----     93     ----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 61. Ali luna res kaj vpliva na setev ? Pri nas daleč na okrog trdijo, da detelja, o mlaji sejana, ni dobra, ker od take se živina slini in, zato tudi deteljo le ob stari luni sejejo. Kaj je pravi vzrok, da se včasi živina res zelo slini, kadar deteljo je? (L. S. v M. na Štajarskem.)
Odgovor : Da bi luna vplivala na krmsko deteljo, katera je vzrasla iz semena, sejanega ob mladi luni, to je vraža. Res pa je, da se pripeti, da se živina slini ob deteljni krmi. To prihaja ali od gliv, ki se zarede po detelji, ali pa od gosenične nesnage. Zlasti nekatere vrste gliv.prav močno slinijo. Take glive so „peronos-pora viciae" na grahu in grahorji in glive iz vrste „uromyce8", ki se zarede po rdeči ali štajarski, po beli in rumeni detelji. Zlasti zadnje glive so škodljive, ker živini oteče od njih vsa notranja sluzna koža po gobci, in vrhu tega provzročajo še drisko. Hudi nasledki so pa le pri konjih, pri govedi je samo slinjenje med jedjo brez drugih neprilik. Pripetilo se je, da je konju, ki je jedel tako deteljo, v šestih urah izteklo 36 do 40 funtov slin. Govedo dobi slinjenje tudi od plesnive detelje. Plesnoba pa tudi ni nič drugega neoo glive. Vse te glive so seveda čisto majhna bitja, katerih brez povečevalne naprave ni videti. Pomoči proti takemu slinjenju ni druge, nego menjava krme.
Vprašanje 62. Imam jablan, katero vsako leto cvete, sadu pa vender ne obdrži. Drevo je kakih 15 let vsajeno in lepo vzraslo. Kaj je vzrok neplodnosti, in kako pomagti: Omenjam, da je bilo drevo vssko leto obrezano, otrebljeno in pognojeno? (A. P. v Lj.)
Odgovor: Neplodnost drevesa prihaja od vrste ali pa od bujne rasti, najbrže bo zadnji vzrok pravi. Ne-katere vrste, na pr. mašanckar (gambovec), prično pozno roditi. Pa tudi bujna rast drevesna provzroča neplodnost. Gotovo preveč gnojite in preveč obrezujete. Ako se sok po drevesu z veliko silo pretaka, ne narede se cvetni popi, ampak drevo žene v les. Cvetni popi se delajo le, ako se sok počasi pretaka, da se popi ne morejo v les, temveč v cvetje izpreminjati. Mislite si mladiko, na pr. z desetimi popi. Sok, ki pride v to mladiko, razdelil se bode na vse pope, recimo, na vsak pop prid./ desetino soka. Ako pa mladiko za polovico skrajšate, imela bode le  5 popov, in ves sok se bode namesto v deset v   pet
popov razlil. Pritisek bo velik, in vsak popek bode naredil poganjek za 10 popov pa bi bil tok preslab in izpremenil bi bil spodnje v cvetne pope, in le gorenji bi pognali mladike. Tem bolj seveda pritiska sok, ako je zemlja rodovitna, oziroma, ako gnojite. Poskusite svoje drevo narediti rodno s tem, da ga ne obrežete več ter mu ne gnojite. Le mlado drevo obrezujemo, dokler mu delamo obliko in nočemo, da bi rodilo, kasneje je le trebimo. Pri pritličnem drevji je seveda zopet drugače, njega ni nikdar nehati obrezovati. Ako Vam tudi ta nasvet ne bode pomagal, pa odkrijte drevesu en meter od debla proč korenine ter mu jih nekoliko posekajte in potem jih zopet zaKrijte. — Nerodnosti Vaše jablaui pa je lahko, tudi enostransko, to je premočno dušikovo gnojenje vzrok. Okopljite pomladi drevo ter mu pognojite prav kmalu s pepelom in s kostno moko, katere doboste pri Luckmanu & Bambergu v Ljubljani. Kostna moka pa naj bode razkrojena ali izparjena, to je brez dušika, ter z razvezano fosforovo kislino.
Vprašanje 63. Strupena rosa je prišla lansko leto tudi na deteljo, da ni bila za zeleno klajo. Posušil sem jo, a živina je vendar noče jesti. Kaj bi bilo narediti, da bi jo živina marala? (J. Š. v S.)
Odgovor: Kar Vi imenujete strupeno roso na detelji, to je res glivna bolezen, a je kaj drugega kot strupena rosa na trti. To glivo imenujejo učenjaki „Perizia". Preraste pa vso deteljno rastlino, stebla in listje ter deteljo popolnoma očrni. Ker trosa te glive ne pokončata ni najhujši mraz ni suša in ker ostane v zemlji 2V2 leta živ, če tudi detelje ni na njivi, zato kaže povsod tam, koder je detelja tako bolna, sejati jo k ve-čemu, čez štiri leta zopet na dotično njivo. Kako popraviti seno od take boljne detelje, ne vemo Vam svetovati. Seno skoraj tudi zdravo ne bode. Poskusite ga v čebru popariti ter osoliti. Ako tako poparjeno seno potem živina hoče jesti smete ž njim brez bojazni krmiti.
Vprašanje 64. Ali je z žaganjem in tnalovino smeti takoj gnojiti ? Ali tudi Vi trdite, da smrečje žaganje (kot gnojilo) in smrečji koli škodujejo trti ali jo celo zamore? (V. Z. v S.)
Odgovor: Žaganje in tnalovina naredita v zemlji šele tedaj učinek, kadar se pričneta razkrajati. To se pa godi zelo počasi, ker smola, zlasti v žaganji mehkega lesa ovira razkroj. Bolje je torej obojo tvarino porabiti za mešanec (kompost), v katerem se z gnojnico in premetavanjem hitro razkroji ter je potem izvrstno gnojivo. Gotovo pa sveže žaganje, če ga preveliko množico v zemljo denemo, škoduje rastlinam, ker zemlji nje dobre lastnosti zelo premeni. Tak slab učinek žaganja smo uže mnogokrat imeli priliko videti Trditev, da smrečji koli trti škodijo, je pa neosnovana, to je je pravljica, ki se širi od rodu, izkusil pa tega od onih, ki to trdijo, ni še nihče. Poskusite torej v svojem vinogradu, in tako bodete najbolj samega sebe prepričali in svoje sosede. Odgovornost, da smrečji koli ne bodo škodili trtam, pa prevzamemo mi.                                     (Dalje prihodnjič.)
-----    94   -----