SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! O bdobje od zadnje izdaje ob­cinskega glasila Fünkešnica je dodobra zaznamovala kriza, ki jo je povzrocil pojav koronavirusa. Pred razglasitvijo epidemije si nis-mo mogli predstavljati, da bi sploh obstajala takšna stvar, sila ali dogodek, ki bi dobesedno ustavila ves svet. Številne omejitve, ki so bila uvedene z namenom preprecevanja šir­jenja okužbe, so po mesecu in pol prinesle rezultate v smis­lu omejitve širjenja okužb, posledicno pa tudi sprošcanja ukrepov in vracanja življenja na raven, ki smo jo poznali pred koronakrizo. O tem, kako se je naša obcina soocala s krizo, lahko vec preberete v prispevkih te izdaje Fünkešni­ce. Ce smo ob pojavu krize lahko samo slutili, da življenje po koncani epidemiji ne bo enako kot pred krizo, sedanji cas kaže prav to. Da bo družba do razvitega ustreznega ce­piva lahko sobivala z virusom, bo potrebna visoka stopnja odgovornega samozašcitnega ravnanja vsakega izmed nas, saj si predvsem zaradi ekonomski posledic vnovicne zau­stavitve družbenega življenja ne moremo vec privošciti. Poleg vsakodnevnega spremljanja in ukrepanja na po­drocju zašcite pred koronavirusom je obcina nadaljevala s svojim ustaljenim delom, ki ga v najvecji meri opredeljuje veljavno sprejeti proracun. Glavne aktivnosti so bile usmer­jene v nadaljevanje postopkov energetske sanacije osnovne šole, kjer smo tako rekoc pred zacetkom del, ki naj bi se zacela v juliju. V kolikor bodo dela normalno potekala, bi morala biti zakljucena v septembru. S tem bi koncno pri­dobili prepotrebne obnovljene prostore osnovne šole, kar bi bistveno izboljšalo pogoje za delo in bivanje v naši šoli. Prav tako smo že uspeli delno sanirati cesto v Banovcih, gasilci PGD Veržej pa so uspešno zakljucili projekt obnove gasilskega doma. V teh dneh pricakujemo pozitivno odlocbo in pogod­bo iz cetrtega javnega razpisa LAS Prlekija za projekt Pro-mocijsko informacijskega centra POINT NATURA 2000, katerega glavna aktivnost je ureditev objekta Roža pri kul­turnem domu za namen promocije in trženja turizma in naravne ter kulturne dedišcine. Ureditev objekta bo doda­tna podpora ponovnemu zagonu turizma v našem okolju, ki je v tem casu krize utrpel še posebej veliko izgubo. Naš pogled ostaja zazrt v prihodnost. Do konca pole-tja bo potrebno sprejeti dokoncno odlocitev, kako naprej s projektom odvodnjavanja v Veržeju. Ker za najoptimalnej­šo rešitev žal še vedno ne moremo dobiti soglasja lastnikov zemljišc, smo prisiljeni iskati druge rešitve, ki pa niso celo­vite, obenem pa so precej dražje. Odloceni smo, da stanje pricnemo reševati, saj je od tega odvisno nadaljnje urejanje naselja Osredek. Drugo težišce bo usmerjeno v iskanje financnih virov za novogradnjo vrtca v prihodnjih dveh letih. Izdelana projek­tna dokumentacija nam je dala realno oceno višine investi­cije. Dejstvo je, da Obcina samo z lastnimi viri te naložbe na bo zmogla, zato se usmerjamo k iskanju nepovratnih virov in tudi zasebnega kapitala. Tudi pri tem projektu želi-mo do konca leta imeti rešitev, ki bo vsebovala zakljuceno financno konstrukcijo. V dneh, ko pišem ta uvodnik, se spet srecujemo s po­vecanim številom okužb s koronavirusom. Zato naj ne bo odvec opozorilo, da tudi v prihodnje upoštevamo navodila Nacionalnega inštituta za zdravje o preprecevanju širjenja koronavirusa. Previdnost in doslednost pri ukrepih sta naj­pomembnejša za ohranjanje zdravja nas vseh. Pa prijetno branje. Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej ZAPIS 10. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ D eseta redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je potekala v cetrtek, 28. maja 2020. Na dnevni red je bilo uvršcenih 20 tock. Pod prvo vsebinsko tocko dnevnega reda se je obcinski svet seznanil s Porocilom o delu Medobcinskega inšpekto­rata in redarstva za leto 2019, ki ga je podrobno predstavila Olga Lukman, inšpektorica Medobcinskega inšpektorata in redarstva obcin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej. V letu 2019 je bilo obravnavanih 12 inšpekcijskih zadev, 11 zadev je bilo rešenih. Obravnavana so bila pod-rocja kanalizacije, cest, neurejene parcele, vodovod in pri­jave v stecaj. V obcini se opravljajo nadzori hitrosti vozil, s tem se pa prometna varnost izboljšuje. Pod drugo vsebinsko tocko dnevnega reda je predstavnik koncesionarja pokopališke dejavnosti Dušan Bratuša priso­tne seznanil s Porocilom o vzdrževanju pokopališca Veržej ter o prihodkih in odhodkih pogrebne in pokopališke dejavnosti v letu 2019. Obcinski svet je sprejel sklep, da se pristopi k ce­loviti urbanisticni ureditvi razširitve pokopališca v Veržeju. Aljoša Leštan, predstavnik Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer d. o. o., je predstavil Porocilo o izvaja­nju gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpad­kov na obmocju obcine Veržej za leto 2019. Zbranih je bilo 489,735 ton komunalnih odpadov, od tega se je 90 % zbralo na terenu in 10 % na Zbirnem centru Ljutomer. Na osebo oz. prebivalca v obcini Veržej se je v letu 2019 zbralo 380 kg odpadkov. V obcini Veržej odstotek locevanja odpadkov na izvoru znaša dobrih 59,55 %, od tega se na izvoru zbere 40,45 % mešanih komunalnih odpadkov, najvec se jih zbe-re v poletnih mesecih, ostale frakcije odpadkov se zberejo loceno. Najvec se zbere odpadne embalaže, kar 23,43 %, bi-oloških odpadkov samo 12,32 %. Obcinski svet se je seznanil še z vsebino Elaborata o ce­nah storitev javne gospodarske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2020 v Obcini Veržej. Zaradi nekaterih nejasnosti se je odlocanje o potrditvi elaborata pre­ložilo na naslednjo sejo obcinskega sveta, v vmesnem casu pa se pridobijo potrebne informacije o vsebini elaborata. Letno porocilo Zdravstvenega doma Ljutomer je pri­sotnim predstavil direktor ZD Ljutomer, Djordje Šiškin. O predlogu delitve presežka bo obcinski svet odlocal, ko bo po­rocilo potrdil Svet javnega zavoda ZD Ljutomer in bo pred-log delitve pripravljen za potrjevanje na obcinskih svetih. Sprejet je bil Odlok o zakljucnem racunu proracuna Obcine Veržej za leto 2019, ki ga po koncu proracunskega leta obcine pripravijo v skladu s predpisi s podrocja javnih financ. Obcina v letu 2019 izkazuje skupne prihodke v vi-šini 1,252.319 EUR, skupne odhodke pa v višini 968.492 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov tako izkazuje pro-racunski presežek v višini 283.826,74 EUR. Investicijski odhodki so znašali 71.990,77 EUR, investicijski transfe­ri pa 78.029,26 EUR. Pod deseto tocko dnevnega reda je bil sprejet Odlok o dolocitvi takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Veržej. Obcina Ver­žej se je za dolocitev višine taks v predlogu odloka odlocila z zgledovanjem po predlogih ostalih obcin. Ob upošteva­nju ali gre za spremembo osnovne ali podrobne namenske rabe je predvidena višina takse za: - pobude za spremem­bo osnovne namenske rabe prostora 100 eur, - pobude za spremembo podrobne namenske rabe prostora 80 eur, - za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne placa. Prihodki iz naslova takse so namenski vir obcine za financiranje nalog urejanja prostora. Placilo takse bo od dajanja pobud odvrnila tiste investitorje, ki nimajo resne investicijske namere. Placilo takse ne zagotavlja, da bo dejansko prišlo do spremembe, ampak zagotavlja pre­dlagatelju, da se bo njegov predlog obravnaval. Pod naslednjo vsebinsko tocko se je potrjeval Letni pro-grama športa v Obcini Veržej za leto 2020. Obcinski svet je v letu 2019 potrdil Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Veržej, na podlagi katerega obcinski svet lah­ko za posamezno tekoce leto potrdil Letni program športa za tekoce leto in temu nato sledi Javni razpis za sofinanciranje letnega program športa v obcini Veržej za leto 2020. Sprejeta sta bila pravilnika vezana na javna razpisa društev v obcini Veržej in sicer Pravilnik o vrednotenju programov organizacij in društev na podrocju socialne­ga in zdravstvenega varstva v Obcini Veržej ter Pravilnik o vrednotenju letnih programov in dejavnosti interesnih združenj, ki se ne sofinancirajo po drugih javnih razpisih Obcine Veržej. Spremembe pravilnika dajejo prednost v tockovanju clanstvu in sedežu iz obcine Veržej. Na pobudo predlagateljev ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Obcinski svet sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad Obcine Veržej za leto 2020. Plaketo Obcine Veržej prejme Prostovoljno gasil­sko društvo Veržej ob 140-letnici delovanja društva, plaketo Obcine Veržej prejme KD Slavko Osterc Veržej ob 130-le­tnici delovanja društva, plaketo Obcine Veržej prejme Pro-stovoljno gasilsko društvo Banovci ob 120-letnici delovanja društva in plaketo Obcine Veržej prejme Mihael Kolbl za dolgoletno uspešno delo na podrocju gasilstva. Nagrajencem bodo nagrade podeljene ob prvi svecani slovesnosti. Obcinski svet je potrdil prošnji za oprostitev placila naje­mnine za najem poslovnih prostorov zdravnika in zobozdrav­nika koncesionarja za obdobje neizvajanja dejavnosti zaradi COVID-19, ki sta jo podala Zasebna ambulanta Zvonimirja Cesarca in Zasebna zobna ambulanta Alenke Vidovic. Pod 16. tocko dnevnega reda je obcinski svet obravnaval osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske le­karne Murska Sobota ter osnutek Odloka o ustanovitvi Sve­ta ustanoviteljic javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota. Obcinski svet Obcine Veržej podpira rešitev predla­ganega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske le­karne Murska Sobota s svetom ustanoviteljic kot organom upravljanja, ne podpira pa razdružitve in se zavzema, da Po-murske lekarne Murska Sobota ostanejo enovit javni zavod. Župan je obcinski svet seznanil z izvedenimi aktiv­nostmi v casu epidemije COVID-19 od 13. 3. 2020 do 28. 5. 2020 in trenutnim stanjem po pojavu COVID-19. Ob tem pa se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli nacin pripomogli k preprecevanju širjenja KORONAVIRUSA (SARS-CoV-2). Na prejšnji seji je v Svet javnega zavoda Zdravstveni domLjutomer bil imenovan Dominik Štrakl, ki zaradi prevec ob-veznosti ne bo mogel izpolnjevati svoje obveznosti v pred­metnem svetu, zato je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej predlagala, da se v Sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer imenuje Igor Kotaršcak, Gozdna ulica 10, Veržej. Obcinski svet je tak predlog potrdil. Pod tocko razno so clani obcinskega sveta župana in obcinsko upravo seznanili s predlogi, izboljšavami in mo-rebitnimi težavami, povezanimi z obcino Veržej, z željo po popravilu, odpravi ali izboljšavi predstavljene problematike Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej Fünkešnica ˜ julij 2020 3 NAGRAJENCI OBCINE VERŽEJ V LETU 2020 Obcina Veržej vsako leto ob obcinskem prazniku pode­ljuje priznanja in nagrade zaslužnim obcanom, drugim po­sameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na po­drocju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, eko­logije, zašcite in reševanja in na drugih podrocjih clovekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju obcanov in ki imajo pomen za ra­zvoj in ugled Obcine Veržej. Po Odloku o priznanjih in nagradah Obcine Veržej so priznanja in nagrade Obcine Veržej: - naziv castnega obcana Obcine Veržej, - plaketa Obcine Veržej, - priznanje z denarno nagrado, - pisno priznanje in - priznanje župana. Župan Obcine Veržej je objavil javni poziv za sprejem predlogov za podelitev obcinskih nagrad. Izmed prejetih predlogov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej obcinskemu svetu pripravila predlog sklepov, ki jih je obcinski svet tudi v celoti potrdil. V letošnjem letu so na podlagi prejetih predlogov in koncne odlocitve Obcinskega sveta Obcine Veržej podelje­ne štiri plakete Obcine Veržej. Vsem nagrajencem bo obcinska nagrada podeljena ob prvi svecani slovesnosti. PLAKETO OBCINE VERŽEJ je prejelo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VERŽEJ ob 140-letnici delovanja društva. PGD Veržej je najstarejše društvo v naši obcini. Nastalo je pred 140 leti v casu taborskega gibanja in zasledovanja programa Zedinjene Slovenije kot odgovor na povecano požarno ogroženost in poskus ponemcevanja slovenskega prebivalstva. Društvo je skozi zgodovino zasledovalo svoje poslanstvo, z vzponi in padci se je razvijalo predvsem za izvajanje požarne obrambe, kasneje pa tudi za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Društvo je vseskozi poudarjalo tudi identiteto slovenstva, kar dokazu­je zgodovinsko pomemben dogodek naših prednikov, ki so zavrnili poveljevanje v nemškem jeziku in ostali zvesti slo­venstvu. PGD Veržej spada danes med najbolj aktivna ga­silska društva, ne samo v obcini, ampak tudi širše. Z odloc­no organizacijo, veliko zagnanostjo in prostovoljnim delom so jim uspele velike stvari. Društvo je v zadnjih dvajsetih letih pod vodstvom predsednika Mitje Kolbla uspelo poso­dobiti opremo, modernizirati vozni park z nakupom gasil­ske avtocisterne GVC-16 in avtomobila za prevoz moštva GVM ter v celoti zgledno obnoviti gasilski dom. Posebej je potrebno izpostaviti delo z mladino, saj se vse vec mladih vkljucuje v njihove vrste. Prav tako so eno redkih društev v Pomurju, ki imajo tudi žensko desetino. Ob vsem tem zgle­dno sodelujejo z ostalimi društvi v obcini in so jim zmeraj na razpolago za kakršno koli pomoc. Zaradi pomembne vloge pri razvoju in ohranjanju ga­silstva, zagotavljanju varnosti obcanov in njihovega premo­ženja in vsesplošni odlicni vkljucenosti v delovanje Obcine Veržej je Obcinski svet Obcine Veržej sklenil, da se PGD Veržej ob 140-letnici delovanja podeli plaketa Obcine Veržej. PLAKETO OBCINE VERŽEJ je prejelo KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO OSTERC VERŽEJ ob 130-letnici delovanja društva. Identiteta slovenskega naroda je nelocljivo povezana s kulturo in slovenskim jezikom. Tega so se Veržejci zavedali že v preteklosti, ko je bilo na obmocju Veržeja cutiti mo­can vpliv tujcev. Le-teh so se prebivalci ob Muri poskuša­li otresti na razlicne nacine. Kmalu so ugotovili, da je za ohranitev narodne identitete najbolj pomembno ohranja­nje slovenskega jezika. Z namenom, da bi zadržali širjenje nemškega jezika in nemške kulture v tedanjem trgu Veržej, so Veržejci že davnega leta 1890 ustanovili Bralno društvo, katerega pobudnik ustanovitve je bil takratni župnik Lovro Janžekovic. Delo Bralnega društva je bilo zelo kvalitetno in se je scasoma razmahnilo s pevsko in dramsko sekcijo. Leta 1922 je vodstvo Bralnega društva prevzel Franjo Kozar. Po-leg predsedovanja društvu je vodil vse sekcije, ki so v okviru društva delovale: knjižnica, glasbena sekcija (ki je zajemala pevski zbor in tamburaški orkester) in dramska sekcija. Po 2. svetovni vojni se je društvo preimenovalo v Prosvetno društvo, kulturno delovanje društva pa je zaživelo še v vecji razsežnosti. V društvu so obstajale knjižnica, glasbena sek­ 4 Fünkešnica ˜ julij 2020 cija (pevski zbori, tamburaški orkestri, folklorne skupine, vokalno instrumentalni ansambli), dramska sekcija in kino sekcija. Iz dokumentov društva je mogoce razbrati zelo bogato in raznoliko delovanje društva. Tako je bil že leta 1890 usta­novljen prvi pevski zbor, leta 1922 prvi tamburaški orkester, leta 1953 prva uradno ustanovljena folklorna skupina, leta 1956 je kino sekcija društva predvajala prvi slovenski film Vesna, leta 1963 je bila ustanovljena prva godba na pihala (ki je sicer delovala pod okriljem Salezijanskega zavoda), clani gledališke sekcije pa so letno uprizarjali številne gle­dališke predstave. Pestro in kvalitetno kulturno udejstvova­nje clanov društva je bogatilo številne kulturne in državne praznike ter množicne prireditve, ki so se odvijale v Verže­ju. Delovanje kulturnikov v Veržeju pa se ni cutilo samo v domacem okolju ampak tudi širše. Tako je bil Veržej prva slovenska vas, ki se je vkljucila v oddajo srbske televizije Znanje – imanje, kjer so Veržejci s petjem, recitiranjem in z znanjem pustili globok vtis, druženje in pobratenje med krajema Veržej in Grljan pa se je nadaljevalo vrsto let tudi kasneje. Visok kulturni nivo Veržejcev se je kazal tudi v veckratnem gostovanju poklicnih gledališc v Veržeju ter vsakoletnih pohodih na narcisne travnike, kjer so se odvi­jale kulturne tocke za ljudi, ki so prišli od blizu in dalec. Prosvetno društvo Veržej se je leta 1976 preimenovalo v Kulturno društvo Slavko Osterc. Od takrat nosi ime po domacinu, skladatelju in glasbenem pedagogu Slavku Os-tercu, ki so mu Veržejci leta 1963 postavili doprsni kip ter uredili spominsko sobo. Od tega leta se v Veržeju redno organizira tudi Ostercev vecer, spominski glasbeni vecer z vrhunskimi glasbenimi izvajalci. Kakovostno delovanje društva so v preteklosti zazna­movali številni posamezniki, pešcico izmed njih, ki so bili leta in leta motor in gibalo na posameznih ali na vseh rav­neh kulturnega društvenega življenja pa vendarle ni mogo-ce prezreti: Franjo Kozar (prvi predsednik društva, vodja in ustanovitelj mnogih sekcij, zborovodja, režiser, veržejski kronist, ravnatelj OŠ...), Slavko Topolovec (dolgoletni vodja razlicnih tamburaških zasedb), Zalika Hladnjak (ena izmed ustanoviteljev in vodja prve folklorne skupine v Veržeju, ki je na folklornem podrocju delovala vec kot 35 let), Francek Rozmaric (dolgoletni zborovodja razlicnim pevskim zased­bam, 20 let aktiven clan društva in clan ansambla Bele nar­cise), Janez Ferenc (dolgoletni predsednik in clan društva, recitator, glasbenik, humorist, avtor številnih skecev, gle­dališke predstave Lustracija in tudi avtor knjig Verženske zgodbe in Oglote o Veržencih). To so le nekateri, nedvom-no bi bilo potrebno izpostaviti še koga. Tudi danes ima kultura posebno mesto v srcih Veržej­cev. Kulturno društvo Slavko Osterc s svojim delovanjem v današnjem casu bogati kulturni utrip domacega okolja, oh-ranja ljudsko izrocilo in ima pomembno socialno funkcijo. Danes je v društvu dejavnih okrog sto clanov, ki delujejo v šestih sekcijah: Moška vokalna skupina, Starejša folklorna skupina, klekljarska skupina Mürske ribice, Vokalna sku­pina Lešcecek, Folklorna skupina Lešcecek in Tambura­ška skupina Veržej. Sekcije samostojno delujejo vsaka na svojem podrocju, na vecjih kulturnih prireditvah pa svoje moci združijo. Sekcije letno izvedejo veliko krajših nasto­pov na prireditvah v Veržeju, okolici in tudi širše. Sodeluje­jo z drugimi društvi in organizacijami ter se udeležujejo ob-mocnih, regijskih in državnih srecanj v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Samos­tojni koncerti, podoknice po okoliških krajih, gostovanja v tujino, zabavne prireditve, razstave izdelkov, sodelovanja v projektih, so aktivnosti, ki se zvrstijo pod okriljem Kultur­nega društva Slavko Osterc iz leta v leto. Tudi založniška dejavnost, izdaja knjig in biltenov: knjižica z zgošcenko Te je lüšno blo, bilten Naših prvih deset (sekcije Lešcecek), knjigi Janeza Ferenca Oglote o Veržencih ter dr. Matjaža Barboa Slavko Osterc – klasik modernizma, je zaznamo­vala nekaj minulih let delovanja društva. O visoki kvaliteti delovanja Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej v teh 130. letih pricajo številna priznanja in pohvale, ki so jih prejeli posamezniki, sekcije oz. društvo. S svojim uspešnim delovanjem, z dosežki in presežki Kulturno društvo Slavko Osterc kot takšno tudi predstavlja Obcino Veržej doma in v mednarodnem prostoru. Zato je ob tem visokem jubileju 130-letnici neprekinjenega delovanja Obcinski svet Obci­ne Veržej sklenil, da se Kulturnemu društvu Slavko Osterc Veržej podeli plaketa Obcine Veržej. PLAKETO OBCINE VERŽEJ je prejelo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BANOVCI ob 120-letnici delovanja društva. PGD Banovci spada med starejša gasilska društva v Pomurju. V zacetku je bilo ustanovljeno društvo skupaj s sosednjo vasjo Grlava, v letu 1935 pa sta društvi nadalje­vali vsaka svojo pot. Osnovno poslanstvo društva je sko­zi zgodovino ostalo nespremenjeno, to je skrb za požarno varstvo in skrb za varnost obcanov pred naravnimi in dru­gimi nesrecami. Razvoj društva je zaznamovan s številnimi prelomnicami, veselimi trenutki in uspehi, kot tudi padci, ki so društvo utrdili in ga naredili še mocnejšega. Ker je bilo PGD Banovci dolgo casa edino društvo v Banovcih, je ime-lo velik pomen tudi pri povezovanju ljudi in zagotavljanju Fünkešnica ˜ julij 2020 5 družbenega in družabnega življenja na vasi. V zadnjih dvaj­setih letih je društvo doseglo pomemben napredek na vseh podrocjih. Pomemben mejnik pri razvoju je bilo ob usta­novitvi Obcine Veržej pobratenje s PGD Oplotnica. Prav to društvo je s svojim zgledom dalo dodaten zgled pri delova­nju, obenem pa je tudi nesebicno pomagalo pri precej ugo­dnejši modernizaciji in posodabljanju predvsem gasilskega voznega parka. Nabava gasilske avtocisterne, vozila za pre­voz moštva, nakup potrebne zašcitne opreme in permanen­tno usposabljanje gasilcev so samo nekateri uspehi društva. Ob tem jim je uspelo obnoviti gasilki dom, ki ostaja sticišce društvenega življenja na vasi. Prav tako je potrebno izpo­staviti delo z mladimi, ki se aktivno vkljucujejo v delovanje društva. Ob vsem tem ohranjajo najpomembnejšo vlogo pri povezovanju in zagotavljanju družabnega življenja na vasi, saj si brez njihovega organizacijskega vložka vsakoletne pri­reditve Božicna vas Banovci ne moremo predstavljati. Za­radi pomembne vloge pri razvoju in ohranjanju gasilstva, zagotavljanju varnosti obcanov in njihovega premoženja, pomembnega prispevka k ohranjanju društvenega in dru­žabnega življenja v Banovcih in vsesplošni odlicni vklju-cenosti v delovanje Obcine Veržej je Obcinski svet Obcine Veržej sklenil, da se PGD Banovci ob 130-letnici delovanja podeli plaketa Obcin Veržej. PLAKETO OBCINE VERŽEJ je prejel MIHAEL KOLBL za dolgoletno uspešno delo na podrocju gasilstva. Mihael Kolbl se je gasilstvu zapisal že v otroštvu, saj je v gasilske vrste PGD Veržej vstopil leta 1980, pri rosnih 12 letih. Že leta 1993 je bil izvoljen v Upravni odbor društva, še istega leta pa je bil na izrednem obcnem zboru s 25 leti izvoljen za najmlajšega predsednika PDG Veržej v zgodovi­ni. Po nekaj sejah, ko je skušal uveljaviti naprednejše nacine delovanja in vodenja društva, je ugotovil, da še ni prišel pra-vi trenutek za velike spremembe pri vodenju in predvsem razmišljanju v krogu sotovarišev, zato je odstopil z mesta predsednika in prevzel mesto predsednika nadzornega od­bora. V letu 2000 je bilo društvo v takšnih težavah, da je bil ogrožen sam nadaljnji obstoj in takrat je ponovno prevzel vodenje društva, okrog sebe pa zbral predvsem mlade ga­silce, ki so bili voljni prevzeti odgovornost za bodoci razvoj gasilstva v Veržeju. V treh letih po prevzemu je društvo do-živelo pravi preporod, pri cemer so kljucno vlogo odigrale organizacijske in vodstvene sposobnosti novega predsedni­ka. Že v letu 2002 je društvo s postavitvijo spominske table obeležilo pomemben dogodek 110-letnice poveljevanja v slovenskem jeziku. Poseben poudarek v tistem obdobju je dajal delu z mladimi, saj se je zavedal, da gasilska organi­zacija brez narašcaja nima svetle prihodnosti. Tako so spet zacele delovati enote mlajših mladincev in pionirjev, za tem pa je bila ustanovljena še ženska desetina. V letu 2006 se je lotil drznega projekta nabave nove gasilske cisterne GVC­ 16. Ob podpori obcine in krajanov Veržeja je društvu v letu 2010 uspelo nabaviti novo gasilsko avtocisterno s popol-no opremo in jo na svecanosti ob praznovanju 130-letnice delovanja društva tudi svecano prevzeti. Ob približevanju praznovanja 140-letnice delovanja društva v letu 2020 pa se je skupaj s sodelavci lotil še enega izziva, temeljite obnove gasilskega doma v Veržeju. Skrbno nacrtovan projekt se je izvajal štiri leta. Ob podpori sotovarišev gasilcev, velikega števila opravljenih prostovoljnih ur, financni podpori Ob­cine Veržej in krajanov Veržeja mu je uspelo uresniciti tudi ta projekt. Obnovljen gasilski dom tako postaja sticišce za druženje ne le gasilcev, ampak tudi številnih drugih društev in posameznikov naše obcine. To je le del zapušcine Mitja Kolbla. Njegov prispevek k temu, da je gasilstvo v naši obcini zgledno organizirano, dobro opremljeno in odlicno usposobljeno, je izjemno ve­lik. Prepricani smo, da gasilstvo v Obcini Veržej brez njega ne bili bilo enako, predvsem pa ne bi bilo tako razvito, kot je sedaj. Vseskozi si prizadeva povezovati z ostalimi društvi v obcini, Gasilsko zvezo Ljutomer ter Obcino Veržej in šta­bom Civilne zašcite Veržej. Njegovo delo je bilo v preteklosti že opaženo. Poleg šte­vilnih gasilskih priznanj in odlikovanj, je v letu 2004 prejel obcinsko priznanje. Ker sta se njegovo uspešno delo in dop­rinos k razvoju gasilstva samo še stopnjevala, je Obcinski svet Obcine Veržej sklenil, da se Mitju Kolblu za dolgole­tno uspešno delo na podrocju gasilstva in uspešno vodenje PGD Veržej podeli plaketo Obcine Veržej. 6 Fünkešnica ˜ julij 2020 IZVEDENE AKTIVNOSTI IN TRENUTNO STANJE PO POJAVU COVID-19 Župan Obcine Veržej je na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na obmocju Republike Slovenije, 16. 3. 2020 aktiviral Štab CZ Obcine Veržej, ki je vsakodnevno komuniciral z župa­nom in zaposlenimi na obcinski upravi na podrocju zašcite in reševanja. Štab CZ Obcine Veržej se je od 17. 3. 2020 do 7. 5. 2020 srecal kar sedem krat in vedno pregledal trenutno situacijo v obcini, sprejemal odlocitve o ukrepih v obcini in nabavah zašcitne opreme. Preklic Sklepa o aktiviranju Šta­ba CZ Obcine Veržej je župan izdal 29. 5. 2020. Po razglasitvi epidemije so PGD Veržej, Banovi in Bun­cani po gospodinjstvih obcine raznosila dopis, v katerem je župan nagovoril obcane o pojavu širjenja koronavirusa in jih pozval k upoštevanju ukrepov za preprecevanje širjenja virusa. Vsa tri gasilska društva so bila vedno na razpolago in so obcanom po gospodinjstvih kar tri krat raznosila ob-vestila ter zašcitne maske za veckratno uporabo. Razmere v državi, ob epidemiji korona virusa, so se ne­prestano, iz ure v uro spreminjale in za izvedbo nujnih jav­nih in družbeno koristnih nalog pomoci najbolj ogroženim je bila vzpostavljena obcinska baza prostovoljcev. Na poziv se je odzvalo 10 prostovoljcev. V Obcini Veržej je bilo potrjenih 7 oseb okuženih z vi-rusom COVID-19, nobena oseba zaradi predmetne bolezni v Obcini Veržej ni umrla. Obcina je bila ves cas v kontaktu z okuženimi, jim nudila pomoc in jim prisluhnila ob nji­hovih težavah pri premagovanju virusa. Žal pa vodstvo ob­cine in štaba CZ nista imela nobenih uradnih informacij glede okuženosti in morebitnih sprejetih ukrepih in zaradi neinformiranosti se je pojavljal cel kup dezinformacij, ki bi lahko bile škodljive. Ker s strani Uprave Republike Slovenije za zašcito in re-ševanje (URSZR) ob razglasitvi pandemije ni bilo možno prejeti zašcitne opreme, se je obcina nabave zašcitne opre-me (zašcitnih mask, razkužil za roke in cišcenje površin, ter rokavic) lotila že takoj 17. 3. 2020, tako, da je ves cas epide­mije sama in skupaj z URSZR nabavljala in zagotavljala za-šcitno opremo podjetjem in javnim zavodom v obcini Ver­žej, ki v casu epidemije niso zaprla svojih vrat. Na pobudo obcanov se je obcina lotila akcije šivanja zašcitnih mask za veckratno uporabo, na katero se je s pomocjo gospe Sonje Šterman odzvalo veliko število ljubiteljev šivanja. V akciji, ki je potekala meseca aprila je bilo zašitih 1.200 mask, vsako gospodinjstvo je prejelo 2 maski, v akciji meseca maja pa so prostovoljci zašili še dodatnih 530 mask, nekaj teh mask je še na zalogi in jih lahko prevzamete na obcini. Obcin-ska uprava in Štab CZ sta po poslovnih subjektih v obcini preverjala stanje in potrebo po zašcitnih sredstvih in jih po potrebi tudi opremljala z zalogami CZ. Skupno stanje razdeljene zašcitne opreme na obcinski ravni v casu od 13. 3. do 1. 6. 2020: Maska kirurška (kos) Maska FFP1 (kos) Maska FFP2 (kos) Maska šivana pralna (kos) Rokavice latex/nitril (kos) Razkužilo za roke 500 ml (kos) Razkužilo za površine Ekocid (kg) 550 4 3 1400 500 6 2 Obcina in štab CZ sta bila vsakodnevno povezana z URSZR Murska Sobota, ki je odgovorne na dogajanje re-dno in dovolj hitro obvešcala, dajala napotke in navodila ter zagotavljala zašcitno opremo. Obcine so morale URSZR vsakodnevno oddajati porocila o stanju v obcini, potrjenih okužbah, potrebni zašcitni opremi, nabavi in oddaji zašci­tne opreme. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej V mirnem okolju dalec od betonskih blokov, ob reki Muri leži majhna vasica Banovci, kjer živijo prijazni ljudje in vam je narava tako rekoc podarjena v dlan. V sa­mem centru vasi se nahaja novo lepo urejeno apartmajsko naselje »SUNRISE BANOVCI«, ki je od Term Banovci od­daljeno le krajši sprehod ob pogledu na lepo urejene doma-cije, katere vam ponujajo raznovrstne domace specialitete (domace vino, zelenjavo z vrta, domaco tünko, med,…). Naši zacetki segajo že v daljno leto 2007, ko smo zacutili prvo priložnost v turizmu. Takrat smo zaceli ponujati prvi apartma in scasoma ugotovili, da je v turizmu potencial, v katerega se splaca vlagati. Tako smo leta 2015 zaceli z grad-njo prve faze apartmajskega naselja »SUNRISE BANOV­CI«, nato pa smo v letu 2018 zgradili še drugo fazo nase­lja. V zacetku letošnjega leta smo razširili našo ponudbo z luksuznima sobama s savno in jacuzzijem za razvajanje v dvoje. Da se bodo naši gostje še bolj razvajali in zaceli dan z okusnim zajtrkom, bomo v kratkem zaceli ponujati nocitve z zajtrki. V mesecu juniju smo odprli kavarno, kjer lahko uživajo ob jutranji kavici, ob toplih poletnih vecerih pa se bodo lahko podružili ob žlahtni kapljici prleškega vina in sladkih koktajlih. Vse foto: Sunrise Banovci MOJAOBCINA.SI – KJER POROCATE TUDI VI L judje pišemo zanimive zgodbe, zaradi katerih je vsak kraj edinstven. Vsak obcan je soustvarjalec lokalnega utripa, zato vabljeni, da zacnete tudi vi porocati o aktual­nem dogajanju vaše obcine na spletnem medijskem portalu MojaObcina.si Veržej (www.mojaobcina.si/verzej). Objavljanje na portalu je omogoceno posameznikom ter društvom in ostalim neprofitnim organizacijam in je zanje tudi brezplacno! Vec kot je avtorjev, vecja je pokritost tematik v vaši obcini, kar je velika prednost, saj se na ta na-cin obvešca tudi o tistem dogajanju, ki bi sicer lahko ostalo prezrto, a daje vaši obcini poseben car! Danes, ko se nahajamo v posebnih razmerah in ko je življenje v marsikaterih vidikih precej omejeno, se na prvi pogled morda zdi, da se nic ne dogaja, a vendar … se do-gaja! Porocanje niso le navadne novice, saj lahko pripravite zanimive intervjuje, (foto)reportaže, pesnitve, video in av-dio posnetke in podobno! Poleg novice je možno objaviti dogodek, ce ga organizirate, pri tem pa ni važno, ali se od­vija na fizicni lokaciji ali na spletu. Portal MojaObcina.si Veržej je vaš medij. Vi ste tisti, ki najbolje poznate svoj kraj. Povežite se s sokrajani in s svoji-mi objavami prispevajte k pisani podobi vašega kraja! VABILO K SOUSTVARJANJU O TURIZMU Dopustovanje 2020: Razširite glas o vašem kraju V sak kraj ima svojo edinstveno zgodbo, vendar smo ljudje tisti, ki jih pišemo. Vsak obcan je soustvarjalec lokalnega utripa, zato vabljeni, da zacnete tudi vi porocati o aktualnem dogajanju vaše obcine na spletnem medijskem portalu MojaObcina.si Veržej (www.mojaobcina.si/verzej). Objavljanje na portalu je omogoceno posameznikom ter društvom in ostalim neprofitnim organizacijam in je zanje tudi brezplacno! Vec kot je avtorjev, vecja je pokritost tematik v vaši obcini, kar daje veliko prednost, saj se na ta nacin obvešca tudi o tistem dogajanju, ki bi sicer lahko os­talo prezrto, a daje vaši obcini poseben car! V današnjih posebnih razmerah, ko nam je potovanje omejeno, turizem pa ohromel, res kaže, da bomo poletje 2020 preživeli znotraj meja naše male domovine. Ta kljub svoji majhnosti popotnikom ogromno ponuja, zato letos s pomocjo portala MojaObcina.si Veržej spodbujamo lokalni turizem v Sloveniji. Pri tem se še kako zavedamo, da je be-seda domacina zlata vredna. Odlicne ideje za pohajkovanja in najbolj ažurne infor­macije iz vaših koncev lahko podate prav vi, saj sami naj­bolje poznate svoj kraj in veste, po cem izstopa. Predlagajte ljudem, kam vse se lahko odpravijo na izlet z družino ali v dvoje, v katerih aktivnostih naj se preizkusijo, katero novo izletniško tocko naj obišcejo ali pa porocajte o svojem obi-sku zanimive lokalne znamenitosti. Kreativnost je vec kot dobrodošla, saj lahko pripravite tudi zanimive intervjuje, (foto)reportaže, pesnitve, video in avdio posnetke in podobno! Poleg novice je možno objaviti dogodek, ce ga organizirate, pri tem pa ni važno, ali se od­vija na fizicni lokaciji ali na spletu. Portal MojaObcina.si Veržej je vaš medij. Razširite zgodbe iz vaše obcine in prispevajte k lokalnemu turizmu! Fünkešnica ˜ julij 2020 LIZBONA JE MOJ DRUGI DOM Agnes že 3 leta živi in dela v portugalski prestolnici, v Lizboni. Rojeno Veržejko, ki je pred kratkim dopolnila 30 let, je pot na skrajni jugozahod Evrope ponesla po koncanem študiju germanistike v Mariboru. Z njo smo se pogovarjali o življenju 'tam gori' in kaj priporoca, ce jo obišcemo. Študirala si germanistiko v Mariboru, kdaj si koncala študij in kam te je pot zanesla po tem? Študirala sem germanistiko v Mariboru in študij uspeš-no koncala z diplomo. Ko sem diplomirala, me je ena od takratnih profesoric vprašala, ce si želim nadaljevati študij z magisterijem. Ta opcija zame ni prišla v poštev, saj sem že leto prej vedela, da po diplomi želim v tujino, na Portu­galsko. Zakaj Portugalska? Kdaj si se preselila tja? Portugalsko sta mi približala dva prijatelja – prvi, tudi bivši študent nemšcine, mi je predlagal, naj poskusim sre-co na Portugalskem, ker se je tudi sam že prej preselil tja. Druga prijateljica pa se je tja preselila eno leto pred mano in mi je ves cas govorila naj pridem, kako fino je življenje tam, kako super je življenje v Lizboni. Tako sem se najprej odlocila, da jo samo obišcem. To se je zgodilo v juniju 2017. Pri njej sem ostala celih 10 dni in se v Lizbono tudi za­ljubila. Takrat sem bila odlocena, da je to to, da hocem na Portugalsko, v Lizbono. Avgusta sem se prijavila na delovno mesto in dobila službo, ko sem uspešno zakljucila vse inter-vjuje. Uslužbenka na kadrovski mi je rekla, da moram priti v Lizbono v nekaj dneh, da moram cimprej zaceti z uvaja­njem. Tako sem po štirih ali petih dneh po klicu že bila na letalu za Lizbono. Kaj delaš? Delam v pisarni, pisarniška dela, delo s strankami itd. Delamo za veliko znanih svetovnih podjetij. Kakšno je življenje na Portugalskem? Iz družbenih omrežij je videti, da si se že kar privadila, ti je všec? Portugalska je ... carobna. Vreme je lepo in toplo, sonce sije skoraj vsak dan. Živim v centru Lizbone in nimam da­lec do plaže, do oceana. Kaj si clovek želi lepšega? Tega ne moraš primerjati npr. z življenjem v Ljubljani. Ko nisem v službi, lahko prost dan izkoristim na pešceni plaži ob oce­anu, ali pa grem tja po službi, ko hitreje koncam z delom. Privadila pa se sem, oh, pa še kako. Portugalska me je oca­rala iz vseh možnih pogledov. Se življenje v prestolnici razlikuje od podeželja? Življenje v prestolnici se zelo razlikuje od podeželja. Na podeželju nimaš veliko možnosti za razlicne nacine preži­veti prostega casa, tukaj jih imaš zelo veliko. V tem pogledu Lizbono lahko primerjam z Ljubljano, ki je tudi prestolnica. Ceprav je zame trenutno Ljubljana nekako podeželsko mesto, ce jo primerjam z Lizbono. Ce Foto: osebni arhiv hoceš na plažo, moraš iz Ljubljane. Živeti ob oceanu je vsee-no drugace. Vec je možnosti druženja z ljudmi. Na plaži, na razlicnih krajih, na razgledih, ki se jim rece miradouroti itd. Kako ste živeli v casu epidemije? Epidemija je kar lepo prizadela Portugalsko, ampak ni bilo velikega strahu. Na zacetku ja, kasneje se je pomirilo. Družili se nismo nic, delati smo zaceli od doma, od ko­der še vedno delam. Dva meseca smo se družili le po kame­ri. Zdaj je življenje že bolj vsakdanje, s prijatelji smo se spet zaceli družiti, spet skupaj preživljamo veliko casa. Vseeno še nimamo toliko svobode, kot jo imate v Sloveniji, pri nas imamo še zmeraj ukrepe. Je bil razmah koronavirusa na Portugalskem velik? Na Portugalskem smo imeli veliko primerov okužbe, kakor tudi smrtnih žrtev. Ampak smo boljše ravnali kot npr. sosednja Španija. Boljše smo se znali izogniti velikemu številu, o cemer je pisalo tudi zelo veliko tujih medijev, da država zelo dobro ravna v casu epidemije. Tudi testiranj na število prebivalcev smo imeli vec kot preostale države. V cem se ti zdi, smo Slovenci in Portugalci najbolj razlicni in v cem smo si najbolj podobni? Življenje na Portugalskem je pocasno, ljudje so zelo 10 Fünkešnica ˜ julij 2020 sprošceni in niti malo ni podobno našemu nacinu, tempu življenja. Pri nas bi vse na hitro – ko greš v trgovino, ti npr. prodajalka po hitrem postopku zaracuna blago, na Portu­galskem si dajejo cas, kar mi je na zacetku bila zelo velika ovira, ker nisem tega bila navajena, ampak sem se scasoma privadila. Ko sem še hodila v službo, z metrojem, vlakom... Portu­galcem se ne mudi, pocasi hodijo po stopnicah, prestopajo. Mene pa noge vedno nesejo kar hitro, ker sem tega nava­jena. Zelo radi hodijo tudi v restavracije s prijatelji in družino. Tukaj so restavracije zmeraj polne, ni enako kot pri nas. Ve-cerje imajo zelo pozne, vedno po dvajseti uri, ker ima takrat družina cas po delovnem dnevu biti skupaj. Portugalci so zelo pridni in delovni ljudje, delajo tudi na vse praznike, ni kot v Sloveniji, da so npr. za veliko noc vse trgovine zaprte. Delajo na praznike, seveda s skrajšanim delovnim casom in vse nedelje, vsak dan. Slovenskemu turistu, ki se odpravlja na Portugalsko moraš dati nasvet – kaj naj si obvezno ogleda? Bom rekla samo za Lizbono, ker je Portugalska velika. Jaz sem tukaj tri leta in si še moram od preostalih delov države kar nekaj ogledati. Priporocam let v Lizbono iz Dunaja, sploh za Prleke, ker ni dalec, in vsak dan imajo direktne povezave z Lizbono in nazaj na Dunaj. V Lizboni priporocam, da si najprej ogledate stari del mesta z gradom, ki se imenuje 'Castelo de S. Jorge'. Resta­uradores in Rossio je trg z zelo lepo železniško postajo, ki si jo nujno mora fotografirati vsak turist. Ob ogledu Liz-bone boste uživali ob pogledu na cudovite barvne plošcice, ki krasijo številne stavbe in se imenujejo 'azulejo'. Z 'Mi-radouro de Santa Catarina' imate prav tako lep razgled na Lizbono in cez most, še posebej ob soncnem zahodu, tu pa je tudi muzej 'Convento do Carmo', kjer si lahko ogledate gotske razvaline. Nujno se nekje morate ustaviti na kavi, zraven narocite 'ginjinho'! To je zelo znan liker iz višenj. Poskusiti morate tudi njihovo najbolj znano sladico 'Pastéis de Nata', jajcno­-smetanovo pecivo narejeno iz listnatega testa. Najbolj zna­ni z dolgoletno tradicijo so 'Pastéis de Belém', ki jih dobite samo v Belému. V novem delu Lizbone, si lahko ogledate najdaljši most v Evropi, Vasco da Gama, ali se podate na ogled novega mestnega jedra z gondolo. Na Orientu se nahaja tudi eden najlepših akvarijev, ki se imenuje 'Oceanário de Lisboa.' Lizbona je polna mediteranskih majhnih ulic. Ce ste za­bavljaci, morate v vecernih urah nujno na Bairro Alto, kjer je zelo veliko majhnih barov in se ljudje zabavajo na ulicah. Priporocam vam, da greste do Beléma, kjer si morate ogledati cerkev 'Igreja Santa Maria de Belém' in samostan 'Jerónimos Monastery', 'Belém Tower', znameniti srednje­veški utrjeni stolp, ter spomenik 'Padrăo dos Descobrimen­tos' in tam poizkusite že prej omenjeno pecivo. V predelu Cais do Sodré se z ladjico oz. trajektom odpe­ljete cez reko, na drugi konec, Almado, kjer si iz Cristo Rei nujno morate ogledati Lizbono iz drugega brega reke. Imate zelo lep razgled na celotno Lizbono in most '24 de Abril'. Ce imate cas, vzemite vlak do Sintre, kjer imate zelo veli­ko gradov in narave, ter si ogledate plemiški biser Portugal-ske. Ker je gradov res veliko, priporocam obisk vsaj najbolj znanega gradu 'National Palace of Pena' in meni zelo za­nimivega 'Quinta de Regaleira'. Priporocam tudi, da greste do obmorskega mesta Cascais in na najbolj zahodno tocko kontinentalne Evrope, na rt 'Cabo Da Roca'. Zelo boste uži­vali ob prelepem razgledu na ocean. Ce imate v krvi vsaj malo surfarske žilice, ste profesi­onalci ali pa se le želite preizkusiti v surfanju, Portugalska ponuja zelo veliko plaž za surfanje. Kakšni so tvoji nacrti za prihodnost? Se vracaš v Slovenijo? Velikih nacrtov za prihodnost nimam, sem pa prepri-cana, da si želim ostati tukaj, ker me je Lizbona in nasploh Portugalska ocarala v vseh možnih pogledih. Tukaj se od-licno pocutim, zato zaenkrat nimam nacrtov, da bi se vrnila nazaj v Slovenijo. Vito Šadl Fünkešnica ˜ julij 2020 ROKA USTVARJA, SNUJE SRCE R okodelstvo je pomemben clen kulturne dedišcine vsa­kega naroda. V preteklosti si je clovek izdelal številne izdelke, da si je olajšal vsakodnevno delo ali si z njimi olep­šal svoj bivalni prostor. Pri tem je uporabljal naravne mate-riale, ki mu jih je nudila okolica, za kvalitetnejšo izdelavo pa je razvijal tehnike dela, ki so se prenašale iz roda v rod. Tako je rokodelstvo postalo specificno za vsako geografsko podrocje posebej. Nekatera znanja in spretnosti so se pre­nesla vse do danes, nekatera so žal izumrla skupaj z roko­delci – mojstri. Tista, ki so se ohranila, so danes osnova za rokodelsko dejavnost številnih rokodelcev, ki znanje svojih prednikov tkejo v tradicionalne in sodobne izdelke roko­delstva. Takšni izdelki so edinstveni, enkratni in izražajo pridnost rok, dušo preteklosti in srce ustvarjalca. V Veržeju se rokodelstvo ohranja in prenaša v sklopu treh organizacij – Rokodelski center DUO Veržej, ki delu­je znotraj Zavoda Marianum, je regionalna organizacija, ki skrbi za povezovanje in ohranjanje rokodelstva za celotno Pomurje, s svojim delom pa se povezuje tudi z ostalimi ro­kodelskimi centri v Sloveniji, ki se skupaj trudijo izboljšati položaj rokodelstva v današnji družbi. Na lokalni ravni za razvoj rokodelstva skrbita dve društvi – Društvo upokojen­cev Veržej, v sklopu katerega deluje sekcija za rocna dela in KD Slavko Osterc Veržej, v sklopu katerega deluje klekljarska sekcija Mürske ribice. V obeh omenjenih društvih se družijo posameznice in posamezniki, ki s svojim delom opravljajo pomembno nalogo ohranjanja znanj in spretnosti, ki so se jih naucili od svojih prednikov, svoje znanje pa vedno zno­va nadgrajujejo s sodobnimi trendi rokodelske dejavnosti.Tu vsekakor velja izpostaviti družino Šterman – kar je tudi posreden dokaz, da se ljubezen do rocnega dela najbolje pre­naša v družini – saj obe sekciji vodita »Štermanovi« - mamaŠtefka sekcijo znotraj društva upokojencev in hci Tatjana (sedaj Prelog) sekcijo Mürske ribice. Strokovno jima pomagaSonja Šterman (hci, oz. sestra), ki s svojo neverjetno ener­gijo in ustvarjalnostjo sicer rokodelsko dejavnost uspešno vpleta tudi med študente, ki se z njo srecujejo na Fakulteti za strojništvo. Aktivni clani obeh društev vršijo pomembno družbeno nalogo – svoje znanje in spretnosti radi pokažejo v obliki razstav izdelkov, sam proces dela pa prenašajo na mlaj­še znotraj svojih družin in na predstavitvenih delavnicah. Rokodelci, ki se trudijo, da bi s svojimi izdelki polepšali dan številnim obiskovalcem naše lepe obcine in lokalnim prebivalcem, pri tem pa si povrnili vsaj osnovne stroške izdelava in še kakšen evro zraven, delujejo vecinoma kot ponudniki osebne dopolnilne dejavnosti. Tak status jim omogoca, da svoje izdelke tudi prodajajo. -Marjeta Kosi izdeluje predvsem vošcilnice, prte, slike. -Janja Stranjšak ustvarja iz odpadnega blaga. -Janja Antolic deluje na razlicnih podrocjih, v zadnjem casu pa jo je prevzela predvsem glina. -Urška Ambrož je zaposlena loncarka v RC DUO Veržej, kjer predaja svoje znanje na razlicnih tecajih, prav tako pa izdeluje sodobne loncarske rokodelske izdelke. Ivan Kuhar 12 Fünkešnica ˜ julij 2020 Izdelki Marjete Kosi Izdelki Urše Ambrož Mske ribice DU Veržej Fünkešnica ˜ julij 2020 Vrtec OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Šolsko leto se je zakljucilo. Zakljucne prireditve žal nis-mo izpeljali, smo pa se kot vsako leto za konec odpravili na sladoled. Nekateri otroci se za vedno poslavljajo od vrtca in bodo septembra prestopili šolski prag. Želimo jim prijet­ne pocitnice in vse dobro ter uspešno na novi poti, vrtec pa jim naj ostane v lepem spominu. Vzgojiteljice starejše skupine Vse foto: Arhiv OŠ Veržej Šola POUK NA DALJAVO L etošnje šolsko leto je bilo v vec pogledih posebno, za­gotovo pa ga bo najbolj zaznamovalo obdobje, ko smo pouk izvajali na daljavo. Pandemija, ki je zajela cel svet, je pustila posledice v našem vsakdanu. Tudi na podrocju izo­braževanja. Vsi smo se morali hitro prilagoditi na novo re-alnost – tako ucenci kot ucitelji. Na OŠ Veržej smo vzposta­vili izvajanje pouka na daljavo preko skupnega navideznega oblaka, kjer smo ucitelji nalagali razlage, naloge in opravila za ucence, ki so si jih dnevno snemali. Svoje delo so pošiljali nazaj v pregled uciteljem. Iskali smo poti eden do drugega – preko e-pošte, e-ucilnic, socialnih portalov, telefonov … z željo, da bi ostali cim bolj povezani in bi pouk potekal kar se da nemoteno. Pri tem smo bili vcasih bolj, drugic manj us-pešni. Najbolj se bo naša uspešnost pokazala v naslednjem šolskem letu – upamo le, da ne bo še kakšna nevšecnost ponovno omejila izvajanje pouka. Naj nekaj priloženih fo­tografij ostane le lep spomin na to obdobje! Ivan Kuhar Nik Osterc Maj Kovacic 16 Fünkešnica ˜ julij 2020 SLOVO DEVETOŠOLCEV Majhen je decek obstal pred velikim razpotjem. In je gledal in je iskal, kod prava zanj pot je. (T.Pavcek) Z akljucek devetletnega šolanja je za vsakega ucenca prelomen in nepozaben dogodek. Letošnja zakljucna slovesnost devetošolcev OŠ Veržej je bila malce drugacna zaradi razmer trenutnega casa. Devetošolci so se od osnovne šole poslovili v ponede­ljek, 15. 6. 2020. V kulturnem programu so se predstavili z recitalom Raznolikost, v katerem so razmišljali, da je vsak izmed njih unikaten, edinstven in drugacen. A kljub razno­likosti so naredili veliko, ker so se tako odlocili in to hoteli. Razmišljanje so popestrili z glasbenimi tockami. Celoten program pa so zaobjeli s spomini na prvi šolski dan in na vsa ostala leta šolanja. Poleg razrednicarke sta zakljucnemu razredu uspešno srednješolsko pot zaželela tudi ravnateljica, ga. Marija Fe-renc in župan Obcine Veržej, g. Slavko Petovar. Razrednicarka in ravnateljica sta podelili ucencem spri-cevala, pohvale in priznanja za dosežke na razlicnih tek­movanjih. Župan pa je vsakemu ucencu podelil državno zastavo in štirim ucencem posebno priznanje »županovo petico« za doseženo znanje v vseh razredih osnovne šole. Prejemniki tega priznanja so: Maša Škrget, Nuša Sencar, Rene Raj in Nejc Klemencic. Vse foto: Arhiv OŠ Veržej Športni pedagog, g. Tone Šterman, je razglasil športnico in športnika šole. V letošnjem šolskem letu sta ta laskavi naslov dobila prav devetošolca Nuša Sencar in Rene Raj. Prisrcna hvala vsem, iskrene cestitke in srecno v življe­nju, dragi devetošolci. Razrednicarka Zalika Horvat Fünkešnica ˜ julij 2020 17 ZADNJI ŠOLSKI DAN NA OŠ VERŽEJ V sredo, 24. 6. 2020, smo tudi na OŠ Veržej v tem šol­skem letu še zadnjic prestopili šolski prag. Devetošolci so se od nas poslovili že nekaj dni prej, kot je to v navadi. Tudi oni letos malo drugace. Zakljucuje se eno od najnapornejših šolskih let. Ucenci in ucitelji smo tako rekoc cez noc bili postavljeni pred nove izzive. Epidemija nikogar od nas ni pustila ravnodušnega. Nekaterim je bil cas pouka na daljavo bolj všec, spet drugim malo manj. Vsekakor pa smo vsi skupaj pripluli do konca. V zraku je bilo veselje in dobra volja, saj smo prica­kali zadnji šolski dan in z njim zacetek pocitnic. Dan, ki ima v srcu vsakega ucenca posebno mesto, saj jim prinaša brezskrbne pocitniške dneve. Še preden pa smo se dokoncno poslovili smo preko šol­skega radia obeležili prihajajoci slovenski državni praznik. 25. junija 1991 je slovenska skupšcina sprejela deklara- Dom »KORONACAS« 4. VZGOJNE SKUPINE N aš "koronacas" smo v 4. vzgojni skupini preživljali precej aktivno in dinamicno. Poleg ucnih obveznosti, smo veliko pozornosti namenili tudi raznim kulinaricnim izzivom, gospodinjskim opravilom, rekreaciji, ustvarjanju in iskanju stika z naravo ter samim s seboj. Ceprav je bil to cas, ko smo bili precej oddaljeni drug od drugega, nas je po drugi strani povezal, saj smo se ob ponovnem nadaljeva­nju rednega pouka zelo razveselili družbe drug drugega in z velikim zanimanjem prisluhnili raznim dogodivšcinam, ki smo jih v tem "koronacasu" doživeli. Vzgojitelji in otroci 4. vzgojne skupine ODKRIVANJE GOZDNIH ZAKLADOV OB MURI T udi v casu prvomajskih pocitnic smo za naše otroke, ki so trenutno nastanjeni v zavodu, izvajali razlicne zani­mive dejavnosti, s cimer smo aktivno preživeli prosti cas. Tako smo med drugim raziskovali cudovite gozdne koticke v obcini Veržej, poiskali znamenito narciso oz. po domace "fünkešnico", ki trenutno lepša verženske travnike, spozna­li legendo o lešcecku - varuhu narcis, se podili za psicko Luno, si privošcili koncert pticjega orkestra, igrali gozdni bingo in se rokovali z mimoidocimi žabicami. Prehodili smo veliko kilometrov, vendar se je splacalo. Narava nas je vedno znova presenetila in pustila brez besed. cijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveni­ji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija for-malno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Dekla­racija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Lju­bljani. „Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan!“ To so bile besede prvega slovenskega predsednika Milana Kucana ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije junija 1991. Kucan je med drugim govoril, kako z rojstvom dobi clovek pravico do sanj, z delom pa pravico, da zbližuje živ­ljenje in sanje. Slovenci so z ustanovitvijo koncno postali nacija. Slovenija zato praznuje dan državnosti 25. junija. Vanja Mladenovic Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 18 Fünkešnica ˜ julij 2020 PRLEŠKA GIBANICA V soboto, 13. 6. 2020, je Društvo Kelih v Križevcih pri Ljutomeru organiziralo državno tekmovanje v pripra-vi tradicionalne prleške jedi »Prleška gibanica«. Tega sta se udeležila tudi vzgojiteljica Jasmina Lubi in Amadej K. P. Izdelave sta se lotila takoj po zajtrku, saj je bilo treba gibanico na ocenjevanje dostaviti do 11. ure. Najprej sta naredila vleceno testo, v casu ko je testo pocivalo, pa sta pripravila še skutin in smetanov nadev ter si pripravila de­lovno površino in glinen pekac. Amadej je sledil navodilom vzgojiteljice in sam pripravljal gibanico. Najprej je razvlekel testo cez pekac, ga razrezal na 8 enakih delov, nato pa je na vsako plast nadeval skuto in smetanov nadev. Ko je bila gibanica po dobri uri pecena, sta še vroco odnesla na ocenjevanje, kjer jo je ocenila triclanska stro­kovna komisija. Ocenili so 24 gibanic. Med tekmovalci je Amadej bil najmlajši. Nista bila med prvimi tremi, sta pa vseeno spekla preverjeno zelo okusno »Prleško gibanico«. Ce bi kdo želel recept, pa najboljše, da vpraša kar Amadeja, ki vam ga bo z veseljem povedal. LITERARNO USTVARJANJE V KORONACASU M ed vsemi šolskimi obveznostmi, smo otroke tudi v »koronacasu« vzpodbujali k literarnemu ustvarjanju. Pisali so o ljubezni, prijateljstvu, zdravnikih… SODELOVANJE V CEBELARSKEM KROŽKU Z obiskovanjem cebelarskega krožka sem pricel že v 4. razredu na maticni OŠ. Tam sem se že seznanil z osno­vami cebelarjenja kot je skrb za cebele, pridobivanje medu in drugih cebeljih pridelkov ter cebelarskim orodjem. Z obiskovanjem sem nadaljeval v 5. razredu, ko sem pri­šel v Zavod v Veržeju, ceprav takoj nisem vedel, da imamo ta krožek tudi tu. Med prvim vikendom, ko sem ostal v zavodu, sem od ostalih clanov moje skupine izvedel, da nekateri že pridno obiskujejo ta krožek ter da se vanj lahko vkljuci vsak, ki ga cebelarjenje zanima in ni alergicen na cebelje pike. Se-veda sem bil tudi sam takoj za to, da se vclanim. Tega je bila vesela tudi moja vzgojiteljica ga. Branka, ki je takrat bila ena od mentoric cebelarskega krožka. Krožek sem obiskoval vsaleta do sedaj, ko kot devetošolec zakljucujem OŠ. Pri krožku smo znanje pridobivali iz ucbenika, ga utr­jevali z izpolnjevanjem delovnega zvezka. Opazovali smo življenja cebeljih družin v našem ucnem cebelnjaku in ob obiskovanju drugih cebelarjev. Svoje teoreticno znanje sem poleg krožka pridobival tudi iz raznih knjig in cebelarskih prirocnikov, iz strokovne revije Slovenski cebelar in iz sple­ta. Najbolj zanimivo pa je bilo opazovanje živih cebel pod mentorstvom vzgojiteljice Marije, tocenje medu, nabiranje vošcin ter seveda poskušanje medu in drugih cebeljih pri­delkov. Krožkarji smo bili nagrajeni tudi s peko medenja­kov in vlivanjem okraskov iz cebeljega voska. Svoje znanje sem še bolj intenzivno, dvakrat na teden, utrjeval pred tekmovanji, ki sem se jih udeležil skupaj z ne­katerimi drugimi clani krožka. Na tekmovanju v Krškem sem dosegel zlato priznanje, lani v Beltincih bronasto, letos pa sem sodeloval na tekmovanju preko racunalnika, ker ga v živo zaradi karantene niso izvajali. Tudi na tem sem dose-gel skoraj vse možne tocke. Zahvalil bi se rad clanom CD Veržej, ki so nam poma­gali preseliti cebelnjak in cebelarju, ki nam je podaril dve cebelji družini, ko so naše cebele pomrle. Jaz odhajam v sre­dnjo šolo, a mladih cebelarjev je pri nas še nekaj, da bodo nadaljevali našo tradicijo cebelarjenja. Zelo sem užival vsa ta leta, ko sem del svojega prostega casa preživel pri cebelarskem krožku, zato sem hvaležen za možnost obiskovanja. Želim si, da bi s tem lahko nadaljeval tudi v srednji šoli. Srcno pa upam, da bom enkrat imel svoj cebelnjak, s pridnimi in zdravimi cebeljimi družinami, da bom svoje pridobljeno znanje lahko s pridom uporabil. David B. PONOVNA NASELITEV UCNEGA CEBELNJAKA PRI OŠ VERŽEJ V Sloveniji je že dolga, mocna tradicija cebelarstva in tudi izobraževanja mladih bodocih cebelarjev, ki os­vajajo teoreticno ter prakticno znanje v okviru krožkov v osnovnih šolah. Pri krožku otroci pridobijo pozitiven od-nos do kulture cebelarstva in tradicije, spoznajo pomen ohranjanja narave, seznanijo se z osnovami cebelarstva, se naucijo pravilne rabe opreme in pridobijo motivacijo za nadaljnje cebelarjenje. Preko delovanja cebelje družine, spoznajo pomembnost razdelitve dela in medsebojnega so-delovanja v skupini. Vsi krožki so povezani s Cebelarsko zvezo Slovenije, ki poskrbi za potrebne uc-benike in delovne zvezke ter nekatere druge pripomocke za izvajanje krožka. Krožkarjem vsako leto podari tudi brezplacne vstopnice za ogled cebelarskega sejma v Celju. Cebelarski krožek imamo tudi na OŠ Veržej. Prakticno delo poteka v domskem ucnem cebelnjaku, kjer sodelujoci opravljajo dolocena opravila pod vodstvom mentorja, so-delujejo pri pripravi Tradicionalnega slovenskega zajtrka in se udeležujejo Državnega tekmovanja mladih slovenskih cebelarjev. Zadnja leta so si nekateri ogledali razstave in poslušali predavanja na temo cebelarstva na sejmu ApiSlo­venija v Celju in Agra v Gornji Radgoni. Vedno so najbolj uživali v ogledu opreme in poskuša­nju raznih cebeljih pridelkov in proizvodov pripravljenih iz njih. OŠ Veržej – enota dom razpolaga z lepim cebelnjakom za AŽ panje, ki pa je žal pred leti, po nenadni smrti našega kolega Martina Duha, ostal prazen. Da bi cebelnjak služil svojemu namenu, sva s kolegico Branko Šemen prevzeli vodenje cebelarskega krožka. Takrat smo v cebelnjak nase­lili tri cebelje družine, za katere smo skrbeli skupaj s krož­karji. Ker se urnik našega dela razlikuje od šolskega in ker naši ucenci bivajo med tednom in vcasih tudi ob vikendih v vzgojnem domu, smo temu prilagodili izvajanje krožka. Interes pri udeležencih je bil velik, ceprav se vsi, zaradi od­sotnosti ali drugih obveznosti, niso mogli zmeraj udeležiti izvajanja interesne dejavnosti. Tudi ucne teme smo prila­godili možnostim in interesu. Trudili smo se, da bi ucenci teorijo spoznali skozi cim vec prakticnega dela. V ta namen smo obiskali tudi druga cebelarstva. Veckrat smo bili pri ce­belarju g. Štefanu Šemenu in v cebelnjaku pri naših sosedih v Zavodu Marianum, katerega nam je predstavil g. Alojz Novak, ki skrbi za njihove cebelje družine. Pohvaliti moram vse ucence, ki so skozi leta obiskovali cebelarski krožek, saj so velikokrat debatirali o cebelah tudi izven krožka. Pridobljeno znanje so potrdili z udeležbo na državnih tekmovanjih, kjer so dosegli odlicna priznanja. Zaradi spremembe namembnosti zemljišca na katerem je stal naš cebelnjak, smo morali cebele izseliti in cebelnjak preseliti. Obcina Veržej nam je namenila novo lokacijo v neposredni bližini našega zavoda in sredstva za novo ogra­jo, za kar smo jim zelo hvaležni. Posebna zahvala gre tudi predsedniku CD Veržej g. Mirku Trstenjaku, ki se je osebno angažiral okrog preseli­tve samega cebelnjaka s pomocjo nekaterih drugih clanov društva. Pri tehnicnem pouku so ucenci ponovno prebar­vali celne strani vseh panjev. Pri preselitvi in vzdrževanju okolice sodelujeta naša hišnika g. Joško Nemec in g. Mirko Hirci. Spoštovani veržejski cebelar, g. Alojz Novak, nam je letos spomladi podaril dve cebelji družini za kateri še sedaj pomaga skrbeti. Hvaležni smo mu za njegovo skrb, drago­cene nasvete in spodbude. Kot mentorica se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da bodo naši krožkarji imeli spet možnost pridobivanja poleg teoreticnega tudi prakticno znanje. Zahvaljujem se tudi mojim kolegicam in kolegom vzgojiteljem, ki vsakic omogocijo krožkarjem udeležbo na krožku in jih moti­virajo tudi takrat, ko bi kateri od njih raje drugace izrabil svoj prosti cas. Zahvaljujem se tudi ravnateljici ga. Mariji Ferenc, ki podpira dejavnost krožka. Ceprav je preselitev cebelnjaka, v zadnjem casu pa epi­demija, zmotila klasicno izvajanje krožka, upam, da bo in-teres pri otrocih in mladostnikih ostal še naprej velik. Po-zitivne izkušnje tistih sodelujocih, ki so morda že koncali našo osnovno šolo in sedanjih krožkarjev, so najboljša mo-tivacija za pridobivanje novih clanov. Ceprav vsi krožkarji verjetno ne bodo postali svoji ce­belarji, bodo pa prav gotovo ohranili spoštovanje do cebel in narave, h kateremu bi morali vsi strmeti. Zakljucim naj s pozdravom: »Naj medi!« Mentorica Marija Horvat VIRUSNA KRIZA IN OBNOVA ORGEL K riza, ki smo jo doživljali zaradi koronavirusa, ki je ogrožal naše zdravje in življenje in smo po nacelu »os­tani doma« morali biti v karanteni svojih domov, da se ne bi sami okužili in da bi preprecili njegovo nevarno širje­nje, je prinesla novosti. Hvala Bogu so naši škofje in tudi nova vlada zelo hitro uvideli nevarnost tega smrtonosnega virusa in so izdali posebna zdravstvena navodila in ukrepe za ravnanje. Škofje so celo ukazali, da zapremo cerkve in da naj duhovniki mašujemo sami, brez navzocnosti verni­kov. Priporocili so, da sv. mašo vsaj ob nedeljah in posebnih praznikih prenašamo po spletu, facebooku ali po televiziji. To smo tudi storili. Na ta nacin smo praznovali cvetno ne­deljo, ko smo blagoslovili vodo in oljcne vejice in jih po­darili vsakemu gospodinjstvu brez izjeme, obrede svetega tridnevja, blagoslov velikonocnih jedil in praznicno veliko-nocno mašo in še druge nedelje. Tako ste lahko tudi verniki spremljali vse obrede in sv. mašo in v krogu svojega doma, skupaj z vsemi clani, obhajali velikonocne praznike. Kriza je pokazala na naše slabosti in tudi na naše spo­sobnosti. Morali bi si ob njej izprašati vest. Zakaj je prišlo do tega? Morda zaradi clovekove predrznosti in domišlja­vosti, da lahko dela, kar se mu zdi, tudi proti clovekovi in drugi naravi. To je prava predrznost. Bog sicer odpušca, clovek le redko, narava nikoli. Ta cas krize, ko v cerkvi ni bilo obredov, smo se odlocili, da v naši cerkvi obnovimo cerkvene orgle. Naši organisti so se veckrat pritoževali, da marsikatera stvar sploh vec ne deluje ali ne daje pravega tona. Tudi sam sem to veckrat opazil. Orgle so najvecji glasbeni inštrument v župniji in obcini. Prvotne orgle so bile vgrajene leta 1778 in naj bi bile delo znamenitega mojstra Kafke iz Maribora. Druge so iz leta 1870, sedanje pa iz leta 1990, torej stare komaj 30 let, kot naša samostojna Slovenija in so delo Jenkove orglarske delavnice v Ljubljani. To so njegove zadnje pnevmaticne orgle v Sloveniji. Delo obnove je prevzel orglarski mojster Drago Lukman s Koga. Orgle so razstavili, jih precistili, premazali in dotra­jane dele nadomestili z novimi. Delo je bilo opravljeno v dobrih štirih tednih. Zdaj zopet pojejo kot nove v veselje vseh nas in nam lepšajo naše verske obrede. Lahko pa bodo na njih tudi orgelski koncerti. Glede placila se moram posebej zahvaliti županu g. Slavku Petovarju in svetnikom Obcine Veržej, ki so podprli prispevek v višini štiri tisoc evrov iz obcinskega proracuna, nekaterim posebnim darovalcem, ki so mi dar osebno izro-cili, in seveda za nabirke. Osem nedelj ni bilo nabirk. Prva nabirka je bila šele prvo nedeljo v juniju in takrat smo zbrali 547 evrov. Vsem iskrena hvala in Bog naj vašo velikoduš­nost bogato povrne. Jože Pozderec, župnik POMLADNI MESECI NEKOLIKO DRUGACE P o navadi na tem mestu opisujem katerega izmed pro-gramov, ki smo ga izpeljali v zadnjih treh mesecih v Marijanišcu, tokrat pa bo nekoliko drugace. Komaj se je pricel mesec marec, že smo bili prisiljeni, da za nekaj casa zapremo vrata naše ustanove. Pomlad, ki se je prebujala, je obetala bogato turisticno sezono, saj nikdar prej nismo imeli v spomladanskem casu toliko rezervacij in zanimanja za dogodke v Zavodu Marianum, kakor letošnje leto. Razmere, ki so se pojavile v svetu in posledicno tudi v Sloveniji, so nas prisilile v zgoraj omenjeno dejanje. Vendar nismo stali križem rok, gostom smo obljubili, da jih bomo takoj, ko bo mogoce, obvestili o ponovnem od­prtju naše stavbe, sami pa smo se medtem lotili urejanja prostorov in sonaravnega vrta. Med tem casom smo vec poudarka namenili »mreženju« in privabljanju gostov za poletne in jesenske mesece, z željo, da se bodo do takrat razmere že normalizirale. Za poletne mesece smo pripravili programe, ki vkljucu­jejo predvsem mlajše družine z otroki. Za jesenski in zim-ski cas pa nacrtujemo predvsem vec poudarka na nekoliko starejših gostih, ki jim želimo ponuditi nekaj novih progra­mov, ki jih do sedaj še ni bilo v naši ponudbi. Že sedaj pa lahko recemo, da se nam kljub trimesecne-mu zatišju obeta pestro poletje, saj je zanimanje za obisk Marijanišca v juliju in avgustu precej veliko. Primož Korošec, vodja Marijanišca EKOSISTEMI SLOVENIJE VABLJENI V ROKODELSKI CENTER VERŽEJ NA OGLED RAZSTAVE EKOSISTEMI SLOVENIJE RAZSTAVO SI JE MOŽNO OGLEDATI DO 18. SEPTEMBRA 2020 OD PONEDELJKA DO PETKA MED 9. IN 15. URO, V SOBOTO MED 9. IN 12. URO Foto: Arhiv ZMV MODERNI CASI Še v Maistrovi ulici nas je nekoc obiskala Martina mlaj­ša sestra Lojzka. Ker je bil lep dan, naju je Marta, ki je hotela skuhati nedeljsko kosilo, poslala na sprehod do Treh ribnikov, lepo sprehajalno tocko Maribora. Lojzka je bila namazana z vsemi »žavbami« in hotela se je na vsak nacin voziti s colnom po ribniku. Torej sva najela coln na vesla, veslal sem jaz, Lojzka pa je sedela na drugem koncu colna. Bilo je zabavno, dokler ob izstopanju iz colna Lojzka ni zdr­snila v vodo. Tej nesreci, ki sva se ji po zacetnem šoku sme­jala, je sledila še ena. Lojzka je imela na sebi svileno obleko iz Amerike, iz paketa, ki ga je dobila Marta od ne vem vec koga. Ameriški paketi so bili po vojni izredno dobrodošli, saj so vsebovali izdelke, ki se jih pri nas ni dalo kupiti. Ko sem Lojzki pomagal iz vode, sva se zgrozila. Obleka, ki ji je prej segala cez kolena, ji je zdaj pokrivala le še boke, tako se je skrcila. Kaj zdaj? Svet takrat ni bil tako liberalen, da bi smela ženska v mini krilu na cesto. Svetoval sem ji, da se naj skrije v grmovje, jaz pa bom medtem skocil domov po drugo obleko. Tako sva tudi storila. Še velikokrat pozneje, kadar se je Prelogova družina ob praznikih zbrala na doma-ciji v Veržeju, smo se smejali na ta racun. Iz Maistrove ulice smo se preselili na Tabor, v hišo ob ka­detnici, z zelenjavnim vrtom, sadnim drevjem in obveznim kurnikom. Kure so bile takrat tudi v mestu pogosta domaca žival, sosedi nasproti nas so redili celo prašica. Stanovanje je bilo majhno, obsegalo je kuhinjo, dve sobi in stranišce, ki smo si ga delili z zgornjo stranko. Marta je prala peri-lo v prizidku, v pralnici s kamnitim kotlom, s kurišcem in kamnito banjo. V kotlu je kuhala belo perilo, potem pa ga z lesenim drogom prestavljala v kad in drgnila z »riflerco«. Zdaj si takšno tlako težko zamislimo, takrat pa smo jo ho­ceš noceš morali sprejeti, saj o obstoju kakšnega pralnega stroju nismo imeli pojma. Kuhali smo sprva na štedilnik na drva, dokler nam ni lokalni elektricar zgradil cisto pravi elektricni štedilnik. Na žalost je tresel, ce si se ga dotaknil tako s suho, posebno pa še z mokro roko. Elektricnih sun-kov nas je odrešila tovarna Himo, ko je dala na tržišce prvi elektricni štedilnik. Clovek pa je že tako ustvarjen, da ved-no stremi za necim boljšim in tako sem tudi jaz razmišljal, kako zaslužiti še kakšen dodaten dinar, ker je bilo denarja le za preživetje. Veliko ljudi si je takrat pomagalo z odhodom na delo v Nemcijo, »gastarbajterstvom«, in tudi jaz sem si poiskal kratkorocno zaposlitev v aranžerskem atelju bla­govne hiše Kaufhauf. V enem letu sem zaslužil dovolj, da sem lahko iz druge roke kupil dobro ohranjen avtomobil znamke opel in televizijo. Crno-bela televizija je bila v naši kratki Puncerjevi ulici prava atrakcija. Ob nedeljah popol­dne so prihajali sosedi in sorodniki na ogled nogometnih tekem, uboga Marta pa spet ni imela pocitka, saj je celo po­poldne stregla s kavo in pecivom. Ker pa smo bili podnajemniki, sem vedel, da bom mo­ral poskrbeti za družino in ji ustvariti nov dom. Na delu Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv v Nemciji sem privarceval nekaj denarja, da sva z Marto lahko kupila parcelo na Studencih in zacela zidati. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila zidava hiše pravi podvig. Ca­kanje od zgodnjega jutra na gradbeni material, ki je vcasih zmanjkal ravno, ko si prišel na vrsto, organizacija prevoza, rocno razkladanje težkih zidakov s tovornjaka, rocno pre­važanje samokolnice s težkim betonom. Danes le redko kdo gradi na tak mukotrpen nacin. Najame se gradbena firma, ki opravi delo na kljuc. Takrat je bilo težko najti tudi delav­ce, odhajal sem po njih na vse konce Maribora in jih vozil nazaj domov, Marta pa je skrbela za njihovo prehrano, prip­ravljala je malice in kuhala kosila ter s kolesom prevažala lonce s Tabora na Studence. Potrebnega je bilo veliko od­rekanja in trdne volje, vendar nama ni bilo težko, ker sva vedela, da bova le z delom ustvarila prijeten dom za druži-no. Na vrtu smo zgradili tudi betonski bazen, ki je bil eden redkih v tistem casu v Mariboru, ce ne edini. V njem pa so se poleg nas kopali tudi vsi sosedi, tako otroci kot odrasli. Po pripovedovanju Rudija Milfelnerja zapisala hcerka Metka Brkan SIMPOZIJ PRLEK, VEKI DED P rojekt Prleški velikani v sobah spomina, ki se izvaja v sklopu 3. JR LAS Prlekija, katerega partnerja sta tudi Obcina Veržej in Zavod Marianum Veržej, je obogatil ju­nijski vecer s simpozijem o Prlekih, vekih dedih, ki smo jih sicer v projektu tudi povezali v krovno zgodbo in predstavi­li v sveže natisnjenem vodniku po sobah spomina. V Marijanišcu je tako v cetrtek, 18. 6. 2020 potekal simpozij Prlek, veki ded. Prleške velikane so skozi svoje prispevke predstavili Ivan Kuhar: Prlekija in prleški clo­vek, dr. Marko Jesenšek: Peter Dajnko in vzhodnoštajerski knjižni jezik, Nina Horvat: Franc Miklošic - jezikoslovec, Franc Cuš: Franc Kovacic, Anton Korošec in Matija Slavic v prevratni dobi ob koncu 1. svetovne vojne ter dr. Jože Ra-movš: Anton Trstenjak - mislec o cloveku. Vecer, poln spomina na pestro preteklo dogajanje, so v kostumih iz zacetka 20. stol. popestrili plesalci Folklorne skupine Lešcecek iz Veržeja, številni obiskovalci – še vec pa je bilo gledalcev preko spleta, kjer se je dogodek zaradi varovanja zdravja v živo prenašal – pa so poizkusili tudi pr-leško kulinariko. Vsi smo se strinjali, da so takšni dogodki še kako pomembni – da ohranijo spomin na naše prednike, hkrati pa dajo poguma vsem nam, da se zavedamo svojih koreni in na njih gradimo našo prihodnost. Ivan Kuhar LEŠCECKOVA KARANTENA V preteklih mesecih, v katerih smo preživljali in do-življali izredne razmere, smo Lešcecki svoje odnose in vezi vzdrževali od doma in tako upoštevali navodila, ki smo jih dobili s strani pristojnih organov. Cas izolacije smo kot skupina dobro izkoristili in veliko naredili. Vsa­kega clana, ki je praznoval rojstni dan v casu karantene, smo presenetili in osrecili s kratko virtualno cestitko. Po-šiljali smo si sporocila, se dobivali preko Skypa in tako poskrbeli, da je skupina ostala v stiku. Ko so se zadeve sprostile in smo dobili dovoljenje, da lahko nadaljujemo z vajami in druženji, smo seveda bili takoj pripravljeni na nov zacetek. Vaje smo prilagodili razmeram tako, da smo jih nekajkrat opravili zunaj na prostem, kjer smo se posvetili bolj kondiciji in telesni pripravljenosti, ki sta še tako pomembni za dober ples. Pocasi smo zaceli z dru­ženji, na katerih smo igrali odbojko na mivki, se šli razne igre in praznovali rojstne dneve. V cetrtek, 18. 6. 2020 nas je v Marijanišcu v Veržeju po štirih mesecih že cakal prvi nastop. Naša plesalca Aleš in Romina sta zaplesala na simpoziju Prlek, veki ded, kjer sta odplesala štajeriš in kosmataco. Lešcecki se veselimo prihodnjih druženj, nastopov in dogodivšcin, s katerimi bomo lahko še naprej ohranjali slovensko ljudsko kulturo in krepili vezi prijateljstva. Foto: Arhiv ZMV Foto: FS Lešcecek DELO PGD VERŽEJ L etos gasilsko društvo obeležuje visok jubilej, 140 let de­lovanja društva. Ob tem smo si pred leti zadali smeli cilj obnovitev gasilskega doma, ki bi ga obnovljenega pre­dali svojemu namenu letos na osrednji prireditvi v cast 140-letnice društva. Vendar nas je v mesecu marcu zajela epidemija Covida-19 in povzrocila dolocene ukrepe, ki jih je morala sprejeti vlada RS za zajezitev širjenja virusa. Žal so ukrepi tudi dosegli gasilske vrste, saj so bile ustavljene številne aktivnosti, ki so bile predvidene v casu omenjenih ukrepov. Tako je bilo odpovedano državno mladinsko tek­movanje v Celju, na katerem bi nastopili tudi naši najmlaj­ši. Prav tako so zastala nekatera dela pri obnovi gasilskega doma. Vendar smo kljub ukrepom uspeli obnoviti ostrešje gasilskega doma. Ostala pa so še nam nekatera manjša dela v notranjosti doma, potrebno bo še nabaviti nekaj notranje­ga inventarja. V tem casu smo peljali vse aktivnosti za osre­dnjo prireditev ob 140-letnici, ki je bila nacrtovana za 20. 6., vendar se je upravni odbor na zadnji aprilski seji odlocil, da zaradi ukrepov ni mogoce izpeljati praznovanja, in ga tako preložil na poznejši cas. O novem datumu vas bomo seveda pravocasno obvestili. V tem casu smo tudi pobirali odpadno železo po go-spodinjstvih. Tudi tokrat se ga je nabralo kar precej, zato se vsem, ki ste nam darovali železo iskreno zahvaljujemo. Prav tako pa se zahvaljujemo kmetovalcem za izposojene traktorje in prikolice. Po Veržeju smo raznosili še zadnjo, 6. položnico za vaš cenjeni prispevek za obnovo doma – vsem, ki ste že prispevali sredstva, se iskreno zahvaljujemo. Na koncu se vam zahvaljujemo za vašo podporo in vam predvsem želimo, da ostanete zdravi še naprej. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej SAJENJE NARCIS V eržej je znan po narcisah, ki rastejo samo na travni­kih. Jože Osterc že nekaj let opaža, da nekatere narcise rastejo med njivami »na meji«. Meja je ostanek travnika, ki je bil preoran v njivo. Ker tam narcise z leti propadejo zaradi uporabe škropiva, je podal predlog na Turisticnem društvu Veržej, da se take narcise obvarujejo in presadijo. Predsednik TD Lucijan Galunder je pobudo prenesel do župana in je bila z navdušenjem sprejeta. Za novo lokacijo rastišca narcis je bil dolocen prostor 5x4 m pred poslopjem Obcine Veržej, v parku bratstva in enotnosti. Konec maja sta Jože Osterc in Lucijan Galunder presadila 49 ogroženih narcis, ki so se lepo zarasle v novem okolju. Prvi rezultat bo viden naslednje leto, ko bodo narcise ponovno zacvetele. Takšna presaditev se bo iz leta v leto nadaljevala, presaja­le se bodo samo tiste narcise, ki so ogrožene. Ta narcisna gredica bo v bodoce dobila dostopno potko in simbolicno ograjo iz verige. Clani TD Veržej TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI D ruštvo General Maister Veržej, je v soboto, 27. 6. 2020, na »Storen ploci« v Veržeju, organiziralo turnir meša­nih trojk v odbojki na mivki. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip, ki so prišle iz celotne­ga Pomurja, pa tudi iz Ljubljane in Maribora. Številni gle­dalci so lahko gledali zanimivo in atraktivno igro, se v senci okrepcali z osvežilno pijaco in hamburgerji, otroci pa so se lahko igrali na igralih in se sladkali s palacinkami. Za dobro vzdušje je skrbela tudi glasbena skupina Akord. Da se dobra odbojka igra tudi v Veržeju, sta dokazala domacina, Alen Repija in Nik Škrjanec, ki sta se v finalni tekmi pomerila za 1. mesto. Predsednik društva Drago Fras je prvim trem ekipam podelil denarne nagrade, pokale naj­boljšim pa je podelila predstavnica gostilne Monroe cafe iz Veržeja. Cestitke vsem sodelujocim. Društvo General Maister Veržej Vse foto: Društvo General Maister Veržej POST IN ZDRAVJE, CELOSTNI PRISTOP Temeljni vzrok bolezni ali toksemija - po dr. John H. Tildnu Dr. John H. Tilden (1851-1940) je bil zdravnik, ki je skozi dolgoletno zdravniško prakso in preko raziskovanja ter študija prišel do zakljucka, da mora obstajati nacin živ­ljenja, s katerim lahko preprecimo nastanek bolezni. Vse od leta 1890 dalje pri zdravljenju svojih pacientov ni vec uporabljal zdravil, ampak metode cišcenja strupenih snovi iz telesa in pri tem je bil izredno uspešen. Obenem je pre­ventivno ucil svoje paciente o zdravem življenjskem slogu, oz. kako naj živijo, da ne bodo zastrupljali telesa, temvec os-tali zdravi. Pravilno izvedeno cišcenje strupenih, odpadnih snovi iz organizma namrec omogoci, da si lahko s prirojeno sposobnostjo samo-ozdravitvenih oz. samo-obnovitvenih procesov sami povrnemo zdravje. Dr. Tilden je ugotovil, da je »bolezen« v bistvu tokse­micna kriza in se pojavi, ce je izlocanje toksinov moteno ali ustavljeno. Telo se na ta nacin želi znebiti toksinov, ki se zadržujejo in nalagajo v oslabelem ali preobremenjenem organizmu. Toksemija je v bistvu samoozdravitveni proces izlocanja toksinov iz telesa. Toksini so strupi v našem tele­su, ki nastajajo v procesu metabolizma in se v zdravem sta­nju (stanje psihicnega in fizicnega ravnovesja ob normalni življenjski oziroma živcni energiji) redno in nemoteno izlo-cajo iz telesa tako hitro kakor nastajajo. Simptomov, ki spremljajo razvijajoce se stanje toksemi­je, je preko tristo. Najbolj pogosti in znacilni so npr.: glavo­boli, razdražljivost, utrujenost, neprijeten telesni vonj, slab zadah, splošno slabo pocutje, motnje spanja, razna vnetja, itd. Naturopati trdijo, da se ob nastopu toksemije ne bi sme-lo posegati v telo z zdravili, temvec bi se moralo organiz-mu omogociti pogoje za cim hitrejše in cim ucinkovitejše izlocanje toksinov. Toksemija izzveni, ko koncentracija to-ksinov pade pod kriticno mejo. Za ta padec so odlocilne okolišcine, v katerih je organizmu omogoceno nemoteno in pospešeno odstranjevanje odpadnih snovi. Toksini se v organizmu nalagajo vse dokler obstajajo pogoji za to. Ce clovek ne vzdržuje zdravega življenjskega sloga, se po do-locenem casu nalaganja toksinov zopet pojavi kriza oz. bo­lezenski simptomi. Toksemicne krize se vracajo vse dokler ni odkrit in odpravljen vzrok. Ce toksemija traja dlje casa, nastanejo funkcijske motnje, ki ob neukrepanju ali ob ne­pravilnem ukrepanju pripeljejo do organskih bolezni in kronicnih stanj ter nenazadnje tudi do smrti. Ena od metod, ki je dokazano uspešna, je pravilno iz­vedeno terapevtsko postenje s presnimi sadnimi, zelenjav­nimi in sadno-zelenjavnimi sokovi, vkljucno s celotnim programom, opisanim v moji knjigi Post in celostna hrana cloveka. Prosti radikali in toksemija Prosti radikali so toksini. To so molekule, katerim v nji­hovi zgradbi manjka elektron in so zelo reaktivne ter ne­stabilne. V cloveški organizem lahko vstopajo iz okolja, na­stajajo pa tudi kot stranski produkti procesa metabolizma. Za celice so škodljivi, saj jih poškodujejo, kar lahko vodi do pojava raznih obolenj. V procesu odvzema elektrona redu­centu nastajajo snovi, ki povzrocajo kislo reakcijo v orga­nizmu. Te snovi so praviloma toksini. Zastajanje toksinov v telesu oz. t.i. zakisanost telesa je pogoj za razvoj patogenih mikrobov in degenerativnih bolezenskih procesov oz. to-ksemije. Zakaj pride do prekinitve oziroma nezadostnega izlocanja toksinov iz telesa? Dr. Tilden je dolgo raziskoval in ugotovil, da je razlog izcrpanost organizma, do katere pride zaradi neravnovesij na psihicnem in fizicnem nivoju, katerim botrujejo nepri­merne razvade in nezdrav življenjski slog: negativni stres v vseh oblikah: psihicni, fizicni, okoljski, kemicni, biološki, … vsakodnevne škodljive navade, fizicna, mentalna, custvena napetost, neravnovesje. Zadrževanje strupenih snovi v telesu povzroci toksemi­jo. Toksemija vodi v pojav bolezenskih reakcij, akutnih kriz ter kronicnih obolenj. Naravo bolezni doloca individualna predispozicija oziroma nagnjenost posameznika k doloce­nim boleznim ter posledice medicinskega zdravljenja. V casih, ko ves znanstveni svet neuspešno išce cudežna zdravila in terapije za vse številnejše bolezni, je knjiga Dr. John H. Tildna Temeljni vzrok bolezni ali toksemija mocno opozorilo javnosti in stroki, da se pri svojem obnašanju in delovanju koncno upošteva zakon vzroka in posledice. Postenje in vnetja Vnetje je obrambni mehanizem organizma. Vnetni pro-ces se sproži z namenom samoobnavljanja, samozdravlje­nja ali samo-celjenja telesa oz. dela/delov telesa, kjer se je Fünkešnica ˜ julij 2020 29 pojavilo neravnovesje in je posledicno prišlo do dolocenih zdravstvenih težav. Ko in ce vnetje traja dalj casa, pride do negativnih vplivov na naše zdravje in pocutje. Kronicna vnetja spremljajo mnogo t.i. novodobnih kro­nicnih bolezni. Med te bolezni spadajo: kronicne vnetne presnovne bolezni, bolezni prebavil, kot so npr: Crohno­va bolezen, sindrom razdraženega crevesja, vnetje želodca, požiralnika, debelost, astma, rak, itd. Vnetje je prav tako glavni vzrok za skeletno-mišicna obolenja, vse od kratko­rocnih bolecin v hrbtu, do artritisa in osteoporoze. Nedavne študije so pokazale pozitiven vpliv postenja na kronicna vnetja. Levkotrien B4 (LTB4) ima pomembno vlogo pri razlicnih vnetnih celicnih procesih, vkljucno z oksidativnim metabolizmom, sprošcanjem encimov ter sti­mulacijo migracije nevtrofilcev in agregacije. Znano je, da modifikacija vnosa lipidov v telo spreminja sestavo fosfo­lipidov mašcobnih kislin v celicnih membranah. To vpliva na vsebino prekurzorske snovi za proizvodnjo vnetnih lev­kotrienov. Postenje igra zelo pomembno vlogo pri kronicnih vne­tjih v telesu. Hafström in sod. navajajo, da je 14 posame­znikov z revmatoidnim artritisom (RA) sodelovalo pri raz­iskavi, kjer so želeli ugotoviti vpliv postenja na produkcijo LTB4. Postili so se 1 teden. Pred in po postu so bile opra­vljene laboratorijske preiskave, kjer so jim izmerili vnetne markerje. Ugotovili so da: -postenje zmanjša izlocanje levkotriena B4 – nevtrofilcev revmatoidnega artritisa, -zmanjša nastajanje citotoksinov iz seruma in -modificira sestavo fosfolipidov mašcobnih kislin. Izkazalo se je, da se je sestava fosfolipidov tekom poste­nja spremenila, kar je rezultiralo v zmanjšani proizvodnji LTB4. To dokazuje da ima postenje protivnetni ucinek. V raziskavi ni bilo ugotovljenih neželenih ucinkov pos­ta. Postenje je torej znanstveno potrjena in priporocena metoda za odpravo težav, povezanih z revmatoidnim artri­tisom. Tudi številne druge opravljene študije so bile uspešne pri dokazovanju, da postenje in omejevanje vnosa kalorij ali kalorijska restrikcija zmanjšuje vnetja v telesu. Zmanjša se vnetna citokinska produkcija, vkljucno z znižanjem tu­morskega nekroznega faktorja in interlevkina-6. Kronicno vnetje se lahko pojavi v kateremkoli delu telesa, vkljucno z možgani. Kronicna nevro-vnetja so znacilna za mnoge nevrodegenerativne bolezni, vkljucno z depresijo in Alzhei­merjevo boleznijo. Kako krepiti in ohranjati zdravje? Pravilna, polnovredna, pretežno rastlinska prehrana, izdatna telesna dejavnost, post in kalorijska restrikcija, so odlicni nacini za krepitev in ohranjanje zdravja, saj delujejo zaviralno na pojav vnetij v telesu. Pravzaprav se postenje v medicinske in terapevtske namene prakticira že tisoce let. Postenje je namrec idealni nacin za izgubo odvecne telesne 30 Fünkešnica ˜ julij 2020 mase in ce se ob tem uvede še redna telesna vadba, je to odlicna metoda za povecanje mišicnega tonusa. Organizem med postom ostane brez hrane dovolj casa, da lahko porabi zaloge energije iz glukoze v krvi ter iz glikogena v jetrih. Ko v organizmu zmanjka glukoze in glikogena, je telo prisilje-no preklopiti v nacin izgorevanja lastnih mašcobnih rezerv. Postenje pa ne pomaga le pri izgubi mašcobe oz. odvecne telesne mase, povecuje tudi izlocanje cloveškega rastnega hormona, ki ima pomembno vlogo pri trdoti kosti in pri ohranjanju vitkega telesa. Postenje je priporoceno vsake-mu, ki želi živeti kakovostno, zdravo življenje. Nacin življe­nja, v katerega je vkljuceno periodicno postenje, nam omo­goca polno mero telesne, mentalne in spiritualne cilosti ter jasnine. Zakon in red prevladujeta v celotnem vesolju, tako vceraj, danes in za vedno. Narava ozdravlja in lahko unici katerokoli okužbo, ce se le odrecemo vsem slabim, nega­tivnim navadam, ki izcrpavajo telo na fizicnem in dušev­nem nivoju in seveda ce hkrati prevzamemo odgovornost za svoje zdravje ter preklopimo na zdrav življenjski slog, ki ga vestno vzdržujemo. Svetloba Sonca kot clovekova hrana UV-spekter svetlobe aktivira sintezo vitamina D, ki ima glavno vlogo pri absorpciji kalcija in nekaterih drugih mi-neralov. UV-svetloba pomaga k zniževanju visokega krvne­ga tlaka, povecuje ucinkovitost delovanja srcne mišice, zni­žuje raven holesterola, stimulira delovanje žleze šcitnice in izlocanje hormonov, ki pospešujejo proces metabolizma ter tako pripomorejo k zniževanju telesne mase. UV-svetloba ucinkovito pomaga pri zdravljenju luskavice, zvišuje raven spolnih hormonov, aktivira hormon solitrol, ki se nahaja v koži, in vpliva na dobro delovanje imunskega sistema ter na mnoga središca, ki uravnavajo delovanje cloveškega or-ganizma. S strani strokovnjakov je priporoceno izpostavljanje in gibanje na soncu vsaj eno uro na dan. V poletni vrocini se soncimo v presledkih in ob primernih urah, ko sonce vec ne pripeka direktno. V predelih, kjer je premocno sevanje, je izpostavljanje soncu škodljivo. Ob soncenju je priporo-cljivo dnevno uživanje sveže iztisnjenega soka korencka, v kombinaciji s pomaranco in kanckom hladno stiskane­ga rastlinskega olja – za boljšo absorpcijo vitamina A in D. Najvec vitamina D se ustvari ob soncenju hrbta, kjer je po­vršina kože najvecja. Ali je soncenje škodljivo? Ugotovili so, da se npr. kožni rak pojavi predvsem, ko je organizem toksemicen, zakisan. Ameriški raziskovalec Viktoras Kulvinskas je ugotovil, da razvoj raka lahko sproži izpostavljanje soncu, le ko je telo bolno, toksemicno. Zmer-no izpostavljanje soncu ne povzroca oz. ne vpliva na razvoj raka pri zdravem cloveku. Med soncenjem se pospeši iz­locanje snovi preko kože oz. t.i. razstrupljanje. Tako lahko cloveški organizem dnevno izgubi do tri litre tekocine. V tej izloceni tekocini so prisotni tudi toksini oz. odpadne snovi. Ce so prisotne tudi izlocene kancerogene snovi, se posle-dicno lahko razvije rak. Raka povzrocajo toksini v telesu in ne svetloba sonca. Kot zanimivost Ustanoviteljica Hipokratovega zdravstvenega inštituta v Palm Beachu, ZDA, Ann Wigmore, je delala poizkuse z rakastimi celicami, vzetimi iz cloveškega telesa. Ugotovila je, da uspevajo in rastejo ob kuhani hrani. Pri poskusu s presno hrano pa je ugotovila, da niso sposobne preživeti. Tudi dr. J. C. Thomson iz škotske klinike Kingston Clinic v Edinburghu, je porocal o pozitivnem zdravljenju rakavih bolnikov na ta nacin, da so uživali skromno hrano, ki je vsebovala 80-odstotni delež presnih živil. Temeljne ugoto­vitve te raziskave so bile, da se ob uživanju pretežno pres-ne vegetarijanske hrane, v kombinaciji s soncenjem kožni rak NE pojavi. Ugotovili so tudi, da hrana z osiromašeno vsebnostjo antioksidantov deluje živomorno, še posebej, ce je zelo kaloricna. Za najslabšo varianto se je izkazala kom­binacija soncenja in mastne, kaloricne hrane v obliki živil. Mašcobe na soncni svetlobi oksidirajo hitreje kot ostale organske snovi. Ravno vecina industrijsko predelanih živil vsebuje prevec nezdravih mašcob. Prehranjevanje je v fiziološkem smislu vsrkavanje ener­gije Sonca. Energija Sonca pride preko rastlin v živali, ki jih poje clovek. Iz znanstvenega vidika to pomeni, da orga­nizem vase sprejme doloceno kolicino energije Sonca in iz nje izgradi del sebe. Clovek preko hranjenja sam gradi svo­je telo, je gospodar svojega telesa in bi zanj moral pravilno skrbeti ter ga znati upravljati. To, kar ljudje dandanes pove-cini pocnejo avtomatsko, nezavedno, bi morali zaceti delati zavestno in s polno mero koncentracije ter pozornosti. Presna živila, polnovredna hrana Presna živila (ponekod najdemo tudi izraz živa hrana) so surova, nepredelana živila v svoji izvorni in naravni obli­ki, ki vsebujejo energijo, bioenergijo ter encime za življenje. Idealno je, ce so iz ekološke oz. še bolje biodinamicne pri­delave. Med presna živila s pozitivnim vplivom na zdravje ljudi spadajo: surova zelenjava, surovo sadje, surovi orešcki, semena in kalcki, surove divje rastline, sveže zacimbnice, t. i. super živila, morske alge in suho sadje. Nekateri pre­snojedci uživajo tudi surovo kravje ali kozje mleko, surovo skuto, sirotko, jajca in fermentirano ter dehidrirano sadje in zelenjavo, kot je npr. zelje, repa, pesa, ki spadajo pod pre­bioticna živila, katere je cloveški prebavni sistem z lastnimi fermenti sam sposoben fermentirati med samim postop­kom prebave. Po Normanu Wardhaugh Walkerju je meja ohranitve encimov v presnih živilih 48 °C. Nad to mejo se encimsko delovanje upocasni, pri 54 °C pa se encimi uni-cijo. Npr. v semenu, ki je bilo toplotno obdelano na nižjih temperaturah in je kljub temu še vzklilo, so se ohranili en-cimi in se šteje med presno. Encimi se prav tako nahaja­jo v cloveškem organizmu in jih izlocajo prebavila. Imajo funkcijo presnavljanja živil in na ta nacin telesu omogocajo absorpcijo hranil. Za normalno presnovo je nujna bakterij-ska crevesna mikrobiota, ki pri povprecnem cloveku tehta cca 2 kg. Japonski zdravnik in raziskovalec na podrocju javnega zdravja, dr. Masanori Kuratsune, je že leta 1950 dokazal, da je s presnim, vegetarijanskim nacinom prehranjevanja možno bistveno zmanjšati kolicino zaužitih potrebnih ka­lorij. Raziskave so ugotovile, da je ena od znacilnosti, po kateri se dolgoživeca ljudstva razlikujejo od tistih, ki živijo v skladu z naravo in ne dosegajo tako visoke starosti - uži­vanje vecjega dela polnovrednih in uravnoteženih presnih živil, ki so prilagojena potrebam posameznika. Delitev živil glede na živost: ŽIVOTVORNA – porajajo življenje: presna semena, orešcki, kalcki, poganjki. ŽIVODEJNA – spodbujajo življenje: presno sadje in ze­lenjava. Živa hrana, bogata z encimi. ŽIVOSTATICNA – upocasnjujejo življenje, zagotavljajo minimalno delovanje celic, pospešujejo staranje: vsa kuha­na hrana, meso in mlecni izdelki. ŽIVOMORNA – unicujejo življenje, organizem zakisa­jo, tako da telo potrebuje elemente za nevtralizacijo in jih srka iz zob in kosti: sladkor, sol, moka, škrob, kava, alkohol, kemicni dodatki, procesirana živila. Na podlagi zgornje delitve spadajo presna živila med ži­votvorna in živodejna živila. Sonja Bertalanic, mag. varne prehrane Fünkešnica ˜ julij 2020 31 ŠIVANJE ZAŠCITNIH MASK V OBCINI VERŽEJ Z ašcitne maske so z epidemijo koronavirusa cez noc postale del našega vsakdanjega življenja. V obcini Veržej je kmalu po objavi v medijih, da je no-šenje mask na javnih mestih nujno, stekla akcija izdelave zašcitnih mask, pri kateri je sodelovalo 27 obcanov. Ko sem prevzela organizacijo, sem najprej pripravila seznam tistih obcanov, ki imajo potrebna znanja, strojno opremo in voljo za izdelavo mask. Nekateri so me kontaktirali tudi tekom same izdelave in tako prispevali k še vecjemu številu izde­lanih mask, kot je bilo predvideno. Maske so bile izdelane najprej v vecji seriji, okrog 1.300 mask, druga serija pa je zajemala nekaj cez 500 kosov. Obstaja vec vrst mask, zares ustrezno zašcito pred viru­si nudijo medicinske maske, izdelane skladno s standardi, ki nudijo višji nivo zašcite in se nosijo tudi v kombinaciji z ostalimi zašcitnimi oblacili in opremo. Vse ostale maske niso zanesljiva zašcita pred okužbo, ampak jih uporabljamo predvsem, da nebi okužili drugih. Maska tudi preprecuje, da se ne dotikamo obraza, pri cemer smo manj izpostavlje­ni. Situacija s koronavirusom je pri nas, kakor tudi drugje po svetu, uvedla nujo in kulturo nošenja razlicnih mask. Kot vemo, je bilo prakticno nemogoce hitro dobiti maske kjerkoli na trgu, zato je bila najboljša ideja, da jih izdelamo v lokalnem okolju. Od narocila do razdelitve je bilo le nekaj dni, zato je bilo nekaj mask ukrojenih iz materialov, ki so bili na razpolago doma. Ko smo prejeli še donacijo materiala s podjetja Tek­stina in iz podjetja PINK ter nabavili elastike in trakove, so nastajale zašcitne maske raznih barv in vzorcev. Vecino-ma smo upoštevali kroj, ki ga je objavil UKC Ljubljana, iz manjših ostankov pa so sešiti modeli s šivom v sredini spre­daj. Nekatere maske so izdelane s trakovi, druge z elastiko, ravno tako se posamezne izdelave razlikujejo tudi glede nacina šivanja. Prilagodili smo si jih glede na izkušnje in razpoložljivo strojno opremo sodelujocih. Vsak, ki je sodeloval pri krojenju in izdelavi mask je pre­jel kroj, pripomocek za šivanje za lažje polaganje gub in en sešit model maske. Tako je delo potekalo nemoteno in je šivanje šlo hitreje od rok. Nekateri sodelujoci se s šivanjem ukvarjajo profesional-no, drugi ljubiteljsko. Vsi so pristopili z željo, da doprine­sejo k zdravju naših obcanov in so se potrudili po svojih najboljših moceh. Pri obeh dobavah so sodelovali Ana, Zlatko in Igor Arvaj, Majda in Milan Belak, Mirjana Jeric, Sanda Kurbus, Danijela Magdic, Marijana Kodba, Marjetka Pressler, Cilka Obran, Marija Šijanec, Štefka, Stanko in So­nja Šterman, Tatjana Prelog, Breda Rojnik, Vlasta Serec in Marija Zemljic, pri prvi dobavi pa je bila ekipa vecja in so jo dopolnile še Mojca Cedula Škraban, Katica Forjan, Min-ka Golinar, Jelica Jerebic, Breda Lasic, Marica Legen, Mojca Stajnko, Jana Rautar. V funkciji organizacije, pridobivanja materialov in tudi same izdelave je bilo precej aktivnosti in usklajevanja. Zah­valjujem se podjetjema Tekstina in PINK, ki sta darovala materiale ter vsem sodelujocim, ki so mi zaupali ter bili pripravljeni odložiti svoje delo in priskociti na pomoc. dr. Sonja Šterman KARANTENA V SLIKI IN BESEDI V naslednjem prispevku predstavljamo nekaj fotoutrin­kov, kako so naše bralke in bralci preživeli svoj cas v obdobju karantene in omejenega prehajanja med obcina-mi. Ceprav je na prvi pogled izgledalo, da se je za vse nas naenkrat cas ustavil in smo ujeti v nemem filmu, se je nav­sezadnje izkazalo, da smo ta cas še kako potrebovali ... bil je namenjen izkljucno nam, našim družinam, poglabljanju medsebojnih odnosov in razmišljanju o tem, kako ga lahko cim bolje izkoristimo. Cas, ki je velikokrat naš sovražnik, saj nas neprenehoma preganja tako v službah kot pri drugih obveznostih, je naenkrat postal naš zaveznik ... iz danes na jutri kot bi zadeli na loteriji. Kako ste preživeli svoj cas vi, drage bralke in bralci, si lahko pogledati skozi naslednji fotokolaž. Hvala vsem za poslane fotografije - Sabini Kopun, Valentini Sreš, Darji Rus, Jasmini Lubi, Mateji Žalik Rus, Dominiku Cernjavicu, Alešu Žalarju in Danijeli Kolar Rus. Vse bralce vabimo, da spremljate FB stran Fünkešnica, kjer vas bomo povabili k sodelovanju tudi za prihodnjo številko našega obcinskega glasila. 34 Fünkešnica ˜ julij 2020 OBCINA VERŽEJ Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Ethos Land, INTERREG SI-HU (2014-2020)