PODLISTEK. Srečala sta se . .. (Povest t pumih. 8pigaJ SUrogorski). (Konec.) Septembra sva bila v Celju skupaj. Sklicala sva se nalašč. Tedaj sva se menda videla zadnjikrat in zadDjikrat poljubvla. Sla je iz Trsta domov, da se pripravi za nov poklio. Ko sva se ločila, mi je zaplakala duša. Sree je glasno vpilo, da je ne osrečim nikdar, nikdar, ker sem preslab. Veliko sem trpel. Prišel sem do prepri^anja, da svase samo srečala, kakor se srečujejo popotniki, ki sopihajo skozi življenje. Srefiala sva se, ali skupaj hoditi ne moreva. . . Poznaš me, Dila sva pogosto skupaj, ukrenila že marsikaj. Meni so težkoče malenkosti, bodi še tako hude, izražajo se z mahljajem roke po zraku. Vso skrb po najinera svidenju obrnil sem na to, kako bi ji to razodel, kako bi storil, da bi me pustila, ne da bi to njo bolelo. Srce mi je krvavelo, ko sem izdeloval 8rno naklepe. Moral sem. Morda mi bo kedaj hvaležna, kot žena bogatega moža, saj udobnost zasluži. Ko sva sedela v Celju pri vočerji, sem jo pritisnil na sree, ki je trepetalo sladkib Custev. Zadnji moj poljub pa je govoril: saj sva se samo srečala, samo srefiala. . . Našel sem načrL Ako bi rekel, prereven sem, br nič ne poraagalo. Ce bi dejal, da je no ljubim, bi l.iKal, in vrhu tega žalil njo. To bi bilo preveč po¦ ižanja, tem bolj, ker vsaka ženska meni, da je kakor rimski vojskovodja Cezar — veni, vidi, vici . . . Spomnil sem se, da mi je nekoč rekla, ne vera že ob kaki priliki, ako rao sliSi, da sem brozbožnflž ali sploh mlačen v svoji verski dolžnosti, tedaj me pusti in me ne mara več videti. In tega sem se oprijel. Vkljub svoji čisti vesti, napisal sem ji naravnost brezversko pismo, ter jo silil, da prestopi z menoj k protestantizmu. Kaj bo, ne vem. Sedaj čakam odgovora. Bog ve, če sploh pride. Bolan sem, prijatelj, zelo bolan. Bog daj, da ozdravim, da ozdravim njo in sebe. Ni lepo, kar sem storil, vsak me lahko obsoja, ampak drugače nisem mogel. Srečen je, kdor ljubi, pa tudi nesrečen. Zatorej si le lirani tvoj pevski zbor za koga drugega. K večjemu, da mi zapojete nagrobnico. Da si mi zdrav! Tvoj F r an. Kmalu potem sem dobil pismo od prijatelja. V njem pa drugo z žonsko pisavo . . . M a r i b o r, dne 6. dec. Gospod Fran R. ^ Ljutomer. Tega Vam ne odpustim nikdar. Ko bi bila tarakaj, pripeljala bi Vam tako zaušnico, da bi se Vam nikoli več ne zljubllo, pisati enakih brezbožnosti, in me siliti k prestopu iz verc mojih očetov. Ko bi vedela, da ste taki, Se ne pogledala bi Vas nikoH. Ljubila sem Vas, kakor ne more nihče na svetu ljubiti, toda še sem pravočasno spoznala Vaš znaCaj. Končano je! Brez solze v očosu in brez bolesti v srcu Vam povem, da Vas ne marain \eč. Vračam Vam Vaše stvari in zahtevam, da mi moje istotako Vrnete. 0, da sem se morala o Vas tako moliti. Z Bogom! \ E r n e s t i n a F. Vzel sem v voke pismo prijatelja. Kako mu je neki pri srcu?! L j u t o m e r , dne 12. dec. Uragi! Pisal si mi res tolažilne besede. Veseli me, da se strinjaš z mano. Kar pa praviš proti koncu pisina, da to ni niti moško niti lepo, kar sem storil, in da prava ljubav prenese vse, vse doseže, ti ne ugovarjam. Pisal sem ti, da bi se dalo živeti, ampak videti jo trudno in izmučeno, to bi me bolelo. Sicer pa je konCano. Beri priloženo njeno pismo. Prosim pa te, da mi je vrneš. To bo edini spomin od nje. Sedaj sem prost. Nič solz, nič tarnanja, tako je prav. Kaj reče moje srce, ne briga nikogar, moralo se bo istotako vdati. Oblak je šel 8rez polje brez toče. In malo je zagrmelo. Pri nji sem sicer ob Cast in spoštovanje, ali glavno vpvašanje je rešeno. Poslala mi je nazaj prstan in pisma. Tudi jaz ji ustrežem željo in ]i vrnem. Za spomin prijetne mladosti moje dušc uii ostanc pismo, njena odpoved Ono mi bo klicalo, kakor žvižg vlaka: Srečala, srečala sta se samo. In pota včijina so šla narazen, ker so različni vajini cilji. Sedaj živim tako v en dan in se vdajam melanholiji. Nikdar se ne bom več ogreval za kako žensko . . . Jiikdar. Vidiš, to je moj ,.roman". Oprosti, da sem fce ž n.jim dolgočasil. Jzgovarjam se s tem. ker si hotel vedeti. Ker je že pozuo, končam. Pozdravlja te najs'čneje Tvoj F r a u. G o r i c a, dne 20. a-vg. ij J u b ; Fran! ,,Le enkrat daj še, majnik zlati, da gledam zorni Ivoj obcaz . .." I>osedaj ,je Ski vse vedno enolifno. Manever je. Prehodili smo že ceb IpIto, vsaj meni se takozdi. Na- por je položil marsil oga v postelj. Mislil sem, dji se meni prizanese, pa evo me v bolnišnici. PriSlo je, kakor tat. Ne v.em sicer prav, kaj mi manjka, aiupak vse mp boli in zel.o sera slab. Ko bi lažje pisal, pevedal bi ti, kako seni stmžil v Postojni hruške zvečer, da bi jih tovarii>i ne jmkradli, sam pa sem si jih napolnil polne žepe in tetečnjak, ali kako smo v Sežani kradli grozdje. Pa Jo ti bom raje povedal ustmeno. Hvala lepa za razgleunico! Dobil sem jo od polka v bolnišnico. Prinesia mi jo je sestra Cecilija . . . Vidim tP, kako se muzaš, ko imenujcm seslro Ceoilijo, in vem tudi.. ako bi nift več ne napisal, da mi boš zopet katoro rekel, radi žensk, ampak seepa taka smrt. Njone tovarišice so ji dale l>oli venec na glavo. Zaslužila si ga je. Njena smrt je podobna smrti vojaka na bojiSeu. Saj je bilo njeno življenje boj in zatajevanjp, kjer jo junaško zmagovala. Odžla. je po plaftilo! Pisal bi ti veC, pa np raorem. Boš že opi*o3tii. Iz Pulja več o pogrebu. Sedaj fakam nanj. pntem sc odpoljem k polku. # Naj te tolaži Bog! Da si mi zdrav. Tvoj I v a h. Prijatelju som iz Pulja pisal razne drobnosti, a> nii ni odgovoril. Le na. razglpdnici se mi je zahvalil. toliko, da vem, da je pismo prejel. Minilo je pol leta, in ledaj se mi je vrnilo neko, pred kratkim pisano [lismo, prečrtano z rdefiim svinCnikom in z biljoSko, da ga ni najli. Cudil sem se, kar dobim nekaj dni [loznejo od njegovega znanea porofiilo, da so ga zagrebli, in njegov zadnji pozdrav. Spominjal se mp jc ge na smrtni postelji, ubogtinoj prijatelj. — In sedaj bivaS tam, kjor ona, da m-ma je Gospod dal ono srečo, kojo vama je odtegnil n»zemiji. Vem, da sta se zopot srpčala. a to pot pri skupnom eilju ...