UDK 811.163.6’42:51 Kohezivni vzorec matemati~nih besedil
Vojko Gorjanc Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Filozofska fakulteta v Ljubljani
KOHEZIVNI VZOREC MATEMATI^NIH BESEDIL
Glede na tipologijo besedilnih vezi, predstavljeno v ~lanku, je opazovano oblikovanje
kohezivnega vzorca slovenskih matemati~nih znanstvenih besedil. Z izpeljavo besedila se
ve~a razdalja med sestavnima deloma besedilne vezi, razdalja med njima je za sprejemanje
besedila relevantna predvsem v okviru koreference; eden od vidikov opazovanja kohezivne
besedilne zgradbe pa je tudi usmerjenost vezi. Kot posebno besedilotvorno sredstvo je
obravnavana tudi ponovitev kohezivnega vzorca.
With respect to the typology of cohesive ties presented in the article, the author analyzes
the formation of patterns of cohesion in Slovene mathematical texts. As the text progresses,
the distance between the two components of the cohesive tie increases; for the reception of
the text this distance is relevant particularly in the framework of coreference. Another aspect
of observing cohesion is the direction of the cohesive element. The repetition of a cohesive
pattern is discussed as a special text-building element.
1 Uvod1
Na~ini povezovanja povr{inskega besedila so kriterij besedilnosti, imenovan ko-
hezija (Beaugrande, Dressler 1992: 12). V tem okviru nas zanimajo besedilni ele-
menti v medsebojnem razmerju, ko je interpretacija enega pogojena z drugim, ko
eden iz para (niza) elementov brez drugega v besedilu lahko ni uspe{no dekodiran
ali sploh ne more biti uspe{no dekodiran (Halliday, Hasan 1976: 4). V besedilu se
tako vzpostavi besedilna vez, npr. Mno‘ica je sebi podobna, ~e jo lahko razdelimo
na ve~ delov/./ [MAREK] V primeru ve~krat ponovljene besedilne vezi z istim refe-
rentom govorimo o besedilni verigi (Halliday, Hasan 1976: 3, 15). Ker pa kohezija
povr{inskega besedila temelji na predpostavki o koherenci besedilnega sveta
(Beaugrande, Dressler 1992: 58), je tudi pri kriterijih povr{inske besedilne organi-
zacije nujno upo{tevati pomenska razmerja.
V slovenskem prostoru se v besediloslovnih razpravah kriterija (a) zdru‘ujeta,
(b) se v analizah upo{teva le enega ali pa se (c) ohranja lo~evanje.
(a) Koro{ec pravi, da je lo~evanje med kohezijo in koherenco smiselno le, ~e se
ukvarjamo z razmerjem med povr{insko in globinsko ravnino besedila; lo~evanje je
tako metodolo{ko utemeljeno. Sam se odlo~a za vidik »sintakti~no-semanti~ne
ravnine« besedila in eksplicitno ne lo~uje kohezije (vezljivosti, veznosti,
dru‘ljivosti) od koherence (sovisnosti) (Koro{ec 1986: 49; 1998: 216), ampak uvaja
enovit besedilni kriterij, tj. soveznost za pojave na skladenjsko-pomenski ravni be-
sedila (Koro{ec 1986: 49; 1998: 217); vendar se v nekaterih razpravah odlo~a tudi
1___^lanek je predelano in dopolnjeno poglavje magistrske naloge Besediloslovni vidiki slovenskega
znanstvenega besedila, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1998, mentorica prof. dr. Ada Vidovi~ Muha.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
za osamosvojeni besedilni kriterij, in sicer kohezijo (veznost, soveznost) (1988: 82;
1998: 55).
(b) Topori{i~ njegove delitve ne upo{teva v celoti, od besedilnih kriterijev v be-
sedilni analizi uporablja le sovisnost, in sicer kot sopomenko za koherenco, vendar
le za nadpovedno besedilno povezovanje; razume jo kot »lastnost medsebojne
logi~ne, stvarne, asociativne povezanosti ve~ povedi, odstavkov ipd.« (Topori{i~
1992: 296). Kohezijo pa ve‘e na pomenska razmerja besednega poimenovanja v
stavku (Topori{i~ 1995: 19); zo‘uje jo torej le na polnopomensko leksiko. – Ker pri
sovisnosti ne gre za samo nadpovedni vidik besedilnega povezovanja, pri koheziji
pa ne le za navezovanje s polnopomenskimi leksemi (in ob le delnem upo{tevanju
Koro{~eve terminologije) prihaja tako do poimenovalne zmede.
(c) Koherenco in kohezijo po Beaugrandu in Dresslerju lo~uje Stabej (1994: 48;
1995: 310), lo~evanje je utemeljeno prav v razmerju med povr{insko in pomensko
organizacijo besedila. Po Beaugrandu in Dresslerju imanentno besedilna kriterija
besedilnosti, kohezijo in koherenco, se zdi smiselno lo~evati z vidika besedila kot
najve~jega jezikovnega znaka, torej lo~iti povr{insko, izrazno organiziranost be-
sedila od globinskega, pomenskega vidika besedilne organizacije.
Kriterija v tem smislu lo~ujemo tudi tu, zaenkrat pa predvsem zaradi neus-
taljenosti slovenskega izrazja ostajamo pri terminologiji, ki jo prina{a prevod
Uvoda v besediloslovje (Beaugrande, Dressler 1992), pa tudi zato, ker se prav ta
prevedena besediloslovna monografija uporablja kot u~benik na ve~ini jezikoslov-
nih smeri univerzitetnega izobra‘evanja v slovenskem prostoru. Hkrati ponuja
terminolo{ke re{itve ve~jega dela besediloslovne terminologije in je tako termi-
nolo{ko doslednej{a kot posamezna besedila, ki prina{ajo manj{e dele besedilo-
slovne terminologije.
2 Tipologija besedilnih vezi
Glede na besedilne elemente, ki vzpostavljajo besedilne vezi, lahko lo~imo ko-
hezivne tipe v okviru slovni~ne kohezije (referen~nosti) in leksikalne ter glede na
vzpostavitev vezi z besedilnim praznim mestom – elipso (Halliday 1994: 309–
310).2 Vse tri osnovne kohezivne tipe bi v znotrajbesedilnem navezovanju lahko
predstavili tudi z vidika izra‘enosti besedilne vezi, torej prisotnosti oz. odsotnosti
izraza, kot dva osnovna tipa kohezije: (a) izra‘ena (referen~nost, leksikalna kohe-
zija) in (b) neizra‘ena, samo funkcijska (elipsa).3
140 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
2___M. A. K. Halliday v okviru kohezije kot poseben kohezivni tip lo~i tudi konjunkcijo (1994: 309), ki
pa je natan~neje opisana v okviru vzpostavljanja konektorskih razmerij (Dijk 1977; Heinemann,
Viehweger 1991).
3___Pri predstavitvi tipov kohezivnih vezi je v nadaljevanju ~lanka pri vseh zgledih naveden vir (glej
gradivo). ^e v gradivu ni bilo zgleda, je ta vzet iz drugih virov, v primeru, da je izmi{ljen, je ozna~en z
zvezdico. – Pojavitev besedilnih zgledov v tem poglavju implicitno (predvsem s prisotnostjo oz. z
odsotnostjo zgledov za posamezne tipe navezovanja) ‘e interpretira tudi matemati~no znanstveno
besedilo.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
2.1 Nekateri jezikovni izrazi imajo lastnost referen~nosti; namesto da bi bili
sami pomensko interpretirani, se le nana{ajo na dolo~eno besedilno ali zunajbe-
sedilno enoto in {ele ta jim da mo‘nost njihove pomenske interpretacije. So le us-
merjevalni kazalci, katerih pomen je v besedilu pridobljen. Za interpretacijo
pomensko praznih elementov4 je torej potreben kontekst, besedilni ali zunajbe-
sedilni (Halliday, Hasan 1976: 32–33).
(1) Ker pri relacijah tipa *Kaj je to tu na tej mizi? ni vzpostavljena besedilna ko-
hezivna vez, ampak sicer jezikovna sredstva istega razreda kot v besedilnih
povezavah vzpostavljajo razmerje z zunajbesedilnimi entitetami, se tovrstne relacije
obravnavajo posebej.5
(2) Pogoj besedilne referen~nosti, imenovali jo bomo koreferenca, je prisotnost
nana{alnega in naveznega oz. napovednega izraza (nana{alnice in naveznika oz.
napovednika),6 na~eloma izrazov z isto referenco, ki v tekstu vzpostavljata kore-
feren~no besedilno vez.
Pojavitev besedilnega elementa, katerega interpretacija je pogojena z ne~im, kar
je v besedilu ‘e uvedeno z izrazom, ki ima svojo lastno referenco, imenujemo ana-
fora, besedilni element pa anafori~ni [1]. Besedilno vez, kjer je interpretacija
pomensko praznega elementa pogojena z ne~im, kar v besedilo {ele bo uvedeno,
katafora, besedilni element pa katafori~ni7 [2].
[1] Ribetov dokaz je izredno zapleten in ga pisec tega ~lanka ni pre{tudiral. [VIDAV1]
[2] /L/e‘ita na krivulji (4) pri lihem eksponentu n tile racionalni to~ki: x = 1, y = 0 in
x = 0, y = 1. [VIDAV1]
Signal koreference je torej potencialni anafori~ni ali katafori~ni izraz in poten-
cialni ciljni besedilni element, ki lahko vzpostavita koreferen~no vez (Halliday,
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 141
4___O. Kunst Gnamu{ povzema po prevajalcih Benvenista (1988) izraz votla znamenja (1995: 7–8).
5___Jezikovni elementi, ki vzpostavljajo tovrstne relacije, so deiktiki. V slovenisti~nem jezikoslovju se
pri nekaterih avtorjih deiktik interpretira kot nadpomenka za besedilna in zunajbesedilna navezovalna
sredstva, kot je to pri M. Kri‘aj Ortar (1996: 451), vendar je tudi v slovenisti~nem jezikoslovju
deikti~nost definirana prav z vlogo jezikovnih elementov, ki besedilo vpenjajo v okoli{~ine izjavljanja
(Kunst Gnamu{ 1981: 67; Stabej 1997: 139); vezani so tako v glavnem na govorjena besedila, v pisnih
pa jezikovni izrazi istih kategorij opravljajo predvsem vlogo besedilnega navezovanja.
6___Naveznik oz. napovednik sta v tem okviru pojmovana o‘je kot pri Koro{cu; pri njem pokrivata vse
tipe besedilnega nana{anja, od morfemskega do parafraznega (Koro{ec 1986: 52; 1998: 220).
7___Katafora se najve~krat pojavlja prek meje stavka v razmerju do dela besedila in ne le enega leksema,
zato je nekateri sploh ne uvr{~ajo v okvir kohezivnih vezi v o‘jem smislu (Stoddard 1991: 21); glede na
na{o tipologijo bi tovrstne katafore sodile v okvir t. i. raz{irjene reference. – Vendar problem katafore
ni navezovanje na besedilne elemente, ve~je od leksema, ampak polo‘aj katafori~nih elementov na meji
stavka, kjer poleg kohezivne opravljajo tudi medstav~no povezovalno funkcijo (Gorjanc 1998: 371).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Hasan 1976: 15). Prve besedilne vezi so z vidika usmerjenosti pomenske interpre-
tacije besedila usmerjene nazaj (anafora), druge pa naprej (katafora).
Ker se kot koreferen~ni izrazi pojavljajo nizi razli~nih entitet in se koreferirajo~i
izraz nujno ne prekriva s celotno mno‘ico, ki jo v besedilo vpeljuje samostalni{ka
besedna zveza, je potrebno koreferenco definirati {ir{e, ne le kot razmerje dveh je-
zikovnih izrazov z isto referenco, ampak tudi kot razmerje koreferirajo~ega z nizom
entitet; torej tudi v primeru, ko naveznik ne pokriva celotne nana{alnice (Clarc
1991: 49–50) oz. nana{alnica ni besedilno dolo~ni element. Do tovrstnih kore-
feren~nih vezi lahko prihaja v primerih, ko se besedilo pomensko {iri z v {ir{em
smislu nedolo~nimi zaimki: poljubnostni, npr. kak({en), kateri, kdo, kaj (absolutna
izbira v dani mno‘ici), mnogostni, npr. marsikak{en, marsikateri, marsikdo, marsi-
kaj ({tevilni iz dane mno‘ice), redkokdo (izjemni iz dane mno‘ice), in drugostni,
npr. druga~en, drug (neprekrivnost prvin dane mno‘ice) (Vidovi~ Muha 1996a:
121). Podobno pomensko {iritev besedila pomenijo tudi pridevniki, ki ozna~ujejo
tovrstne {iritve, npr. poljuben/poljubni [3].
[3] Vzemimo poljuben8 element c ∈ O in ga zapi{imo v obliki c = a/b, a, b ∈ K.
[LAVRI^2]
Tovrstne {iritve omogo~ajo tudi vpra{alni zaimki, ko vzpostavljajo kohezivno
vez z besedilno nedolo~no referenco [4], seveda je v primeru vzpostavitve vezi z
besedilno dolo~no referenco druga~e (Vidovi~ Muha 1996a: 120) [5].
[4] Kaj lahko povemo na splo{no o racionalnih in celo{tevilskih to~kah na alge-
brai~nih krivuljah? [VIDAV1] *Marsikaj.
[5] Kaj lahko povemo na splo{no o racionalnih in celo{tevilskih to~kah na alge-
brai~nih krivuljah? Na sto‘nici je neskon~no racionalnih to~k, ~e je na njej vsaj
ena/./9 [VIDAV1]
Glede na koreferen~na sredstva, ki zagotavljajo kohezijo, Halliday lo~uje ose-
bno,10 kazalno in primerjalno referen~nost (1994: 312–313).
2.1.1 Za osebno referen~nost velja, da lo~uje med osebami, ki so definirane s
svojo vlogo v govorni situaciji – 1. in 2. oseba kot govore~i in ogovorjeni – ter
vsemi ostalimi entitetami (Halliday, Hasan 1976: 48). Raba zaimka za 1. osebo ne
more vzpostavljati referen~nega razreda, vsak jaz ima lastno enkratno referenco;
globinsko je jaz torej lastno ime. Nana{a se na govorno realnost, je torej definiran le
v okviru izjavljanja; simetri~na definicija velja za 2. osebo (Benveniste 1988: 274–
275). Lo~evanje 1. in 2. osebe od 3. je z besediloslovnega vidika smiselno, saj je
inherentno kohezivna le 3. oseba, samo ta se anafori~no ali katafori~no navezuje na
besedilo. 3. oseba se z vidika govorne situacije ka‘e kot nevlogovna, pravzaprav kot
neoseba, le kot tisto, kar ni ne 1. ne 2. (Halliday, Hasan 1976: 48; Benveniste 1988:
273).11
142 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
8___V besedilu je rabljena oblika za kakovostni pridevnik (poljuben) in ne pri~akovana oblika vrstnega
pridevnika (poljubni).
9___V zgledih se velikokrat pojavlja ve~ razli~nih besedilnih vezi. Posebej je ozna~ena le tista, ki je v
posameznem primeru za zgled relevantna.
10___Vklju~uje tudi osebnosvojilno in povratnosvojilno.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Vendar pa sta 1. in 2. oseba lahko anafori~ni v zapisu direktnega govora (Halli-
day, Hasan 1976: 48–49) [6]:
[6] *Ana sporo~a: Pridem v nedeljo.
V takih primerih lahko govorimo o indirektni anafori (ali katafori). Jaz, -m se {e
vedno nana{a na govore~ega, vendar je njegova konkretizacija besedilna. Prav tako
pa je lahko inherentno anafori~na ali katafori~na 3. oseba v dolo~eni situaciji tudi
zunajbesedilna [7]:
[7] *Ali je0 ‘e bil tu?
Da, vendar je0 od{el pred petimi minutami.
Vse, kar je bilo re~eno za osebno referenco, velja tudi za osebnosvojilno, vendar
z ugotovitvijo, ki jo lahko izpeljemo ‘e iz poimenovanja. ^e osebna zahteva le
enega referenta, osebnosvojilna zahteva dva, osebo in njeno svojino. Osebnosvojilni
zaimki in povratnoosebni zaimki kot pretvorbe osebnih tako vzpostavljajo razmerje
med vsebino samostalni{kega jedra in katerim od udele‘encev govornega dogodka
(Vidovi~ Muha 1996a: 118) oz. med vsebino samostalni{kega jedra in navezovalno
prvino v besedilu [8].
[8] Z 
n bomo ozna~ili n-razse‘ni evklidski prostor. Njegove elemente bomo pisali
kot vektorje stolpce/./ [MOHAR]
2.1.2 Tudi kazalna referen~nost je inherentno zunajbesedilna; z njeno pomo~jo
v govorni situaciji govore~i identificira referent glede na prostorsko ume{~enost
blizu ali neblizu (Halliday, Hasan 1976: 57). Zunajbesedilna identifikacija prostor-
ske oddaljenosti od govore~ega, razvidna tudi izrazno (ta, tisti, oni), je v besedilu
nadome{~ena z nedvoumno koreferen~nostjo (Vidovi~ Muha 1996a: 118) [9].
[9] [V]saka matrika /je/ ni~la svojega karakteristi~nega polinoma. Ta je v primeru
dvorazse‘nega vektorskega prostora stopnje najve~ 2. [ZALAR]
blizu neblizu
Udele‘enci ta, to tisti,tisto
oni, ono 
Okoli{~ine kraja tu tam (ondi) 
~asa sedaj tedaj 
Na vezanost kazalne reference na govorno situacijo ka‘e dvojnost razdelitve
kazalnih zaimkov glede na govore~ega oz. ogovorjenega, kjer se ta, to, tu definira
kot bli‘ina glede na govore~ega, tisti, tisto, oni, ono, tam pa vedno neblizu go-
vore~ega.
Na govorno situacijo je torej vezana relativna ~asovna in prostorska ume{~enost
(Halliday 1994: 153), tako da v tem razmerju imensko zvezo aktualizirajo tudi
pridevniki, tvorjeni iz krajevnih in ~asovnih prislovov nahajanja, obstajanja v pros-
toru in ~asu, npr. tukaj{nji, tamkaj{nji; sedanji, tedanji ipd. (Vidovi~ Muha 1996a:
123). Tovrstni prislovi so v tem smislu funkcijsko prekrivni s kazalnimi zaimki; v
besedilu imajo lahko koreferen~no funkcijo. Kot navezovalna sredstva se v besedilu
pojavljajo glede na prostorsko ume{~enost jezikovnih elementov, na katere se
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 143
11___J. Topori{i~ deli osebne zaimke glede na udele‘ence (1. in 2. os.) in neudele‘ence (3. os.) pogovora
(1984: 240); 3. oseba je tako izlo~ena iz govornega dejanja, ni pa posplo{ena na vse druge entitete.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
nana{ajo, npr. prej{nji (glede na ~asovno pojavitev, besedilno pa glede na stati~nost
tudi prostorsko), gornji [10].
[10] I Za katere pare grup G1, G2 obstaja pozitivno {tevilo /.../?
II ^e je za kak par grup G1, G2 odgovor na prvo vpra{anje pritrdilen, kak{na je
minimalna vrednost konstante k(G1, G2) v neenakosti (2)?
Gornji vpra{anji sta poseben primer splo{nega problema stabilnosti. [[EMRL]
Druga~e je pri t. i. absolutni pomenski ali ~asovni ume{~enosti, npr. v Ljubljani
leta 1997. Vendar je zaradi nedeikti~ne organizacije prostora in ~asa tudi t. i. abso-
lutna ume{~enost relativizirana; pri ~asovni s postavljeno referen~no to~ko glede na
izbrano ~asovno obdobje (npr. ciklusi) ali neko ’absolutno’ postavljeno to~ko, npr.
koledarsko {tetje (Levinson 1992: 73).
Podobno kot krajevni prislovi nahajanja, ki se v besedilu navezujejo na nana{al-
nice glede na besedilno prostorsko ume{~enost elementov, se besedilno obna{ajo
tudi vrstilni {tevniki;12 ti se navezujejo na razli~ne nana{alnice glede na njihovo
zaporednost v besedilu [11], podobno nana{anje vzpostavljata pridevnika slednji
oz. zadnji [12].
[11]Ogledali si bomo dve ekvivalentni obliki Farkaseve leme – geometrijsko in al-
gebrsko. Prva oblika karakterizira kon~no generirane sto‘ce, druga pa govori o
re{evanju sistemov linearnih neena~b. [MOHAR]
[12]Zaradi trditev 3 in 7 imajo kon~no okno kartezi~ni produkti kon~nega {tevila pol-
nih grafov in zaradi trditve 5 lahko vzamemo {e vse njihove {ibke retrakte. To pa
so v resnici natanko vsi grafi s kon~nim oknom. Dokaz slednjega je dokaj za-
hteven ter obse‘en in presega okvir ~lanka v Obzorniku. [KLAV@AR]
2.1.3 Besedilni kazalnik primerjalne referen~nosti je primerjalni veznik kot –
seveda pa ta ni nujni pogoj primerjalne koreference, ampak jo dolo~a prav primer-
java dveh referenc. Primerjalna koreferenca v osnovi lo~uje med popolno prek-
rivnostjo in neprekrivnostjo reference, med navezovalnimi zaimenskimi sredstvi is-
tosti in enakosti [11, 12] ter druga~nosti [13] (Halliday 1994: 316).13
[11]Dokaz je podoben dokazu izreka 1, zato ga bomo tu samo na kratko skicirali/./
[[EMRL]
[12]Pozorni bralec je prav gotovo opazil, da isti dokaz deluje tudi tedaj, ko je p < 0.
[[EMRL]
[13] /.../ Xn + Yn = Zn (1*). To pa je ena~ba (1), zapisana z druga~nimi ~rkami. [VI-
DAV1]
Poleg navezovalnega zaimenskega sredstva enak med navezovalna zaimenska
sredstva primerjalne koreference pri{tevamo tudi podoben, seveda ko tvori primer-
jalno pridevni{ko zvezo (Vidovi~ Muha 1979: 81). Za popolno prekrivnost entitete
gre le v primeru istostnega zaimka, torej v zvezi isti kot, medtem ko vzpostavljata
zvezi enak kot in podoben kot prekrivnost na ravni lastnosti referenta. Primerjalna
referenca druga~nosti z drugostnimi nedolo~nimi navezovalnimi zaimenskimi sred-
144 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
12___Vrstilni {tevniki so tudi pri R. F. Miku{u obravnavani kot jezikovni elementi, ki nakazujejo
posredno prostorsko ume{~enost (Vidovi~ Muha 1994: 239).
13___Med primerjalno referen~nost bi sodili tudi kazalni zaimki v primerih, ko pridevni{ki zaimek
tak({en) razvija primerjalni veznik kot s samostalnikom ali stavkom. Tak{en kot je v tem primeru po
vlogi enak zvezi enak/podoben kot (Vidovi~ Muha 1979: 81).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
stvi {iri besedilo z vna{anjem novih pomenskih prvin glede na izhodi{~ni referen~ni
izraz. – Primerjalni veznik kot je tudi besedilni kazalnik posebne primerjalne refe-
rence, vezane na prisotnost ve~je ali manj{e kakovosti ali koli~ine (Halliday, Hasan
1976: 80–81). Sredstva za vzpostavljanje tovrstne referen~ne vezi so pridevniki in
prislovi stopnje [14]:
[14]O~itno je, da je re{evanje sistema linearnih neena~b »la‘je« od linearnega pro-
gramiranja/./ [VUKMAN1]
2.1.4 Raz{irjena referen~nost je poseben koreferen~ni podtip, ki se definira z
druga~nim tipom nana{alnice; koreferenca se namre~ lahko vzpostavlja s celotnim
dogodkom (Halliday, Hasan 1976: 68), torej celoto ali delom besedilne sekvence
kot nana{alnico, zaimenska sredstva, ki vzpostavljajo referen~ne vezi tega tipa, so
najve~krat kazalni in totalni zaimki [15].
[15]Ker je funkcija f zvezna, je omejena na vsakem kon~nem intervalu. Iz (13) sledi,
da je tudi funkcija h omejena na vsakem kon~nem intervalu [a,b], ki ne vsebuje
{tevila ni~. To pa pomeni, da ima funkcija h obliko h(x) = cx za neko realno
{tevilo c. [[EMRL]
2.2 Kohezivno sredstvo zgo{~evanja besedila je tudi elipsa (Beaugrande,
Dressler 1992: 55). Ta se v besedilu pojavi, ko je nekaj neizre~eno, vendar se ob tem
vedno implicira razumevanje neizre~enega (Halliday, Hasan 1976: 142). Kriterij
elipse glede na druge besedilne izpuste je prav mo‘na nedvoumna nadomestitev be-
sedilnega praznega mesta (Quirk 1995: 884, 887) [16].
[16]Kubi~na krivulja z ena~bo (5) pa je elipti~na __ /./ [VIDAV1]
__ = kubi~na krivulja.
Tudi elipsa je torej referen~na kohezivna relacija, saj vzpostavlja podobne ko-
hezivne vezi kot drugi koreferen~ni tipi in tako tudi v primeru elipse lahko go-
vorimo o anafori~ni in katafori~ni elipsi (Quirk 1993: 267–268; M^ 1987: 663),
vendar velja, da je katafori~na veliko manj obi~ajna (Hrbá~ek 1994: 31). Lo~evanje
od ostalih koreferen~nih tipov je utemeljeno prav z vzpostavitvijo koreferen~ne vezi
z dejansko praznim besedilnim mestom.
2.3 Leksikalna kohezija se uresni~uje z izbiro leksikalnih besedilnih elementov,
ki so med seboj povezani na podoben na~in kot pri drugih kohezivnih vezeh (Halli-
day 1994: 330), vendar se v tem okviru kohezivna vez vzpostavlja med leksemi s
slovarskim pomenom, izbor znotraj njih ter njihova besedilna povezanost
vzpostavlja poseben tip kohezivne vezi.
2.3.1 Neposredno ponavljanje elementov je ponovna pojavitev leksema [17],
zna~ilna predvsem za spontano govorjenje, pa tudi npr. pri eksplicitni zavrnitvi in
poudarjanju izre~enega (Beaugrande, Dressler 1992: 46). Delna ponovna pojavitev
pa je vezana na ponovitev z leksemom s spremembo besedne vrste (Halliday 1994:
331) [18].
[17]Najprej bomo obravnavali stabilnost homomorfizmov aditivne grupe realnih
{tevil. Preslikava h : 
 4 
 je homomorfizem aditivne grupe realnih {tevil.
[[EMRL]
[18]Po sedmih letih napornega dela mu je uspelo dokazati Taniyama-Weilovo dom-
nevo /.../. Njegov dokaz obsega okoli 200 strani. [VIDAV1]
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 145
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
2.3.2 Naslednji tipi leksikalne kohezije so vezani na pomenska medleksemska
razmerja: sopomenskosti, nad- in podpomenskosti ter protipomenskosti.
V okviru leksikalne kohezije na ravni sopomenskosti je smiselno lo~iti med jezi-
kovnosistemskimi sopomenskimi tipi, v znanstvenem besedilu terminolo{ko-
sistemskimi [19], torej dejansko jezikovnosistemsko popolno prekrivnostjo
pomena dveh izrazno razli~nih leksemov, in v besedilu aktualiziranimi sopomen-
skimi tipi [20]; slednji namre~ v besedilo vna{ajo tudi dodatne pomenske elemente.
[19]Eksplicitno je aksiom izbire prvi~ formuliral leta 1904 Zermelo/./ Zato je v
matemati~ni literaturi aksiom izbire pogosto poimenovan Zermelov aksiom. [PRI-
JATELJ]
[20]*Fant pleza na drevo. Cepec bo {e padel.
Ker tudi jezikovnosistemska razmerja nad- in podpomenskosti za besedilno in-
terpretacijo ne zado{~ajo, Halliday vpeljuje t. i. meronime, in sicer v okviru lek-
semov, ki niso neposredne nad- oz. podpomenke, ampak npr. v razmerju del – celota
(Halliday 1994: 332–333):
Besedilno je realizirano terminolo{kosistemsko razmerje nad- : podpomenskost
v primeru [21].
[21]Standardna Cantorjeva mno‘ica je eden najbolje poznanih in konstrukcijsko naj-
preprostej{ih fraktalov. [MAREK]
Kohezivne vezi pa omogo~ajo tudi relacije protipomenskosti [22].
[22]*Pono~i se potepa, podnevi pa spi.
Besedilne relacije, ki temeljijo na asociativni povezanosti posameznih besedil-
nih enot, v tem primeru leksemov, ki te‘ijo k sopojavitvam, so med besedilnimi
enotami lahko pomensko najmanj trdno povezane, kar pa ne velja za njihovo kohe-
zivno mo~, tovrstne vezi so lahko mo~nej{e tudi od sopomenskih, saj prav na
dru‘ljivosti temelji na{e pri~akovanje, kaj bo v besedilu sledilo (Halliday 1994:
333) [23].
[23]*Pri‘gal si je cigareto. Skozi dim ga je bilo komaj videti.
2.3.3 Parafraza14 je ponovna pojavitev iste vsebine s spremenjenim izrazom
(Beaugrande, Dressler 1992: 48), ko v besedilnem navezovanju nana{alnico nado-
mestimo z njenim opisom [24].
[24]V Disneyjevem safari parku v Oklandu na Floridi /so/ zahodnoameri{ka ‘erjava –
pti~a na visokih nogah, z dolgim vratom, majhno glavo in ostrim kljunom – /.../
povozili z avtom.
(Delo, 10. 4. 1998, 10)
146 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
14___Pri Koro{cu tudi perifraza (1998: 220), pri Topori{i~u perifraza (1995: 19).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
3 Kohezivni vzorec matemati~nih besedil
Vzpostavitev kohezivnega vzorca besedila lahko opazujemo z razli~nih vidikov.
Predstavljena tipologija bo izhodi{~e tudi za analizo kohezivne zgradbe
matemati~nega znanstvenega besedila; zanimala nas bo tipologija pojavljajo~ih se
kohezivnih vezi, razmerje med koreferen~nimi vezmi in vezmi s ponovnimi po-
javitvami leksema – posebej pa kohezivne vezi s praznim besedilnim mestom. Z
izpeljavo kohezivnih vezi v kohezivne verige se ve~a razdalja med izhodi{~nim ele-
mentom besedilne vezi in njeno izpeljavo; ta je aktualna predvsem v okviru kore-
feren~nih vezi. Eden od vidikov opazovanja kohezivne besedilne zgradbe pa bo tudi
usmerjenost vezi naprej ali nazaj v besedilo, katafori~nost oziroma anafori~nost.
3.1 Glede na prenosnik, torej pisno znanstveno besedilo, bi se zdelo skoraj
samoumevno izlo~iti iz obsega zanimanja vse nekoreferen~ne (deikti~ne) prvine v
okviru referen~nosti. Vendar se na prvi pogled enostavno lo~evanje nekoliko
zaplete. Z vstopanjem nejezikovnih elementov, kot so npr. slike, grafi ipd., v be-
sedilo, se namre~ v samem besedilu lahko pojavijo elementi, ki so v funkciji
nana{anja na neke vrste zunajbesedilne elemente [25].
[25]Ta funkcija ima za vsak x med 0 in 1 natan~no dolo~eno vrednost. [VIDAV2]
V takih primerih ni vzpostavljena besedilna vez koreferen~nega tipa, ampak se
kazalni zaimki obna{ajo kot deiktiki.15 Slika se v besedilu pojavlja kot neke vrste
kopija zunajbesedilnih danosti, kot stati~no ujetje zunajbesedilnega trenutka; tako
se tudi referen~nost v tem primeru pojavlja kot deikti~nost, vendar ne kot nepos-
redno vpenjanje besedila v govorni dogodek.
Na prvi pogled so tovrstnim navezovanjem blizu besedilno izpostavljeni umet-
nojezikovni deli matemati~nega besedila [26].
[26]Upo{tevajo~ zveze (5*) dobimo re{itev
x = a1x’+a2y’+a3z’
y = b1x’+b2y’+b3z’
z = c1x’+c2y’+c3z’
Ta re{itev je edina, ker je determinanta koeficientov D = ±1/./ [VIDAV2]
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 147
15___Koro{ec pri vzpostavljanju zveze med spremnim besedilom in sliko govori o t. i. kazalnih vezalkah,
npr. to je, tak/tak{en je, tako je bilo (Koro{ec 1998: 63).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Vendar gre v tem primeru za klasi~no besedilno navezovanje z vzpostavljeno be-
sedilno vezjo, le da je del besedila v jeziku simbolov, ki bi lahko omogo~il tudi –
sicer popolnoma negospodarno in nefunkcionalno – ubeseditev.
3.2 V matemati~nem znanstvenem besedilu se v jedrnem delu (izhodi{~ni izrek
in njegov dokaz) pojavlja manj{e {tevilo potencialno koreferirajo~ih besedilnih ele-
mentov, kar pomeni, da v svojem jedru vzpostavlja nizko {tevilo koreferen~nih vezi
in s tem nizko stopnjo koreferen~nega dela kohezivnega vzorca. Tudi to dejstvo lah-
ko pripi{emo dokaj formaliziranemu jedrnemu delu matemati~nega znanstvenega
besedila; ve~ino koreferen~nega vzorca jedrnega besedila pa vzpostavljajo jezik-
ovnosistemsko pogojene kohezivne vezi za oziralnikom,16 ki zdru‘uje [27] ali
izpostavi [28] navezovalni besedilni element, in besedilni elementi raz{irjene koref-
erence [29].
[27]Definirane so kot vektorji s, za katere je As ≤ 0/./ [MOHAR]
[28]Rezultat, ki smo ga dobili, imenujemo S1.[MAREK]
[29] /L/ahko zastavimo nalogo poiskati maksimum linearne funkcije
                             f(x) = cTx,
pri ~emer se omejimo le na tiste x ∈ 
n, ki zado{~ajo naslednjemu sistemu
neenakosti
                             Ax ≤ b,
                             x ≥ 0.
Taki nalogi pravimo naloga linearnega programiranja v standardni obliki. [VUK-
MAN1]
V te‘nji po nedvoumni koreferen~nosti se uporablja neke vrste okrepljeni ana-
fori~ni kazalni zaimek s ~lenkom le.17 ^lenek v primeru najve~krat sti~nega
polo‘aja, torej besedilne vezi z razdaljo ni~, ne povzro~a ve~je navezovalne
natan~nosti [30], [31].
[30]Zve‘imo P in Q s premico p. Le-ta ima s krivuljo poleg P in Q {e eno skupno
to~ko/./ [VIDAV1]
[31]Netrivialna linearna funkcija torej nima stacionarnih to~k. Zato ima linearni pro-
gram, ~e ‘e ima re{itev, le-to na robu obmo~ja D. [CEDILNIK]
Tako okrepljena anafora nima v ni~emer druga~ne besedilnonavezovalne funk-
cije kot sam kazalni zaimek v anafori~ni funkciji [32].
[32]Urejen obseg algebrai~nih {tevil je algebrai~en nad naravno urejenim podobse-
gom Q, ta pa je arhimedski. [LAVRI^2]
V razmerju do samo kazalnega zaimka pa s pomenskega vidika ~lenek le vna{a
pomen izlo~evalnosti ’samo ta’. Nekoliko druga~e je v primeru, ko ni ve~ v sti~nem
148 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
16___Posebej tu ne bomo obravnavali jezikovnosistemsko obvezno kohezivno vez ob oziralnikih
(Gorjanc 1998: 369).
17___SSKJ za ~lenek le v leksemu le-ta pravi, da poudarja kazalni zaimek, ki se nana{a na zadnji
samostalnik prej{njega stavka, vendar mu pripi{e oznako publicisti~no, pri zgledih pa je razvidno, da
gre vedno za navezovanje takega tipa, da je v izhodi{~u ve~ mo‘nih nana{alnic, npr. nekateri rodovi so
se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve. Pri poudarjanju kazalnega
zaimka sploh, npr. imel je samo {e mater, le-ta pa je bila ‘e priletna, ali za poudarjanje prislova pa ima
v SSKJ oznako starinsko.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
polo‘aju, ampak se pojavi za {e enim anafori~nim sredstvom; tudi tu je navezoval-
nost s samim kazalnim zaimkom nedvoumna, razlog za pojavitev okrepljene ana-
fori~nosti pa bi lahko iskali ravno v nepri~akovanem nesti~nem polo‘aju, ki pa je
utemeljen z obveznim polo‘ajem oziralnika v odvisnem stavku [33].
[33]Poi{~imo vse urejenosti na kolobarju Z, s katerimi le-ta postane delno urejen
kolobar/./ [LAVRI^1]
V primeru okrepljene katafore se le razvr{~a za kazalni zaimek, torej tale. SSKJ
ga razlaga s sopomenko ta, tako da lahko re~emo, da tudi v primeru katafore ~lenek
v bistvu ne spreminja besedilnega navezovanja [34].
[34]Preostali del ~lanka pa je organiziran takole. V naslednjem poglavju definiramo
dinami~ni lokacijski problem /.../. V poglavju 3 podamo karakterizacijo grafov
/.../. V zadnjem poglavju pa opi{emo zveze grafov s kon~nim oknom /./
[KLAV@AR]
Tako sorazmerno nizka stopnja koreferen~nega dela kohezivne mre‘e kot po-
javljanje okrepljene anafori~nosti ka‘e na te‘njo po zagotovitvi nedvoumne nave-
zovalnosti. Kljub temu, da tudi zaimenska sredstva ob jasni nana{alnici zagotavljajo
nedvoumnost besedilnega povezovanja, pa se vseeno zdi, da se zaradi izogibanja
kakr{nikoli nedvoumnosti avtorji raje ne odlo~ajo za tovrstno besedilno nave-
zovanje.
3.2.1 Velik del koreferen~nih vezi je vezanih prav na raz{irjeno koreferenco. V
tem okviru pa je potrebno lo~iti vsaj dva tipa kohezivnih vezi. – Prve se
vzpostavljajo v besedilnih razmerjih med deli besedil in imensko besedno zvezo s
pridevni{kim kazalnim zaimkom, ki z jedrom imenske zveze poimenuje del be-
sedila, s katerim vzpostavlja besedilno vez [35], [36].
[35]Naj bo n naravno {tevilo, ve~je od 2. Ena~ba
an + bn = cn
nima re{itve v celih od ni~ razli~nih {tevilih a, b, c.
Fermant je to trditev zapisal okoli leta 1637 kot opombo na robu knjige Arit-
metica/./ [VIDAV1]
[36]Zahtevajmo:
1. D je neprazna kompaktna mno‘ica;
2. F je v notranjosti D odvedljiva na robu ∂D pa vsaj {e zvezna.
Ta pogoja omogo~ata vsaj namig, kje iskati ekstrem/./ [CEDILNIK]
V primeru [35] imenska zveza ta trditev vzpostavi besedilno vez, poleg tega pa
nanosnik tudi poimenuje. Vez bi lahko vzpostavil le samostalni{ki kazalni zaimek
to, imensko zvezo pa lahko interpretiramo kot globinsko predikacijsko sintagmo:
Fermant je to zapisal okoli leta 1637. To je trditev. Fermant je to trditev zapisal okoli
leta 1637. – Tovrstno navezovanje je z vidika besedilne zgradbe izredno gospo-
darno, saj se hkrati z vzpostavljanjem kohezije z imensko zvezo nana{alnico tudi
poimenuje.
Primer [36] pa je ‘e na meji z drugim tipom, saj glagol zahtevati v prvem delu
‘e nakazuje tudi samo poimenovanje, torej jedro imenske zveze pogoj. Pri drugem
tipu vezi je namre~ jedro imenske zveze kohezivni element kot popolna ali delna
ponovna pojavitev leksema [37], dolo~ilo pa prav tako pridevni{ki kazalni zaimek.
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 149
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
[37]Angle{ki matematik Mordell je leta 1922 postavil domnevo, da je na taki alge-
brai~ni krivulji mno‘ica racionalnih to~k vselej kon~na. To domnevo se je
posre~ilo dokazati {ele leta 1983 mlademu nem{kemu matematiku Feltingsu. [VI-
DAV1]
Izka‘e se, da tip s popolno ali delno ponovno pojavitvijo leksema v jedru imen-
ske zveze kohezivno najve~krat povezuje nana{alnice s stav~no razvitim dolo~ilom.
Tako v [37], podobno tudi [38].
[38]Na kratko, k naj bo najmanj{e {tevilo, za katero obstaja optimalen algoritem, ki
deluje znotraj k-okna. To {tevilo imenujmo {irina okna grafa G. [KLAV@AR]
Visoko pogostnost pojavitev besedilnih vezi tipa [36] in [37] lahko pripi{emo
dejstvu, da so v matemati~nem besedilu na ta na~in izra‘ene vsebine dokazov, ugo-
tovitev, domnev ipd.: Doka‘imo, da..., Zdaj smo namre~ ugotovili, da..., Denimo,
da...
3.2.2 ^e izvzamemo katafori~na sredstva, ki se pojavljajo na meji stavkov, npr.
Denimo, da je obseg O urejen tako, da na K inducira originalno urejenost
[LAVRI^2] lahko potrdimo, da za znanstveno besedilo velja le redka uporaba naprej
usmerjenih besedilnih vezi. Njihova funkcija je velikokrat vzpostavljanje pri~ako-
vanja, neke vrste motivirajo~e k sprejemniku usmerjeno besedilno sredstvo
(Beaugrande, Dressler 1992: 51).
Pojav katafore pa je zanimiv tudi zato, ker vzpostavlja kohezivno vez z imensko
besedno zvezo, vendar ne z zaimenskim pridevni{kim dolo~ilom [39].
[39]Med drugim je dokazan naslednji izrek: Naj bo K nekomutativen kolobar brez
elementov reda dva D : K → K odvajanje. ^e za vsak x ∈ K velja [[D(x),x],x] = 0,
potem je D = 0. [VUKMAN2]
Katafora v tem primeru spreminja tudi besedilno dolo~nost leksema izrek; be-
sedilno nedolo~nega z napovedovanjem spreminja v dolo~nega, dejansko opomen-
janje pa v besedilu {ele sledi.
V okviru koreference se tudi nekateri nezaimenski leksemi ka‘ejo kot mo‘ni
katafori~ni kohezivni besedilotvorni elementi, npr. naslednji, slede~i, nadaljnji. –
Na tovrstni pomen posredno opozarja tudi SSKJ, ki v drugem pomenu gesla nasled-
nji tega razlo‘i z zaimenskimi sinonimi ta, tak(le), tak{en, vendar take rabe nima za
nevtralno, ampak pomenu pripi{e oznako publicisti~no; tovrstno oznako pripi{e
tudi pridevniku slede~i, in sicer prav tako pri pomenu tak(le), tak{en, torej kot po-
tencialnemu tvorcu besedilne vezi. – Pojavitev tovrstnih besedilotvornih elementov
tudi v znanstvenem besedilu nakazuje nevtralnost tovrstne rabe; kvalifikacija pa je
neupravi~ena tudi z vidika posebne besedilne funkcije, tj. navezovalne katafori~ne,
ki je s slovarsko kvalifikacijo izlo~ena oz. zo‘ena le na en tip besedil.
3.2.3 Razdalja znotraj kohezivne vezi, torej fizi~na razdalja besedila med nanos-
nikom in nana{alnico, je teoreti~no lahko od ni~ do celotnega besedila (Stoddard
1991: 21). V osnovi jih delimo na tiste znotraj povedi, med sosednjima in razdalje
med nesosednjima. Prve in druge imenujemo sti~ne, zadnje pa oddaljene (Hrbá~ek
1994: 11).
Sprejemanje besedila s sti~nimi kohezivnimi vezmi je la‘je, z ve~anjem razdalje
se pove~uje tudi napornost sprejemanja besedila. Vendar nenaporno besedilo z ni-
150 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
zanjem kohezivnih vezi s sti~no razdaljo znotraj ene same povedi sprejemniki hitro
ozna~ijo za nezanimivo (Stoddard 1991: 21). Tako se tudi kohezivna razdalja ka‘e
kot motivacijska prvina besedila.
Kohezivna razdalja v matemati~nih besedilih sodi med ni‘je, vzpostavljajo se
besedilne vezi, ki omogo~ajo ~im la‘je sprejemanje besedila. Besedilna gradnja
tako te‘i k takim postopkom, ki ~im bolj enostavno prena{ajo sicer zahtevno vse-
bino; te‘nja besedila je torej zagotoviti prenos spoznanja od tvorca k naslovniku
brez »besedilnih motenj«. Z vidika informativnosti so ve~inoma bolj informativni
prav polnopomenski leksemi, ki aktivirajo obse‘nej{e in bolj diferencirano
spoznavno gradivo in ve‘ejo nase manj{o stopnjo sprejemnikove pozornosti kot
funkcijski (Beaugrande, Dressler 1992: 103).
3.3 Razmerni stavki so zaradi vzpostavljanja {tevilnih razmerij, med drugim tudi
definiranja in uvr{~anja v vi{je pojmovne kategorije (Kunst Gnamu{ 1994: 41)
predvidljiva prvina znanstvenega besedila. V predvidljivi zgradbi razmernih
stavkov, to je SZ118 vezni glagol SZ2 (Kunst Gnamu{ 1994: 27), se na mestih SZ
najve~krat pojavlja terminolo{ka zveza z levoprilastkovnim vrstnim pridevnikom.19
– Ob hkratnem upo{tevanju primarnega obsamostalni{kega polo‘aja vrstnih
pridevnikov tik ob samostalni{kem jedru in {ele drugotnega – iz njega izpeljanega
– za vezjo (Vidovi~ Muha 1978: 267–268) ter definicijske prvine stalnosti oz.
nespremenljivosti stalnih besednih zvez se tako ka‘e tudi predvidljivost elipse kot
besedilnega gradnika znanstvenega besedila.
Za vezjo se tako tvori elipti~na besedna zveza, najve~krat z vrstnim pridevnikom
[40].
[40]Vsi kolobarji v tem ~lanku bodo asociativni __. [VUKMAN1]
__ = kolobarji
V terminolo{ki besedni zvezi v levem prilastku lahko pri~akujemo poleg vrstnih
pridevnikov tudi svojilne z vsaj potencialno mo‘nostjo svojilnorodilni{ke neednin-
ske pretvorbe, npr. ulomkova ~rta, ali dolo~ni {tevnik, npr. tri dimenzije (Vidovi~
Muha 1988a: 87–88). Med matemati~nimi terminolo{kimi levoprilastkovnimi be-
sednimi zvezami po pogostnosti vrstnemu pridevniku sledi konverzni izsvojilni
vrstni na -ov/-ev (Gorjanc 1995/96: 270), zato je pri~akovan tudi ta tip elipti~ne be-
sedne zveze [41].
[41] /.../ Od tod sledi, da je zaporedje 2–nf(2nx) Cauchyjevo20 __. [[EMRL]
__ = zaporedje
Elipti~no navezovanje se vzpostavlja ob prisojevalnih razmernih stavkih, ki
uvr{~ajo eno entiteto v mno‘ico istovetnih entitet: x je ~lan razreda a (Halliday
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 151
18___SZ pomeni samostalni{ko besedno zvezo.
19___Najve~ samostalni{kih terminolo{kih zvez je prav levoprilastkovnih (Vidovi~ Muha 1988a: 84).
20___Glede na pomen bi morali tovrstne pridevnike pisati z malo. Slovenski pravopis jih uvr{~a med
svojilne pridevnike, ki zaznamujejo duhovno last, in zanje pravi, da jih je priporo~ljivo pisati z veliko,
npr. Einsteinova teorija, Pitagorov izrek (1994: 25). Kljub pomenu vrstnosti pa je glede zapisa bistvena
tudi terminolo{ka ustaljenost; v okviru terminologije se namre~ tovrstni pridevniki dosledno pi{ejo z
veliko, izjema je pridevnik kartezijev (Gorjanc 1995/96: 270), sopomensko Descartov. Zapis z malo se
je v tem primeru mogo~e uveljavil pod vplivom variantne obrazilne mo‘nosti kartezijski.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
1994: 120; Kunst Gnamu{ 1995: 15), v razmerju nad- : podpomenskost. Za tovrstne
stavke velja, da se dolo~na besedilna sestavina, npr. vsi kolobarji v tem ~lanku,
uvr{~a v okvir, ki je mno‘ica z istimi lastnostmi, npr. asociativni kolobarji (Halliday
1994: 120–121), iz tega pa sledi tudi neobrnljivost tovrstnih razmernih stavkov
(Halliday 1994: 120; Kunst Gnamu{ 1995: 15).
Elipsa se lahko anafori~no nana{a na enobesedni [41] ali ve~besedni leksem
[42], morebitno interpretacijo elipti~ne anafore na le jedrni del izhodi{~ne besedne
zveze izklju~uje besedilo [43]. V primerih, kjer bi bila elipsa vezana le na jedro be-
sedne zveze, se ne pojavlja elipti~no navezovanje, ampak se za vezjo ponovi nova
terminolo{ka besedna zveza, ki ima z navezovalno prekrivno jedro [44].
[42]Na sto‘nici je neskon~no racionalnih to~k, ~e je na njej vsaj ena __[.] [VIDAV1]
__ = racionalna to~ka
[43]Bralec se lahko brez te‘av prepri~a, da je urejen obseg K arhimedski __ natanko
takrat, kadar za poljuben element a ∈ K obstaja tak n = n(a) ∈ , da je a < n, torej
arhimedsko urejen po definiciji iz [4,III.9]. Zgledi arhimedskih urejenih kolobar-
jev so urejeni podkolobarji obsega realnih {tevil z naravno urejenostjo. [LAVRI^2]
__ = urejen obseg
[44]Algebrai~no krivuljo z dodanimi to~kami v neskon~nosti imenujemo projektivna
krivulja. [VIDAV1]
Besedilo tako ob nenehnem zavedanju nujnosti natan~nega izraza hkrati te‘i h
gospodarnosti. Tako tudi t. i. sintagmatska sopomenskost21 oz. necelovita, tj.
elipti~na, pojavitev terminolo{ke besedne zveze ni nikakr{na redkost, vendar pa
prvotna popolna pojavitev terminolo{ke besedne zveze, ki jo pri tovrstni
sopomenskosti nekateri predpostavljajo (Legan Ravnikar 1997: 484), ni nujna; lah-
ko se celo zgodi, da popolna terminolo{ka besedna zveza v besedilu sploh ni
uresni~ena, pa to nikakor ne vpliva na sporo~ilnost besedila, pomembna je le termi-
nolo{kosistemska ustaljenost termina [45].
[45]Podobseg arhimedskega obsega je v inducirani urejenosti tudi sam arhimedski.
/.../
Naj bo komutativen urejen obseg L algebrai~na raz{iritev podobsega K, ki ga
uredimo z inducirano urejenostjo. Potem je L arhimedski tedaj in le tedaj, kadar
je K arhimedski. [LAVRI^2]
K = arhimedski podobseg
Nepopolna pojavitev terminolo{ke besedne zveze je pogojena z obvezno termi-
nolo{kosistemsko ustaljenostjo, pri {e neustaljenih terminih pa se elipti~ni termin v
besedilo vgrajuje z obvezno celovito pojavitvijo terminolo{ke besedne zveze [46].
[46]To~ko s imenujemo trenutno stanje sistema, na kratko stanje.22 [KLAV@AR]
Vendar se v besedilih nakazuje tudi omejitev pojavitve elipti~nega nana{anja za
vezjo. Ka‘e, da je njena pojavitev v definirajo~ih delih besedila vezana na nana{anje
neposredno na popolno pojavitev leksema, torej izklju~no na koreferen~ni par.
152 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
21___O razli~nih tipih sintagmatske sopomenskosti pri V. Vodniku glej v razpravi A. Legan Ravnikar
(1997: 484–485).
22___V besedilu navezovanje ozna~uje le‘e~i tisk.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
[iritev besedilnega navezovanja z vmesno zaimensko anaforo onemogo~a vzposta-
vitev elipti~nega nana{anja. Kot predvidljiva se pojavlja elipsa samostalni{kega je-
dra v besedilnosti~nem polo‘aju (M^ 1987: 668) [47], [48].
[47]^e je urejen kolobar obseg, mu pravimo urejen obseg. [LAVRI^2]
[48]Kadar so koeficienti A, B, C racionalni __, je elipti~na krivulja definirana nad ob-
segom Q racionalnih {tevil. Tedaj ji re~emo aritmeti~na elipti~na krivulja. [VI-
DAV1]
__ = koeficient
Pojavitev vrstnega pridevnika za vezjo je tako vedno kazalec besedilne elipse. V
besedilih je problem le oblika pridevnika. Ta se tudi ob neelipti~nih zvezah skoraj
dosledno pojavlja z obrazilom -În, torej obrazilom kakovostnih pridevnikov (Vi-
dovi~ Muha 1978: 268–269). Obrazilo -ni se pojavlja le v primeru, ko imamo dva
pridevnika z razli~nima pomenoma, kakovostnim in vrstnim, npr. porojeni polgraf,
{ibki retrakt; porojen : porojeni, {ibek : {ibki. Tako besedila vendarle izklju~ujejo
mo‘no napa~no interpretacijo oblike za kakovostni pridevnik s pomenom kakovost-
nosti. Izrazno lo~evanje vrstnega in kakovostnega pomena v teh primerih bi kazalo
na nedvoumno vrstnost tudi pridevnikov, ki formalno nimajo oblike vrstnega;
izrazno lo~evanje obrazila ter poenotenje v vseh skladenjskih polo‘ajih pa prepre-
~evalo morebitne dvoumnosti glede pomenske interpretacije pridevnika.
Tako stanje je prav gotovo tudi posledica normativnih priro~nikov, tako SSKJ
kot matemati~ni terminolo{ki slovarji in geslovniki (Vadnal 1974; Sajovic 1975) ne
navajajo gesel vrstnih pridevnikov v ustrezni obliki, kjub temu da se v okviru gesla
ponujajo zgledi stalnih besednih zvez le z vrstnim pridevnikom. Poseben problem
je tu slovnica, ki dejansko ne lo~uje kategorije dolo~nosti in pomena vrstnosti, saj
naj bi dolo~no obliko pridevnika uporabljali, »/k/adar pridevnik ozna~uje posebno
vrsto predmeta, pred katerim imenom stoji: Ko je beli kruh po{el, je pri{el na vrsto
~rni /.../, cestni prah, pustni torek, povodni mo‘ /.../, {ivalni stroj/./« (Topori{i~
1984: 263–264), ni~ druga~e ni pri istem avtorju v njegovih novej{ih delih, dolo~na
oblika pridevnika je {e vedno vezana tudi na stalne zveze, kot sta mala ju‘ina in
veliki teden (Topori{i~ 1992: 28). – Ka‘e pa, da tudi ve~kratna argumentacija o nu-
jnosti izraznega lo~evanja vrstnega in kakovostnega pridevnika (Vidovi~ Muha
1978: 268–269; 1988a: 88; 1996b: 32) ne vpliva na zasnove novih slovarskih del
(Topori{i~ 1994: 459, 470).
3.4 Ker naj bi ‘e sam terminolo{ki sistem te‘il k izogibanju oz. odpravljanju
sopomenskosti, sopomenskih leksikaliziranih besedilnih vezi v znanstvenem be-
sedilu ne bi pri~akovali. ̂ etudi v terminolo{kem sistemu obstajajo sopomenski pari
ali nizi, pa bi pri~akovali njihovo dosledno besedilno izlo~anje, saj bi ob hkratni po-
javitvi v besedilu delovali kot stilem, kar je v nasprotju s te‘njo znanstvenega be-
sedila k natan~nemu in nedvoumnemu sporo~ilu.
Vendar se tovrstni besedilni gradnji tudi znanstvena besedila ne morejo izogniti,
v veliki meri je tovrstno navezovanje vezano na novo {e ne popolnoma ustaljeno
terminologijo [49].
[49]Trikotnik Sierpinskega S je definiran S =... Sk. Pogosto ga imenujemo trikotno
sito. [MAREK]
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 153
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Sopomenska besedilna vez vzpostavlja neke vrste metaterminolo{ko nave-
zovanje, ki pojasnjuje razmerja terminolo{kega sistema, npr. Trikotnik Sierpinskega
imenujemo tudi trikotno sito.
V primeru neustaljenosti oz. v slovenskem terminolo{kem sistemu novega se
kot sopomenka lahko pojavi tujejezi~ni termin, v na{em primeru angle{ki [50].
[50]Na koncu kot zanimivost omenimo {e znameniti izrek M. Gromova /.../, ki v an-
gle{~ini nosi ime Non-squeezing theorem/./ [^ERNE]
V matemati~nih besedilih je pogost prav sopomenski tip levoprilastkovne be-
sedne zveze s konverznim vrstnim izsvojilnim pridevnikom v paru z besedno zvezo,
ki ni ve~ motivirajo~a z lastnim imenom, ampak z elementi pojmovnega polja lek-
sema, tako v primeru [49], podobno tudi [51].
[51]Eksplicitno je aksiom izbire prvi~ formuliral leta 1904 Zermelo/./ Zato je v
matemati~ni literaturi aksiom izbire pogosto poimenovan Zermelov aksiom. [PRI-
JATELJ]
3.5 Nizka stopnja koreferen~nega dela kohezivne mre‘e je v matemati~nem
znanstvenem besedilu nadome{~ena z vi{jo stopnjo ponovnih pojavitev leksema. Ta
tip kohezivne vezi je sicer za besedilo negospodaren, v znanstvenem pa v te‘nji po
njegovi natan~nosti pogostnej{i.
Predvsem za popolno ponovno pojavitev leksema velja, da v primerih nedvoum-
nega besedilnega nana{anja ne zagotavlja vi{je stopnje kohezivnosti; tako tudi ne
vpliva na ve~jo sporo~ilno natan~nost ali la‘jo sprejemljivost besedila [52].
[52]Kolobarji brez deliteljev ni~a so prakolobarji. Med prakolobarje sodijo torej tudi
obsegi. [VUKMAN1]
^eprav bi zaimek vzpostavil besedilno nedvoumno nana{anje, se v primerih ter-
minolo{ke besedne zveze lahko pojavi nana{anje z elipti~nim terminom [53].
[53]Fraktalna dimenzija Kochove krivulje, je necelo {tevilo, ki je ve~je od 1 in manj{e
od 2. To {tevilo, Df = 1,26..., pove marsikaj o lastnostih Kochove krivulje. Kri-
vulja bolj napolni prostor v ravnini kot enotski interval z dimenzijo 1, vendar pa
manj kot ravninski lik z dimenzijo 2. [MAREK]
Zaradi gostote terminologije v gradnji besedila, kjer se z vpeljavo novih last-
nosti, pogojev, spremenljivk ... razmerja nad- in podpomenskosti med termini na
izrazni ravni gibljejo le na ravni spremembe levega prilastka besedne zveze, se lah-
ko z ohranjeno celovito izrazno podobo termina zagotavlja predvsem la‘jo sprejem-
ljivost besedila [54].
[54]Podgraf H grafa G je izometri~ni podgraf, ~e za vse pare to~ke u, v ∈ V(H) velja
dH(u,v) = dG(u,v). Izometri~ni podgraf je porojeni podgraf in porojeni
podgraf je podgraf. [KLAV@AR]
Tako se besedilna organizacija matemati~nih izrekov in njihove izpeljave giblje
na ravni gostote terminolo{kih leksikalnih vezi, ki ustvarjajo ‘e izrazno pre-
poznavno besedilno enoto, tj. npr. izrek in njegova izpeljava.
3.6 V okviru kohezivne mre‘e niso pomembni parametri le tipi kohezivnih vezi,
njihova usmerjenost in razdalja med deloma koreferen~ne vezi, ampak je eden od
pomembnej{ih parametrov tudi kohezivni vzorec (Stoddard 1991: 22). Ponovitev
kohezivnega vzorca je prav tako besedilotvorno sredstvo, ki se v okviru mate-
154 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
mati~nih znanstvenih besedil ka‘e kot dovolj predvidljivo, saj poleg ‘e pred-
stavljenih kohezivnih tipov lahko v nekaterih polo‘ajih pri~akujemo dolo~en tip ko-
hezivne vezi.
Izpostavljen je predvsem tip navezovanja, ki s poimenovanjem dela besedila naj-
bolj o~itno vzpostavlja besedilni kohezivni vzorec. Velik del matemati~nih besedil
je namre~ grajen v zaporedju izrek, dokaz, izrek, dokaz ..., izrek, trditev, dokaz ... ali
definicija, izrek, dokaz ... (in {e nekatere variante) [55].
[55]Dokazali bomo naslednji izrek.
Izrek 1. /.../
Dokaz naslednje trditve najdemo tudi v [5].
Trditev 2. /.../
Dokaz. /.../ ... S tem je dokaz trditve 2 kon~an.R
Naslednji izrek je vzet iz [2].
Izrek 3. /.../
Dokaz. /.../ ... Dokaz izreka 3 je s tem kon~an.R
Pri dokazu izreka 1 bomo potrebovali {e naslednji rezultat iz [5].
Izrek 4. /.../
Dokaz. /.../
Dokaz izreka 1. /.../ ... Dokaz izreka 1 je s tem kon~an. R [VUKMAN1]
Tako se z vidika celotnega besedila tudi grafi~no izpostavijo leksikalne enote, ki
poimenujejo dele besedila, te pa oblikujejo osnovni kohezivni besedilni vzorec.
Medsebojno se zaklju~eni deli besedila povezujejo z besedilnimi prvinami nave-
zovanja; ve~ji deli besedila, ki jih sestavljajo taka zaporedja besedilnih enot, pa se
lahko dodatno lo~ujejo {e z grafi~nim znakom. Na koncu tako poimenovanega dela
besedila, npr. Dokaz, se lahko pojavi t. i. holmosem (Hladnik 1995: III), tj. grafi~ni
znak, npr. R. Isto funkcijo lahko prevzame zaklju~ujo~i del besedila, npr. Dokaz je
s tem kon~an; zaklju~ek pa je lahko, kot je to v primeru [55], kombinacija enega in
drugega.
Ponovljiv kohezivni vzorec pa se oblikuje tudi ob t. i. metabesedilnih elementih,
tj. besedilnem napovedovanju in sklicevanju, npr. Najprej bomo /.../, potem /.../;
Tako/s tem smo /.../, kjer se prav matemati~na besedila ka‘ejo kot predvidljivo gra-
jena predvsem z uporabo napovedovalnih besedilnih elementov (Pisanski 1998:
352, 354).
4 Sklep
Jedrni del matemati~nega besedila vzpostavlja nizko stopnjo referen~nega dela
kohezivnega besedilnega vzorca. Koreferen~nih vezi je razmeroma malo, glede na
razdaljo med deloma koreferen~ne vezi pa ostajajo besedilno sti~ne. V te‘nji po
zagotovitvi natan~nega sporo~ila se pojavljajo tudi okrepljeni navezovalni elementi,
tako katafori~ni tale kot anafori~ni le-ta. Obna{anje zaimkov kot neke vrste
deikti~nih sredstev je vezano na vzpostavljanje razmerij med besedilom in sliko kot
stati~nem ujetju zunajbesedilnega trenutka v besedilu. Tudi druge kohezivne vezi
oblikujejo strogo povr{insko besedilno organizacijo.
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 155
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Ob razmernih stavkih obstajanja kot predvidljivi prvini znanstvenega besedila
se za veznim glagolom kot gradnikom kohezivne vezi predvidljivo pojavlja
elipti~na terminolo{ka besedna zveza z najve~krat vrstnim pridevnikom in elipso
samostalni{kega jedra. Pojavitev elipti~ne terminolo{ke zveze v besedilu nenehno
niha med besedilno gospodarnostjo in sporo~ilno natan~nostjo, nikoli ne kakorkoli
v {kodo slednje.
Nizki stopnji koreferen~nega dela kohezivnega vzorca je sopostavljena visoka
stopnja leksikalnega kohezivnega vzorca, vezanega predvsem na nad- in pod-
pomenska razmerja terminolo{kega sistema. Besedilna gradnja tako te‘i k postop-
kom, ki ~im bolj enostavno prena{ajo zahtevno vsebino; z vidika povr{inske be-
sedilne organizacije vi{nja stopnja leksikalnega kohezivnega vzorca vi{a informa-
tivnost, osredoto~a se na samo besedilno vsebino. S tako organizirano besedilno
zgradbo se izlo~a dodatna pozornost, ki jo v besedilo vna{ajo zaimkovna nave-
zovalna sredstva, {e posebej v primerih, ~e je razdalja med nana{alnico in
naveznikom ve~ja.
GRADIVO
Obzornik za matematiko in fiziko 41/1–6 (1994):
CEDILNIK, Anton: Nelinearno programiranje. 109–116. [CEDILNIK]
^ERNE, Miran: Simplekti~ne preslikave. 161–169. [^ERNE]
KLAV@AR, Sandi: Dinami~ni lokacijski problem. 178–186. [KLAV@AR]
LAVRI^, Boris: Delno urejeni {tevilski kolobarji. 83–91. [LAVRI^1]
LAVRI^, Boris: Urejeni {tevilski obsegi. 45–50. [LAVRI^2]
MAREK CRNJAC, Leila: Sebi podobnost in dimenzija fraktalov. 141–147. [MAREK]
MOHAR, Bojan: Farkaseva lema. 15–24. [MOHAR]
[EMRL, Peter: Stabilnost homomorfizmov. 97–106. [[EMRL]
VIDAV, Ivan: Fermantov problem kon~no re{en? 33–44. [VIDAV1]
VUKMAN, Joso: Odvajanja pri prakolobarjih. 8–14. [VUKMAN1]
VUKMAN, Joso: Odvajanja na prakolobarjih, II. 170–177. [VUKMAN2]
ZALAR, Borut: Realne algebre, ki zado{~ajo kvadratni ena~bi. 51–58. [ZALAR]
Paberkovalno:
PRIJATELJ, Niko: Matemati~ne strukture I. [PRIJATELJ]
VIDAV, Ivan: Vi{ja matematika I. [VIDAV2]
LITERATURA
BEAUGRANDE, Robert Alain de, DRESSLER, Wolfgang Ulrich, 1992: Uvod v besediloslovje.
Prevedli Aleksandra Derganc in Tja{a Mikli~. Ljubljana: Park.
BENVENISTE, Émile, 1988: Problemi splo{ne lingvistike. Prevedla Igor @. @agar in Bernard
Ne‘mah. Ljubljana: [KUC, Filozofska fakulteta (Studia Humanitatis).
CLARC, Robin, 1991: Towards a modular theory of coreference. Logical Structure and Lin-
guistic Structure. Cross-Linguistic Perspectives. Ur. C.-T. James Huang & Robert
May. Dordrecht, Boston, London: Kluwer academic publishers.
DIJK, Teun A. van, 1977: Connectives in Text Grammar and Text Logic. Grammars and De-
scription. Studies in Text Theory and Text Analysis. Ur. Teun A. van Dijk, János S.
Petöfi. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 11–63.
156 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
GORJANC, Vojko, 1995/96: Primerjalna raz~lenitev terminologije v matematiki in filozofiji.
Jezik in slovstvo XLI/5. 267–276.
– – 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na revija XLVI/4.
367–388.
HALLIDAY, M. A. K., 1994a: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Ar-
nold.
– – 1994b: The construction of knowledge and value in the grammar of scientific discourse,
with reference to Charles Darwin’s The Origin of Species. Advances in Written Text
Analysis. London, New York: Routledge.136–156.
HALLIDAY, M. A. K., HASAN, Ruqaiya, 1976: Cohesion in English. London: Longman.
HEINEMANN, Wolfgang, VIEHWEGER, Dieter, 1991: Textlinguistik. Eine Einfürung. Tübin-
gen: Niemeyer.
HLADNIK, Milan, 1995: Kako napisati matemati~ni tekst. Obzornik za matematiko in fiziko
42/1. 25–III.
HRBÁ^EK, Josef, 1994: Nárys textové syntaxe spisovné ~e{tiny. Praha: TRIZONIA.
KRI@AJ ORTAR, Martina, 1996: Ohranjanje in zamenjava zunanjih kazalnikov pri nepremem
poro~anju o prvotnem govornem dogodku. Slavisti~na revija XLIV/4. 451–470.
KORO[EC, Tomo, 1981: Besediloslovna vpra{anja sloven{~ine. XVII. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. 173–186.
– – 1986: K besedilni soveznosti ~asopisnega sporo~ila. XXII. seminar slovenskega jezika,
literature in kulture. Zbornik predavanj. 49–59.
– – 1988: Besedilni nastop (K tipologiji za~etkov ~asopisnih besedil). Slavisti~na revija
XXXVI/1. 81–99.
– – 1998: Stilistika slovenskega poro~evalstva. Ljubljana: Kme~ki glas.
KUNST GNAMU[, Olga, 1994: Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Center za diskurzivne {tu-
dije.
– – 1995: Teorija sporazumevanja. Zgodbe T(r). Ljubljana: Center za diskurzivne {tudije.
LEGAN RAVNIKAR, Andreja, 1997: Pomenske lastnosti upravno-politi~ne in voja{ke termi-
nologije v Vodnikovih Lublanskih novicah. Slavisti~na revija XLV/3-4. 477–488.
LEVINSON, Stephen C., 1994: Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press.
Matematika, 19903. Prevedel in priredil Alojzij Vadnal. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba (Lek-
sikoni Cankarjeve zalo‘be).
M^ – Mluvnice ^e{tiny 3. Skladba, 1987. Franti{ek Dane{, Zdenek Hlavsa, Miroslav Grepl
in kolektiv. Praga: Academia.
PISANSKI, Agnes, 1998: Angle{ko-slovenska kontrastivna analiza nekaterih metabesedilnih
elementov v znanstvenem besedilu. Jezik za danes in jutri. Zbornik referatov na II.
kongresu Dru{tva za uporabno jezikoslovje Slovenije (Ljubljana, 8.–10. 11. 1998).
Ur. Inka [trukelj. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 349–355.
PRIJATELJ, Niko, 19965: Matemati~ne strukture I. Ljubljana: Dru{tvo matematikov, fizikov in
astronomov Slovenije.
QUIRK, Randolph, GREENBAUM, Sidney, LEECH, Geoffrey, SVARTVIRK, Jan, 1993: A compre-
hensive grammar of the English language. London: Longman.
Slovenski pravopis. 1. Pravila, 1994. Ljubljana: DZS.
SSKJ – Slovar slovenskega knji‘nega jezika, 1997. Elektronska izdaja. Ljubljana: DZS,
In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, Amebis.
SAJOVIC, Oton, 1975: Terminolo{ki slovar opisne geometrije. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba
Slovenije.
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 157
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
STABEJ, Marko, 1994: Slovenski pesni{ki jezik prve polovice 20. stoletja. Magistrska naloga.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji‘evnosti.
– – 1995: Besediloslovna stilistika slovenskih pesni{kih besedil (Razvojni pregled). XXXI.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. 309–313.
– – 1997: Slovenski pesni{ki jezik med Pre{ernom in moderno. Doktorska disertacija.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji‘evnosti.
STODDARD, Sally, 1991: Text and Texture: Patterns of Cohesion. Norwood, New Jersey:
Ablex Publishing Corporation.
TOPORI[I^, Jo‘e, 1984 (1976): Slovenska slovnica. Pregledana in raz{irjena izdaja. Maribor:
Obzorja.
– – 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.
– – 1994: Teoreti~na podstava slovarja novega SP. Slavisti~na revija XLII/4. 455–473.
– – 1995: Besedilna skladnja. Slavisti~na revija XLIII/1. 13–23.
VADNAL, Alojzij, 1974: Matemati~na terminologija. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba Slovenije.
VIDOVI^ MUHA, Ada, 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevni{ke besede.
Slavisti~na revija XXVI. 253–276.
– – 1979: Pridevni{ke zaimenske besede. XV. seminar slovenskega jezika, literature in kul-
ture. 65–97.
– – 1988a: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. seminar
slovenskega jezika, literature in kulture. 83–91.
– – 1988b: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primeru zlo‘enk. Ljubljana: Znanstveni
in{titut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga.
– – 1994: O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Miku{a (S predsta-
vitvijo trikotnika Ramov{ – Miku{ – Beli}). Slavisti~na revija XLII/2-3. 227–248.
– – 1996a: Dolo~nost kot besedilna prvina v slovni~nem opisu slovenskega jezika (Ob Kopi-
tarjevi slovnici). Kopitarjev zbornik (Obdobja 15). 115–130.
– – 1996b: Udele‘enci govornega dejanja v I. in III. bri‘inskem spomeniku – njihova izrazna
podoba in besedilna vloga. Zbornik Bri‘inski spomeniki. Ljubljana: SAZU. 229–237.
SUMMARY
Patterns of cohesion in texts are analyzed mainly with respect to the relationship between
the coreferential ties and lexical cohesion as well as with respect to elliptic ties. With the
development of cohesive ties into cohesive chains the distance between the components of
cohesive elements increases, which is particularly relevant within coreference. In this
framework the textual structure is also observed from the standpoint of the direction of the
cohesive element. Another major aspect of observing cohesive structure is the repetition of
cohesive patterns.
The core of a mathematical text establishes a low level of the coreferential part of the
cohesive textual patterns. There are relatively few coreferential ties; with respect to the
distance between the elements of the coreferential tie these ties always remain textually in
contact. There are also reinforced coreferential elements, e.g., cataphoric tale or anaphoric
le-ta,  to ensure the precision of information. The way the pronouns behave as a kind of
deictic means is related to establishing relationships between the text and the graphic as the
static capture of an extra-textual moment in the text. Other cohesive ties form a rigorous
surface textual organization as well. In relational clauses of existence which are predictable
elements of a scientific text, the copulative verb, as a component of the cohesive tie, is
expected to be followed by the elliptical terminological phrase with, most commonly, a
158 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
generic adjective and an elliptical nominal head of the construction, e.g., Vsi kolobarji v tem
~lanku bodo asociativni _ [All of the rings in this article will be associative _]; _ = kolobarji
[rings]. The occurrence of the terminological phrase in the text constantly vacillates between
the need to make the text economical and to convey the precise information, but never to the
detriment of the latter.
The low level of the coreferential part of cohesive patterns is counterpoised by the high
level of lexical cohesion, which depends to a large extent on higher and lower order semantic
relationships of the terminological system. Despite the tendency of the scientific text to
eliminate synonymy, the synonymic lexical ties appear in the function of
meta-terminological reference, i.e., explanation of relationships in the terminological
system, e.g., Trikotnik Sierpinskega S je definiran S =... Sk. Pogosto ga imenujemo trikotno
sito. [Sierpinsky’s triangle S is defined as S =... Sk. It is often called triangular sieve.]
The construction of the text thus gravitates towards the procedures that convey the
complex content as simply as possible. From the standpoint of surface textual organization
the higher level of lexical cohesion improves the informative value, thus it concentrates on
the content itself. This type of organization of the text eliminates the additional attention
introduced into the text by additional pronominal coreference, particularly when there is a
greater distance between the antecedent and referential word.
Vojko Gorjanc, Kohezivni vzorec matemati~nih besedil 159
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_1.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)