Vfcc&ia sferna lig Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 »enS sentj ur do 0 ŠENTJURSKE novice 2013 352(497.4 Šentjur) 0108813,1 na pri Pošti 3102 Celje, 22/1 JANUAR 2013, cena 2 EUR U * n*. ftv Jdarci pod lasom zaradi lonkovšega trga 'ričakal nas je lonovoletni naval odražitev IN ODSTOPITI? 1 otoreportaža: Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b l 3230 Šentjur vr™TvrTh mr ijvestrovanje Sentiurirf«! *. *. v INTERVJU Z MIHAELO ROŽEJ: V politiko so me povabili moški Radio Rogla ] I v Šentjurju RADIO pni ----- FAnlS in Dobju najbolje slišite na 101,8 J| robe Drofenibova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, Cim: 041 693 388 LANGUS m i Asmmr 331 652 437 do.a snmE Zadobrova 69 ($00000 3211 Škofja vas tei./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com 875007 Smo vir informacij [zberemo, izberemo, dostavimo!), graditelj skupnosti (povezujemo!), so-ustvarjalec skupne prihodnosti (razumemo!). Z vami so NOVICE že 21 let, ROGAŠKE NOVICE 20 let, CELJAN 11 let, BISTRIŠKE NOVICE 12 let, ŠENTJURSKE NOVICE 19 let, RADIO ROGLA pa 15 let. Za nas so lokalni ljudje in dogodki pomembni! Prepričani smo, da tudi za vas. Obrnite se na nas! Radio Rogla Slovenske Konjice - Novice d.o.o., Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@siol.net Prometni center: 041400 440 Odgovorna urednica: Valerija Motaln Glasbeni urednik: Vojko Gačnikar RADIO ROGLA -NAJBOLJŠA GLASBA ZA ŠTAJERSKO novice Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@lsiol.net Odgovorni urednik: Aleš Mrzdovnik novice Romihova 77, 2310 Slov. Bistrica Telefon 02 843 0180 Telefaks 02 843 0181 Email: bistriske.novicefglnovice.si Odgovorna urednica: Bojana Petelinšek ROGAŠKE novice Zdraviliški trg 1, 3250 Rogaška Slatina Telefon 03 58160 00 Telefaks 03 81919 27 Email: tajnistvo@)rogaskenovice.si Odgovorni urednik: Jože Strniša ŠENTJURSKE novice Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur Telefon 03 620 02 52 Telefaks 03 620 02 53 Email: urednistvo@)sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler ce^n Miklošičeva 5, 3000 Celje Telefon 03 42816 60 Telefaks 03 42816 65 Email: info(3celjan.si Odgovorni urednik: Nejc Mihelak Naročilnica na časopis Šentjurske novice: Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik, ki izide zadnji torek v mesecu. Cena izvoda je 2 EUR. Naročnina se plačuje za celo leto, naročniško razmerje lahko pisno prekinete ob koncu obračunskega obdobja. Naročilnico s katero se naročite na ŠENTJURSKE NOVICE pošljite na naslov: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15, 3230 Šentjur. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 1RmSMEIiN1D0STmW. NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE OOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO telefon: o; 749 bo f km Ir centra Šentjurja! 19 63 mobitel: 051 413 590 ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Celjski otroci ne bodo lačni Številka računa je SI56 6100 0000 4375144, odprt pri Delavski hranilnici, sklic: NOVICE - CELJSKI OTROCI NE BODO LAČNI. V Celjanu peljemo veliko humanitarno akcijo, s katero bomo pomagali otrokom v osnovnih šolah. Vsa zbrana sredstva bomo namenili šolam in bodo porabljena izključno za hrano otrok. Premalo denarja za vse Celjski ravnatelji pravijo, da je v tem času najbolj pereč problem zdrave prehrane. Bolezni, izguba službe, dolgotrajne brezposelnosti, več otrok v družini, vse to je tudi Celjane pahnilo na r°b- Šole si pomagajo z zbranim denarjem v šolskih skladih, pozdravljajo projekt botrstva in donacije podjetij, a ko potegnejo črto, je denarja za vse preprosto premalo. Vse donatorjebomo, z njihovo privolitvijo, konca akcije objavljali v Celjanu. 400^ |: - VB Dno slovenske politike Če je še pred novim letom kdo verjel, da slovenska politika ne more pasti na nižjo točko kot je, se je pošteno uštel. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila neprijavljena sredstva pri dveh pomembnih ljudeh v Sloveniji. Prvaku in premierju vladne koalicije Janezu Janši in prvaku največje opozicijske stranke Zoranu Jankoviču. Nedvomno, tako zatrjuje komisija, je dokazala, da ima prav in s tem oba upravičeno stisnila v težak položaj. Kot kaže, so vsaj Jankoviča strici iz ozadja le prepričali, daje modro odstopiti in se vsaj za nekaj časa potuhniti pred vročino, ki je nastala pri poročilu KPK. Kaj pa prvak SDS Janša? Ta skoči po podporo svoji stranki in dela naprej kot, da se ni zgodilo nič omembe vrednega. Glede podpore stranke pa - se sploh zavedate, kaj so storili najbolj vidni člani SDS, ki tvorijo izvršni odbor, z izglasovano zaupnico? Izglasovali so, da je nespoštovanje zakonov, za nekatere v naši državi dovoljeno! Seveda je sledila takojšnja diskreditacija članov komisije, ki je poročilo objavila, kar smo pričakovali in nas ni presenetilo. Seveda sta vzroke za svojo goljufijo našla pri vseh, samo pri sebi ne. Pa se sprašujem, kje mi živimo? Se imamo za pravno državo? Ne, Slovenija je s tem še bolj t. ei. banana država, kjer je eliti dovoljeno vse, svet pa se nam smeji. Elita, z leve in desne, je izropala našo državo, bremena p a prenaša na nas, ki pošteno služimo svoj vsakodnevni kruh. Dragi gospodje, sloven-celjni smo mogoče res »hlapci«, vendar ne pozabite, ko smo stisnjeni v brezizhodni položaj, znamo tudi udariti nazaj in ta čas se bliža. Pa me diskreditirajte. spletna anketa novice So vrhunski športniki upravičeni do življenjske rente? Novo vprašanje: Ali je Slovenija pravna država? www.sentjur.net Hrana še vedno v smeti Odpad. Na Celjskem so lani zavrgli že več kot 5 tisoč ton bioloških odpadkov, med njimi naj ne bi bilo uporabnih živil. Pripravljeni. Dobro načrtovanje pri nakupovanju živil zmanjša količino hrane med odpadki. Piše: Petra Žagar Po podatkih, ki jih je že pred časom v Bruslju predstavil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, naj bi Evropejci vsako leto zavrgli kar 90 milijonov ton hrane ali, povedano drugače, 180 kilogramov na osebo. Velik del te hrane naj bi bil užiten. Po oceni, narejeni za Evropsko komisijo pred dobrima dvema letoma, naj bi se Slovenci odrezali bolje od evropskega povprečja. Zavrgli naj bi okoli 179 tisoč ton hrane ali okoli 90 kilogramov na prebivalca. Po oceni zveze potrošnikov pa naj bi zavrgli kar tretjino hrane. Natančnih podatkov za Slovenijo ni Tanja Gomišček z okoljskega ministrstva, ki je lani pripravila okroglo mizo Naj hrana ne postane odpadek, poudarja, da natančni podatki za Slovenijo niso znani, saj se s takšnimi raziskavami nihče ne ukvarja. Po nekaterih podatkih, dobljenih iz spletne ankete ministrstva, naj bi večina Slovencev na dan zavrgla manj kot četrt kilograma hrane. Najpogostejši razlog za to je pokvarjena hrana oziroma pretečen rok trajanja izdelka. Najpogosteje se v smeteh znajdejo hitro pokvarljivi kruh in pecivo ter sadje in sveža zelenjava. Razlogi za metanje hrane v smeti so različni, udeleženci okrogle mize pa so izpostavili kulturno pogojen odnos do hrane, prevelike porcije na mizi, slabo načrtovanje nakupov, pomanjkanje znanja ■haofleeei Tudi v težjih gospodarskih časih v koš roma o shranjevanju in konzerviranju živil ter uporabi ostankov po obedu. Uporabnih živil v smetnjakih ne zaznajo Monika Oštir, predstavnica za stike z javnostmi v podjetju Simbio, pravi, da so leta 2011 zbrali 3.795 ton biološko razgradljivih odpadkov, do decembra lani pa že več kot 5 tisoč ton. Ob tem pa pravi, da uporabnih živil, ki jim je Lani pet ton odpadkov Leta 2011 so v Simbiu zbrali 3.795 ton biološko razgradljivih odpadkov, lani do decembra že več kot 5 tisoč ton. V- preveč hrane. potekel rok, v zabojnikih skoraj ni. »Več sadja je samo v trgovinah, v katerih zbiramo in odvažamo bio odpadke,« pravi Oštirjeva. Trgovci mečejo stran neprodano hrano, ki je izgubila bleščeč estetski učinek, doma pa v smeti pogosto romajo izdelki, ki jim je potekel rok trajanja. Večina potrošnikov ne ve, da rok trajanja ponavadi ne označuje, do kdaj je živilo užitno, ampak samo to, do kdaj ohranja svoje izvorne lastnosti. To lahko pomeni, da v smeti mečemo povsem dobro in še užitno hrano. Pri tem moramo ločiti med zakonsko predpisano označbo živila »uporabno najmanj do...«, ki jo zahteva EU, in opozo- rilom »porabiti do...«, ki pove, do kdaj je živilo dejansko treba porabiti. Če na živilu izrecno piše, da ga je treba porabiti do določenega datuma, se tega le držite. Oznaka »uporabno najmanj do ...« pa označuje zgolj datum, do katerega mora živilo ohraniti obljubljeno kakovost in estetski učinek, za katera jamči proizvajalec. Rešitev dobro načrtovanje V kuhinji celjske bolnišnice, ki je gotovo ena največjih kuhinj v Celju, mesečno zberejo med pet in šest ton organskih kuhinjskih odpadkov. Te odpelje podjetje, s katerim ima SB Celje pogodbo, saj zakonodaja na področju ravnanja z odpadki že vrsto let določa, da se organski odpadki ne smejo oddajati kmetom za krmo živali. »Porabo hrane smo v bolnišnici optimizirali z dobrim načrtovanjem in organizacijskimi izboljšavami, kot je tabletni sistem bolnišnične prehrane oziroma obrok za vsakega pacienta posebej,« je povedala Danijela Gorišek, vodja službe za odnose z javnostmi v SB Celje. V kuhinji pa pripravljajo hrano tudi za zaposlene in zunanje goste. Zanje obroke hrane kuhajo v manjših serijah in sproti, zato so ostanki hrane minimalni. »Živila, ki jih po sistemu HACCP lahko shranimo in uporabimo naslednji dan, kot dober gospodar tudi shranimo,« je povedala Goriškova. novjce aforizem V Šentjurju smo hladno sprejeli poročilo KPK, ker se zavedamo, da po čiščenju vrha pridejo na vrsto nižji sloji, (jmmj Moralnost lokalne politike Nekaj predstavnikov lokalnega političnega sveta smo povprašali, kaj je po njihovem mnenju moralna odgovornost. Spraševal je: Zoran Borovšak Lovro Perčič, Šentjur »Vsak človek za svoja dejanja odgovarja in jih je vedno pripravljen in sposoben zagovarjati. Zadev, ki jih enkrat obljubiš, ljudje ne pozabijo in te prej ali slej primejo za besedo in ugotovijo, da si jih speljal na led.« Natalija Plemenitaš - Fuchs, Dobje »Človeška družba, kot najbolj organizirana skupnost bitij, uporablja določena pravila odgovornosti, s katerimi se zavezuje tudi k moralni odgovornosti za svoje delovanje. Gre za vrline, ki so ali pa enostavno niso prisotne pri posamezniku in izhajajo iz osnove naše družbe. V politiki gre prevečkrat za kalkulacijo koristi in dobička. Konec koncev je politika neke vrste boj za oblast, za moč, za prevlado, za uresničevanje strankarskih vizij, kjer je morala prevečkrat v drugem planu.« Srečko Krajnčan, Loka pri Žusmu »Ugotavljanje in pripisovanje moralne odgovornosti je pogosto nadvse zapletena, če ne skoraj nemogoča naloga. Kdor ni moralno odgovoren za svoje odločitve in ravnanje, tudi ne more biti kriv in ne zaslužen zanje. Če smo moralno odgovorni za škodo, ki jo je nekdo utrpel, smo mu jo dolžni poravnati ali ga zanjo odškodovati; in če smo moralno odgovorni za stisko, v kateri se je nekdo znašel, smo mu jo dolžni pomagati ublažiti oziroma ga rešiti iz nje, kar pa v današnjih časih zelo pogrešam.« Anton Špan, Planina pri Sevnici »Moralna odgovornost je, da si vsestransko pošten, najsi bo to kot delavec ali kot politik. Od malega do velikega človeka.« Namenite dohodnino Rdečemu križu na naslovnici ntiV|Ce Bolj ko revščina trka na vrata, več ljudi trka na vrata socialnih ustanov. Število prosilcev se tudi v Šentjurju povečuje. Lani smo razdelili 444 prehrambenih paketov in vrečk pralnega praška ter več kot petnajst ton hrane iz intervencijskih zalog EU. Do konca leta smo s pomočjo občin in nekaj donatorjev odobrili finančno pomoč preko 10.000,00 EUR. Sredstva smo porabili za nakup šolskih potrebščin za 33 otrok, plačilo stroškov elektrike, vode, komunalnih storitev in ogrevanje. Ker samo ugotavljanje, da je stiska vse večja, ne bo pomagalo, so na Rdečem križu začeli v mesecu decembru z akcijo zbiranja sredstev iz dohodnine. Vse davkoplačevalce poziva, naj pol odstotka dohodnine, ki bi sicer ostal v državni blagajni, namenijo Območnemu združenju Rdečega križa Šentjur za lajšanje socialnih stisk občanov. »Vsem občankam in občanom, ki pa ste si že vzeli trenutek časa in to že storili, pa se vam iskreno zahvaljujemo in prosimo, da nagovorite še svoje bližnje,« nas je poprosila sekretarka OZRK Andreja Tisel. Davor Pušnik, ansambel Unikat Foto: Jure Godler /3fz SEM MKoc/L m^š/ zjzovm. ^ 7EDBL ZoH /VZofiP/R čA./oš/c ' 2-d>/3 nepreslišano novice mag. Marko Diaci župan občine Šentjur »V občini imamo cilje, vemo, kaj želimo, vemo, da vsega naenkrat ne bomo mogli postoriti, ampak imamo cilje za naprej.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. _______________ Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. Anton Kukovič. Starosta iz Zgornjega trga šteje že 102 leti. Marija Filej. Drameljčanka je praznovala svoj 100. rojstni dan. Dedek Mraz. Na povabilo Zveze prijateljev mladine Šentjurje obdaril kar 1060 šentjurskih malčkov. mmfflmmmKmamasssmmsmrMmmamamBmBSBa''«"1''’''' ■■■’"' 'wtwiwrBBTniaranrnriii Vladimir Belina. Predsenik Pihalnega orkestra Šentjur je v kratkem času pripravil dve pomembni prireditvi: Božično-novole-tni koncert in Silvestrovanjem na prostem z ogrevanim šotorom. Glasovirke. Že tradicionalno Vokalna skupina Glasovir na 25. december priredi Božični koncert. 6 7 ■BNMRMMMBMHMNI Mihaela Rožej. Predsednica šentjurske SLS je organizirala pomoč kmetom v Spodnjem Dupleku, ki so jih močno prizadele poplave. Primož Brolih. Kot nova okrepitev naših košarkarjev seje na tekmah odlično izkazal in vnesel v igro ekipe stabilnost. > številka meseca riovTče 102 leti šteje najstarejši občan Anton Kukovič. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Ponovoletni naval podražitev Cena. Dražja bosta odvoz smeti in voda, električna energija zaenkrat ne. Pišeta: Petra Žagar in Jure Godler Z novim letom bodo v podjetju Simbio začeli zaračunavati storitev zbiranja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov. »Gre za storitev, ki smo jo do sedaj že izvajali, a je zaradi zamrznitve cen nismo smeli zaračunavati. Cene za omenjeno storitev so že bile sprejete na občinskih in mestnih svetih vseh 24 občin,« je pojasnila Monika Oštir, predstavnica podjetja Simbio za stike z javnostmi. Odvoz smeti bo v poletnih mesecih dražji od 5,16 do 7,25 EUR z vključenim 8,5 % DDV, za 120-litrski zabojnik oz. 240-li- simbol ii stop fr ■ '4 i§Dj * aA •' va/ ml Mofi" m • dejstva nov.ce Simbio z novim letom zaračunavaflCVoz °dpadkov iz rjavega zabojnika. Obdavčena provizija Vlada je sprejela zakon, ki uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve v višini 6,5 %. Banke in druge finančne ustanove ga bodo morale prvič obračunati za mesec april 2013. Te storitve vključujejo provizije pri vseh bančnih opravilih: dvigu in pologu denarja, plačevanju položnic, do vpogleda stanja na bankomatu. Čeprav so davčni zavezanci, bodo banke, pošte in druge finančne ustanove to breme verjetno zaračunale potrošnikom. Tako bo postalo plačevanje položnic še dražje... trski zabojnik ter od 10,33 do 14,51 EUR za 120- oz. 240-litrski zabojnik v zimskih mesecih. Večina gospodinjstev v občinah Šentjur in Dobje s 120-litrskimi zabojniki bo v zimskih mesecih namesto današnjih 12,64 EUR mesečno plačevalo 17,80 EUR in v poletnih mesecih 22,97 EUR. Za spremembo cen bo Simbio potreboval soglasje vseh 24 občinskih svetov z območja, kjer celjsko podjetje izvaja dejavnost. Če povišanja cen na občinskih svetih ne bodo sprejeli, bo moral razliko kriti posamezen občinski proračun. Cene za obdelavo in odlaganje odpadkov so sicer v vseh občinah enake. fflgfflBSSBBMB Sola s "svetlobno hitrostjo" V začetku šolskega leta so na P0Š Blagovna, ob koncu koledarskega leta 2012 pa še na centralni OŠ Franja Malgaja Šentjur, prišli do pomembne pridobitve - optične povezave na medmrežje. »Smo prva šola v občini, ki je uspela pridobiti hitrejši in naprednejši dostop do interneta,«s ponosom pove ravnatelj Marjan Gradišnik. Optično povezavo je zgradilo podjetje Elektro Turnšek. V obeh šolah uporabljajo tehnologijo FTTH (Fiber To The Home), ki povezuje šoli preko omrežja Elektro Turnšek do vozlišča ARNES v Celju. Hitrost na podružnici Blagovna je 20/20 Mbps, na centralni šoli pa 100/100 Mbps. Na šentjurski šoli so načrtovali primerno število optičnih vlaken, da se bodo lahko v prihodnosti na to vozlišče priključile tudi druge izobraževalne ustanove. Če bo zanimanja za priklučitev dovolj, lahko pričakujemo, da bo Arnes zgradil vozlišče v Šentjurju in se šolam ne bo treba več povezovati z vozliščem v Celju. Zahvaljujejo se podjetju Elektro Turnšek in Jelku Kajini iz podjetja R&M za potrebno pasivno optično opremo. (J. G.) Elektrika V Elektru Celje Energija (ECE) Povišanja cene elektrike ne načrtujejo. »Zavedamo se krize, ki je prizadela naše odjemalce, zato se Maksimalno trudimo, da znižujemo stroške poslovanja in s tem ohranjamo enake cene električne energije že leto in pol ter jih bomo najverjet-aeje ohranili še vsaj v naslednjem letu,« je povedal mag. Mitja Terce, direktor ECE. Končni znesek na Položnicah za električno energijo, ki jih prejemajo gospodinjstva, je sestavljen iz več postavk. S febru-arjem 2013 bo pričel veljati vladni odlok o povišanju prispevka za oskrbo z električno energijo, kar do značilnemu odjemalcu mesečni strošek povišalo za približno 3 EUR. Voda Direktor Javnega komunalnega podjetja Šentjur Igor Gorjup nam je potrdil, da načrtujejo tudi dvig cene vode. »Do spremembe cene pitne vode bo prišlo zaradi negativnega poslovnega izida na področju oskrbe s pitno vodo. Nove cene bodo oblikovane skladno z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Elaborat bo predložen pristojnemu občinskemu organu v potrditev, nove cene pa bodo znane po njegovi potrditvi,« nam je še zaupal. ♦ aforizem Hovjce Voditelji bodo odšli, birokracija pa ostaja. (jmm) Knjižni molji zanesljivo preko kvalifikacij _ Ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur, ki se imenuje Knjižni se je v tekmovanju EL 2013 zanesljivo uvrstila j"13 finalno tekmovanje. V valifikacijah so v robotskem e*u Pometli s konkurenco in v drugi igri osvojili neverjetnih 450 točk, kar je še enkrat več, °t jih je osvojila katerakoli ruSa od 16 ekip, ki so nastopile v kvalifikacijah A -vzhodna Slovenija. Državno tekmovanje bo 2. februarja v Kranju. Tema letošnjega tekmovanja so starostniki. V projektu mora sodelovati tudi eden od starostnikov, starejši od 60 let. Skupni rezultat je seštevek robotskega dela, projektnega dela in vrednot - prijaznost tekmovalcev. Malgajeve! so predstavili tudi projekt Halo knjiga, s katerim bi bil omogočen lažji dostop do knjig starejšim, ki so gibalno omejeni. Hruškoti - učenci OŠ Hruševec Šentjur so bili v robotskem tekmovanju osmi. V letu 2013 nas čaka 250 delovnih dni - dan samostojnosti in enotnosti. Od 11 praznikov štirje niso dela prosti dnevi, in sicer dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra. Prosto tudi, ko ni državni praznik Dela prosti dnevi v Sloveniji so: 31. 3. - velikonočna nedelja in 1.4. - velikonočni ponedeljek, 19. maj - binkoštna nedelja oz. binkošti, 15. avgust - Marijino vnebovzetje, 31. oktober - dan reformacije in 25. december -božič. Delodajalci bodo zaposlenim letos za 40-urni delovni teden obračunali 2088 delovnih ur, kar je toliko kot lani. Največ delovnih dni bo v januarju, maju, juliju in oktobru, po 23. Najmanj delovnih dni bo v februarju in juniju, po 20. Med tednom bomo na račun praznikov 11-krat doma, v letu 2014 le devetkrat. Lani smo bili zaradi praznikov med tednom prosti 12 dni. S smiselnim načrtovanjem dopustov bomo lahko doma kar I nekaj dni. Dela prosti dnevi. Zaradi praznikov bomo imeli 11 dela prostih dni, še sedem prazničnih dni pa pride na soboto ali nedeljo. Piše: Sergeja Javornik V letu 2013 bo skupaj 250 delovnih dni. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji določa 11 praznikov in pet dela prostih dni. Prazniki v Sloveniji so: 1. januar - novo leto, 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 27. april -dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj - praznik dela, 8. junij - dan Primoža Trubarja, 25. junij - dan državnosti, 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september - vrnitev Primorske k matični domovini, 1. november - dan spomina na mrtve, 23. november - dan Rudolfa Maistra in 26. december V robotskem delu so bili malgajevci nepremagljivi. k--Jjjp Vaško jedro Ponikva - prvič Jože Korže citira del telefonskega pogovora z arhitektom Mušičem v mesecu maju 2012: »Jaz nekaterih od teh ljudi sploh ne poznam, župana sploh ne poznam, to se kar nekaj v pisarnah noter dela, vse se prepusti meni.« Primerjava Ponikve in Šentjurja: »To je tako, kot bi v Šentjurju na polovico ceste zgradil nek objekt, zdaj se pa vi vozite tu okoli...« O ne vmešavanju v projekt je spregovoril bivši župan Štefan Tisel: »V sam načrt se nisem kaj dosti vmešaval, ne vem, ni me bilo enkrat, pa so drugi potem peljali...« O lepoti Mersijevega paviljona je razmišljal Lovro Perčič: »To je ladja, ki je pristala na suhem. Komur je to všeč, ima zelo čudne pojme za umetnost.« Ludvik Žafran o zaslužkih arhitekta: »Mušič je znan kot cerkveni arhitekt, ampak zato, ker tam dobro služi.« Svetniška skupina SDS. 17 izmed 26 občinskih svetnikov obstruiralo izredno sejo. Piše: Jure Godler Pet dni pred redno sejo Občinskega sveta Šentjur je svetniška skupina SDS, ki šteje devet svetnikov, dne 13. decembra sklicala izredno sejo z eno samo točko, citiramo: »Projekt Vaško jedro ponikva - 1. faza«. Čeprav je bila ta točka že predvidena za redno sejo 18. decembra, jo je želela svetniška skupina SDS obravnavati kot samostojno točko na izredni seji, saj naj ne bi bila v duhu betlehemske lučke miru in slavnostne seje ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Da si nikakor niso enotni z županovo veliko koalicijo, se je pokazalo tudi ob predvideni uri izredne seje, kjer so sedeže v sejni dvorani Občine Šentjur poleg vodstva občinske uprave in novinarjev greli le svetniki SDS. Sejo naj bi vodil občinski svetnik in nekdanji župan mag. Štefan Tisel. Ta je po 15-minutnem čakanju sejo označil za nesklepčno ter pozval prisotne novinarje, da se udeležijo novinarske konference v prostorih stranke. Novinarska konferenca Občinski svetniki SDS so v pisarni stranke razložili svoj pogled na projekt urejanja vaškega jedra Ponikve. Na 14. redni seji občinskega sveta so podali 10 vprašanj na to temo. Zapletlo se je že pri oddaji vprašanj, ker se devet svetnikov SDS ni podpisalo pod dokument, dodana je bila le končnica 1. r. (lastnoročno, op. p.), občinska uprava pa je izrazila dvom o seznanjenosti vseh “l.r. svetnikov", o vsebini vprašanj, zato je vprašanja ponovno vložil Jože Korže sam. »Ugotoviti se morajo nepravilnosti pri urejanju vaškega jedra in zakaj je do njih sploh prišlo,« je uvodoma razložila Jelka Godec. »Ne nasprotujemo ureditvi vaškega jedra. Opozarjali smo na to, da je paviljon nelegalna gradnja, saj so v gradbenem dovoljenju druge parcelne številke kot tiste, na katerih paviljon stoji,« je nadaljevala. Zanimalo Problem projekta Ureditev vaškega jedra Ponikva so bile napačne številke parcel. dejstva noflče Vaško jedro Občina Šentjur je bila uspešna na razpisu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja iz naslova ukrep 322 Obnova in razvoj vasi, katerega sredstva so namenjena izključno urejanju vaških jeder. Sofinanciranje projekta Vaško jedro Ponikva s strani razpisnih sredstev je bilo 85 %, in sicer v vrednosti 412.000 EUR. Gradbeno dovoljenje za projekt je bilo vloženo avgusta 2010, ko je bil župan občine Šentjur mag. Štefan Tisel. Že v njegovem mandatu se je za izdelavo projektne dokumentacije namenilo 80.000 EUR. jih je tudi, ali ima spomenik NOB gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano šele 4. 11. 2012. Moti jih tudi, da je zaradi paviljona, ki naj bi se gradil delno na javni cesti, prišlo do spremembe prometnega režima, s katerim se je dvosmerna cesta spremenila v enosmerno, kar pa naj bi se že popravilo. Umetniška norost? Jože Korže je priznal, da je pred leti dal pobudi za premaknitev dveh spominskih plošč, vendar je iz tega nastalo čisto nekaj drugega. »Umetnik Marko Mušič je na Ponikvi zlil svojo umetniško norost in je v Šenturju za projekte v desetih letih zaslužil preko 200.000 EUR,« je nadaljeval Korže. »Nekateri mejaši so nam zagotovili in tudi podpisali izjavo, da niso overovili podpisa na upravni enoti v Šentjurju,« je nadaljeval z obtožbami, zato smo želeli, da se to razjasni na izredni seji občinskega sveta. »Projekt je bil zastavljen v času mojega mandata,« je štafetno palico prevzel mag. Štefan Tisel. »V načrt se nisem kaj dosti vmešaval. Ni me bilo enkrat in potem so ta projekt vozili naprej drugi,« je priznal nekdanji župan. Poudarili pa so, da ne nasprotujejo projektu, ampak opozarjajo na amaterski način izpeljave projekta s strani nekaterih služb. Spraševali so se tudi, kaj je druga faza ureditve vaškega jedra na Ponikvi. »Zadnjič smo sodelovali na sestanku 9. 3. 2007, kjer smo nasprotovali paviljonu in od takrat naprej nismo bili obveščeni o nobenem drugem sestanku,« je potožil Korže. aforizem novice Me prav zanima, kako so se opredelili naši šentjurski predstavniki in udeleženci na konvencijah SDS in PS o poročilu KPK? (jmm) * Vaško jedro Ponikva - drugič Maketa vaškega jedra je bila razstavljena na Ponikvi. Koalicija. Ob obstrukciji svetniške skupine SDS so koalicijski svetniki "napeli" praznim sedežem. Piše: Jure Godler Kdo ima bolj prav pri ureditvi vaškega jedra Ponikve je že Precej “zlajnana" tema. Očitno dialoga med županovo koalicijo in svetniško skupino SDS ne bomo doživeli, saj so slednji na tej točki dnevnega reda seje občinskega sveta zapustili dvorano. Jože Korže je, preden so svetniki SDS zapustili sejo, kot razlog navedel, da malo miru ob adventnem času ne bi škodilo, svoja stališča pa so pojasnili že na novinarski konferenci. Brez vprašanj Tako so koalicijski svetniki imeli le enostransko debato s praznimi sedeži, na katerih sedijo svetniki SDS. So pa bile besede povedane stolom toliko bolj težke in neprijetne. Župan mag. Marko Diaci je še skušal ujeti odhajajoče svetnike vsaj z obrazložitvijo, zakaj je bila izredna seja nelegitimna in uelegalna, vendar je kmalu ostal sam s svojo koalicijo. »Poslovnik Občine Šentjur Pravi, da se na vprašanja občinskih svetnikov odgovori Pisno, najkasneje na prvi redni Seji,« je nadaljeval župan. Zahtevek za sklic izredne seje je bil brez gradiva, prav tako niso bili izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje, katere namen je odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. »Namen je bil razburkati javnost, se lagati, zavajati, ne Pa razčiščevati, saj je za danes dovolj priložnosti,« ie s povzdignjenim glasom zaključil Diaci. Dodal je še zahvalo občinskim svetnikom, ki so razumeli poanto, da je dejansko res nesmisel imeti v Petih dneh dve seji, če lahko vse razčistijo na redni seji, ki je bila najavljena že 16. oktobra. Odgovori Na vprašanja, ki jih je postavil prvak šentjurske SDS, je občinska uprava sistematično dejstva novice Mersijev paviljon Mersijev paviljon je povečan odsev prižnice v čudoviti baročni cerkvi na Ponikvi. Cerkev so zgradili v letih 1732-1758, njeno notranjost pa je mojstrsko opremil znani baročni rezbar Janez Jurij Mersi. Kopija prižnice Marka Mušiča pa danes nosi njegovo ime. odgovarjala. Ne drži, da je Mersijev paviljon nelegalna gradnja, saj ima tako gradbeno kot uporabno dovoljenje. Prav tako ima gradbeno dovoljenje tudi spomenik NOB. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki ga je vodila UE Šentjur pri Celju, so bila pridobljena in overovljena soglasja vseh lastnikov. Da se ni zavajalo potencialnih izvajalcev gradbenih del, dokazuje tudi to, da so bila dela izvedena v okviru pogodbene vrednosti. Druga faza ureditve vaškega jedra je odvisna od finančnih sredstev v proračunu občine v naslednjih dveh letih. Direktor občinske uprave Jože Palčnik je ponovno razložil celoten potek projekta od pobude do realizacije. Priznal pa je, da je v projektu prišlo do manjšega lapsusa pri prepisovanju iz zemljiških podlag. Zamenjali so namreč dve parcelni številki,. Tako je bilo gradbeno dovoljenje izdano za parcelo na drugi strani ceste, napako pa so po ugotovitvi odpravili. Koalicija kritično Predsednik odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in stanovanjsko politiko, Jože Artnak, je ob mnenju odbora zahteval, da se govorice o ponareditvi enega od podpisov soglasodajalcev pri šentjurski UE preverijo in naj se v skladu z zakonom ustrezno ukrepa. Do svojih sedem minut je prišel tudi podžupan Robert Polnar, ki je ugotovil, da je vaško jedro Ponikva nezasluženo dobilo takšno medijsko pozornost. »Da je Mersijev paviljon nelegalna gradnja, se je izkazalo kot ordinarna laž, saj ima gradbeno in uporabno dovoljenje,« je nadaljeval podžupan. Na svoj, že znani način je kategorično zavrnil vse obtožbe. Da je prejšnja garnitura župana Štefana Tisla in treh podžupanov zavozila in da niso vedeli, kaj se je dogajalo v tistem času, je Jurij Malovrh obsojal župana, ki ga je pred desetletjem spodnesel z županskega stolčka. »Simbolika ureditve vaškega jedra je velika - Slomškovo leto je in v tem letu smo na Ponikvi uspeli narediti veliko stvar,« je čustveno odreagiral župan Diaci. »S tem ne bo nobena krajevna skupnost nič oškodovana, saj v vsaki naredimo marsikaj,« je še dodal. »Za hujskaštvo, ki smo ga zasledili v medijih, je treba prevzeti odgovornost,« je mnenje k razpravi dodal še Artnak in nadaljeval, »ponosen sem, da sem bil v tistem času, ko je projekt nastajal, podžupan.« Podžupan Robert Polnar je pred vrati sejne sobe čakajočim svetnikom stranke SDS namenil precej ostrih besed. »Takšno blodno govorjenje grozljivo omalovažuje elementarno človeško inteligenco in vsakega spodobnega človeka bi moralo biti sram, kaj takega sploh izgovoriti,« o resni in mučni problematiki, ki bi po njihovo morala biti na izredni seji. 0 gradivu za izredno sejo: »Dobili smo tako krmežljavo besedilce, strnjeno na stran in pol, brez repa in glave, predlagatelji pa so si ga drznili imenovati prepotentno gradivo.« 0 zganjanju medijskega pompa: »Praznjelomci klopotajo, prazne glave pa čebljajo.« »Nad zmedenostjo in mizerijo tovrstne argumentacije bi se še njihove matere razjokale,« se je podžupan zgražal nad dvomi svetniške skupine. 0 sklicu izredne seje: »Ta sklic je do obisti izprijena zloraba inštituta izredne seje, ki se jo skliče samo v primeru, ko gre za obravnavanje in odločanje v nujnih zadevah.« »Korže v svoji suvereni omejenosti verjame, da je s permanentnim poganjanjem vaškega ringlšpila možno doseči, da bi občina morala kdaj naknadno vrniti sofinacerska sredstva,« o nameri predsednika največje strankarske skupine. Globoko strateško je župan Marko Diaci citiral nekega gospoda: »Napovejmo Avstriji vojno, pridemo na Šentilj in se predamo.« Ponudnika odstopila od koncesije 15. redna seja. Praznična prednovoletna seja šentjurskega občinskega sveta ni minila v duhu sprave in miru. Piše: Jure Godler Zadnja seja v letu 2012 se je pričela slovesno. Pihalni trio učencev glasbene šole je pod mentorstvom Boštjana Jagra zaigral uvodno skladbo ob počastitvi državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govor je prebral podžupan Robert Polnar. Iz govora Podžupan se je v svojem slavnostnem govoru spraševal, če smo Slovenci dosegli tisto, za kar smo glasovali 23. decembra 1990. Voljo, da bomo živeli v samostojni državi in sami odločali o povezavah z drugimi narodi, smo uresničili le delno. Z vstopom v združeno Evropo smo vstopili v državno skupnost, od nas pa je odvisno, če bomo v tej zvezi uspeli vztrajati. Dejstvo je, da smo danes želje po demokraciji, človeških vrednotah in gmotno ter duhovno blaginjo popolnoma povozili. V inspirativnem govoru je zajel večino tegob, ki pestijo našo državo. Po sprejemu betlehemske lučke, ki so jo prinesli šentjurski skavti, so sledile resnejše teme. Nadomestila Vsako leto se posebej določijo območja, ki še niso zazidana, Župan mag. Marko Diaci odgovarja na obtožbe Jožetu Koržetu: »Vam bi bilo všeč, da ne bi popolnoma nič počeli, da ne bi nič delali, da bi se vse ustavilo. Verjamem vam, da vas to veseli in ne predstavlja problemov. Vi ste lepo v penziji, sladko se vam “svira in v interesu vam je, da naredite več škode, preden greste na oni svet.« Jože Korže županu ni ostal dolžen: »Bili ste svetovalec n propadli firmi in ne meni oporekati pokojnine.« In o preroški napovedi nepodeljene koncesije: »Mi smo bili prvi, ki smo rekli, daje bila koncesija všečna stvar, ampak cifre niso šle skupaj.« Robert Polnar, opoziciji privošči naslajanje: »Hkrati vam privoščim uživanje nad tem, da stvar ni uspela.« Skavti z lučko miru niso umirili nemirnih duhov na seji. predvidena pa so za gradnjo stavb. Lastnike parcel se s tem občinskim odlokom prisili, da začnejo na svojih zemljiščih graditi, jih prodajo, ali pa plačujejo aforizem nOV|CC Jankovič pred alternativo: grem ali ostanem? Izbral je: šel bi in se vrnil! (jmm) Nadzorniki zadovoljni s pregledanim Nadzorni odbor Občine Šentjur (NO) je v okviru svojih nalog natančno pregledal določene postavke zaključnega računa proračuna Občine Šentjur za leto 2011. Tako so pregledali porabo proračunskih sredstev na področju rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih društev. Pod drobnogled so vzeli tudi Krajevno skupnost Prevorje. »Na nobeni od pregledanih postavk nismo našli nepravilnosti,« je obrazložila Majda Gominšek, članica NO, ki je podala poročilo o nadzoru. Kljub temu so predlagali dve priporočili, in sicer, da se po sprejemu proračuna javne zavode obvesti o višini sredstev o posameznih postavkah ter da se na postavki vrhunski šport namenjajo sredstva za vrhunske športnike, ne pa za redno dejavnost športnih društev, kot je bilo v praksi doslej. (J. G.) zemljiško nadomestilo. Izvzete so že parcele, ki so pridobile gradbena dovoljenja oziroma so v postopkih zanje. Svetniki so brez razprave soglasno potrdili predlog, da se doda 13 območij, večina od teh v Šentjurju in v industrijski coni. Ponudnika odstopila Ena bolj pomembnih točk na dnevnem redu je bilo končno Poročilo komisije, ki je bila zadolžena za izpeljavo postopka o podelitvi koncesije za vzdrževanje in gradnjo javnih cest. Na razpis sta se prijavili dve podjetji: Vilkograd d.o.o. in VOC Celje d.d. Nobeno od njiju ni predložilo bančne garancije, prvi tudi ne garancije za resnost ponudbe. Ponudbi sta bili nespremenljivi tudi po finančni plati, zato je komisija Predlagala, da se obe ponudbi zavrneta. Stroški, ki jih je pokrila občina, so znesli slabih 20.000 EUR. Zavrnitev teh ponudb je bila le iskrica za začetek obstreljevanja z obtožbami in modrostmi dejstva riovTče Nadzorni odbor Popolnjen P° spremembah in odstopih članov nadzornega odbora Občine Šentjur deluje ta v spremenjeni sestavi: Igor Gobec - predsednik, mag. Mateja Berglez -podpredsednica, Pavla Skok, Majda Gominšek, Franc Gračnar, Stanislav Zatler in Peter Krč. občinskih svetnikov. Jože Korže iz SDS je obtožil občinsko upravo, da je neizpeljana koncesija le ena izmed številnih stvari, ki so splavale po vodi, županu pa pod nos vrgel tudi gradnjo kulturnega centra, navezovalno cesto, športno dvorano pri ŠCŠ in dvomiljonski kredit občine. »Edina stvar in največji uspeh tega mandata je znižanje komunalnega prispevka in zavestno oškodovanje občine za 320.000 EUR,« je do stropa dvignil temperaturo Korže. Župan mag. Marko Diaci mu ni ostal dolžan: »Korže, zavajate in lažete, program je narejen za dva mandata,« ter obrazložil, da je občina izgubila 6 milijonov EUR povprečnine zaradi nižanja te s strani države. V nadaljevanju, ko so nehali leteti nizki udarci, so koalicijski svetniki kar tekmovali, kdo bo bolj hvalil idejo o podelitvi koncesije. Jože Artnak je predlagal, da v prihodnosti, ko bodo gospodarske razmere boljše, razpis ponovijo in se zagotovi kar naj večja konkurenčnost ponudnikov. Cveto Erjavec je pristavil svoj piskrček k pohvalam, predlagal pa je, da naj investicijsko vzdrževanje cest teče naprej v normalnem obsegu in tam, kjer je investicija najbolj potrebna. Nad prenizko ceno koncesije se je obregnil tudi Ludvik Žafran, saj so v Velenju za več denarja naredili manj. Debati se je priključil tudi Jože Štiglic, ki nepodeljeno koncesijo ni označil kot katastrofo, ki pa bi bila lahko ob dvigu cene in bi občina to breme odplačevala 10 let. Pogled v jasnovidnost in Prerokovanje s pozitivno energijo. 1090 42 16 c . 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. ne * 'cev 'z drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. UUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE Kava bar Pošta Tomaž Dro Mestni trg 7, Šentjur Naša kava diši MPozabnoi Elbatrade d.0.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 ^Se za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov Revizija iz naftalina Računsko sodišče. Občina je dobila porevizijsko poročilo. Piše: Jure Godler Na dnevnem redu 15. redne seje šentjurskega občinskega sveta se je znašla tudi točka, ki je stara kot predlanski sneg, kakor jo je v razpravi označil podžupan Robert Polnar, Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o pravilnosti poslovanja Občine Šentjur za leto 2010 in Porevizijsko poročilo. Čeprav je bila ta točka obravnavana že poleti in se nanaša pretežno na zadnje leto županovanja mag. Štefana Tisla, je bila zopet na dnevnem redu, ker je občinska uprava 8. novembra prejela odgovor na popravljalne ukrepe. V porevizijskem poročilu računsko sodišče ugotavlja, da so ukrepi, ki jih je sprejela in izvedla občina, zadovoljivi. Ponovno vroče Točka dnevnega reda, ki je imela namen seznaniti občinski svet s porevizijskim poročilom, je naelektreno ozračje, ki je vladalo na slavnostni seji, le podžgala. Občinska finančnica Brigita Škoberne je izpostavila nekaj glavnih napak, ki jih je ugotovilo računsko sodišče. Za leto 2010 ni bil sprejet rebalans proračuna, ker ga je prejšnji župan Tisel prelagal na zadnje meseca leta, župan mag. Marko Diaci pa se v prvih dneh svojega županovanja ni hotel spuščati v odkrit boj z opozicijo in proračunom, ki so ga potrjevali svetniki prejšnjega mandata. Kot drugo je Škobernetova opozorila na preveč izplačana nadomestila za podžupane, saj pri izračunu niso odpravili plačnega nesorazmerja. Presežek bosta dva podžupana, ki sta v tem mandatu občinska svetnika, poračunala iz treh zaporednih obračunanih sejnin. Tretji podžupan zneska 350 EUR ni poravnal, zato je občina do njega vzpostavila terjatev, če pa sredstev ne bo vrnil, bo občina do njega izvedla postopek za izterjavo dolga. Jurij Malovrh se v razpravi ni mogel načuditi, kako z lahkoto je občinska uprava odpravila računsko sodišče. Vprašal se Občina Šentjurje zadovoljivo izvedla popravljalne ukrepe za poslovanje v letu 2010, ko je bil do meseca novembra župan mag. Štefan Tisel. dejstva notiEe Porevizijsko poročilo Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Svoje pristojnosti izvaja povsem samostojno. Predsednik računskega sodišča je dr. Igor Šoltes. je, če je prejšnji občinski svet sploh vedel, kaj dela občinska oblast, ter zagrozil, da bo treba takoj začeti zbirati granitne kocke, če bo sedanji župan počel enako. Na medklic iz občinskih klopi se je popravil, da je pozval samo na zbiranje kock, saj ima vsaka armada orožje, strelja pa ne. Izpostavil pa je ugotovljeno nepravilnost, da je takratna občinska oblast posodila pravni osebi zasebnega prava dve kratkoročni posojili v skupnem znesku 35.000 EUR. Ujeli zadnji vlak m tekoči odhodki (31 %) ■ tekoči transferi (40 %) investicijski odhodki (21 %) “ investicijski transferi (8 %) Struktura realiziranih odhodkov proračuna Občine Dobje po ekonomski klasifikaciji za leto 2011. Zaključni račun. Občinske svetnice in svetniki so potrdili zaključni račun za leto 2011. Piše: Jure Godler Občina Dobje je dobesedno nekaj dni pred iztekom leta 2012 opravila obravnavo zaključnega računa za leto 2011. V pred- dejstva noiflEe Plače in sejnine 2011 Župan Franc Leskovšek je ob nepoklicnem opravljanju funkcije prejemal plačilo v višini 50 % osnovne plače. Tako je v letu 2011 prejel 16.458 EUR bruto plače in 4.479 EUR za potne stroške. Sedmero občinskih svetnikov je za štiri redne in dve izredni seji prejelo 5.254 EUR sejnin. preteklem letu je občina prejela za 923.047 EUR prihodkov. Večji del predstavljajo davčni prihodki: davek na dohodek, davek na premoženje in domači davki na blago in storitve v skupnem seštevku 728.815 EUR. Manjši del so predstavljali še nedavčni prihodki 63.478 EUR (takse, globe, prodaja blaga in storitev), kapitalski prihodki v višini 272 EUR in transferni prihodki v višini 30.482 EUR (namenska sredstva za posamezne investicije). Rezerva na odhodkih V letu 2011 se je Občina Dobje obnašala varčno, saj so porabili le slabih 80 % prejetih sredstev, kar pomeni 890.062 EUR. Tekoči odhodki, v katere sodijo tudi stroški dela, so bili 31 %. Za plače zaposlenim so namenili 81.366 EUR, za prispevke delodajalcev 12.951 EUR, za izdatke za blago in storitve 159.964 EUR. Proračunsko rezervo 11.500 EUR so porabili za sanacijo dela ceste Večje Brdo-Lažiše. Za odpravo posledic neurja leta 2010 je občina prejela 14.058 EUR iz rezerv Republike Slovenije, porabila pa jih je za izdelavo geološko-geomehanskih poročil in izdelavo projektne dokumentacije. 80 % realizacija Na proračunski postavki tekoči transferji so sredstva, ki se nanašajo na javne zavode in nakazila posameznikom ter gospodinjstvom in so skupaj znesli 357.366 EUR. V letu 2011 so namenili 182.256 EUR za nakup zemljišč, materialnega premoženja, izdelavo načrtov in investicijsko vzdrževanje, 70.602 EUR pa za nepovratna sredstva, kamor so vključeni investicijska sredstva za gasilsko društvo, RA Kozjansko ter tudi 31.636 EUR sredstev, ki jih je morala Občina Dobje vrniti v proračun Republike Slovenije zaradi odstopa od projekta »Stara šola«. Tako so od predvidenih 1.114.413 EUR realizirali le 890.062 EUR, kar pomeni 80 % vseh sredstev. Dobje in Šentjur povezana z vodovodom Operacija »Povezava vodovodnih omrežij občin Šentjur in Dobje« je skupna investicija, ki jo bosta občini prijavili kot intraregijski projekt na šesti javni poziv Regijskih razvojnih programov razvojne prioritete Razvoj regij. Nosilec projekta bo Občina Šentjur, ki bo tako pooblaščena, da izvaja vse postopke v zvezi s prijavo na poziv in bo za njih tudi odgovorna. Občini si bosta prav tako razdelili tudi stroške izdelave projektne dokumentacije, tako da bo vsaka občina pokrivala za sklop, ki se izvaja na njenem območju. Stroške izvajanja gradnje vodovoda, nadzor nad gradbenimi deli in stroške izvajanja oglaševanja ter obveščanja javnosti pokriva Občina Šentjur. Vrednost investicije je 843.200 EUR z DDV. Občina Dobje je v skupni projekt prispevala 24.000 EUR v letu 2012, Občina Šentjur pa bo v treh letih do leta 2014 skupaj 451.857 EUR. Iz strukturnih sredstev EU - prioritete »Razvoj regij« bodo za ta projekt pridobili 529.442 EUR, kar v celotnem finančnem razrezu pomeni 52,7 % delež. Po zaključenem projektu pa bo vodovod Zelence-Planina s povezavo na vodovod Dobje in vodovod Paridol-Repuš prešlo v lastništvo Občine Šentjur, vodovod Završe-Večje Brdo pa bo prešel v lastništvo Občine Dobje. Upravljavec prvih dveh vodovodov bo JKP Šentjur, dobjanskega pa bo upravljal Režijski obrat Občine Dobje. (J. G.) ( Poslušaj Radio Rogla tudi preko:) V RADIO ■ rogla 101.8,89.4,89.1 ♦SIOL: 324 ♦Turnšek: 99.2 ♦kabelski programi: Rogaška Slatina: 99.2, Slovenska Bistrica: 95.7./ AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubič s.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net 041672302 Voz je treba vleči skupaj Srečanje. Župan je ob koncu leta znova zbral gospodarstvenike. Piše: Jure Godler Kulturni dom Šentjur je bil 19. decembra poln predstavnikov Podjetništva, gospodarstva, javnih zavodov in drugih, ki so se odzvali povabilu župana Občine Šentjur, mag. Marka Diacija. Kot je uvodoma povedala občinska referentka za stike z javnostmi Polonca Mastnak: »Vsi prisotni sodelujemo in soustvarjamo delo in utrip življenja v naši občini«. Druženje pa je bilo povsem v ..domači domeni", saj so za kulturni Program kot trio flavt poskrbele učenke glasbene šole Nina, Maruša in Katarina, pod mentorstvom Dijane Štih, za bogato in okusno obložene mize pa so poskrbeli dijaki Šolskega centra Šentjur. Ponovno o krizi »V času krize je treba stopiti skupaj, treba se je pogovarjati, slišati, razumeti in zbrati skupno energijo. Voza vsak posameznik ne bo uspel potegniti naprej, če ga bomo potegnili, ga bomo potegnili skupaj. Podobno krizo smo Slovenci že prebrodili leta 1990, razlika je v tem, da smo takrat imeli cilj - gospodarske povezave, vstop v EU. Danes pa narašča malodušje in apatija, ravno zaradi tega, ker si ne znamo postaviti ciljev,« je ob nagovoru povedal župan Diaci. »Občina cilje ima. Opredelili jih bomo v Dolgoročnem razvojnem programu do leta 2020,« je še dodal župan. Prednovoletno srečanje predstavnikov gospodarstva ima tudi namen, da se skupaj najdejo nove ideje in priložnosti. V kulturnem domu se je zbralo kar nekaj predstavnikov gospodarstva. Božični vlak za nostalgični utrip Božični muzejski vlak Slovenskih železnic v nostalgičnem stilu preteklega časa je 22. decembra popeljal Potnike med Ljubljano, Celjem in Mariborom. Kompozicijo ie sestavljalo šest štiriosnih Vagonov in parna lokomotiva 06-018, izdelana v nemški tovarni B°rsig daljnega leta 1930. Za Praznično vzdušje na vlaku je Poskrbel Božiček, ki je najmlajše Potnike presenetil z darilci. Od blizu si je bilo moč ogledati tudi parno lokomotivo, težko in umazano delo strojevodij, kurjačev in drugih, ki so skrbeli, da se je konvoj sploh premaknil z mesta. V sklopu vlaka je vozil vagon - restavracija, v katerem se je bilo moč okrepčati z napitki in jedili ter kupiti kakšen priložnostni spominek. Cene vozovnic za vožnjo so bile za otroke do 14 let 25 EUR, za družino dveh odraslih in dveh otrok pa je bilo treba odšteti 75 EUR. aforizem ncr^^e V politiki trpijo samo tisti, ki so pošteni, (jmm) Nova turistična karta Šentjur ima novo turistično karto. Novinarska konferenca. Konec decembra je župan mag. Marko Diaci povzel največje projekte leta 2012 in predstavil načrte za leto 2013. Piše: Saša Rečnik Zadnjih nekaj let si v šentjurski občini prizadevajo razviti turistične dejavnosti in v ta namen so po 15 letih prenovili turistično karto. V novi karti lahko najdemo vse znamenitosti in namige, kaj si je v šentjurski občini vredno ogledati, prav tako pa so vrisane vse namestitvene zmogljivosti in gostinska ponudba, turistične kmetije, pohodne poti, pomembne ustanove ter kulturna in naravna dediščina, ki turistu pomagajo celostno spoznati Šentjur in okolico. Sanacija stavb in vodooskrba Čeprav občinski proračun za leto 2013 še ni bil sprejet, je župan Diaci v letu 2013 izpostavil nekaj glavnih projektov: »Načrtujemo projekte na področju oskrbe s pitno vodo, kamor se uvršča projekt “Oskrba pitne vode v porečju Sotle”, ki bo našo občino stal 3,6 milijonov EUR. Nekaj projektov smo prijavili tudi na razpise za razvoj regij, kamor spada projekt ureditve Ipavčeve 30, kar je velik zalogaj na področju kulture in turizma. Z Občino Dobje načrtujemo tudi skupen projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja.« Nadaljevali bodo tudi z aktivnostmi, s katerimi so pričeli v lanskem letu. Novosti na področju turizma V okviru projekta „Pod dežnikom kulturne dediščine v turizmu", ki je bil vreden 51.000 EUR, so poleg turistične karte izdali tudi promocijske materiale, ponatis prve pesmarice iz leta 1858, označili kar 27 kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter nadgradili turistični portal občine Šentjur s prevodi v tuje jezike, je povedala direktorica Razvojne agencije Kozjansko, mag. Andreja Smole. Božični vlak seje ustavil tudi v Šentjurju V politiko so me povabili moški Če ne bi bilo teh kvot, marsikateri moški ne bi niti pomislil, da je treba kakšno mesto prepustiti tudi ženskam. Ne verjamem, da bi šla katera ženska v politiko proti svoji volji, saj to že v začetku vodi v neuspeh. Če se spečaš s politiko brez srca in navdušenja, se hitro opečeš. Prav je, da sta zastopana oba spola, ki se med seboj razlikujeta in dopolnjujeta ter skupaj tvorita celoto. Za vstop v politiko se moraš kaliti precej časa. Tudi sama sem bila pred tem aktivna v službi, v sindikatu, v svetu zavoda, organizirala sem različne prireditve in še bi lahko naštevala. Aktivna politika zahteva veliko časa in sedaj, ko so moji otroci samostojni, si to lahko privoščim. V občinskem svetu ima odbor SLS dva občinska svetnika Jurija Malovrha in Jožeta Lavbiča. Se pred sejami z njimi k a j usklajujete? ► Oba imata dovolj političnih izkušenj in ju poznam, da delata in bosta delala dobro za Šentjur in za stranko, da ne vidim potreb, da se dodatno usklajujemo. Če bi bilo potrebno bi se za posamezne zadeve že dogovorili. Ste naročili vašima občinskima svetnikoma, da se ne udeležita izredne seje OS, ki jo je na temo urejanja vaškega jedra Ponikve sklicala SDS? ► Oba sta ravnala razumsko in prav. Izredna seja je bila sklicana pet dni pred redno sejo, na kateri je bila uvrščena ista točka dnevnega reda in bi bilo popoln nesmisel nekaj dni prej razpravljati o enaki točki. Ni treba, da hodita k meni na posvete, saj sta sama politično dovolj modra in izkušena in poznata strankarski program. Na naslednjih volitvah boste verjetno kandidirali tudi za svetnico v občinskem svetu, kjer imate v prvi volilni enoti že zelo vplivnega Jurija Malovrha, realno pa je izvoljivo le eno mesto. Kako se bosta dogovorila? ► V tem mandatu imamo občinskem svetu dva svetnika. Cilj občinskega odbora SLS je, da bomo imeli v prihodnjem mandatu štiri svetnike. Stranki ugled raste, članstvo smo v času, ko sem predsednica, že 100% povečali. Stopamo naprej in Mihaela Rožej. Predsednica občinskega odbora Slovenske ljudske stranke. Pogovarjal seje: Jure Godler Ca. Rožej, ste ena izmed redkih ženskih predsednic lokalnih odborov strank v Šentjurju.Kako ste zašli v to dokaj "moško" domeno? ► Na povabilo moških, (smeh) V začetku so me vidni člani Slovenske ljudske stranke (SLS) povabili k sodelovanju, kasneje pa, da prevzamem vodenje občinskega odbora. Po temeljitem razmisleku sem to sprejela in sedaj to delam z veseljem. Kot predsednica stranke morate imeti tudi določeno av- toriteto in jo uveljavljati med prepozavnimi in že uveljavljenimi člani vaše stranke. Ste si jo že uspeli izboriti? ► Mesto predsednice so mi ponudili že uvevljavljeni člani naše stranke. Biti predsednica v stranki pomeni, da sem prva med enakimi, saj smo si naloge razdelili. Vsak je odgovoren za svoje področje, ki ga pokriva. Moje delo je vodenje in koordiniranje dela ter zastopanje občinskega odbora. želimo še bolj tvorno sodelovati v občinski politiki. Jurij Malovrh je ves čas aktiven in prepoznaven. Kandidral je tudi za državnega svetnika in v občinskem svetu dobil zadostno podporo, potem pa so šentjurski elektorji podprli celjskega kandidata iz vrst SDS, kar je malce nerazumljivo. V šentjurskem občinskem svetu SLS prištevamo med t.i. županove koalicijske stranke. S čim je župan pridobil vašo naklonjenost? ► Župan mag. Marko Diaci vedno poudarja, da se bo zavzemal za to, kar je dobro za Šentjur, in upam, da tako tudi v praksi ravna. Zaradi tega ne vem, zakaj ne bi sodelovali tudi v njegovi koaliciji, saj vsi delamo za dobro Šentjurja. Ste tudi predsednica sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije v šentjurskem vrtcu, kjer ste tudi zaposleni. Kako gledate na vladne ukrepe? ► Že od 31. 12. 2011 nisem več predsednica sindikata v Vrtcu Šentjur. S sprejetimi vladnimi ukrepi se strinjam. Problem je, da imamo na vrhu dveh naj večjih političnih strank dva najbolj sporna predsednika in to je absolutno treba spremeniti. Naloga volivcev je, da ko gredo na volitve, razmislijo, koga volijo, in pri tem upoštevajo njegov način dela ter moralne kvalitete. Stinjam se s tem, kar je zapisal Anton Trstenjak: »Hujša od droge je strankarska zaslepljenost«. Kakšna je pravilna pot reševanja Slovenije iz gospodarske krize? Je ta vlada sploh sposobna obrniti negativni trend? ► Mislim, da smo Slovenci sposobni sami pripeljati našo državo iz gospodarske krize, ampak le, če bo dovolj politične modrosti za to. Treba bo več gledati na interese ljudi in države kot pa na osebne interese. Dokler bodo osebni interesi v ospredju, kot so v trenutni politični situaciji, bo to zelo težko. Ste bili na kakšnih demostraci-jah v preteklem mesecu? Kje in zakaj? ► Ne, nisem bila na nobenih demonstracijah, razumem pa ljudi, ki so odšli na ulice, saj jim drugega niti ne preostane. Preprostega človeka nihče ne vidi in ne sliši. Na teh demonstracijah ste se ideološko znašli na obeh bregovih, kot predstavnica vladne stranke na eni in sindikalistka na drugi? ► Sem človek, ki podpira tisto, kar je dobro za večino ljudi, ne glede na to, na kateri strani sem. Imam svoja načela in moralne vrednosti, s katerimi živim. V vaši stranki je bilo oziroma je nekaj županov proti katerim so naperjeni protesti: Kangler, Šrot, Kastelic ... Se z demonstracijami manjša tudi zaupanje do stranke in njihovih ljudi? ► Po raziskavi Ninamedie rezultati kažejo drugače. Ob zaključku leta 2012 je časnik Delo pripravil pregled priljubljenosti politikov v preteklem letu. Na lestvici, ki meri povprečno priljubljenost politikov v letu 2012, je na tretjem mestu predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, na lestvico pa je uvrščen tudi podpredsednik SLS in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Trenutno priljubljenost strank in politikov je za Dnevnik in 24ur opravila Ninamedia, ki je stranki in njenemu predsedniku °b zaključku leta izmerila izreden skok na lestvicah. Mag. Radovan Žerjav je prevzel mesto najpriljubljenejšega politika v državi, SLS pa je več kot podvojila svoje odstotne točke; dosega namreč kar 5,6 %. Znana je tudi njegova izjava, da se je naveličal vsak mesec nekoga metati iz stranke ravno zaradi njegove poštene drže. V tem trenutku je stranka SLS, ki je svoj rezultat kar podvojila, na četrtem mestu v državi in kot vse kaže, zaupanje v stranko zaradi teh nekaj posameznikov ni bi bilo omajano. Vaša stranka bo vendarle ostala brez predsednika Radovana Žerjava, ki zapušča politiko 'n se vrača v gospodarstvo. Kakšen udarec je to za SLS? ^ Stranke ne predstavlja samo en politik, vsaj v našem primeru ne. V SLS ne vodi stranke le en človek in vsak je zamenljiv. Mije pa žal, da odhaja. Zaposleni ste v javnem zavodu, ki ga financira Občina Šentjur. Čutite kakšne pritiske nad svojim političnim odločanjem in stabilnostjo vašega delovnega mesta? ► Ne, nikakor ne. Moje delovno mesto je popolnoma drugačno in ga z veseljem opravljam. V službi, kjer sem že 34 let, sem že ves čas bila v organih upravljanja in vsi, ki me poznajo, vedo, da kar mislim, tudi povem. Cene varstva otrok so redna politična debata, saj mora spremembe potrditi občinski svet. So cene vrtca, ki jih plačujejo starši otrok, primerne? ► Težko je reči, ali so primerne ali ne, saj so različne, in jaz kot vzgojiteljica tudi ne vem, koliko kdo plačuje. Predšolska vzgoja otrok bi morala po moje biti enako urejena, kot je šolstvo. Sam vzgojni program bi financirala občina, starši pa bi plačali prehrano in materialne stroške. Župani so pritisnili na ministra, saj občine zaradi zmanjšanja proračuna ne zmorejo plačevati tako visokih prispevkov kot do sedaj. Ne strinjam se z varčevalnimi predlogi, ki vplivajo na kvaliteto vzgojnega dela. Dokler nam bodo predpisovali takšno zakonodajo, ki nam npr. čez noč zapre skoraj vsa igrišča v enotah, ker nimajo ustrezne podlage ... Premalo se zavedamo, da je vlaganje v otroke, v našo prihodnost, neprecenljivo. Ne ceste, otroci nas bodo peljali naprej. Kakšen je vaš pogled na zniževanje otroških doklad, ukinjanja pravice do zastonj varstva za drugega otroka v vrtcu, ukinjanja sofinanciranja šolskih malic itd. ► Žal so bili ti ukrepi sprejeti že v prejšnji, Pahorjevi vladi, sedaj pa občutimo njihove učinke, ki so boleči. Smo socialna država in prav bi bilo, da bi država pomagala staršem, da predvsem otroci ne bi čutili pomanjkanja ali razlik. Nisem zagovornik tega, da bi bilo vse zastonj, saj potem delo nima prave vrednosti. Je pa po moje krivično, da so pri odmeri otroških doklad upoštevali tudi tiste nepremičnine, ki nič ne doprinesejo k dohodku staršev, ali privarčevana sredstva za bodočnost otrok. Večina staršev je že vzela iz bank otroške prihranke. Kombinacija mladosti in izkušenj je ključ za uspeh. ŠKMŠ z prenovljeno ekipo Volitve. Na čelu največjega mladinskega društva še naprej stara predsednica. Piše: Saša Rečnik V sredini decembra so šentjurski študenti na rednem občnem zboru Študentskega kluba mladih Šentjur izbrali novo staro vodstvo. Na čelu študentov še naprej ostaja Saša Rečnik, ki predseduje sedemčlanskemu upravnem odboru, ki ga sestavljajo še Nejc Kresnik, Amadej Rataj, Primož Pečar, Hana Sudar, Aja Vrečko in Ajda Kolar. Novi in stari projekti Na občnem zboru so predstavili delovanje v preteklem mandatu. Izvedli so kar 47 projektov in tako poskrbeli za dogajanje skoraj vsak vikend. Izvedli so vse tradicionalne projekte, kot so Športne igre, Bazenjenje, Brucovanje, Šentrock. Kljub očitkom, da se držijo le starih receptov za projekte, so lani izvedli kar nekaj novih, ki so bili zelo uspešni. Med njimi je vredno izpostaviti Šentjur igra: The Beatles, CiciMoyuto in Šentbajk. V novem mandatu želijo nadaljevati s čim več socialnimi projekti in čim bolj izkoristiti klubski prostor »P2« v športnem parku. Druženja v prostoru bodo z obuditvijo projektov, kot so filmska izobraževanja in večeri namiznih iger, imela neko dodatno vrednost. ŠKMŠ-jevci poudarjajo, da se je treba zavedati, da so mladi tisti, ki morajo biti kritični do stvari in to bodo poskušali spodbujati skozi različne projekte. Pozornost bodo še naprej namenjali tudi športnemu udejstvovanju študentov in jim ponudili tako zimsko kot letno rekreacijo ter članskim ugodnostim, ki so vedno bolj izkoriščene. ® aforizem novice Po trdih načelih se ravnajo tisti, ki niso trdni, (jmm) I. e v 1 ^---- ---- Štajerska na 1. mestu Mihaela Rožej [SLS] Teh dveh politikov na sramotilni steber ni „nabila“ protikorupcijska komisija, ampak sta se tja „nabila“ sama. Če je protikorupcijska komisija tista, ki skrbi za transparentnost delovanja, ji je treba dati podporo. Prepričana sem, da niso objavili ničesar takega, kar ne bi bilo dokazljivo, da je res. Da se branita, da nista kriva, je pri nas v Sloveniji tako ali tako popolnoma normalno, saj nihče ne razmišlja več o svoji krivdi. Oba politika sta zgubila osnovni kompas, ki ga ima večina ljudi -to je kompas vesti. Seveda oba iščeta zavetje pri svojih strankah, katerih članstvo je zaslepljeno in ne razmišlja z lastno glavo in vidi v njiju vse prav. Oba bi morala odstopiti in vsi tisti, ki ju podpirajo pri tem, saj tudi sami niso nič boljši. Ker oba politika, tako Jankovič kot Janša, ne znata prevzeti odgovornosti na sebe, je tudi ne znata rešiti. Če se ne bo naredilo nič, bodo ulice še bolj polne. Jure Raztočnik (SD) Če bi bili razvita demokracija z vzpostavljeno politično kulturo kot je to v zahodni Evropi, s katero se tako radi primerjamo, takšnega vprašanja ne bi bilo niti treba postavljati. Tako moje osebno kot mnenje Socialnih demokratov je, da bi morala oba odstopiti iz vseh funkcij. Njuno vztrajanje na položajih državljanom enostavno sporoča samo eno: zakoni ne veljajo za nas, ki vam vladamo, veljajo pa za vse vas, ki ste vladani. To je glavni srž „krizne“ situacije v kateri smo trenutno. Oba sta kršila določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, to je glavno sporočilo poročila protikorupcijske komisije in poskusi diskreditacije komisije še dodatno zabijajo žeblje v krsto pravne države. Glede reševanja politične krize pa so vse niti trenutno v rokah koalicije. Janko Cerkvenik [N.Si] Odzivi so zelo burni in vsaj nekateri moralno vprašljivi. V Sloveniji je politična kultura na zelo nizki ravni. V tujini se odločitev ustavnega sodišča in podobnih komisij praviloma ne komentira, niti ne čaka na njihovo končno razsodbo na sodišču. Za vse vpletene pomeni že sam sum dokončno politično slovo. V vsej zadevi je popolnoma očitno, da je levica izrabila poročilo v svojo korist. Odstop predsednika vlade je v rokah njihove stranke, zagotovo pa bi morale vse parlamentarne stranke pred sabo imeti samo en cilj, kako izboljšati položaj in razmere v Sloveniji. Sedanji koaliciji to deloma uspeva, zagotovo pa ne potrebujemo krize, ki bo zadržala izvajanje več kot potrebnih reform. Naša stranka je pripravljena nadaljevati delo v tej koaliciji in se po sprejetju vseh potrebnih zakonov za rešitev krize, če bo treba, soočiti tudi s predčasnimi volitvami. Natalija Plemenitaš Fuchs [poslanska kandidatka PS) Ker Pozitivna Slovenija pri nas nima občinskega odbora, smo vprašanje naslovili na poslansko kandidatko PS. V času, ko naša država tone, se kapitani na krovu prepirajo, čigava duša je bolj črna. Očitno nihče ni brezmadežen. Posledice bo v kratkoročnem obdobju čutila vsa Slovenija. Da smo na jasnem: prav je, da je KPK obelodanila občutljive podatke o obremenjenosti premoženja s korupcijskim tveganjem voditeljev najmočnejših slovenskih strank. V politiki je zaupanje najpomembnejše, zato bi liderja morala takoj, ko je KPK objavila zaključno poročilo, brezpogojno odstopiti. Tako s strankarskih pozicij, kot tudi z drugih funkcionarskih položajev. Pričakovano je, da se najmočnejši slovenski stranki predsednikov, ki jih volivci enačimo s stranko, ne bodo zlahka odpovedali, saj bi v tem primeru stranki izgubile na prepoznavnosti in volilni podpori. V kratkoročnem obdobju lahko pričakujemo novo vlado, za katero se bodo potegovale novonastale stranke, politični prostor pa se bo docela prevetril. Jože Artnak [LDS] Katerikoli politik, ki mu korupcijo dokaže tako verodostojen in zaupanja vreden organ, iz moralnih in etničnih razlogov ne sme več opravljati javne funkcije, vsaj dokler ne dokaže nasprotnega. Če bi pri nas veljali demokratični standardi, bi morala navedena politika Nekatere predsednike območnih odborov Političnih strank smo pobarali za mnenje o poročilu Komisije za preprečevanje korupcije, kije prvakoma največjih Parlamentarnih strank očitala finančna sredstva neznanega izvora. Piše: Jure Godler Jože Artnak (LDS] Alojz Recko (DeSUS] nemudoma odstopiti sama. V nasprotnem mora take ljudi brezkompromisno odstaviti ljudstvo in to za vedno. Premoženje, za katerega ne bi bilo mogoče dokazati legalnega izvora, bi bilo treba po postopku odvzeti v korist države in takim osebam do konca življenja prepovedati ukvarjanje z javnimi zadevami. Očiščenje države pred takimi ljudmi in rešitev politične krize Pa ni mogoča brez popolne za-nienjave vseh, ki so v to vpleteni in vzpostavitve nove oblasti s povsem neobremenjenimi in sposobnimi ljudmi. Alojz Recko [DeSUS) Oba bi morala odstopiti v tistem trenutku, ko sta prejela poročilo KPK, če bi imela vsaj malo političnih standardov. Politično krizo sta povzročila prav onadva, ker pa še nista odstopila, se to stanje še poslabšuje. Po moje bi bila edina rešitev Predčasne volitve. Ne pride v Poštev tehnična vlada, za zamenjavo premierja pa se ne bodo strinjali v SDS. S predčasnimi volitvami se bodo stvari osvežile, saj ni rešitev, da se menjajo konji, jezdeci pa ostanejo isti. [ Jože Korže (SDS) ] Predsednik območnega , | odbora SDS Jože Korže ( | na naša vprašanja, ki | h smo jih poslali preds- i h ednikom območnih od- l l borov političnih strank: I 1 Ali občinski odbor ali vi 1 1 osebno podpirate to, da bi 1 1 morala tako Jankovič kot [ Janša, ki jima je komisija ( I dokazala nepravilnosti, ( odstopiti s svojih političnih , i sedežev? Zakaj da ali zakaj \ i ne? Sta omenjena preds- i i ednika res zlorabila svoj i I položaj? Kako se bo Slovenija I 1 izkopala iz te politične krize 1 1 (volitve, tehnična vlada, 1 1 nov mandatar ...), ni ho- 1 1 tel odgovoriti. »Na takšno j provokativno vprašanje ne ! bom odgovarjal,« je sporočil i l novinarju po telefonskem ( i pogovoru, po tem, ko nismo | i do dogovorjenega roka pre- i i jeli odgovora po elektronski J I pošti. Se tudi v šentjurskem i i odboru zavedajo resnosti 1 1 poročila KPK, zato se ver- J 1 jetno do njega nočejo opre-delili! (o. p.) Tokrat brez zvenečih estradnikov Trenutno šteje 70 članov, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Pihalni orkester Šentjur. Pod vodstvom Jureta Hladnika vsako leto pripravijo božično-novoletni koncert. Piše: Jure Godler Foto: Jure Godler Šentjurski pihalni orkester že vrsto let združi svoj letni koncert s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti, kar mu daje posebej svečano noto. Tradicionalno prizorišče, športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur, tokrat ni bila polno, kot sicer pomnimo iz prejšnjih let. Na vsaki strani, gledano iz odra, je ostalo vsaj še 400 prostih sedišč, v dvorani pa se je zbralo okoli 1000 poslušalcev. Kaj je botrovalo letošnjemu slabšemu obisku, se lahko le sprašujemo. Mogoče zimski deževni dan, gospodarska kriza in dokaj draga vstopnica -10 EUR, ali mogoče kaj drugega? Praznik na kratko Slavnostni govor ob državnem prazniku je imel župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki se je tokrat izognil resnim političnim temam in ostal le pri čestitkah. Poudaril je, da kljub zahtevnim časom, ko nas obdajata malodušje in apatija, lahko z enotnostjo storimo marsikaj. Po slabi minuti se je slavnostni govor ob dnevu samostojnosti in enotnosti tudi končal in besedo je dobila glasba. dejstva noffie O orkestru Začetki Pihalnega orkestra Šentjur segajo v leto 1934. Po več premorih se je novo obdobje pričelo leta 1992, ko je orkester dobil tudi današnje ime. Od leta 2005 deluje kot samostojno kulturno društvo. Pihalcem je letos uspelo najti pravo kombinacijo zaigranih skladb, ki so bile zelo poslušljive in predvsem primerne za široko publiko. Brez estradnikov Šentjurski godbeniki tokrat niso povabili dragih in uglednih glasbenih gostov ter stavili predvsem na domačo moč in znanje. V goste so povabili tudi trobentača, Drameljčana Urbana Kolarja, ki je navdušil s solističnim vložkom ene zaigrane skladbe. Gostitelji so združili moči še z domačim ansamblom Unikat. Skupaj so zaigrali njihovo skladbo Božična noč. Koncert, ki ga je tokrat povezoval Miha Alujevič, ne bi bil pravi, če jim tudi tokrat ne bi zmanjkalo elektrike, kot se je istemu tandemu poleti zgodilo že za dan državnosti. > aforizem nOV|Ce Ko je padla Pahorjeva vlada sem bil optimist, ker sem verjel, da slabše ne more biti. (jmm) Pomagali prizadetim ob poplavah Pripeljana pomoč je prišla v konvoju. Do plesa so dijake pripravili članice in člani šolskega benda. Ob zaključku leta prepevali in igrali Šolski center Šentjur. Dijaki so pripravili razgibano zaključno proslavo. Piše: Zoran Borovšak Ob zaključku leta se je v seriji proslav odvila tudi zaključna prireditev Šolskega centra Šentjur. Pod vodstvom profesorice Andreje Lavrič so dijaki pripravili zanimivo in razgibano šolsko proslavo. Odprl jo je šolski ansambel, ki ga sestavljajo Patricija in Tanja kot pevki, Lea na klarinetu, Primož s harmoniko, Matej na bas kitari in Marko na baritonu. Vodstvo dobilo ,,neupravičeno" »Čas okoli božiča je tudi čas ljubezni, ki smo jo pripravljeni podeliti svetu in ljudem,« je v uvodnem govoru poudarila Lavričeva. Osrednjega govora direktorja Šolskega centra Šentjur mag. Branka Šketa in ravnatelja srednje poklicne in strokovne šole mag. Janeza Vodopivca so morali preskočiti, saj se prireditve, kljub napovedi, nista udeležila. Dijaki so pripravili tudi odrsko predstavo z naslovom Jaz ljudi dobro poznam, kjer so zaigrali Klara, Matic, Brigita, Katarina, Blaž in Jaka. Gre za zabavno komedijo, ki so jo sestavili sami. Po igri so sledile še pevske točke in nastop šolskega ansambla. Na koncu je vodja prireditve zaželela mirne praznike z modrim nasvetom, da prazniki niso čas vrveža in hrupa, ampak predvsem čas miru. Čas, ko se ustavimo, se pomirimo in se znamo soočiti s seboj. Začnimo novo leto lažji za slabe stvari in odprti za vse, kar je dobrega. Bolje se bomo počutili in svet bo lepši. # aforizem lldviCe K padcu Pahorjeve vlade je veliko pripomogel g. Janša. K padcu Janševe vlade še več. (jmm) nedeljo po maši, ko so se jakobški kmetje odločili pomagati prizadetim kmetom. Navezali so stike s kmetovalcem v Sp. Dupleku in že takrat peljali dva tovornjaka pomoči. Pobudo za akcijo je dal Franc Brečko, ko je videl razdejanje, ki so ga pustile poplave. dejstva hriflce Zahvale prevoznikom Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem posameznikom in UO Kmetijske zadruge Šentjur, ki so darovali silažo, krmo, žito, drva in denar. Posebej se zahvaljujejo prevoznikom, ki so omogočili prevoz in dostavo velikega tovora. To so bili: Viljem Kolar iz Zlateč, Franc Zdolšek iz Jazbin, Jože Bračko iz Primoža, Branko Belak iz Trnovca in Branko Veber iz Vodruža. Dobrodelna akcija. Pomagali so kmetom iz Spodnjega Dupleka. Piše: Jure Godler Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Šentjur (00 SLS) je zaključil z akcijo zbiranja pomoči za prizadete v zadnjih poplavah v Sp. Dupleku. V akciji so zbrali 60 bal krme, 5,3 tone žita, 10 m3 silaže in 50 m3 suhih drv. Pomoč prizadetim, preračunana v denar bi znašala 10.000 EUR, so s pomočjo šentjurskih prevoznikov prepeljali 21. decembra. Domačini, utrujeni od poplav, predvsem od njihovih posledic, so več kot potrebno pomoč sprejeli odprtih rok in jo takoj s traktorji razvozili domov. »Odziv Šentjurčanov je bil velik. Darovali so tudi denar. Zanj smo v Kmetijski zadrugi v Šentjurju dokupili žito in suha drva,« nam je še zaupala Mihaela Rožej predsednica 00 SLS. Ideja je nastala na Martinovo Plesni vlak popeljal okoli sveta Konec decembra se je v dvorani Kulturnega doma Šentjur odvil tradicionalni plesni spektakel s plesalci šentjurske podružnice Plesnega vala Celje. Njegovi strokovnjaki z licenco Plesne zveze Slovenije in nazivom Dobra plesna šola že več kot 10 let skrbijo, da naši otroci spoznavajo prve plesne korake in nadgrajujejo svoje plesno znanje. V šentjurski podružnici otroke seznanjajo s plesnimi koraki vodja enote Simona Vidovič ter inštruktorici Ajda Habjan in Tjaša Leban. Gledalci, večinoma starši otrok, so si lahko ogledali več plesnih stilov od rock'n'rolla do hip hopa. Pri trenutno izjemno popularni narodnozabavni pesmi so morali sodelovati tudi starši, ki so pokazali precej navdušenja nad plesom. S starostjo plesalcev se je seveda dvigovala tudi zahtevnost plesov. (Z.B.) Otroci so pokazali obilo plesnega znanja, ki so se ga naučili na plesnih vajah. Preplet božičnih pesmi Božični koncert. Pevke Vokalne skupine Glasovir tradicionalno zapojejo na božični dan. Piše: Jure Godler Čeprav je 25. december za mnoge dan, ko raje ostanejo s svojimi družinami, pa „glaso-virkam" vsako leto uspe privabiti lepo število obiskovalcev na njihov tradicionalni Božični koncert v cerkev sv. Jurija v Šentjurju. Pesmi so bile, kot se spodobi, obarvane bolj božično. Program pesmi, ki so jih zapele, je bil primerno težak, saj VS Glasovir že nekaj let zapored predstavlja našo občino na regijskih tekmovanjih vokalnih skupin. Pevke pojejo pod vodstvom profesorice Simone Zdolšek. Tuje in domače V prvem sklopu zapetih pesmi so pevke zapele božične napeve tujih skladateljev. Drugi del so posvetile domačim ustvarjalcem, poudarek pa so dale Tomažu Habetu in Emilu Adamiču. Na klavirju jih je spremljala Blanka Čakš, v goste pa so povabile tudi Godalni kvartet Glasbene šole Celje, kjer igra domačinka Zala Oblak. Koncert ob jaslicah ter ob skromni osvetlitvi ima prav poseben čar in pevkam velja čestitati, da takšen koncert pripravijo vsako leto in se razdajo ravno na tak datum. dejstva novice Glasovir Glasovir je druga beseda za klavir. Pred leti so se pevke Ženske vokalne skupine skladateljev Ipavcev Šentjur preimenovale v Vokalno skupino Glasovir. Ustanovile so tudi svoje društvo, katerega predsednica je Veronika Oblak. »■k,- 2 rji' |KT ':.j Pevke so zapele tudi skupaj s svojimi gosti iz Glasbene šole Celje. Božiček tudi na LUŠ Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur je v predprazničnih dneh Pripravila druženje z udeleženci Programa. Srečanje je bilo zastavljeno zabavno. Zbrani so za uvod Prisluhnili zvokom citer Jasmine Levičar, doma in v tujini znane ter priznane citrarke. Nežne domače pesmi, uglašene na Praznični čas, so jih spodbudile, da so zraven tudi zapeli. Kulturnemu delu druženja je sledilo prijetno presenečenje. Nastopil je Božiček in prinesel vrečo z darili, poskrbel pa je tudi za obilo dobre volje. Ob pogostitvi so nato še malo pokramljali, si zaželeli lepe praznike in vse dobro v novem letu. Povabili so jih, naj se udeležijo tudi srečanj v januarju, ko bo na sporedu zvočna terapija z gongom, joga smeha, predavanje o zeliščih in izdelavi naravnih zeliščnih krem ter ogled knjižnice. Božiček je obiskal in obdaril udeležence UTŽO. Pohodniki z baklami so se ob spremstvu pevcev odpravili iz Planinske vasi proti Šentvidu pri Planini. Ob prepevanju božičnih pesmi k polnočnicam Z baklami. Pevke in pevci MePZ Zarja Akvonij so se pustolovsko odpravili k polnočnicam. Piše: Polonca Jazbinšek Člani Mešanega pevskega zbora Zarja Akvonij so na minuli božični večer pripravili posebno doživetje za vse, ki so se jim ob tem pridružili. Z baklami in božičnimi pesmimi so se podali na pohod iz Planinske vasi v Šentvid pri Planini, nato pa pred polnočnico izvedli koncert božičnih pesmi, ki so odmevale tudi med mašo. Sveti večer Po navadi smo na šentviškem koncu ob božičnem času vajeni kakšne božične predstave, ki jo pevski zbor pripravi s tamkajšnjim Prosvetnim društvom Zarja, letos pa so se pevci z zborovodjem Matejem Romihom odločili za drugačno dogodivščino. Na predbožični večer so vse hoje željne povabili na pohod z baklami iz Planinske vasi skozi Podvine in Podpeč do Šentvida pri Planini, med katerim je potekalo prepevanje božičnih pesmi. Seveda so te še posebej zadonele na posameznih postojankah, ko so pohodnike z okrepčilom ustavljali domačini. Kar lepo število se jih je odločilo in se v spremstvu pevcev podalo peš na omenjeno pot. Ob prihodu v šentviško cerkev sv. Vida je pred polnočnico potekal koncert božičnih pesmi, seveda pa so pevci prepevali tudi pri polnočnici. Člani pevskega zbora so tako popestrili sveti večer predvsem tistim, ki ga želijo preživeti drugače kot s posedanjem za dobro obloženo mizo. Pregled leta 2012. Leto, ki seje poslovilo, nas je zaznamovalo z nekaj dogodki, ki se jih je vredno spomniti. v Hruševcu je bilo prvo državno prvenstvo v robotiki FLL in državno šahovsko prvenstvo za mlade šahiste. V 73. letu je preminil nekdanji podžupan Janez Čoki, ki je med drugim dve desetletji vodil MoPZ skladateljev Ipavcev. Luka Lapornik je v dresu Zlatoroga v okviru ABA lige v Tel Avivu igral z Maccabijem. Henrik Plank je bil drugi v metu kopja na svetovnem prvenstvu za invalide na Novi Zelandiji. Na tekmovanju z Lego robotki - FLL so bili učenci OŠ franja Malgaja odlični tretji. B„tLTK™°.Pre0braZb0 bi"e,a M°žičak i= Pripravil Boštjan Korošec. ~r: Ipatamepo£iePTa°fbraZbe S,0Vensk^ baleta, avtorja Josipa leta za namS T J ,\ > Šentjurjevo je med novostmi S postreglo s Šentjurčanovo V ^ podoknico in poroko ter obnovljenim vodnjakom pri farni cerkvi. Materiali dr. Mira Mastnaka in naslednikov so ugledali luč sveta v monografiji Dramlje v letih 1935-1945. Pevski zbor iz Jakoba je praznoval 20-letnico delovanja. V šentjurski knjižnici je gostoval rojak Alfred Brežnik, častni generalni konzul Republike Slovenije v avstralskem Sydneyu. Občinska zveza prijateljev mladine je pripravila humanitarni koncert za Gilčvertove iz Straže na Gori. Kipec sv. Jurija je ob mestnem prazniku prejel Florjan Cveto Erjavec. Območje šentjurske železniške postaje je bilo skoraj pretesno za vse stavljene starodobnike in obiskovalce. razst Alfred Brežnik je knjižnici podaril tudi podobno obsežno tiskovino Slovensko pismo 1990-1992. Močno deževje s točo je zalilo okoli 100 objektov m sprožilo nekaj plazov ter povzročilo za pol milijona EUR materialne škode. Na Ponikvi so obeležili 200-letmco šolstva v kraju, kakor tudi 150-letnico izida Kocenovega prvega šolskega atlasa. Na Proseniškem se veselili 110-letmce šolske stavbe. Zala Blazina je na festivalu vizije prejela glavno nagrado za odrski govor. Marjana Metličar je nastopila nov mandat na čelu Upravne enote. Zaživel je večjezični informativno-tunsticm spletni portal o razbojniku Guzaju. Močno neurje se je zneslo nad Šentjurjem. opmmlieniminoS6 -^T ,nduslri''ska cona " M 2 s komunalno opremljenimi površinami v skupni vrednosti 1 4 min pur c„ Plemenitaš je nastopila mandat ravnateljice OŠ Dobje. Člani Čebelarskega društva Dramlje so proslavili 50-letnico čebelarskega združevanja v kraju Tajfun je prevzel pokroviteljstvo nad šentjurskimi košarkarji V Galeriji Zgornji trg so odprli razstavo Archeo Metamorfoze rojaka s Ponikve irs 'š1V"si,Ma Dragj w rustvo Gorica pri Slivnici je na 15. kresno noč ob Slivniškem ježem pr,»ab,lo množico obiskovalcev. Gasilci na Ponikvi so praznSSo društva m prevzel, novo vozilo CVC 16/25 v vrednosti 160 tisoč EUR. > Podjetje Tajfun je ob svoji 45-letnici na Planini odprlo S novo skladiščno dvorano v vrednosti 2 mio EUR. Na AaainT Dolgi Gori je bilo 20. srečanje muzikantov. Damjan VV aforizem noffice Nekaterim je pač odzvonilo, dragim pa še bo. (jmm) Trenutno se zdi, da je očitno v naši državi po novih standardih dovoljeno kršiti napisana pravila in nato, ko ti jih dokažejo, se preprosto posvetuješ z družino, prijatelji ali s svojo stranko in zavržeš kršitev. Lahko tudi ne zavržeš kršitve in poskušaš dokazati novo teorijo zarote, ki ti jo je podtaknila levičarska, anarhistična in komunistična udbomafija. Novo je tudi to, da novinarji ne smejo več niti preveriti informacij, če tudi o tem ne bi pisali, a se vseeno lahko poslovijo od svojega poklica in lahko gredo, milo rečeno, lovit ribe. Z vidika novinarja, kaj šele z vidika študenta novinarstva, ki si resnično želi uspeti v svojem poklicu in vsaj malo upa, da bo lahko del svojih življenjskih stroškov pokril s svojim delom, je zelo težko gledati na vso nastalo situacijo. Nekatere teme so v naši družbi še vedno tabu in se jih obravnava skrajno redko ter površno. Predvsem kar se tiče zasebnega življenja javnih ljudi in tudi tistih drugih - navadnih državljanov. Vendar, če je stvar v javnem interesu, kar presodi novinar, je dolžan takšno novico objaviti. Bi pa opozoril, da novinarje obvezuje določen kodeks pri objavljanju novic in informacij, ki so ga dolžni spoštovati. Tako da ne gre mešati določenih novinarjev, ki jim nekateri rečejo mrhovinarji, z novinarji, ki opravljajo svoj posel strogo profesionalno. Pred kratkim mi je, upam si trditi, eden najboljših novinarjev v Sloveniji dejal, da še v življenju ni napisal objektivnega teksta. Nekatere tabu teme so že vrsto let navzoče tudi v šentjurski pokrajini. Ena izmed večjih tem, o kateri se javno ne govori, je nasilje v družini. Prav tako je navzoča korupcija in podkupovanje in to so teme, ki so zagotovo v javnem interesu. kolumna novice Ravnateljica Marjeta Košak se je na koncu zahvalila tako voditeljskem paru kot vsem nastopajočim. Za šolski sklad OŠ Slivnica pri Celju Pravljično v decembru Dobodelni koncert. Zbrana sredstva na koncertu bodo namenjena slivniškim učencem. Piše: Vid Aužner V četrtek, 20. decembra, se je v Kulturno-gasilskem domu Gorica pri Slivnici odvil dobrodelni koncert. Voditeljski par Maja Blaj in Davor Pušnik sta povedala, da bodo sredstva od prodanih vstopnic namenjena za šolski sklad, torej za financiranje raznih dejavnosti učencev in materialov za njihovo delo ter učenje. S tem bodo posameznim učencem, ki živijo v denarni stiski omogočili, da se bodo lahko udeležili določenih plačljivih dejavnosti. Mednje spadajo: obiski gledališča, opere, športne dejavnosti, šola v naravi... Sklad V sklad pridobivajo sredstva na razne načine, in sicer: s prispevki dejstva nov,če Šolski sklad Šolski sklad na OŠ Slivnica pri Celju deluje od začetka šolskega leta 2010/11. Sestavlja ga sedemčlanski upravni odbor. Šolo zastopajo: Marija Frece Perc, Frida Gubenšek, Breda Punčuh in Majda Pinter Zelič, trije člani predstavniki staršev pa so: Andrej Hostnik, Andreja Križan Lipnik in Brigita Artiček Mesareč. staršev, z donacijami podjetij in z najrazličnejšimi akcijami, v katerih sodelujejo učenci, učitelji, starši ter tudi krajani. Člani sklada sredstva uporabijo v skladu z načrti, ki jih zastavijo v začetku šolskega leta. Za nasvete vprašajo tudi učence, s čimer dobijo veliko dobrih predlogov. V preteklem letu so večji del sredstev namenili za nakup igral za novo šolsko igrišče. Pri tem so s svojimi idejami, načrti in maketami sodelovali tudi otroci. S šolskim skladom se je šola povezala z dejavnostjo tehničnega pouka na šoli, kjer so izdelovali novoletne voščilnice in okraske ter jih ob primernih priložnostih ponudili v nakup staršem in drugim. Dobrodelnost Kot najobsežnejša dejavnost sklada je bil organiziran dobrodelni koncert, na katerem so nastopali priznani ansambli, v katerih so sodelovali bivši in sedanji učenci slivniške šole. Nastopili so združeni pevski zbor šole, Alya z bendom, Glasovir, Navihanke, ans. Repatica, trio Užmah, Mladi korenjaki, ans. Simona Gajška, ans. Jug, Gašper Jelen, Kresnice, ans. Zupan, šolski harmonikarji, ans. Unikat in Mitja kvintet. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem. Ta sredstva bodo namenjena za sofinanciranje nadstandardnih dejavnosti šole za tiste učence, katerih starši bi morali to doplačevati. Na dobrodelnem koncertu so zbrali 3.980 EUR. Pravljična dežela. Mladinski center Šentjur je tudi letos organiziral Pravljično deželo. Piše: Zoran Borovšak Trije dnevi konec decembra so v Kulturnem domu Šentjur minili povsem pravljično. Junaki iz pravljic so se sprehajali sem ter tja in razveseljevali otroke vseh starosti, starši pa so se lahko okrepčali z brezplačnim čajem in s kuhanim vinom. Za to so poskrbeli prostovoljci Mladinskega centra Šentjur, ki so letos, tretje leto zapored, organizirali in izvedli Pravljično deželo. V sklopu MCŠ deluje okrog 50 prostovoljcev, ki skozi vse leto skrbijo, da se za mladino kaj dogaja. Pod svoje okrilje vzamejo mnoge projekte, nekatere tudi mednarodne. Brez prostovoljcev pravljične dežele ne bi bilo Za Pravljično deželo je letos skrbelo 20 mladih prostovoljcev, ki so poskrbeli, da otrokom ni bilo dolgčas. Tako so se otroci lahko preizkusili v izdelovanju novoletnih okraskov (jelk, božička, angelčkev, snežink ...) skupaj s Špelo Cvetko Penič so izdelovali posebno čarobno božično drevo, v pravljičnem kotičku pa so lahko v družbi pravljičnih junakov poslušali in prebirali znane in manj znane pravljice. MC je v sodelovanju s skupino Prej Potem, ki deluje na Grobelnem, poskrbel tudi za starše. Izmerili so si lahko, v kakšnem stanju je njihovo telo in dobili nasvet, kako živeti čimbolj zdravo. Pri izvedbi programa so sodelovale tudi osnovne šole, Šolski center Šentjur in plesni šoli. Učenci so se potrudili in pripravili točke, ki so program dopolnile, otrokom pa pripravile še bolj praznično vzdušje. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 150 otrok, ki so s sabo pripeljali tudi svoje starše. k Jager Franci s p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 JAGER Učenci so na odru izgledali kot pravi profesionalci. Stopil je pesnik mlad na Parnas Recital. Proslava ob zaključku leta, namenjena starejšim učencem osnovne šole, je učence pozvala k razmišljanju z lastno glavo. Piše: Zoran Borovšak poskrbel Ivo Brodej. Izbrane besede so odlično sovpadale s trenutnim stanjem v družbi. Poudarjena j e bila predvsem domoljubna in človekoljubna nota. Kosovel je bil namreč pesnik, ki je izjemno ljubil svojo domovino, v svojih pesmih pa je opozarjal na njene napake. Te napake domovine in družbe se do danes niso kaj dosti spremenile, zato so njegove pesmi še vedno aktualne. Zaključna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti za osnovnošolce se je letos odvijala v poetičnem duhu. Učenci osnovne šole Neža Zdolšek, Alja Šarlah, Katja Kolar, Angelika Fidler, Domen Jan in Amadej Blazinšek 50 izjemno čustveno, skoraj Profesionalno odigrali in zrecitirali ■zbrano poezijo Srečka Kosovela in Josipa Ostija. Za koreografijo na glasbo skupine Laibach )e poskrbela Špela Jezovšek, zaplesale pa so Rebeka Novak, Noja Ravnikar Zabukovšek ■n Zala Gazvoda. Za sceno je Atipična proslava? Bojana Potočnik, ki je izbrala besedni del predstave, nam je ob tem povedala, da ne bi rekla, da je bila proslava atipična. Atipičen je čas, ki ga živimo. Proslava je bila le odraz tega časa. In še nekaj: danes se tako poudarja, kako smo premalo domoljubni in se nam skorajda zapoveduje. Veste, domoljubja ne moreš ukazati, tako kot otroku ne moraš ukazati, naj ljubi svojo mater. Ljubi jo zaradi tega, kaj ta mati izkazuje njemu, in ne zaradi tega, ker preprosto je mati. Aleš Mikeln, direktor družbe beseda je vaša ifišvjce V Sentjurčane prestrašil helikopter Zlatarstvo untni,.:iinmtViU]ius(k,si ‘L.-pošlii:////<»<«'*. Id LusK v : i MA I ~l>> JO tl (poročni prstani /{oČe^cija 2013 S ir' J ' ^ čNa iz6iro več fipt 500 parov poročniH vrstanov! Na uredništvo Šentjurskih novic smo prejeli več klicev občanov, ki jih je 6. januarja popoldne na okna hiš in na dvorišča zvabil hrup nizko letečega helikopterja. Helikopter je nizko preletaval Hruševec, Gorico pri Slivnici in Prevorje. Vprašanje, kdo je prestrašil naše občane, smo posredovali na Agencijo za civilno letalstvo (CAA). Ta je obravnavala nizko letenje helikopterja. »Ugotovili smo, da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah dejansko letel helikopter tipa Eurocopter AS 350 B2, registrske oznake S5-HCI družbe Flycom d. o. o. z namenom snemanja daljnovodov za distribucijo električne energije. Omenjena družba ima za opravljanje te dejavnosti vsa potrebna dovoljenja,« nam je odgovorila predstavnica za odnose z javnostmi Polona Vagaja Hribar. Nizko leteči helikopter je snemal daljnovode za distribucijo električne energije. Delili bodo hrano iz intervencijskih zalog Na krvodajalski akciji v Gorici pri Slivnici je bilo 88 krvodajalcev. Rdeči križ Šentjur. Hrano, ki sojo prejeli iz intervencijskih zalog, bodo razdelili med pomoči potrebne. Piše: Jure Godler Območno združenje Rdečega križa Šentjur je kot vsako leto prejelo hrano iz intervencijskih zalog, ki jo bodo razdelili med socialno ogrožene osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pri tem se upošteva kriterij za delitev hrane, in sicer 350,00 EUR družinskega prihodka na družinskega člana. V primeru, da je prosilec sam, pa znaša kriterij 400,00 EUR. Upravičeni do prehrambenih paketov so tudi zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, brezposelni, posamezniki ali družine, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, prizadeti zaradi naravnih ali drugih nesreč in drugi. Prehrambeni paket Prehrambene pakete bodo za občane Šentjurja, Grobelnega, Vrbnega in Blagovne delili v skladišču OZRK Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 9, in sicer vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure ter od 17.00 do 18.00 ure. Ostali lahko prehrambene pakete prevzamejo pri predsednikih krajevnih organizacij Rdečega križa v posamezni krajevni skupnosti. Krvodajalske akcije Prvo letošnjo krvodajalsko akcijo so pri OZRK izvedli 3. januarja v Gorici pri Slivnici. Akcije se je udeležilo 88 krvodajalcev. Z željo, da bi krvodajalstvo ostalo še naprej naše skupno humanitarno dejanje, se sekretarka Andreja Tisel zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki obiskujejo terenske krvodajalske akcije. Resne teme na pravljičen način Literarni večer. Ustvarjalke Alenka Jovanovski, Lucija Palir Mavrič in Milojka Bačovnik Ko m p rej so predstavile svoja ustvarjanja. Piše: Saša Rečnik Avtorice so nam predstavile svoja najnovejša dela in spregovorile o svojem ustvarjanju. Dotaknile so se tudi teme, kako sprejemajo sebe kot pesnice, pisateljice oz. avtorice. Bile so enotne, da jim pri sprejemanju sebe kot pesnice pomagajo sodelovanja na različnih simpozijih in natečajih, saj zunanje pobude delujejo kot spodbude. Pesmi so zgodbe v ozadju Alenka Jovanovski je esejistka, prevajalka, urednica, literarna zgodovinarka in pesnica ter dobitnica več nagrad s področja literature. Lani je objavila zbirko pesmi Hlače za Džija. Obiskovalcem je predstavila nekatere pesmi. Pri njenem ustvarjanju se pozna dolgoletna povezanost z literaturo, ki se odraža v tem, da preprost bralec njenemu ustvarjanju težko sledi, saj so pesmi prepletene z referencami iz zgodovine in literature. Vsaka pesem ima v ozadju neko zgodbo: od intimne izgube, rojstva pesništva, korenin avtorice in njenega odnosa do družbe. Zgodbe, ki nas zaznamujejo Milojka Bačovnik Komprej je bila predsednica in članica uredništva literarnega društva Hotenja. Leta 2007 je objavila prozni prvenec Ljubezen gre z mano in 2010 roman Kot žaba na avtocesti, s seboj je prinesla zadnji delovni izvod njene najnovejše zbirke pesmi Dolina sem, ki je trenutno še v tiskarni. V zbirki predstavi dolino, kjer je odraščala, in zgodbe, ki so se tam odvijale. Njen naslov odraža sprejetje sebe oz. doline kot elementa, ki te oblikuje že v rani mladosti in te zaznamuje za celo življenje. Zgoščeno življenje v pravljicah Domačinka in predsednica Literarnega društva Šentjur, Lucija Palir Mavrič, je predstavila svojo kratko zgodbico o sovi. Čeprav so pravljice namenjene predvsem otrokom, jim radi prisluhnejo tudi odrasli, saj so bile pravljice del otroštva vsakogar. Prav tako pravljice delujejo zdravilno s svojim sporočilom, ker imajo običajno srečen razplet zgodbe. Vse tri avtorice tako povezuje tudi element pravljičnega s čudežnimi motivi v njihovih delih, saj pravljice vidijo kot prostor svobode, ki jim pomaga najti pot nazaj do njih samih. Za glasbeno popestritev večera je poskrbela Tajda Krajnc, ki je zaigrala nekaj skladb na citre. dejstva no^fte Letošnje krvodajalske akcije Datum Kraj Lokacija 13. 2. Ponikva osnovna šola 2.4. Šolski center Šentjur transfuzijski center SB Celje 4. 4. Planina pri Sevnici kulturni dom Šentvid pri Planini 9. 5. Dramlje osnovna šola 16. 5. Gorica pri Slivnici kulturno-gasilski dom 6. 6. Kalobje osnovna šola 20. 6. Šentjur kulturni dom 29. 8. Dobje kulturni dom 11. 9. Loka pri Žusmu podružnična osnovna šola 10. 10. Planina pri Sevnici kulturni dom Šentvid pri Planini 15. 10. Šolski center Šentjur transfuzijski center SB Celje 24. 10. Šentjur ■■■■■■■■■■■■■■■■M kulturni dom Večer seje odvijal v prijetnem ambientu otroške čitalnice. Največja šentjurska kovnica mladih aktivistov ŠKMŠ sodeluje tudi z drugimi društvi v občini in vsako leto pomaga sooblikovati Sentjurjevo. ŠKMŠ. Študentje in dijaki na območju Upravne enote Šentjur pri Celju se že več kot 16 let združujejo in sooblikujejo mladinsko dogajanje. Piše: Saša Rečnik Začetki društva segajo v leto 1996, ko je skupina mladih ustanovila društvo in tako dobila prostor za širjenje svojih idej. Seveda je bilo delovanje kluba takrat popolnoma drugačno kot danes. Mladi so imeli v preteklosti več časa za druženje, prav tako ni bilo toliko moderne tehnologije in drugih dejavnikov, ki po eni strani povezujejo, a po drugi ubijajo pristne človeške stike, se spominjajo starejši člani društva. V zvezi društev Leta 2001 je ŠKMŠ izpolnil pogoje za vstop v Študentsko organizacijo lokalne skupnosti (ŠOLS) in postal polnopravni član Zveze študentskih klubov Slovenije - ŠKIS, kije sestavni steber Študentske organizacije Slovenije. Kot del ŠOLS ima klub mnoge prednosti, naj večja so seveda sredstva iz koncesijskih dajatev od študentskega dela, ki študentom omogočajo delovanje. Društvo se vsakodnevno srečuje z veliko birokracije, ki vse bolj ubija inovativnost. Ampak mladi se ne dajo in vseskozi oblikujejo Projekte, ki jih razvijajo od ideje do uresničitve. Delovanje v klubu mlade spodbuja k aktivnosti in samoiniciativnosti. ŠKMŠ je kot nekakšno »igrišče«, kjer se mladi lahko urijo v tisti stvari, ki jih najbolj zanima. Na primer, nekoga zanima projektni menedžment, drugega zanima PR ali pridobivanje sredstev iz razpisov... Nepogrešljivi projekti Od svojih začetkov in vse do danes je ŠKMŠ preživel veliko generacij, doživel vzpone in padce ter v duhu vseh sprememb na področju delovanja in življenja postal kredibilna in zaupanja vredna organizacija. Kljub spremembam so se oblikovali projekti, ki so v občini Šentjur nepogrešljivi, prav tako je klub eden najaktivnejših v Sloveniji. Med posebej prepoznavne dogodke sodijo Šentrock, Športne igre, Razenj enj e, Šentriff. Poleg večjih prireditev je za aktivnost članov poskrbljeno tudi na manjših projektih. Vsak vikend se v prostorih kluba v Športnem parku Šentjur odvijajo stalne dejavnosti, ki potekajo v okviru programa. Trudijo se spodbujati ustvarjalce mladega vala, organizirati okrogle mize, kjer potekajo debate o aktualnih temah, potopise, literarne večere, tekmovanja v namiznih igrah in seveda zabave. Organizacija tako velikih kot malih projektov zahteva določeno količino predanosti, ubadanja z birokratskimi preprekami, volje in spodbujanja, vendar je trud poplačan, ko obiskovalci dajo pozitivno povratno informacijo. Pomembno se jim zdi, da se projekti v Šentjurju ne ponavljajo in se poskuša zapolniti praznina. Člani najpomembnejši Delovanje društva je v celoti namenjeno predvsem članom, dejstva nožiče 5KMS v številkah Med sedmimi mladinskimi društvi in skupinami je ŠKMŠ največje društvo z največ projekti, v letu 2012 so jih izvedli že več kot 50. Študenti in dijaki vsako leto znova izkazujejo članstvo s potrdili o šolanju, letos je v ŠKMŠ včlanjenih že 290 študentov in dijakov, kar je 20 % celotne študentske populacije v občini. za zadovoljstvo katerih se bodo trudili tudi v prihodnje. Skrbijo za ugodnosti in subvencije ter obveščanje študentov in dijakov o spremembah in novostih, ki jih zadevajo. Član je lahko vsak, ki ima status študenta ali dijaka. Z originalnim potrdilom se lahko v pisarni včlanijo oziroma podaljšajo svoje članstvo, pridobijo vse potrebne informacije o ŠKMŠ projektih, prijavijo sebe in prijatelje na aktivnosti, unovčijo subvencije za knjižnico ali vezavo diplome, dvignejo kupončke za kino, fitnes, savno in drugo po subvencioniranih cenah. V novembru so izbrali tudi novo garnituro dijaške sekcije, ki je iz leta v leto aktivnejša in ima vse več članov. V prihajajočem letu se nameravajo še bolj povezati z drugimi dijaškimi sekcijami študentskih klubov in soustvarjati različne projekte. novice aforizem Če bi se po osamosvojitvi osvobodili od glavnih osvoboditeljev, bi bili že samostojni in svobodni, (jmmj Veseli punkcember Zadnji minikoncert v letu 2012 je bil v zaodrju Kulturnega doma Šentjur praznično obarvan. Člani domače glasbene skupine Radiostorm so v sodelovanju s ŠKMŠ pripravili 2. tradicionalni Punk fest oz. Veseli punkcember. v goste so poleg sebe Povabili skupini Special Delivery in SZD (Samo za d nar). Radiostorm je lani izdal svoj prvenec z naslovom The Chaos Station, ki zajema osem pesmi, s problematiko vsakdanjega življenja in protest Proti režimu. Njihova glasba ne zajema le tipičnih punk rock akordov, temveč tudi druge glasbene vplive, kot so metal, ska in hardcore. Aktivno sodelujejo pri organizaciji koncertov in tako skrbijo, da slovenska punk rock scena ne bo zamrla. Skupina SZD je t.i. cover band kultne skupine CZD (Center za dehumanizacijo), vendar ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. Za zvrhano dozo punka je poskrbela še savinjska skupina Special Delivery, ki ima za sabo že desetletje delovanja. Prostor so v decembru zavzeli pankerji. KRONIKA I januar 2013 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Polno, prosim! Ponikva, 18. 12. - Na bencinski črpalki je nekdo natočil 90 litrov goriva in odpeljal brez plačila. Učenec nad umivalnik Šentjur, 19. 12. - Učenec je na eni od osnovnih šol namerno poškodoval umivalnik. Po pogovoru je vodstvo šole zaradi majhne škode odstopilo od pregona, vseeno pa bo obveščeno državno tožilstvo. Ponovno na krmila Šentjur, 19. 12. - Izpred trgovine pri kmetijski šoli je iz nezavarovanega prostora zmanjkalo pol tone krmil. Naštudirali sojih Planina, 19.12. - V bližini naselja so neznanci čakali, da so domačini zapustili hišo in vanjo vlomili. Odnesli so prenosni računalnik, fotoaparat, zlatnino in gotovino. Nič ni bilo za odnesti Proseniško, 21. 12. - Nekdo je vlomil v še nevseljeno hišo, vendar v neopremljenih prostorih ni našel primernega plena. Izsiljevanje prednosti se ni končalo dobro. Trčenje pri Ličilu Šentjur, 20. 12. - Na križišču magistralne ceste z Drofenikovo ulico pri Lidlu je voznica izsilila prednost drugi, ki je vozila po glavni cesti v smeri Celja. Zaradi izlitja tekočin vozil in nevarnosti požara je na kraju posredovala Poklicna gasilska brigada iz Celja. Ponesrečenca so morali odpeljati v Splošno bolnišnico Celje. Prometna pri Zimi Na mater seje spravil Dramlje, 22. 12. - V okolici naselja se je v zasebnih prostorih sin neprimerno vedel do matere. Policisti so ga oglobili, poleg tega pa so med postopkom pri njem našli nekaj prepovedane substance. Pred božičem ob nafto Šentjur, 24.12. - Lastnik kamiona je prijavil, da mu je nekdo iztočil 120 litrov nafte. Prijatelj pa tak Prevorje, 30. 12. - Z alkoholom podprta znanca sta se med druženjem sprla. Eden od njiju je zaradi poškodb glave iskal zdravniško pomoč. Ni prišel na obisk Dolga Gora, 31. 12. - Malo pred novim letom je neznani voznik rdečega Vozila zaradi prehitre vožnje pristal v hiši, kjer je uničil garažna vrata. Dramlje, 8. 1. - Do prometne nesreče je prišlo na avtocesti pri počivališču Zima v smeri Dramlje-Celje. V nesreči sta bili udeleženi dve tovorni in eno osebno vozilo, poškodovana pa je bila ena oseba, ki je bila prepe- Proseniško, 11. 1. - Marsikoga je na poti na delo okoli 7. ure presenetila zaprta cesta. Zaradi trčenja treh osebnih vozil v znamenitem ovinku je bil promet ljana v celjsko bolnišnico. Ekipa Poklicne gasilske enote Celje je na prizorišče nesreče prispela z dvema voziloma in s šestimi gasilci. Kraj nesreče so zavarovali, nudili prvo pomoč ponesrečencu ter pogasili tovorno vozilo. onemogočen za dve uri. Kot kaže, na tem mestu ne zaleže niti omejitev hitrosti na 40 km/h, da ne bi pogosto prihajalo do trkov ali celo “zletov” avtomobilov v jezerce. V statistiko spolzkega ovinka na Proseniškem lahko vpišemo še eno prometno nesrečo. Ponovno počilo pri Rajskem otoku Bogato seje obdaril Dole, 1. 1. - Kmalu po polnoči je nekdo vlomil v hišo v okolici naselja in odtujil televizor, računalnik, nakit in več specialnega orodja v skupni vrednosti 10 tisočakov. Oldtajmerja ni več Bukovje, 1. 1. - Nekdo je občanu ukradel starejši moped znamke Tomos APN4. Objestnost ali kaj več? Javorje, 1.1. - Nekdo je občanu na garažnih vratih razbil šipo. Pristanek pod cesto Dole, 7. 1. - Voznica je zaradi prehitre vožnje zapeljala s ceste, v jarku pa je vozilo obrnilo na bok, a se je na srečo končalo zgolj s plačilnim nalogom. Ljubezni več ni Planina, 10.1. -Med zakoncema v okolici naselja je prišlo do prepira, mož pa je soprogi zagrozil s smrtjo. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja in napovedali ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja. 5 puško nad mačka Šentjur, 11. 1. - Neznani objestnež je z zračno puško dvakrat ustrelil mačka, ki ga je lastnica odpeljala k veterinarju. Snežno - cestna I. Dole, 14.1. - Zaradi neprimerne zimske opreme in nespretnosti je voznik tovornega vozila obstal na klancu pred naseljem. Iz nasprotne smeri se je prehitro pripeljal avtomobilist in trčil v stoječe vozilo. Snežno - cestna II. Šentjur, 14.1. - Voznik megana je pred lokalom v Novi vasi trčil v parkirano vozilo in jo podurhal naprej. S pomočjo alkohola je po kakšnem kilometru bega zapeljal s ceste in tam dočakal može postave. januar 2013 171 urednistvo@sentjurskenovice.si 'J I Celjski policisti prejeli "mobilno pisarno" Marko Lamovšek in Marija Mikulan pred „mobilno pisarno". 'Mobilni policisti' Z novo postajo možje v modrem aktivnosti izvajajo na terenu. Piše: Vesna Fujs V začetku letošnjega leta so v slovenski policiji začeli izvajati projekt Mobilna policijska postaja. Gre za novo obliko policijskega dela, kjer policisti aktivnosti v lokalni skupnosti opravljajo na terenu. Vozilo, ki je opremljeno za vse vrste policijskega dela, bodo naslednje štiri mesece uporabljali policisti Policijske uprave Celje. Policisti bodo lahko v mobilni postaji opravljali praktično vse postopke kot v “pravih" pisarnah: opravljali bodo formalne razgovore, zbirali informacije, sprejemali kazenske ovadbe, prijave in kršitve. V vozilu je vsa potrebna informacijska in telekomunikacijska oprema ter naprava, ki bo zagotavljala tiskanje, kopiranje, faksiranje in skeniranje, policisti pa bodo lahko odkrivali tudi ponarejene dokumente. »Najpomembnejši cilj projekta je ljudem približati policijske storitve in zagotoviti čim večjo vid-nost in navzočnost policistov, zlasti v tistih krajih, kjer ni policijske postaje,« je poudarila Marija Mikulan iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo na Generalni policijski upravi. Štiri mesece na Celjskem Preden je mobilna policijska postaja prišla na naše območje, so jo uporabljani na območju PU Kranj in PU Koper. Vozilo bo zagotovo tudi tukajšnjim policistom olajšalo delo in skrajšalo pot do kraja dogodka. »Mobilno policijsko postajo bomo uporabljali za množične javne prireditve, kot so sejmi, odmevnejše nogometne tekme, glasbene ter druge prireditve. Vozilo trenutno uporabljajo policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, kjer so bili z odzivom krajanov zelo zadovoljni,« je povedal Marko Lamovšek iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje. Z mobilno pisarno, prvo tovrstno pri nas, bodo policisti veliko nalog, ki jih običajno opravijo na policijski postaji, lahko opravili kar v avtomobilu, tako da se bodo lahko več posvečali občanom. Če bo takšen pristop v roku dveh let obrodil sadove in prinesel pozitivne rezultate, bodo razmišljali še o dodatnih vozilih, je ob koncu prikaza “terenske pisarne" dodala Mikulanova. center vse najboljše m Od 18. do 27. jam med 9. in 20. uro Predstava z Mačkom Murijem vsak dan ob 17. uri Pridružite se Mačku Muriju v mačjem mestu. Zime so pri nas vedno nekaj posebnega, zato nas obiščite v mačjem mestu, vsak dan od 18. do 27. januarja 2013. Za otroke vseh starosti bomo ob 17.00 pripravljali mačjo čajanko, sodelovali boste lahko v nagradnih igrah, izmenjavali igrače v borzi igrač in izkoristili ugoden nakup knjige Maček Muri v Mladinski knjigi. Se vidimo. www.city-center.si Mladinska knjiga ZDRAVJE 7T I januar 2013 J L. I urednistvo(S)sentjurskenovice.si Ne odlašajmo z operacijo Dimeljska kila. Kila se z leti povečuje in dlje kot čakamo, težja je operacija. Svetuje: Aljoša Škapin, dr. med. Kila, hernija ali v pogovornem jeziku pruh pomeni izbočenje organov skozi nenormalne odprtine. V primeru dimeljske, ki je med kilami najpogostejša, gre za izbočenje vsebine trebuha skozi trebušno steno. Pojavijo se lahko že ob rojstvu. V tem prim- Kdaj na operacijo? Ljudje lahko številna leta shajajo s kilami brez težav. Nekateri si pomagajo s kilnimi pasovi, dejstvo pa je, da se kile ne zmanjšajo, kvečjemu obratno, z leti se povečujejo in dlje kot čakamo, težja je operacija za kirurga, saj se kilna vreča sčasoma priraste na sosednja tkiva. V vseh bolnišnicah tudi ne opravljajo vseh vrst operacij, zato se je treba pozanimati ter uskladiti svoje želje ter zmožnosti ustanove, kjer želimo biti operirani. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ eru so prirojene in je operacijo treba hitro izvesti, ali kadarkoli v kasnejših življenjskih obdobjih. Vzrok za nastanek je oslabelost vezivnega tkiva, ki je lahko prirojena ali pridobljena, npr. zaradi debelosti, kroničnega kašlja in napenjanja, težkega fizičnega dela ... Poleg dimelj se kile lahko pojavljajo tudi drugje, na primer ob popku, po operativnih ranah ..., Nastanejo lahko na levi, desni ali na obeh straneh hkrati, pogosteje pri moških. Pojavljajo se kot izbokline, ki so spočetka majhne in ne povzročajo nobenih težav, kasneje pa se lahko povečajo ter postanejo boleče, posebej pri težjem fizičnem delu in po obilnejših obrokih. Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je nenadna huda bolečina. Takrat se namreč trebušna vsebina oziroma črevesje uklešči v kilno odprtino in če te vsebine ne potisnemo nazaj v votlino, lahko že v nekaj urah pride do odmrtja tkiva. Operacija je v takšnem primeru nujno potrebna. Zapleti so redki Operacije se delijo tako po tipu anestezije kot po operacijski tehniki. Anestezija je Med kilami je najpogostejša dimeljska kila, gre za izbočenje vsebine trebuha skozi trebušno steno. lahko lokalna, spinalni blok, kar pomeni, da pacient dobi injekcijo v predel spinalnega kanala, nakar od tega nivoja navzdol izgubi vse občutke, ali splošna. Kirurška tehnika je odprta, ko skozi kožo naredimo rez in zapremo defekt bodisi samo s šivi ali poleg šivov uporabimo tudi mrežico. Ta tehnika se je v zadnjem času izkazala kot zelo uspešna. Defekt lahko zapremo tudi laparoskopsko, z uporabo mrežice, ki jo namestimo z notranje strani. Pooperativni zapleti so precej redki; največkrat pride do vnetja rane in bolečin, ki niso zelo hude in lahko v občasnih intervalih trajajo tudi več mesecev. Največ po operaciji lahko stori sam operiranec; Splošno navodilo je, da vsaj šest tednov ne bi opravljali težje fizične dejavnosti, česar se je treba dosledno držati, saj lahko zelo hitro pride do ponovitve težav. Za sladko spanje Za zagotavljanje dobrega nočnega spanca je zelo pomembna prava prehrana. Nespečnost je sicer tudi eden od simptomov anksioznosti, depresije in stresa. Če hočemo izboljšati spanje, moramo najprej odstraniti vzrok za tesnobo, vendar pomaga tudi prava prehrana. V posteljo ne smemo leči lačni, niti s polnim želodcem. Lakota povzroča mučno tesnobo v žlički, ki nam ne da spati. Prav tako pa nam noč zagreni tudi preobilica hrane, še posebej to velja za mastno in pikantno hrano. Boljši spanec spodbuja z medom sladkani mlečni napitek pred spanjem. Sladkorji v pijači omogočajo, da možganske celice iz krvnega obtoka absorbirajo več triptofana, katerega možgani nato spremenijo v serotonin, kemično snov, ki pomirja. Na možgane deluje pomirjevalno predvsem hrana, ki je bogata s škrobom, seveda pa pred spanjem ne smemo pretiravati s količino. Zeliščni čaji, ki naj bi pomagali do boljšega spanca, so kamilični in baldrijanov čaj ter čaj iz lime-tinih cvetov, še posebej, če čaju dodamo tudi med, ki prav tako pomirja. oloženo na srce novice Če si moški želi polepšati dan, naj dvakrat na dan vpraša ženo, kako se počuti, in jo iskreno posluša. Če pa si ženska želi polepšati dan, naj dvakrat na dan moža iskreno pohvali. Svetuje: Drago Jerebic, zakonski in družinski terapevt Svetovalnica za psihološko pomoč Ste potrti, nesrečni, osamljeni, obupani, nesamozavestni ali jezni? Se vam je zalomilo v odnosih z drugimi ali s samim seboj? Vsakomur se lahko zgodi, da se življenje obarva v temnejše barve. Odprt pogovor je Čaka nas 250 delovnih dni. Priznajte, vsi ste v mislih zdajle računali, koliko je pa dela prostih. j* «46. Če od slavnostnega govora za državni praznik odmislimo uvodni pozdrav in zaključno voščilo za vse praznike, ostane le en stavek. Božičnica je bolj popularna od polnočnice. -4E. Županu zmanjkuje idej za slavnostne nagovore ali pa računa, da se nagovorjeni ne bodo podvajali. VELIKA LEPA VEŽA OSEBNI ZAIMEK IGRALEC GLEDALIŠČA MLAJŠA ŽELEZNA DOBA NAJLEPŠI PREDSTAVNIK KOKOŠI PIJAČA PRED JEDJO STARA ENOTA ZA POSPEŠEK ATENSKI ŠPORTNI KLUB RUDOLFOVO ŠTEVILO MESTO V AS I URI.II POKRAJINA V ANGOLI IZ AJDOVE MOKE JAKOBOV STAREJŠI BRAT OTOK V NEAPELJSKEM ZALIVU ROBERT BREŽAN ČEŠKI KRALJ (1378-1419) VISOKA ŠOLA LOVEC V ŠAHU OPRAVLJATI ZALIVANJE REKA V MJANMARU STANKO LORGER RAVNA SE PO IZKUŠNJAH SLOVENSKA IGRALKA MINU VEK, RAZDOBJE SLOVESNA PESNITEV OLGA ŠINKOVEC LATINSKI PREDLOG 4. SAMOGLASNIK MOŠKO IME TRDNJAVA (ŠAH) NAŠE PRIZOR. TEKEM NA NOČNE PTICE UJEDE DELAVSKI SVET GLASBENA VAJA REKA V BRETANIJI (FR) 2. SAMOGLASNIK REKA V ČRNI GORI MORSKE RIBE EVA (LJUBKOVA- LNO) IVAN JANEŽIČ REVEŽI EVGLENA DAMA (ŠAH) PETA ČRKA ŠVEDSKI OTOK V BALTIKU NASPROTNO OD MEHAK Srečni nagrajenci decembrske številke so: Matjaž Gajšek z Grobelnega, Franc Pilinger iz Dramelj in Jože Rajtmajer iz Celja. Nagrade, ki jih poklanja Simkophone, bodo prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Franc Žurej s. p. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 5. februarja pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek:_ | Naslov:_______ LE-pošta: ___ _ ŠENTJURSKA Recept kuhinja ,™ Mesna pita s kislim zeljem Sestavine: • 4 stroki česna • olje • 1/2 kg kislega zelja • 2 čebuli • 1/2 kg mletega mesa • sol, poper • vlečeno testo • 2 žlici kisle smetane Priprava: 1. korak: Česen sesekljamo in ga prepražimo na olju. Dodamo kislo zelje in pražimo približno 15 minut. Na koncu popopramo. 2. korak: Čebulo sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo mleto meso, sol in poper. Pražimo približno 20 minut. 3. korak: Pekač namastimo in vanj položimo 2 lista vlečenega testa. Na testo damo plast kislega zelja in plast mletega mesa. Prekrijemo s plastjo vlečenega testa, ki smo ga poškropili z vodo. Postopek ponavljamo, dokler nam ne zmanjka vseh sestavin. Na vrhu naj bo plast testa. Zgornjo plast testa premažemo s kislo smetano in pečemo 45 minut na 180 °C. Kislo zelje naj bi imelo veliko zdravilnih učinkov. Mlečna kislina preprečuje gnilobne procese v črevesju, širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni tlak, preprečuje zgago in prezgodnje staranje. Primerna je za slabokrvne in sladkorne bolnike, pomaga pri bronhitisu, astmi in ledvičnih kamnih. SELMAR. NOVI PRODAjNO - SERVISNI CENTER CITROEN. CREATIVE TECHNOLOGIE CITROEn SELMAR d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 CELJE, Tel: 03 424 40 07 ŠENTJURSKE Marketing Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 171170 JL MOJ 2013 V J. V d/ ™ ZDRAVNIK ROGA&KE n BISTRIŠKE radio n Glasujem za: SLOV. KONJICE, MESTM TRG 17 • ZDRAVSTVENI DO* tel: 03 575 5213 SLOV. BISTRICA, UUBUANSKA 20 - PRI VOJAŠNICI«: 02 8114516 MEDICINSKI PRIPOMOČKI IZPOSOJEVALNICA PRODAJA ZELIČ IN EK0 IZDELKOV POOBLAŠČENE PRODAJALNESHSS Pokrovitelj izbora na Štajerskem Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika: Mojo ginekologinjo ali ginekologa: Mojo pediatrinjo ali pediatra: ime in priimek: naslov: kraj in postna številka: ------------------------------------------ telefon: __________________________________ datum rojstva: e-pošta: —--------------------------------------------------------------------------------------------------------- Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPB1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravtjalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36.1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15,1410 Zagorje ob Savi Datum: _____________________________________ Podpis: ____________ Glasovnice pošljite na naslov: Novice, do.o., Škalska 7,3210 Slovenske Konjice SHNItm PRESLEPI TEHNIČNI PREGLEDI Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo vozila V ugodna zavarovanja V homologacijo V kontrolo in pregled tahografov strokovnosti in tradicije Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur P www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 74 89 450 POSEBNA PONUDBA Da se boste varno vozili,vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled na vašem vozilu Delovni čas Pon-pet od 7. do 19. ure Sob od 7. do 12. ure S