Črniča in je poleg zaslišanja prič poslušalo tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra. Ta je ugotovil, da je fant zdrav, da pa je osebnostno moten z izrazito nesrečnim otroštvom in da je nagnjen k depresijam. K formiranju take osebnosti je pripomoglo stanje v njegovem zgodnjem otroštvu, ko so se v družini začela nesoglasja. Zaradi manjših možnosti navezovanja stikov se je pogosto čutil osamljenega, razdvojenega, kar je pripomoglo, da se ob neugodnih družinskih razmerah, pogosto se je družina tudi selila, ni razvil v trdno skladno osebnost. Ko sta se starša razšla, je Vinko ostal pri očetu, s katerim pa sta se večkrat sprla predvsem zaradi šole, v kateri mu je čedalje slabše
šlo. Niso bila radka depresivna stanja, ko mu niti življenja ni bilo več mar. Prav zvečer pred dnem, ko je pobegnil z milijoni, se je močno spri z očetom in zatem razmišljal, da bi pobegnil v inozemstvo in sicer z denarjem, ki ga občasno po službeni dolžnosti prenaša. Priložnost se mu je ponudila torej že naslednji dan,
firipravljen pa je imel tudi že potni ist in vozniško dovoljenje.
Sodišče je Črniču za kaznivo dejanje grabeža odmerilo štiri leta in pol zapora, odločilo pa se je tudi za varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe povezane z upravljanjem z družbenim premoženjem in denarjem za dobo štirih let po prestani kazni. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo Črničevo otroštvo in odrašačanje v neugodnih družinskih okoliščinah, sprejelo pa je tudi izvedenčevo mnenje, da je treba na to dejanje gledati bolj kot na " izraz    demonstrativnosti mladega človeka, da bi pobegnil iz svojega okolja in stisk. Upoštevalo je tudi, da je mlad, da je pripravljen povrniti škodo, upoštevalo pa je tudi, da ne bi mogel odnesti tako velike vsote, če bi služba odvajala denar .dnevno, ne pa za več dni skupaj. Ni pa seveda sodišče moglo mimo tega, da je Črnič tako veliko vsoto brezglavo zapravil v povsem nekoristne, celo škodljive namene. L. M.
OMDR osnovne šole
Lucijan Seljak
Kranj
razpisuje
za nedoločen čas
prosto delovno mesto
snažilke
na centralni šoli.
Nastop dela je možen takoj.
OBLETNICA
januarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Frančiška Košir
Dominkova mama
Težko je spoznanje, da te ni več med nami. V mislih smo še vedno s teboj, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Vsem, ki se te še danes radi spominjajo, se iskreno zahvaljujemo.
Neutolažljiva hčerka Francka z družino, sestre Angela in Ana ter brat Johan in ostalo sorodstvo.
Zabukovje, Ziganja vas, 4. januarja 1978
INVENTURA
Danes bi mirne duše lahko izpadel in zaprl to svojo štacuno, saj se v dneh po novoletnih praznikih tako dela, a ne? Kamorkoli se že obrneš, povsod so zaradi inventure zaprli, kar se meni niti ne zdi tako strahotno neodpustljivo in graje vredno kot vsem drugim, ki se na vse konce pridušajo. Enkrat pa inventura že mora biti in če je kdaj primeren čas za inventure, je prav gotovo takoj po novoletnih praznikih, ko kupcev v trgovine itak ni. Kaj bi se delali lepe in preračunljive, priznajmo, da hudo težko štejemo dni do prvega izplačila v januarju! Če mi ne verjamete, vprašajte trgovce: sleherni vam bo po-
vedal, da jim je blagajna najbolj suha prav januarja.
Moja inventura bo v mojem stilu: sila kratka in jedrnata. Pisali ste mi malo ali skoraj nič in sem si zato obrusil pet parov čevljev po Gorenjski gor in dol; največkrat sem imel na policah vseh pet gorenjskih komunal, ki pa so se jih moje dobro založene šta-cune že tako navadile, da se jim niti ragirati ne zdi več vredno; sploh ugotavljam, da so najbolj trpežni prav komunalci in cestarji; če sem zbadal vsevprek in nasploh ste se smejali in bilo je dobro, če pa sem se spravil na konkretne posameznike, so mi tulili v telefon in me prav osebno čakali za vogali; imam pa še celo in vse bolj debelo kožo; če potegnem črto pod to svojo večinoma kaj milo pikajoča rubriko, me ocena in ^ugotovitev sili v to, da se izdatno poboljšam v tem smislu in stilu, da bom poslej bolj piker in bolj oster in vedno, vedno konkreten.
Tako. Inventura je pri kraju, moja šiacuna je spet odprla vrata. Vstopite, vsi konkretni in podpisani ste srčno vabljeni!
Bled - Že res, da je prijetnejša vožnja okoli Bleda poleti, a tudi pozimi so blejski fijakarji pripravljeni za sprehod. — Foto: J. Zaplotnik
ALPETOUR
SOZDALPETOUR
Skofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta v
TOZD GOSTINSTVO Kranj:
1 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
2 1 VODJE IZMENE V KUHINJI
3. 1 KUHARJA I
4. 2 KUHARJA II
5. l NATAKARJA I
Pogoji za zasedbo:
1. Ekonomska srednja šola ali gimnazija in 3 leta prakse na takem delovnem mestu. Poskusno delo 2 meseca.
2. VKV kuhar in 2 leti prakse. Poskusno delo 3 mesece.
3. KV kuhar in 3 leta prakse. Poskusno delo 2 meseca.
4. KV kuhar in 1 leto prakse. Poskusno delo 2 meseca.
5. K V natakar in 3 leta prakse. Poskusno delo 2 meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
DO CREINA Kranj DS Skupnih služb Kranj
objavlja prosto delovno mesto NABAVNEGA REFERENTA I
Pogoji za zasedbo:
Ekonomski tehnik in 3 leta prakse. Delo se združuje za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu.
Rok za prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5.
Mate Parlov svetovni prvak
MILANO - »Prisrčno vam čestitam za osvojitev naslova svetovnega prvaka v boksu v pol te* k i kategoriji, do katerega ste prišli s svojim dragocenim delom in upornostjo. Želim vam ie mnogo novih zmag«, piše v čestitki, ki je v nedeljo nekaj po polnoči prispela v milansko dvorano »Palazzo dello sport«, kjer je jugoslovanski poklicni boksar Mate Parlov postal svetovni prvak v pol tet k i kategoriji med poklicnimi boksarji. Mateju jo je poslal predsednik republike Josip Broz-Tito. Boksarska zveza Jugoslavije pa je v pozdravnem telegramu zapisala: »Na poti do največjih uspehov v amaterskem boksu si kot Športnik in človek premagoval mnoge ovire, dostojno predstavljal nas sport in bil mnogim za vzgled...«
Mate Parlov se je v soboto zvečer po osmih rundah in dveh minutah ter 45 sekundah devete runde boja z dosedanjim svetovnim prvakom v poltežki
katego'riji Argentincem Angelom Mu guelom Cuellom povzpel med velikane jugoslovanskega in svetovnega sporta. Kot amaterski boksar je dosegel vse, kar se je doseči dalo. Bil je državni, balkanski, evropski, svetovni in olimpijski prvak. Ko je odhajal med poklicne boksarje, je želel postati evropski in svetovni prvak. Evropski je postal po boju z Adinolfljem v Beogradu in to lovoriko tudi ubranil. Svetovni pa je postal v soboto ponoči! V tem silovitem vzponu je zasenčil tudi legendarnega Madžara Lazsla Pappa.
Mate Parlov, doma iz Pulja, ki ni nikdar doslej pozabil, da je Jugoslovan, in vztrajno terja, da ob njegovih nastopih zaigrajo našo himno in razvijejo našo zastavo, ni le klasičen mojster pesti! Mate Parlov je celovita osebnost, ki zna boksarske vrline vešče združevati s človeškimi...
jk
^     Na Starem vrhu tekma za jugoslovanski memorialni pokal ^
Burger dobil dvoboj s Cvajnarjem
Med moštvi je zmagala Slovenija pred JLA, pri posameznikih pa sta najhitreje tekla Marjan Burger in Bojan Cvajnar
STARI VRH - Prizadevni organizatorji Športnih tekmovanj v počastitev Škofjeloškega občinskega praznika in obletnice dražgoSke bitke so pripravili v soboto, 7. januarja, v zaledenelem snegu Starega vrha prvo od treh tekem v okviru letošnjega Jugoslovanskega smučarskega memo-rialnega kupa v tekih na smučeh za člane. Staremu vrhu bosta namreč sledili se tekmovanji na Igmanu in v Mrkopolju, mladinci pa bodo tekli na Zlatiboru, v Mavro-vem in na Žabljaku. Zmagovalca v obeh kategorijah "bosta letos prvič dobila posebno priznanje Smučarske zveze Jugoslavije. Lani je v članski konkurenci zmagal Marjan Burger.
ra zimskoSportne memorialne prireditve Po stezah partizanske Jelovice Stane Kra-pež, predsednik Smučarske zveze Hrvatske Tihomir Šertič in delegat Smučarske zveze Jugoslavije Sinko Braco.
Zmagovalec tekme na Starem vrhu Marjan Burger, član slovenske ekipe. Marjan je tudi lanski zmagovalec Jugoslovanskega smučarskega memorialnega kupa. (jk) — Foto: F. Perdan
Sobotno tekmovanje je potekalo tudi skozi Rovte, kjer je Cankarjev bataljon decembra leta 1941 uničil 46 policistov, razen tega pa je bilo potrjeno načelo Jugoslovanskega smučarskega memorialnega kupa povezati smučarske tekače iz vseh republik in pokrajin, razvijati bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ter negovati tradicije NOB. Tekme na Starem vrhu, ki bo zaradi dobre organizacije in prekrasnega vremena Se dolgo ostala vsem v spominu, so se med drugim udeležili tudi sekretar Smučarske zveze Slovenije Miloš Rutar, predsednik organizacijskega odbo-
Klemenov tekaški krst — V moštvu Jugoslovanske ljudske armade na tekmovanju za Jugoslovanski smučarski memorialni kup na Starem vrhu je tekel tudi nekdanjismu-čarski skakalec kranjskega Triglava Klemen Ko bal iz Kranja. Uspešno je prestal tekaški krst na smučeh in vzdržal 15 kilometrov. V šali je potlej dejal, da je vseeno lažje na smučeh poleteti 114 metrov, kolikor je njegov rekord, kot pa preteči 15 kilometrov. Kljub temu ga je tek na smučeh navdušil in se mu ne namerava odpovedati.
Na Starem vrhu je nastopilo 28 tekačev, ki so sestavljali moStva Slovenije, Jugoslovanske ljudske armade, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Tekačev iz Crne gore ni bilo, ekipa Vojvodine pa ni bila popolna.
Tekači so tekli tri kroge po 5 kilometrov, ki so imeli 135 metrov višinske razlike. 2e prvi krog 15 kilometrov dolge proge je dal slutiti, da bo imelo moštvo Slovenije žilavega nasprotnika v ekipi armade in da bosta imela med posamezniki glavno besedo lanski zmagovalec Jugoslovanskega smučarskega memorialnega kupa Marjan
Šolarji z Bleda najbolje smučali
Kobla — Tudi učenci gorenjskih osnovnih šol so se vključili v tekmovanje Po poteh partizanske Jelovice. Na Kobli so se zbrali na tekmovanju v veleslalomu. Pretekla leta je bilo to tekmovanje na Lancovem, kjer pa sedaj primanjkuje' snega. Tekmovalna proga je bila dolga 700 metrov, tekmovalo pa je 31 cicibank in 84 cicibanov. Ekipno je bila najboljša osnovna šola z Bleda. Druga je bila osnovna šola Mladi rod iz Škofje Loke, tretji pa so bili učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja.
Rezultati — cicibanke: 1. Dežman (osnovna šola F. Prešeren Kranj), 2. Kramar (OS heroja Grajzerja Tržič), 3. Košir (OŠ heroja Graj-zerja Tržič) 4. Rajgelj (Lipnica), 5. Hafner (OS Mladi rod Skofja Loka); cicibani: 1. Likozar (OŠ Lucijan Seljak Kranj), 2. Markič (OŠ hero-
ja Bračiča Tržič), 3. Lakota (Bled), 4. Grašič (OŠ Lucijan Seljak Kranj), 5. Jarc (Bled).
jk
Tekmovalo 80 skakalcev
2iri — Kljub pomanjkanju snega so marljivi športni delavci Športnega društva Poljane izvedli v soboto, 7. januarja, pionirsko tekmovanje v smučarskih skokih v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Nastopilo je 80 mladih skakalcev iz sedmih skakalnih središč. ,
Rezultati - mlajši pionirji: 1. Tomaž Dolar (Jesenice) 192,5, 2. Dušan Silar (Triglav) 177,5, 3. Peter Slatnar (Triglav) 173,5, 4. Jože Kešnar (Triglav) 169,5 in Borut Mrev (2iri) 167,5, 6. Jože Smid (Jesenice) 166,0; starejši pionirji: 1. Tomaž Ferlan 199,5, 2. Igor Novak 198,5, 3. Jure Možina 192.0. 4. Milan Erznožnik 188,0, 5. Dušan Kavčič 183,5, 6. Peter Jereb (vsi 2iri) 182,00. J.Javornik
c
Smučarski skoki
Norčič letos boljši kot lani
Bischofshofen — Letošnja največja skakalna prireditev na svetu Intereport turneja se je v tem avstrijskem mestu končala z zmagoslavjem Finca Yliantille, ki je zmagal pred skupino skakalcev iz Nemške demdkratične republike. Na zadnji petkovi tekmi se je izkazal tudi Švicar Steiner, ki je zasedel odlično drugo mesto. Od naših je bil spet najboljši Bogdan Norčič. ki pa tudi na tej skakalnici ni skakal tako kot bi želel njegov trener Zaje. Zasedel je 37. mesto. V skupnem seštevku je pristal na solidnem 26. mestu. Ostali so skakali slabše in se v skupni uvrstitvi razvrstili v drugo polovico. Kajzer je bil 47., Mlakar 50., Bogataj 53. in Zupan 56.
V ČETRTEK ZAČETEK TURNEJE TREH DE2EL Trbiž — Na 80-metrski skakalnici se bo v četrtek začela jubilejna 10. mednarodna turneja treh dežel, ki se bo v soboto nadaljevala v Mariboru oziroma v Planici, če v Mariboru ne bo snega, in končala v nedeljo v Beljaku. Na letošnji prireditvi bodo nastopili skakalci iz Finske, Švedske, Francije, Švice, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Španije in Jugoslavije.
GORENJSKI SKAKALCI USPEŠNI V AVSTRIJI
Gmund — Ekipi kranjskega Triglava in Partizana iz Križev sta v soboto nastopili na mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev skupaj z vrstniki iz Avstrije, Italije in Španije. Dosegli so odlične rezultate, kar kaže, da v Križah in v Kranju vzgajajo obetavne skakalce.
Rezultati - mlajši pionirji: 1. Mandeljc (Križe) 174,0 (28, 28), 2. Arnusch (Beljak) 173,8 (27,5, 28), 3. Semenič (Triglav) 160,3 (24, 26), ...5. Zupan (Križe) 160,1 (24, 23,5); starejši pionirji: 1. Kaštrun (Križe) 200,7, ... 4. Beton (Triglav) 192,5, 5. Jošt (Križe) 190,5, ... 8. Čim-iar (Triglav) 184,9; mlajši mladinci: 1. Rieder (Gmund) 192,6, ...3. Ropret (Triglav) 190,3, 4. Martinjak (Triglav) 188,2, 5. Škrjanc (Križe) 183,3; starejši mladinci: 1. Finžgar (Triglav) 195,0, 2. Gros (Križe) 190,9, 3. Jošt (Križe) 184,0.
ROPRET ZMAGAL V CELOVCU Celovec — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev na 40-metr-ski skakalnici sta razen Avstrijcev in Italijanov nastopili tudi moštvi Partizana iz Križev in Triglava iz Kranja. Od naših je dosegel največji uspeh Andrej Ropret iz Cerkelj, ki je zmagal med mlajšimi mladinci.
Rezultati - mlajši pionirji: 1. Arnusch (Beljak) 170,9, ...3. I. Mandeljc (Križe) 161,3, 4. Silar (Triglav) 160,2, 5. Melin (Triglav) 159,7, 6. Slatnar (Triglav) 152,9, ... 8. Kešnar (Triglav); starejši pionirji: 1. Schwarz (Velden)
207.3, 2. Kaštrun (Križe) 201,4, 3. Kaiser <Za-homc) 200,9, 4. Beton (Triglav) 198,0, ... 8. Čimžar (Triglav) 193,2; mlajši mladinci: 1. Ropret (Triglav) 208,0, 2. Godec (Zahomc)
205.4, 3. Škrjanc (Križe) 192,8, ... 5. Martinjak (Triglav) 185,7; starejši mladinci: 1. VVinkler (Gmund) 214.8, 2. Oballa (Trbiž) 213.4, 3. Finžgar (Triglav) 212,0, 4. Gros (Križe) 206,4, 5. Senk (Triglav) 205,3. Jože Javornik
Bojan Cvajnar je vse tri kroge lovil Marjana Burgerja, vendar ga rti mogel ujeti. Kljub temu je največ prispeval k drugemu mestu moštva Jugoslovanske ljudske armade, (jk) - Foto: F. Perdan
Burger, rojen leta 1952 v Hlebcah, ki nastopa za Partizan iz Gorij, in vojak Bojan Cvajnar. Prvi je prednost iz kroga v krog povečeval in na koncu zasluženo slavil.
»Proga je bila za takšne razmere odlična in hitra, razen tega pa sem posrečeno namazal,« je pripovedoval Marjan Burger. »Zmage sem seveda vesel in upam, da bo šlo tudi na prihodnjih dveh tekmah vse po sreči. Sem član državne reprezentance v biatlonu, ki jo sedaj trenira Slavko Pre-može iz Dola. Doljšo opremo imamo, zato se nadejamo večjih uspehov!«
REZULTATI - POSAMEZNO: 1. Burger (SRS) 42:10, 2. Cvajnar (JLA) 43:30, 3. Kemperle (JLA) 47:06, 4. Kozinc (SRS) 47:52, 5. Lotrič (SRS) 48:14, 6. Jankovi« (BiH) 49:28 itd.; EKIPNO: 1. Slovenija (Burgar, Kozinc, Lotrič) 2:18,16, 2. JIJa (Cvajnar, Kemperle, Burič) 2:20,07, 3. Hrvatska (Kruljac, Polič, Kovačič) 2:31,27, 4. Bosna in Hercegovina (Jankovič, Cečar Vučičevič) 2:32,30, 5. Srbija (Hodžič, Gli-šovič, Koštribič) 2:39,54, 6. Makedonija (Danevski, Pejčenovski, Najdovski) 3:00,04.
Slovenija kot zmagovalec za zdaj ninaai kazenskih točk. Moštvo JLA jih ima lil. Hrvatska 791, Bosna in Hercegovina 891 Srbija 1298 in Makedonija 2508 točk.
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
C
Košarka
Zmaga kljub slabi igri
Kranj — republiška košarkarska liga Triglav : Pomurje 99:66 (43:29), sodnika Kobilica (Ljubljana) in Madinič (Domžale).
Triglav: Erlah 15, Benedik 16, Fartek 4, Strniša 13, Zupan 12, Omahen 2, Skubic 14, Lipovac 4, Štefe 3, Urlep 2, Hribernik 2, Ben-čan 12
Domačini so tudi tokrat visoko zmagali, čeprav so igrali slabo, nepovezano in raztrgano. Med igralci so se vsi vpisali med strelce. Večji del tekme so igrali tudi mlajši, ki so predno in uspešno polnili koš gostov. Triglav je vodil od začetka dalje in razliko v svojo korist stalno povečeval. J-«L
Brest močnejši
LJUBLJANA - I. ZKL - ženske Brest : Alpina-Gorenjska 74:50 (34:26), hal« Ti-voli, gledalcev 3000, sodnika Stricberger (Ljubljana), Kolendo (Skofja Loka).
Alpina-Gorenjska: Ovsenk 10, Malacko 20, Mihovilovič 1, Ržen-Trojar 9, Vrdovljak 6, Kavčič 4.
Gostje so se dobro upirale boljšim domačinkam. V enakovrednem srečanju so »Gorenj-ke« poraz doživele šele v drugem delu igre. Vseeno pa so se v polni dvorani, tekma je bila uvod v moško Brest : Cibona, prikazale v dobri luči.
LOKAINVEST: KRAS 93:114
Skofja Loka - SKL - moški ^»ainveat : Kras 93:114 (39:53), dvorana °r'jR v cev 100, sodnika Rebršak (Ljubljana), Stvarnik (Šoštanj). , ...
Lokainvest: Tomažin 41, J. Habjan 8, bržen 11, Dolenc 6, P. Habjan 10, Balderman 4, Štrekeljl3. .  , ...
Vse do dvanajste minute so bih domačini povsem enakovreden nasprotnik gostom m Sežane. Nato so jim dovolili, da so zapovrstjo dosegli 18 točk, domačini pa nobene. To jih je pokopalo, saj nato niso več našli sami sebe.
Pari prihodnjega kola: Alpina-Gorenjska : Jugoplastika, Vrhnika : Triglav, Lokainvest ; Branik. dn
Dopisniki poročajo
j
Kranj - Konec lanskega decembra so na Ekonomskoadministrativnem Šolskem centru -nju pripravili tekmovanje v teku na 50 metrov. Na tekmovanju je sodelovalo 20 d,Ja*Je8e3 Ekonomske, Upravnoadministrstivne in Poklicne administrativne šole. Zmagala je ^e°p C novec iz Upravnoadministrativne Sole, ki je s časom 6,7 sekunde postavila nov šolski rekom, ui s j* bila Irena Papler (Upravnoadministrativna šola), treja pa Marija Senk (Ekonomska s°jJa'glazniil
Lesce - Namiznoteniški klub iz Lesc je organiziral konec decembra v Le8.ca£ f^fl^^ občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Med člani je nastopilo 31 igralcev Zmagal je »oru j (NTK Lesce) pred klubskima tovarišema Sandijem Vovkom m Srečom Vido. Nt tamo    j 1 nastopilo tudi 11 žensk. Njboljša je bila Silvana Melihen (NTK Lesce), druga pa je bila 1» joa Dobrila, prav tako NTK Lesce.
Leščani so bili najboljši tudi v igri parov. Med moškimi dvojicami so bili nrfjboljši £.<?k^'j'^}' (Lesce), Eržen-Faganel (Podnart) in Globočnik-Medved (Mošnje, NTK Lesce). Pri ženskih av^."n pa ste slavili Melihen-Dobrila (NTK Lesce). Sledijo Banko-Cerne (Gorje) in *?afflJf'"T" w (Podnart). B- rtaun
Glas —11. stran
Svetovni pokal v svobodnem smučanju
Smučarski teki
Akrobati navduševali tri dni   v stafetah p° potovanju
KRANJSKA GORA - Naše največje zimakoiportno središče v zgornjesavski dolini je tri dni gostilo najboljše evropske in ameriške smučarje, ki so se borili v svobodnem smučanju za točke v svetovnem pokalu. Tri dni se je tako na teh smučiščih za prve točke v SP potegovalo 80 pogumnih akrobatov v ženski in moški konkurenci.
Kranjska gora je bila te dni odeta v pravo zimsko razpoloženje. Bila je sončna in hkrati idilična z vencem zasneženih Julijcev. Niso se vrtela samo kolesa žičnic in vlečnic, ki so na strmine potegovala navdušene smučarje, temveč so se vrteli tudi smučarski akrobati. V tej mladi smučarski disciplini, ki ima vedno več privržencev, so vsi tekmovalci pokazali vrsto težkih elementov helikopterja, dvojnega in trojnega obrata, salte nazaj in naprej, svoje sposobnosti pa so pokazali tudi v baletnem smučanju. Ta zvrst tako imenovanega »hot-dogc obsega tri discipline. Prvo je virtuozno smučanje po slalomskih grbinah na ■trmi progi z glasbo, druga disciplina je balet, ki ga ti asketi plešejo ob glasbi sodobnih ritmov in klasične glasbe, tretja, ki je najbolj atraktivna in spektakularna, pa so skoki na skakalnici. V vseh treh disciplinah tekmovalci nabirajo točke in končni seštevek ter tudi najboljšega v kombinaciji, čeprav imajo tudi v vseh treh disciplinah zmagovalce.
Nad 3000 obiskovalcev v treh dneh tekmovanja, ki ga je odlično organizirala Delta klub iz Ljubljane in pod pokroviteljstvom žirovske tovarne obutve Alpina, je res imelo kaj videti. Vsi nastopajoči so pokazali vso lepoto in virtuoznost svobodnega smučanja. Pa naj bo to smučanje po grbinah, baletu in skokih. Pravo draž so posebno še tej prireditvi dajala pisana živobarvna oblačila in smuči, ki so narejene prav za to zvrst smučanja. Ne smejo biti ne predolge in ne prekratke. Dolžino dobijo tako, da tekmoval Cevi višini odbijejo še SO centimetrov.
nost in koreografijo. Tu je pomembno, da obvladajo tudi vse elemente baleta in podobnih skokov in obratov kot umetnostni drsalci. In to vse na smučeh. Ce pa se mu le-ta odpne, ali če jo zgubi, je diskvalificiran. Zmaga je tu pri moških pripadla dvajsetletnemu Američanu Miku Russelu, ki je poznani akrobat na smučeh. Tudi pri dekletih je zmaga odšla v Ameriko. Tu je bila najboljša Američanka dvaindvajsetletna Marion Post. To je prava ak robat i-nja, ki poleg tega goji še gimnastiko in smučarski tek.
Rezultati - moški - 1. Russel (ZDA) 14,60, 2. Athans (Kanada) 14,50, 3. Howard (ZDA) 14,30, 34. Zvanut (Jugoslavija) 6.80; ženske - 1. Post (ZDA) 13,3, 2. Engi (Švica) 11,6, 3. Garhammer (NDR) 11,6. 4. Stei-ner (Avstrija) 11,3.
PO GRBINAH KANADČAN IN ŠVICARKA
Svojo prvo preskus njo so »hot-dog« imeli v petek na slalomišču v Podkorenu. Ta je bil ravno toliko grbinast, da so gledalci kljub mrzlemu vremenu vztrajali do konca. Vsi od prvega do zadnjega tekmovalca in tekmovalke so ob hitri ritmični glasbi pokazali lepoto te discipline. Kot cirkusanti so se spuščali po strmem slalomišču. Vrne.* ni bilo časa za počitek, kuclji so se vrstili drug za drugim, vmes pa so vsi hitro vijugali, spretno skakali in delali raznoške. Aplavzi niso in niso ponehavali.
V tej zvrsti sta pri moških vodilno vlogo odigrala Kanadčana Bowie ter Athans, pri ženskah pa Švicarka Mia Engi. Sodniki, ki so ocenjevali, so bili mnenja, da so najboljši   Od Jugoslovanov je tu nastopil
Ni treba misliti, da bo Francoz Pasgual Bonnaire pristal na Kompasovem hotelu v Kranjski gori. Iztek pri skokih v svobodnem smučanju je sila kratek. Vse te salte in premeti, vijaki in še kaj, tekmovalcu prinašajo točke v končni razvrstitvi v njihovem svetovnem pokalu. Foto — J. Zaplotnik
BOHINJSKA BISTRICA - Za zaključek triindvajsete mednarodne tekaške FIS — A prireditve v Bohinju je na izredno pripravljenih smučinah sijalo mrzlo zimsko sonce. Težka, skoraj ledena proga, je zadnji dan te odlično organizirane tekme v štafetnih tekmah dajala ton. Nad 1000 gledalcev, ki so se zbrali ob progi, je videlo zanimive boje članskih ženskih, moških in mladinskih štafet.
Končno slavje se je odvijalo po pričakovanju. Vse favorizirane štafete so sicer zmagale, vendar je bila borba za preostala mesta v vseh treh kategorijah izredno napeta in zelo zanimiva. Kot Že rečeno, favoriti niso imeli težav za najboljša mesta. V članski konkurenci je trojica Ponomarev, Pjatigin in Skobov iz SZ prepričljivo opravila s tekmeci. Izredno dramatična je bila borba za drugo mesto. Tu so se »udarili« Švicarji in naši Tajnikar, Jelene in Vinko Po-klukar. Naš najboljši mož Tajnikar je že v prvi predaji našim pritekel drugo mesto z malenkostno prednostjo pred Švico. Jelene je nato tekel nekoliko slabše kot drugi predstavnik Švice Heinser. Vendar je bila razlika minimalna. Tretji Jugoslovan Poklukar se je silovito pognal za Zimermannom. Čeprav je v »štajgu« padel, ga je ujel in prehitel. Toda Švicar se ni dal. Trmasto je zasledoval Gorjanca. Ta pa je v spustu 300 metrov pred ciljem še enkrat padel. Zimermann je to izkoristil. Vinko je sicer dal vse od sebe. toda kljub temu razlike ni mogel več nadoknaditi. Kljub dvema spodrsljajema je tretje mesto članske štafete Jugoslavije lep mednarodni uspeh.
Tako kot člani, so tudi dekleta Kordež, Moder, Munih osvojile solidno tretje mesto. Dobro je tekla Milena, prijetno je presenetila mlada Modrova, Munihova pa je svojo nalogo dobro opravila. Nemška dekleta niso imela težkega dela pri osvojitvi naslova najhitrejših. V mladinski konkurenci so tako kot pri članicah zanesljivo bili najhitrejši predstavniki iz NDR.
Rezultati:   člani   (3x10 km)   -   1. SZ
1;27:40,45, 2. Švica 1;29:51,45, 3. Jugoslavija (Tajnikar 29:49,53, Jelene 30:13,59, Poklukar 30:03,71) 1;30:06,83,4. Jugoslavija II 1;32:30,83. 5. Švica II 1;32.45,44; članice (3 x 5 km): 1. NDR 44:02,43, 2. Francija I 47:29.01. 3. Jugoslavija I (Kordež  15:24,03, Moder 16:49,26,
3. Munih 16:04,74 ) 48:18,03, 7. Jugoslavija II 54:58,40, mladinci (3 X 10 km): 1. NDR 1;28:06,26, 2. Bolgarija 1;31:19,89, 3. ČSSR 1;32:15,19, 4. Jugoslavija I (Carman 30:49,22, D Podlogar 30:38,53, D. Djuričič 31:27,26) 1;32:55,01,5. Jugoslavija II 1;39:17,28.
Po končanem tekmovanju so izbrali naše zastopnike, ki so že v nedeljo odpotovali na mednarodne tekme v Casterlotto (Italija), Ramsau (Avstrija) in Reit am Winkel (ZRN). Med člani so na pot odšli Poklukar, Jelene, Tajnikar in T. Djuričič, članice Kordež, Munih in Moder ter mladinci Carman, Orešek in Mrak. D. Humer
Ivo čarman
Ljubljančan 2vanut, ki s svojim nastopom ni razočaral.
Rezultati - moški - 1. Bowie 16,71, 2. Athans (oba Kanada) 15,40, 3. Gschaider (Avstrija) 14,35; 21. Zvanut (Jugoslavija) 9,85; ženske - 1. Engi (Švica) 14,38, 2. Sloan (Kanada) 12,86, 3. Steiner (Avstrija) 12,25.
BALET ZA RUSSELA IN POSTOVO V dvanajstih elementih, kolikor jih mora tekmovalec narediti na 200 metrov dolgi in 40 metrov široki progi z izbrano glasbo, je navduševal. Balet, ki je sestavljen iz dvanajstih elementov, ima izredno harmonič-
V SKOKIH WIRTH IN BALLARD V zadnji disciplini, ki je najbolj atraktivna za gledalce, in najtežja za nastopajoče, so v skokih, v katerih so elementi skokov v vodo, največ besede imeli predstavniki Švice in Amerike. V tej disciplini, v kateri gledalcem zastaja dih, so elementi skokov, dvojnih salt naprej in nazaj ter vmesnih vijakov in še in še raznolikih likov, sta bila najboljša akrobata Švicar Wirth pri moških, pri ženskah pa Američanka Ballard.
c
Hokej
Jeseničani že slavijo
j
Srebrna palica Jeseničanom
Rezultati:   člani   (15 km):   1. Kalan
(Gorje) 55:16,0, 2. Kolander (Dol) 56:50,8, 3. Rebršak (Triglav) 57:07.4; Ml. člani (15 km): 1. Brezovšek (Olimpija) 59:27,2,
2. Mrak (Jesenice) 61:29,4, 3. Piber (Bled) 62:48,8; st. mladinci (10 km): 1. D. Djuričič (Jesenice) 34:31,0, 2. D. Podlogar (Gorje) 36:04,8. 3. Eržen (Alples) 37:31,4; ml. mladinci (4 km): 1. Klemenčič (Dol) 20:15,5, 2. Verovšek (Olimpija) 20:52,3,
3. Gregorič (Ihan) 21:06,5.
ml. mladinke (4 km): 1. Moder (Dol) 23:07.2, 2. Bešter (Triglav) 24:10,3, 3. Korp-nik (Dol) 24:12,6. st. mladinke (5 km): 1. Jelovčan (Triglav) 24:02,2. 2. Sedej (Bled) 36:00,8.
ekipno: 1. Jesenice 107, 2. Dol 77. 3. Ihan 58. -dh
Srečanje starih tekmecev je bilo v soboto Podmežaklo izredno zanimivo. »Zelena luč« je Ljubljančanom svetila v drugi tretjim, ko so drugič povedli. Na jeseniški klopi ni bilo mirno, saj so se vsi zavedali, da jih vsaka napaka lahko stane končnega zmagoslavja. Foto - Perdan
JESENICE - I. ZHL Jesenice : Olimpija 8:3 (2:1, 2:2, 4:0), dvorana Podmežakla. gledalcev 3000, sodniki Repina (Ljubljana), Vister (Jesenice), Andrejka (Prevoje).
STRELCI: 0:1 Lamovšek (5), 1:1 Pavlic (8), 2:1 T. Košir (12), 2:2 Lap (23). 2:3 Kuret (M), 3:3 Pirih (36), 4:3 Suvak (39), 5.3 1.8čap (53), 6:3 Pavlic (53), 7:3 T. Košir (53). 8:3 Klemene (66).
KAZENSKE MINUTE: Jesenice 8 (S. Košir, T.Košir, R.Razinger, J. Razinger), Olimpija 6 (Kumar dvakrat, Kuret).
JESENICE: Pretnar (Makuc), S. Košir, R-Razinger, I. Sčap, J. Razinger, Medved, J«n, Smolej, Klemene, Pavlic, T. Košir, Poljanšek, S. Sčap, Suvak. Mirih
OLIMPIJA: Albreht (Prusnik), Savič, Kovač, Lap, Kumar, Jakič, Ogrin, Kuret, Lepša, Sekelj, Beravs, Petač, Lamovšek, Bežek, Škof, Sotlar, Mrak, Sercer, Brun.
Zvoki iz trobente Franceta Koširja »Prelepa Gorenjska« so se razlegali na ledeno ploščo Podmežakla. To je bilo hkrati uvod v slavje velikega predzadnjega derbija jugoslovanskih hokejskih velik anov Jesenic in Olimpije. Kako se ne bi, saj so »žele-zarji« v izredni borbi premagali najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto. Tako so Jeseničani že pred zaključkom prvenstva državni prvaki, saj Ljubljančanom beže že ta šest točk. To je njihov osemnajsti naslov, ki so ga osvojili ob svojem tridesetem jubileju.
Začetek srečanja je obetal veliko, saj sta tekmeca začela brezkompromisno borbo. Vendar so domačini bili v uvodnih minutah v prednosti. Ljubljančani niso našli pravega orožja, da bi zaustavili silovite nalete Jeseničanov. Vendar pa se domači strelci niso preveč znašli v prilikah, da bi premagali razpoloženega Albrehta. Ko so bili v največji premoči, je »počilo« v vratih Pretnarja. Lamovšek je izkoristil napako obrambe in ga premagal. To ni zmedlo železarjev, ki so kaj kmalu izenačili in nato povedli. Po uvodni lepi, ostri in hitri igri, polni lepih akcij, so Jeseničani v drugi tretjini gostom dovolili, da so prevzeli isTo v svoje roke. Le-1 i so kaj kmalu poved-
li in to je bil tudi alarm za prvaka. V pičlih štirih minutah so ponovno prevzeli vajeti v roke in na odmor ponovno odšli s prednostjo zadetka. Odločitev je padla v zadnji tretjini. V tej so sedemnajstkratni osvajalci državnih naslovov ponovno dokazali, da zmage ne bodo prepustili Olimpiji. Se bolj so se spoprijeli z nasprotnikom in ga povsem nadigrali. Niso ga pustili do besede, popolnoma razbili njegove napade in ko so v eni minuti zabili dva gola, o zmagi ni bilo več vprašanja.
Za osvojeni osemnajsti naslov tudi naše iskrene čestitke.
MEDVESCAK : KRANJSKA GORA 2:2
ZAGREB - I. ZHL Medveščak : Kranjska gora 2:2 (0:1, 1:1, 1:0), drsališče v športnem domu, gledalcev 100, sodnika La-docki (Vojvodina), T. Petelin (Ljubljana).
Strelci: 0:1 Pešič (15), 0:2 Pajič (27). 1:2 Maruša (29), 2.2 Si novec (46).
Kranjska gora: Ti čar, Češnjak. Jug. Mlina-rec, Sivič, Medja. Kneževič. Novak, Golja, Pajič. Razpet, Horvat, Razinger. Slibar, Pestot-nik, Pešič, Kerin, Tomazin.
Mladi Kranjskogorci so v Zagrebu pripravili veliko presenečenje, saj so iztržili točko, lahko pa bi tudi obe. Srečanje, ki ni odločalo o velikih spremembah na lestvici, je pokazalo, da se nasprotnika ne sme podcenjevati. Ker so to Zagrebčani tudi počeli, so se na koncu morali sprijazniti z delitvijo točk.
CELJE : TRIGLAV 9:3 CELJE - Slovensko-hrvaška liga Celje : Triglav 9:3 (1:1, 2:1, 6:1), drsališče v Mestnem parku, gledalcev 300, sodnika Stipič . in Raca (oba Zagreb).
Strelca za Triglav: Furlan 2, Kunšič 1. Po enakovredni prvi in drugi tretjini so se lOStis iz Kranja dobro upirali domačinom. Usodna za poraz je bila zadnja tretjina, saj so Celjani krepko tresli mrežo gostujočega vratarja.
Pari prihodnjega kola: Olimpija : Medveščak. Kranjska gora Jesenice, Triglav : Stavbni. I). Humer
Na vitranških smučiščih je bilo za konec tedna zares živahno in zanimivo. Na podlesu se je zbrala vsa elita svobodnega smučanja, saj je nastopalo 80 tekmovalcev in tekmovalk iz Evrope in Amerike. Ti akrobati na smučeh so v skokih bili pravi velemojstri raznih vragolij. Na posnetku vidimo Švicarja Hansa Etili-na v skoku z dvema iztegnjenima saltama. Foto — J. Zaplotnik
Rezultati - moški - 1. Wirth (Švica) 101,96, 2. Brooksbank 95,24, 3. Rezendes (oba ZDA) 94,47, 27. Bonač 39,29, 36. Per-garec (oba Jugoslavija) 14,80; ženske — 1. Ballard (Švica) 63.40, 2. Engi (Švica) 42,10,3. Ferguson (NDR) 41,90;
kombinacija — moški — 1. Athans (Kanada) 10, 2. Rezendez (ZDA) 22, 3. Brooksbank (ZDA) 31, 19. Bonač (Jugoslavija) 105;
ženske - 1. Engi (Švica) 5. 2. Sloan (Kanada) 12. 3. Schmidl (NDR) 19.    D. Humer
V odsotnosti štirih reprezentantov, ki so odpotovali na mednarodna tekmovanja, Filip Kalan iz Gorij na tradicionalni tekaški prireditvi za »Srebrno palico« ni imel težkega dela, da je na 15 km obračunal s preostalimi nasprotniki.
Reteče — Ker je organizatorju tradicionalne tekaške meddruštvene tekme »Za srebrno palico« Partizanu iz Dola zagodlo vreme, so prireditev organizirali v dolini pod Poncami. Za to lovoriko se je potegovalo 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih tekaških kolektivov. Na startu ni bilo jugoslovanskih reprezentantov. Srebrno palico so v ekipnem delu ponovno osvojili Jeseničani, ki so jo prejeli tudi v trajno last.
Starejša mladinka kranjskega Triglava Jeli Jelovčan je bila v odsotnosti Metke Munih najhitrejša v teku na pet kilometrov. _S
Alpsko smučanje
Križaju ponovno točka
ZWIESEL - Tu je bila tretja moška tekma v veleslalomu za svetovni pokal. V obeh veleslalomskih progah je ponovno slavil najboljši alpski smučar na svetu Šved Ingemar Stenmark na Elanovih smučeh, naš Bojan Križaj pa je ponovno dokazal, da je v odlični formi, saj je zasedel deseto mesto in ponovno osvojil točko v svetovnem pokalu.
Prva vožnja se je na razriti progi začela kaj presenetljivo, saj je povedel Američah Stil Mahre, poznejši zmagovalec Stenmark pa je bil šele peti sekundo in trideset sto-tink zaostanka za vodilnim. Čeprav je
Takih in podobnih akcij je bilo v odločilnem dvoboju za naslov državnega prvaka v hokeju na ledu med Jesenicami in Olimpijo na pretek Posebno dobro igro so zmagovalci in premaganci pokazali v prvi in tretji tretjini Foto
Bojan startal z visoko številko dvaindvajset, je v prvem nastopu zasedel osmo mesto. V sredini je na razriti progi naletel na kamne in pri tem načel obe smučki, toda vseeno je bil izvrsten. Vsi strokovnjaki tu v Zwieslu so pričakovali, da bo Stenmark tokrat moral priznati prvi poraz v svojem petem nastopu za točke v svetovnem pokalu za sezono 1077/78. Kako nepremagljiv je in ta čaa resnično najboljši, je dokazal v drugi vožnji. Uspelo mu je nadoknaditi razliko in zmagati sicer z minimalno prednostjo štiriindvajsetih stotink sekunde. Križaj, ki je nato v drugem nastopu vozil z rezervnimi smučmi, je dobro opravil svojo nalogo. V spodnjem meglenem delu se ni najbolje znašel, toda kljub temu mu je uspelo, da se je obdržal med prvo deseterico, kar je v tej sezoni peta zaporedna uvrstitev. Tako je Bojan v petih nastopin ponovno med najboljšimi slalo-misti in veleslalomisti na svetu. Rezultati. 1. Stenmark (Švedska) 2:34,00,
2. S. Mahre (ZDA) 2:34,24, 3. Wenzel (Li-chtenstein) 2:35,36, 4. Fournie (Švica) 2:35,73, 5. Heidigger (Avstrija) 2:35,79, 6. Noeckler 2:36,57, 7. Gros 2:37,51, 8. Thoeni (vsi Italija) 2:37,66, 9. Hinterseer (Avstrija) 2:37,75,10. Križaj 2:44,55. -dh
Zmagovalca sta iz Ljubljane
Soriška planina — V okviru letošnjih prireditev Po stezah partizanske Jelovice je Športno društvo iz Železnikov priredilo v soboto, 7. januarja, na Soriški planini veleslalom za mlajše pionirje in pionirke. Na 1100 metrov dolgi progi, ki je imela 31 vratic in 220 metrov višinske razlike, je tekmovalo 99 pionirjev in 41 pionirk iz 38 klubov.
Rezultati — mlajše pionirke: 1. Zaje (Olimpija) 1:12.81. 2. Cesnik (Alpetour) 1:13,59,
3. Klinar (Jesenice) 1:14,13, 4. Bergant (Olimpija) 1:14,50, 5. Hafner (Alpetour) 1:14,57; mlajši pionirji: 1. Petrovič (Novinar) 1:08,76, 2. Naglic (Jesenice) 1:10,08, 3. Straus 1:10,37. 4 Bergant (oba Olimpija) 1:10,71. 5. Pire (Jesenice) 1:12.38. -jk
12. stran — Glas
Najboljši gorenjski športniki v Železnikih
Prijeten večer s športniki in muzikanti
Borut Petrič, Milena Kordež in hokejisti Jesenic prejeli pokale medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in uredništva Glasa — Melodije in humor Alpskega kvinteta, Ivanke Krašovec in Rada Ferlana — Izredno sodelovanje delovnih organizacij iz Škofje Loke in Selške doline ter
Elana iz Begunj
rokometašica Alplesa Jela Lušina, rokometaš Jelovice Lado Trobec, smučarja Alpetoura in ŠD Železniki Brane   Kankel   in   Polona Oblak, smučarski tekač in olimpijec Maks Jelene, košarkar Lokainvesta Tomaž  Dolenc, člana lokostrelskega kluba   Exoterm   iz   Kranja Miha Fock in Aci Oblak ter naš najboljši strelec s pištolo Franc Peternel starejši. Izredna popestritev večera je bil nastop nekdanjega smučarskega skakalnega asa Rudija Finžgarja. Seveda pa so svoje k prijetnemu večeru   prispevali   ansambel Alpski kvintet s pevko Ivanko Krašovec, humorist Rado Ferlan in 'vodja prireditve ter napovedovalec Janez Zi-herl. Delež k prijetni prireditvi pa so dali tudi direktor in glavni urednik Glasa Igor Slavec, športni novinar Radia Ljubljana Boris Ljubic in novinarji ter sodelavci Glasa Janez Govekar,   Dušan   Humer  in Jože Košnjek, ki so pripravili pogovore s sodelujočimi športniki.
Brez dvoma pa v petek zvečer v Železnikih na prireditvi, ki se jo je udeležil tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, ne bi bilo tako sproščeno, če ne bi zanjo pokazale veliko razumevanja delovne organizacije iz Škofje Loke in Selške doline.
Podjetja ABC, Alples iz Železnikov in Iskra iz Železnikov so obdarila hokejiste, Petriča in Kordeževo. Pa tudi drugi sodelujoči niso odhajali z odra praznih rok. Spominska darila so prispevali Alpetour, račun-
Humorist Rado Ferlan je pridno skrbel za smeh
Zeleznikarji so napolnili dvorano kina in veliko prispevali k uspešni prireditvi. Občinstvo, v dvorani so bili tudi predstavniki delovnih organizacij in škofjeloške občinske skupščine, je najprej pozdravil direktor in glavni urednik Glasa Igor Slavec.
Železniki Vsem, ki so v petek, 6. januarja, zvečer napolnili kino-dvorano v Železnikih, ne more biti žal. Uredništvo Glasa, telesnokul-turna skupnost Skofja Loka, osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Alplesa, Alpski kvintet s pevko Ivanko Krašovec, humorist Rado Ferlan in napovedovalec Janez Ziherl smo pripravili prijeten večer s športniki in godci. Se posebno smo bili veseli, da smo v Zelez-
ski center Alpetoura, Mesoizdelki, Iskra iz Reteč, Gorenjska predilnica, Odeja, Šešir, Peks, Ljubljanske mlekarne, LTH, Elan iz Begunj in Kmetijska zadruga Skofja Loka. Jelovica je primaknila najnovejše plošče svojega okteta, s ploščami in značkami pa je sodelujoče obdaroval tudi Alpski kvintet.
Vsem, ki so omogočili prireditev, že posebej pa športnikom, soorgani-zatorjem prireditve, nastopajočim in delovnim kolektivom, najiskrenejša hvala! Menimo, da smo s prireditvijo prispevali k še lepšemu praznovanju škofjeloškega in dražgoškega praznika.
Prihodnje leto pa nasvidenje v enem od gorenjskih krajev na podobni prireditvi . . .
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan '
Naš najboljši v streljanju s pištolo Franc Peternel starejši iz Kranja upa, da bo po Montrealu sodeloval tudi na olimpiadi v Moskvi. Na odru ga je izpraševal novinar Radia Ljubljana Boris Ljubic in za vsak primer ugotovil, če nima pri sebi strelnega orožja ...
nikih, kjer športniki niso tujci, proglasili najboljše in jim podelili pokale uredništva Glasa in medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič je bil proglašen za naj-
i boljšega lanskega gorenjskega športnika, smučarska tekačica kranjskega Triglava Milena Kordež ~z.a najboljšo lansko gorenjsko športnico, hokejisti Jesenic pa za najroljše lansko športno moštvo.
K prijetnemu veče.u pa niso prispevali le najboljši, ki so občinstvu povedali veliko zanimivega, temveč
' tudi drugi športniki, ki smo jih povabili v Železnike. Vabilu so se odzvali
V imenu jeseniških hokejistov, najboljšega lanskega gorenjskega športnega moštva, sta pokal medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko prejela Drago Hiti in Uroš Pavlic. Izroča ga jima predsednik loškega sindikata Marjan Gantar.
DEŽURNI NOVINAR telefon 21-860
BEOGRAD - Na seji zveznega izvršnega sveta so obravnavali poleg gospodarskih vprašanj in politike gospodarstva tudi sodelovanje Jugoslavije s tujino ter nekatera aktualna družbenopolitična vprašanja, ("'lani izvršnega sveta so se strinjali tudi s predlogom zakona o dopolnitvi zakona o sanaciji. Ta dopolnitev predvideva, da lahko delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo, i/plačajo normalne osebne dohodke zaposlenim, če se s tem strinjajo ustrezni organi republik in avtonomnih pokrajin.
Obisk Minira — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš M ime je prispel na uradni obisk na Švedsko in že takoj po prihodu na letališče izjavil švedskim novinarjem, da prihaja na povahilo švedske vlade. Dejal je, da so odnosi Švedske in Jugoslavije odlični, da državi med seboj sodelujeta in krepita svoje stike posebno na mednarodnem področju, kjer si obe prizadevata za mir v svetu.
Beograd — V Jugoslaviji bomo letos porabili okoli 2 milijardi 8(K).<KX) kubičnih metrov naravnega plina, ki postaja pomemben vir energije in surovine. Strokovnjaki si bodo prizadevali, da se bodo pospešila geološka raziskovanja in da bomo imeli čimveč domačega naravnega plina. Zdaj ga nekaj uvažamo iz Sovjetske zveze.
Suhe gorenjske ceste — Na Gorenjskem prometnih nezgod in nesreč ni bilo, ceste so bile suhe in brez poledice.
D. Sedej
Spontanega aplavza je bil deležen planiški junak Rudi Finžgar, ki je pred dnevi odšel v pokoj. Bogato je bilo njegovo pripovedovanje o skakalnem športu, inž. Stanku Bloud-ku, Planici in sedanji generaciji skakalcev.
Zasluženo najboljša: smučarska tekačica Milena Kordež in plavalec Borut Petrič. Prejela sta pokala uredništva Glasa.
Napovedovalec in vodja prireditve Janez Ziherl je imel zahtevno nalogo. Odlično jo je opravil. Njegova naloga je bila tudi skrb, da bodo prišla praktična darila delovnih kolektivov iz škofjeloške občine v prave roke.
ša delovna organizacija pa se tudi pripravlja na gradnjo novega hotela.«
Gorenjska turistična središča sprejemajo v teh zimskih dneh, ko je na smučiščih še kar dovolj debela snežna odeja, goste od vsepovsod. Za novoletno gnečo v hotelih se napoveduje več prenočitev in penzionov po 15. januarju in v februarju, ko bodo šolske zimske počitnice. Tedaj se bo, kot pravijo na Bledu, v Kranjski gori in v Bohinju, spet težko našel prostor v hotelih; le pri zasebnikih bo najbrž še nekaj ležišč.
Bohinjska zimska turistična sezona je ugodna, pravijo turistični delavci Bohinja, ki nudi z Voglom in Koblo odlično smuko. Bohinj pa je prav letos dobil hotel visoke B kategorije in tako izpopolnil svojo turistično ponudbo, na novogradnje in adaptacije pa se pripravljajo tudi drugi, tako da lahko le upamo, da bo tudi bohinjski turizem v prihodnjih nekaj letih stopil s svojo ponudbo v enakovreden korak s sosednjim Bledom.
O tem, kako je v novem hotelu Zlatorog, pri žičnici na Vogel in v hotelu Stane Žagar, smo se pogovarjali s tremi delavci.
Draga Odar,
blagajničarka pri žičnicah Vogel:
»Z obiskom smo zadovoljni, saj je na smučiščih od 90 do 120 centrimetrov snega in odlična smuka. Stalno obratuje nihalna žičnica, sedežnica Orlove glave ter vlečnici Križ in Storeč. Po 2400 potnikov na dan smo prevozili v konicah, sicer pa so v dnevih med nedeljo in petkom največ smučarji iz bohinjskih hotelov. Večji obisk pričakujemo ob koncu januarja in fe-hruarja ter seveda kasneje, saj je smuka na Voglu tudi v pozno pomlad in tedaj nihalna žičnica na dan opravi tudi sto voženj. Žičnice vzdržuje 25 redno zaposlenih delavcev, v sezoni pomaga še šest honorarnih sodelavcev.   Z   nemotenim obratovanjem ni težav, če le ni težav s premočnim vetrom.«
Štefka
M alej,
direktorica
hotela
Kompas
Stane
Žagar:
»220 ležišč v našem hotelu in v bungalovih smo oddali ob novoletnih praznikih, ugodna sezona pa se napoveduje tudi za januar in februar. Največ gostov prihaja prek agencij iz Slavo-"hije in Vojvodine pa tudi iz inozemstva. Ta obisk smo pričakovali in predvidevamo, da bo tudi poletna sezona vsaj tako uspešna kot lanska. Za goste smo seveda primerno poskrbeli, sicer pa mlajše največ privlači Kobla in Vogel, starejše pa dober zrak in sprehodi. Težko je predvsem z gostinskim kadrom, ki ga turizmu nasploh primanjkuje, na-
Irena Kalisnik, direktorica hotela Zlatorog:
»Prenovljeni Aleptourov Zlatorog ima 160 postelj in je visoke B kategorije. Čeprav morajo delavci opraviti še nekatera zunanja ureditvena dela, smo prve goste že sprejeli ob koncu decembra, po 15. januarju pa bo hotel spet poln. Gostom bomo lahko nudili več, ko bomo uredili ob hotelu tenis igrišča, tekaško progo in drsališče ter seveda usposobili bazen in savno. Goste iz Vojvodine in inozemske goste, ki bodo prišli še v letošnji zimski sezoni, pa privablja predvsem sneg na Voglu in na Kobli. Tudi mi imamo predvsem težave s pomanjkanjem gostinskega kadra. Delavce bi še potrebovali. Nekaj pa smo jih dobili iz Stru-njana.« D. S.