186 Slovstvo. pa urejeno in napravljeno krasno. Kajpada so zato tudi cene precejšne. Tako stoji tudi ta stavba popolnoma v puščavi, in to mika bogatine, da ostajajo tukaj. Zraven gostišča ima celo še fotograf malo kolibico. Mnogo ljudij vidiš tukaj, ptujcev in domačinov — Arabcev, ki se ponujajo za vodnike. — Med piramido in gostiščem sem se najprej napotil, da obhodim te človeške «krtine» in jih vidim od vseh stranij. Povsodi mnogo zdrobljenega skalovja in drobnega peska. Na levi se dviga mal griček, neki «kijosk», na to je več grobov. Nisem jih ogledoval, ampak sedla sva s tovarišem na kamen v prijazno senco in ogledovala velikane prav zložno in mirno. To pot me namreč sitni Arabci niso nadlegovali, pač zato ne, ker sem imel s sabo črnega domačina. Po peščenih, ne ravnih, pa tudi ne težavnih tleh, na katerih so izhojene nekake steze, šla sva naprej na južni strani in se bližala srednji piramidi. Ta se mi je zdela nekam divja, menda zato, ker je bolj potisnjena v puščavo. Ko prideva že blizu nje, spomniva se — kdo bi se kaj takega ne spomnil! — da sva lačna, še bolj pa žejna. No, če tudi mi ni OLOVENSKO SLOVSTVO. Knjige družbe sv. Mohorja. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor na deželnem gimnaziju v Ptuju. 8°. Str. 128. — Z veseljem pozdravljamo ta novi prirastek na polju poljudnega znanstvenega slovstva. Namenjen je po vsebini zgolj praktični strani prirodopisnega pouka. Slovstvo naše v tej stroki je še skromno; zato nas veseli vsako novo delo na tem polju, zlasti, ako je tako izborno, kakor je omenjena knjiga. Kolikor smo doslej slišali sodeb o njej, glasile so se ugodno. Namenjena je v prvi vrsti preprostemu ljudstvu, a rabil jo bode z velikim pridom tudi vsak olikanec. bilo posebno na nekaj požirkih, a mikalo me je to, da bi tukaj v senci piramide izpraznil kupico, prigriznil kruha in še kaj drugega in si tako tem bolje vtisnil v spomin to zanimivo potovanje. Tako sva praznila torbico in delila njeno zalogo prav bratovsko. Lepo je bilo, hkrati samotno in mirno. Noben glas ne sega sem, nobena žival mi ni prišla pred oči. Mislil sem si, da je tukaj za kače kakor za nalašč, toda tudi teh sem se bal brez potrebe. Saj mora tudi kača jesti, da živi, tukaj pa nima drugega, kakor zrak in pesek. Od tretje piramide naprej je še nekaj malih, pa neznatnih, da se mi ni zdelo vredno ogledovati jih. Rajši sem nadaljeval pot okrog velike piramide in videl, da je na zahodu manj poškodovana, kakor na vshodu in severu. Pustili so jo pač tukaj bolj v miru. Zarno solnce je krepko obsevalo južno in vshodno stran, a obe drugi sta bili v gosti senci. Kdo ne bi premišljal tukaj, zakaj so vendar zidali ljudje tako velike kamenite griče, kakšen namen so imeli, kakšne pomočke so rabili, da so spravljali velikanske skale v tako višavo! (Dalje.) Prerano umrli prof. Erjavec je poznal značaj in potrebo svojega naroda, in zato ni samo spisal učne knjige za prirodopis na srednjih šolah, ampak ga je tudi seznanil s prirodo, njeno krasoto ter njenimi prijaznimi in sovražnimi silami v dveh knjigah. (»Domače in tuje živali v podobah*, 1868—1873, ter «Naše škodljive živali*, 1880-1882). V teh knjigah nam je pokazal Erjavec slabe in dobre strani naših živalij. Gotovo bi nas bil ravno tako temeljito in mikavno poučil, kako se varujmo rastlinskih kvarljivcev, da ne bi spal v prezgodnji groba jami. Da prelepo začeto delo popolni, naročila je vrla družba sv. Mohorja gospodu prof. Cilenšeku, naj opiše naše škodljive rastline. Gospod profesor je vrlo ustregel temu naročilu. Podal nam je knjigo pregledno osnovano, poljudno pisano, na mnoge Slovstvo. Slovstvo. 187 svoje izkušnje oprto. Ker se je ugledal gospod pisatelj v slavnega Erjavca, določil je knjigi svoji isti namen, kakoršnega izraža Erjavec v knjigi «Naše škodljive živali* (na 5 str. spodaj): «Namen tej knjižici je, škpdljivej vojski pogledati bliže v obraz. Po vrsti privedemo žival za živaljo, postavimo jo bralcu v podobi in besedi pred oči, ter povemo o njej ob kratkem vse, kar se nam zdi potrebno.* V knjigi «Naše škodljive rastline v podobi in besedi* pravi gospod pisatelj na 4. strani spodaj: « Postavili bodemo rastlino za rastlino čitatelju v podobi in besedi pred oči in povedali o njej ob kratkem vse, kar se nam zdi potrebno Da si je izbral gospod pisatelj Erjavca za vzor, to je knjigi njegovi le na čast. Tvarino je gosp. pisatelj prav primerno in premišljeno razdelil in razvrstil na sedem oddelkov. V prvem izšlem snopiču opisuje glavne dele cvetočih rastlin in rastline, škodljive človeku in večinoma tudi živini njegovi. Razvrstitev škodljivih rastlin ustreza popolnoma zahtevam tudi neizobraženega čitatelja. Vselej si med domačimi ali sploh zanimivimi poišče tipično rastlino ter na nji pokaže bistvene znake njene vrste. Daljno opisovanje je ponajveč primerjalno (glej črni teloh in zeleni teloh, velikonočnica in kosmatinec), s čimer se bistri čitatelj vadi opazovati rastline. Kar se tiče popisa posameznih rastlinskih vrst, pripoznavamo. da ima gospod pisatelj spretno pero. Vse razkladanje in pojasnjevanje je umevno in hkrati mično, ker pisatelj prav umno vpleta razne drobnosti ter se ozira vseskozi na škodljivost za človeka in mu pove, zakaj naj se varuje rastline. Knjiga obsega tudi mnogo zdravstvenih naukov, kakorš-nih potrebuje preprosti čitatelj. Vselej pove po-moček, če se sploh da pomagati, kadar si po-užil del kake škodljivke. Večinoma čedne slike pojasnjujejo posamične sestavine opisanih rastlinskih vrst. Popis glavnih delov cvetočih rastlin ugaja pač le razumnejšemu čitatelju, ki ne potrebuje razlage. Preprosti seljak naj nikdar ne začne s tako imenovano terminologijo, da mu razumevanje ne bode pretežko in čitanje predolgočasno. Omeniti moramo, da se gosp. pisatelj drži večinoma znanstvenih izrazov, katere sta uvedla v knjige Erjavec in Tušek in so danes v obče pripo-znani Le nekaj je novih, n. pr. imenuje gospod pisatelj, str.61: Trollius europaeus, pogačica, Tušek pa v Štirih letnih časih: anjavec, str. 88. Chaerophvllum temulum, opojno trebelje, T.: omamna krebulja; str. 92. Astrantia major, veliki zali kobulček, T.: kačnica; str. 93. Hydro-cotvle vulgaris, navadna ščitka, T.: vodni pop-njek; str. 94. Chrvsosplenium alternifolium, navadno solzno zelce, T.: vrančnik in dr. Nekatere oblike ne prijajo našemu ušesu, dasi se tu in tam rabijo, n. pr. kračji m. krajši, negnoj m. nagnoj in dr. Tu pa tam so se vrinili tiskarski pogreški, ki se dado večinoma lahko popraviti. Naposled želimo, da bi Slovenci to knjigo pazno čitali in se tako obvarovali mnogotere škode. x. Y. Knjige