rokav. Nekdanji pretok Pivke skozi slednji rokav je tako dokazan tudi geo­ loško. V drugi razpravi podaja Gospodaric ob prodnih zasipih, tako kot je to že prej poskušal na primeru Karlovice in drugih jam na Cerkniškem polju, faze jamskega nasipavanja in erozije. Ugotavljanje prodnih zasipov v Križni jami je lahko oprl na starost kosti jamskega medveda. Ob zborniku zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti postaja slovenski Krasoslovni zbornik vedno pomembnejši vir poznavanja jugoslovanskega krasa. 1. Gams Voglajnsko-sotelska Slovenija, 9. zborovanje slovenskih geografov, Ro­ gaška Slatina, 1973, Ljubljana, 1974, str. 236. V založbi Geografskega društva Slovenije in ob podpori občinskih skup­ ščin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju je izšla monografija o Voglajnsko- sotelski Sloveniji, ki je v glavnem zbir referatov IX. zborovanja slovenskih geografov v Rogaški Slatini. Uvodni referat je imel akad. prof. dr. Svetozar Ilešič, ki je uokviril regijo in osvetlil njene osnovne geografske poteze. Za tem so se vrstili prispevki o posameznih problemih regije oziroma njenih administrativnih enot. Beno Božiček in Vinko Jagodič sta predstavila šmarsko in šentjursko občino. Sodelavci katedre za fizično geografijo Oddelka za geografijo (Ivan Gams, Darko Radinja, Jurij Kunaver in Franc Lovrenčak) so v skupnem in v ločenih referatih osvetlili prirodnogeografske značilnosti ter posebnosti Voglajnsko-Sotelskega, Borut Belec in Jakob Medved pa sta obravnavala agrarne značilnosti. Vladimir Klemenčič. Milan Natek in Vladi­ mir Kokole so prikazali demografske in urbanizacijske razvojne težnje med Sotlo, Savo in Savinjo. V posebnem referatu se je Marjan Žagar lotil pro- metno-geografskih problemov Sotelskega in Voglajnskega v luči celotne re­ gije. Preostali štirje referati so obravnavali nekatere posebne teme: V. Dosier »Mesto Rogaška Slatina«, A. Sore »Zdraviliški turizem«, I. Majhen »Popolno in delno nesposobne za delo v zdravstvenem okolišu Šmarje pri Jelšah«. Posebno pozornost zasluži poročilo A. Briškega o »Manj razvitih območjih v SR Sloveniji«, kajti nerazvitost tega območja in še posebno Kozjanskega, je bila osrednja tema mnogih referatov, ki so jo sicer prikazovali v smiselni zvezi z drugimi obravnavanimi problemi, bodisi glede na gospodarsko izrabo tal, demografsko strukturo ali prometno odmaknjenost. V zadnjih dvajsetih letih namreč beležimo izreden gospodarski in prebivalstveni razvoj v Osrednje­ slovenski regiji in na drugih območjih ob prometnih in gospodarskih oseh, obenem pa izkazujejo obrobna slovenska področja ekonomsko stagnacijo in demografsko odmiranje. Prav Kozjansko je ena takih regij, ki životari, čeprav obstajajo možnosti za razvoj tega območja. Vzroke za nerazvitost moramo iskati v prirodnogeografski razdroblje­ nosti in v nekaterih drugih geografskih značilnostih. Hkrati ustvarjajo ti naravni dejavniki kaj različne razmere: izrabo zemlje na strmih pobočjih in na drugi strani možnosti za donosen zdraviliški turizem. Zato glede Voglajnsko-Sotelske regije ne bi mogli v celoti govoriti o nerazvitosti, saj že vožnja ob glavni cesti potrjuje to misel. Ob njej se nudi pogled na šte­ vilne novogradnje, na zgostitev prebivalstva in številnih gospodarskih obra­ tov. Drugačen je svet med Savo in Voglajno. Tod je preslojevanje prebival­ stva iz agrarnega v industrijske poklice še v toku. V bližini ni gospodarskih obratov, kar vse povzroča odhajanje mladih ljudi z vasi. Težke geomorfo- loške razmere in parcelna razdrobljenost preprečujejo razvoj tržnega km e­ tijstva in je zato kmečko prebivalstvo usmerjeno v izrazito samooskrbo. Gravitacijska območja sosednjih mest (predvsem Celja) pritegujejo de­ lovno silo, vendar pa vsa še vedno ne najde zaposlitve v okolici domačega kraja in zato odhaja na delo v tujino ali v osrednjo Slovenijo. S širjenjem asfaltnih cest se območja dnevne m igracije čedalje bolj večajo in se tako zm anjšuje še vedno precejšen delež zaposlenih v kmetijstvu. Umestna je zato ugotovitev, da so v te j reg iji še vedno iz raziti ag ra rn i in n eag ra rn i p rede li te r dem ografsko ogrožena in neogrožena področja , k a te r ih razvoj je v velik i m eri pogojen z u rb an izac ijo v V oglajnsko-sotelski reg iji. A nton G osar Socialnogeografski aspekti socialnega razlikovanja med slovenskim i po­ krajinami, Geographica Slovenica 3, IGU, Ljubljana 1974, str. 182. T re tji zvezek G eographice Slovenice, občasno izh a ja jo če geografske p u ­ b lik a c ije In š titu ta za geografijo U niverze v L ju b ljan i (IGU), p rin aša re fe ra te s sim pozija, posvečenega 10-letnici d e lovan ja om enjene o sredn je slovenske geografske instituc ije . P ub likac ijo je u red il M irko Pak. N aslov zvezka že sam po sebi nazorno govori o naravnanosti geografskih raziskav, o p rav ljen ih pod ok riljem IGU. Bolj k o t p rik az 10-letnega raz isko ­ valnega dela sodelavcev IGU im a p u b lik a c ija nam en p o u d ariti širino in usm eritev raziskovalnega dela, ki ga IG U zasleduje. K akorkoli že ocenju­ jem o op rav ljeno delo, ne m orem o mimo pozitivne ocene nam enov ozirom a doseženih rezu lta tov ; število sodelavcev p riča o vlogi In štitu ta , k i si je v časovno k ra tk e m razdob ju p ridob il širok k rog sodelavcev. Ravno tako po­ m em bna je d ružbena angažiranost o p rav ljen ih raziskav. O b jav ljen a dela k lju b ju b ile ju IGU ne p red sta v lja jo n a jk v a lite tn e jš ih raziskav posam eznih raz iskovalcev — sodelavcev IGU. pač p a nud ijo vpogled v n jihovo tren u tn o raziskovalno dejavnost. Z aradi velikega štev ila prispevkov je nem ogoče, da bi jih p o d robneje predstav ili. D irek to r In š titu ta za geografijo U niverze, V ladim ir Klem enčič, je v uvodnem refera tu orisal 10-letno delovanje Inštitu ta , njegove akcije in p ro ­ gram dela v prihodnosti. V pliv socialnih de javn ikov na izrabo zem ljišča je p redm et p rispevka J. M edveda. Izhodišče n jegovih razm išljan j je spoznanje, da v rednost n a ­ ravn ih razm er za k m etijsko izrabo tal določa splošna s to p n ja d ružbenoeko­ nom skega in tehničnega razvo ja te r po trebe po p re h ra n i ali določenih p r i­ delk ih v posam ezni d ržav i ali širši gospodarski skupnosti. V. B račič je na p rim eru zem ljiškoposestne s tru k tu re opozoril na pom em bnost po javov v p re ­ tek lo sti za razum evan je sedan jega s tan ja . N ek a j n a jv až n e jš ih spoznanj iz širše raz iskave p rosto rsk ih problem ov v inogradn ištva v S loveniji je podanih v članku B. Belca. A vtor je m ed drugim op redelil po različn ih k r ite r ijih v inogradn iške površine v procesu opuščan ja obdelave. B. K ert je skuša l p re d ­ stav iti n ek a te re fiziognom ske in d ružbene elem ente in procese v Pesniški dolini z v id ika izvedenih h id rom elio rac ijsk ih del. Izredno ak tua lna problem atika tedenskih ekonom skih m igracij preko m eje v obm ejni P od ravsk i reg iji je p redm et obravnave p rispevka M. Zgonika. Na te ren u zbrano gradivo je omogočilo av to rju , da je ugotovil p ravo vlogo in obseg tedenskega zaposlovanja p rek o m eje te r p riše l do celovite podobe o k ritičn em socialnoekonom skem položaju tega obm ejnega p redela. N eka tere elem ente in fa k to r je v razvo ju p reb iv a ls tv a in ag ra rn eg a gospodarstva gospo­ darsko m an j razv itih predelov je p rik az a l B. Ingolič. O prl se je na tr i vzorčne raziskave: obm očja Kom ensko-Divaškega Krasa, severovzhodnega dela K rške ko tline in te rc ia rn eg a g ričev ja na severnem o b rob ju L ju b ljan sk e kotline. M. K lem enčič je p red stav il sprem em be socialnoekonom ske s tru k tu re gospodinjstev na Vzhodnem G oren jskem te r vp liv teh sprem em b na k m e tij­ sko izrabo zem lje. G lavni rezu lta t p risp ev k a je tipo log ija km ečk ih in po l­ km ečkih gospodinjstev n a km ečkih gospodarstvih. Zanim iva d e js tv a o n e ­ k a te r ih obeležjih in štev ilu slovenskih izseljencev v V eliki B rita n iji je p redstav il M. V ojvoda. I. V rišer je ob ravnaval v vsakem obdobju ak tualno tem o socialnega raz lik o v an ja m ed m estom in podeželjem , p r i čem er se je naslonil p redvsem na ekonom ske pokazate lje . P rispevek M. P ak a p rin aša spoznan ja o raz iskavah socialnih obeležij slovenskih mest, posebej č e tr ti z naj šibkejšo socialnoekonom sko s tru k tu ro . P rim e rja ln a ana liza splošne in tu ris tičn e razvitosti, k i jo je nap rav il M. Jeršič, je pokazala, da tud i tu ris tičn a