Poštoina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Š4©w. 25.
Possmezna številka po Din l‘25.
V Ljubljani, 20. junija 1924.	Leto	IV
AVTONOMIST
Glasilo lvZd««uženja slovenskiS« avloniomistov11.
--  SjsihiatJa	vsa*	S«,	pele	le.	-
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne številke se ra-čunijo po Dl 25
Inserati se računajo: pol str. 560 D, manjSl sorazmerno. — Pri tnaiHi oglasih beseaa 30 p.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega slooen-
Dva tabora.
Iz teh pamenih razlogov mi visoko dvigamo naš svobodoljubni republikanski prapor, ki naj oznanja tudi slovenskemu kmečko - delav-
skemu ljudstvu miroljubnost, samoodločbo naroda in socijalno pravico ter svobodo.
■Svet je danes razdeljen na dva tabora, med 'katerima se bije ljut boj za končno zmago. Na eni strani besni reakcija, 'ki hoče ljudstvo spraviti nazaj v staro spore in okove in ki noče nič slišati o tem, da po končani svetovni vojni ljudstvo o marsičem drugače sodi in misli, kakor je sodilo in mislilo pred njo. Na drugi strani pa se trudijo vsi pošteni in modri ljudje, da se ljudstvo osvobodi vsega tistega nebodigatreba, ki mu jemlje moč svobodnega razmaha in njegovo suvereno pravico, da se vlada samo po svoji volji in po svojih resničnih potre-abh. Na eni strani reakcija, militarizem, velekapital, na drugi pa delo, svobodni kmečko-delavski dom, svobodoljubje in republikanska samovlada ljudstva.
Na Angleškem stoji delavska vlada na braniku pravic narodne samoodločbe. Ta viada je priznala rusko sovjetsko vlado. Na Francoskem, kjer je bil militaristični duh v povojni dobi najbolj močaft, je zmagala leva demokratija. Reakcija današnje Evrope je imela svoje
flavno taborišče v Parizu. Zadnje rancoske volitve so s to reakcijo pomedle. Padel je militaristično misleči prezident francoske republike, zakaj ljudski zastopniki hočejo imeti mir na vse plati. Na čelo vlade je stopil Heriot, ki pravi, da bo tudi Francoska priznala rusko sovjetsko vlado. Ta novi francoski ministrski prezident je bil lani v Moskvi in se je na licu mesta prepričal, da se je o Rusiji doslej vse preveč lagalo. Vse to bo privedlo do nove evropske konference, katere naloga bo ojačiti »društvo narodov«, ki je bilo ustanovljeno na inicijativo umrlega ameriškega prezidenta Wilsona. To društvo narodov je bilo doslej le igračka besneče reakcije. V njem ni ne Rusije, ne Nemčije in še cele vrste raznih malih narodov ne. Med temi smo tudi mi Slovenci. ■Ce to društvo dobi tisto moč, ki mu gre, potem se vojni izapletljaji ne bodo več »delali« po
raznih cesarjih in kraljih in tajnih diplomatih, kakor je 'bil to slučaj pred 1. 1914. Ta nova konferenca pa se bo bavila tudi z drugimi rečmi. Za nas zapadne 'Slovane, zlasti za nas Slovence in Hrvate, bo velikanskega pomena, ako bo v tem svetovnem zboru imela glas in besedo edina slovanska velesila — Rusija. Ne tista bivša carska Rusija, ki je v. narodi delala, kakor vsi drugi nemški, francoski, laški itd. militaristi in imperijalisti. temveč nova, moderna Rusija, ki je dvignila prapor načela narodne samoodločbe in katerega je tudi dosledno in konse-kventno izvedla. Ta Rusija, brez katere je nastalo zlasti današnje žalostno stanje v srednji Evroni in na Balkanu, utegne nekoliko povprašati tudi Labe, po kakšnem načelu so nam zapadnim 'Slovanom vzeli toliko zemlje in po kakšnem načelu so odrinili od morja tiste, ki ob n icm prebivajo že toliko stoletij. Ta Rusija utegne tudi vprašati, če se je uredila srednja Evropa po svobodni volji prizadetih narodov in če se je vsepovsod vpoštevala narodna samoodločba.
Imeti moramo pred očmi, da zlasti zapadni Slovani — s Čehi vred — brez trdnega in močnega ruskega hrbtišča ne pomenjamo nič, da smo le igračka v rokah militarističnih in imperij ali stični h vlad. Mi v državi .SHS izdajamo danes milijarde za militarizem, vsled česar za-pada delovno kmečko - delavsko ljudstvo v bedo in siromaštvo. Tudi na naslov naših bel g rajski h militaristov je zadnjič izrekel predsednik delavske vlade na Angleškem besedo. ki je tako jasna in resnična, da bolj 'biti ne more. Dejal je, da je oborožitev malih narodov v vsakem slučaju brez koristi. Zakaj veliki narodi male lahko pogazijo, 'če so še tako oboroženi. Torej oni le brezmiselno zanravljajo narodno premoženje, ako si za drage novce ku-nujejo orožje. Njim ne preostaja drusjo, kot voditi miroljubno in kulturno politiko.
Iz naše organizacije.
Iz selške doline na Gorenjskem.
Cela Slovenija živi danes pod vtisom krvavih trboveljskih dogodkov, ki jih ljudstvo v splošnem obsoja in se zgraža nad vlado, da ni poskrbela, da bi se bratomorno krvoprolitje ne izvršilo. Ljudje ne morejo doumeti, zakaj da ima orjunska organizacija pravico, da sme javno nositi orožje. 'Če se vlada boji preklici j in revolucije, ali nima zadosti žan-darjev, policije in vojaštva na razpolago, da vsak tak poskus zatre? Cernu potem še civilnim organizacijam potreba nastopati z orožjem v svrho širjenja »patriotske« ideje kot jo imenujejo. Nam se prav močno dozdeva, da tiči tu zadaj drug vzrok, ki ga je tudi že predzadnji »Avtonomist« prav dobro označil 'v uvodnem članku. Naša »Orjuna« bi menda rada po vzoru Mussolinijevih fašistov pridobila narod za svojo »patriotsko« idejo. Ne bomo dolžili vseh članov organizacije, da se tega jasno zavedajo, ampak glavni voditelji njeni vedo prav dobro, kaj je njihov cilj, namreč, da bi potom nasilja ljudi dovedli do tega, da bi ibili zadovoljni z dosedanjim režimom. Res, žalostno, da se dobijo med dobrim, poštenim slovenskim ljudstvom ljudje, ki to početje še širijo in podpirajo. Mnogi delajo to iz nevednosti, drugi zopet iz strankarskega egoizma, 'ker hočejo svoje nazore ljudem usiliti, magari z revolverji.
Tudi v naši dolini so ljudje, ki slave one, ki hočejo potom nasilja pvoje nazore uveljaviti med narodom. Mnogi so, ki v svoji strankarski zagrizenosti ne vidijo daleko-sežnih posledic za naš narod, če se posrečijo nakane teh naših »državo-tvorcev«. Zato mora biti naša naloga za bodočnost ta, da ljudem odpiramo oči in jih politično izobražujemo, kajti le politično izobražen narod bo vedel vsikdar, kje je njegovo mesto. Upajmo, da bodo takrat zginili iz naše srede vsi današ-
nji »državotvorci« in bo res zavladala prava svoboda. V to pomozi Bog! _	L. B.
Krajevna politična organizacija slov. republikancev se je ustanovila, kakor nam poročajo, v Gornji Radgoni.
Hum pri Ormožu. Dne 25. maja t. I. smo ustanovili tu krajevno politično organizacijo slov. republikancev. V odbor so bili izvoljeni agilni in stari možje, ki bodo Širili, našo misel tudi v sosedne občine.
Pavlovci na Štajerskem. Tu se je 8. t. m. vršil sestanek slov. republikancev, na katerem je poročal poslanec Žnidarič. Sklenjeno je bilo na prihodnjem sestanku ustanoviti krajevno organizacijo slov. republikancev.
Želeaničar nam piše:	Poučite
ljudstvo! — Kakor se vidi, ni več dolgo do časa, ko dobimo volitve — plebiscit; zatorej je dolžnost vseh, da poučite slovensko javnost, da je edina miša rešitev v federalistični republiki. Vi, državni in javni nameščenci, ali vidite, kako vas vleče centralizem za nos, ako vam obeta že 3 leta službeno pragmatiko in zvišanje doklad? Medtem ko ima za Wranglovce vedno miljone na razpolago. Po izjavi nekega ruskega inženirja jih moramo mi prečani rediti na račun tistih 200 milijonov carskih rubljev, katere je dobil Pa-šič za časa balkansko-turške vojne od Rusije. Vi vojni invalidi, za vas tudi ni zakona, medtem pa dobivajo ruski invalidi pri nas trikrat večjo pokojnino kakor vi! Vi vsi mali trgovci in obrtniki, ali ne čutite, kam vas je pripravil centralizem, kakor tudi ve množice brezposelnih? Dolžnost nas vseh je, ko občujete dnevno z ljudstvom, da ga dobro pripravite za volitve in mu poveste, da centralizem je smrt za »prečane«. Ako dobro živi avstrijska republika, ali celo mala republika St. Marino. bo labko iživela tudi slovenska republika. Posebno ko odpadejo
LISTEK.
53
Kmečki punt.
Wrva5ko napisal Avgust S e n o a.
„No, ali bo že kmalu konec teh popovskih litanij?" zavrešči Tahi, Peter Bošnjak pa mu pove, da se ljudstvo ne mara greniti iz cerkve.
„Pa dobro, mušketirji naprej! Poženite pse iz te svete luknje! Mušketirji se rinejo skozi cerkvena vrata. Težki koraki oborožencev odmevajo po cerkvi, jok in stok se razlegata pod visokim cerkvenim obokom.
„Moj Bog! Pomagaj nam! Jezus Marija!" kričijo žene in otroci, inožje pa škripljejo z zobmi. Bled stoji pred1 oltarjem duhovnik in vzdiga sklenjene roke proti nebu. Vzdigne se krik, s kopiti, pestmi, psovkami in kletvami ženejo mušketirji može iz cerkve — neoborožene ljudi ženejo kakor živino iz božje hiše; za moškimi se gnetejo jokajoč, kričeč blede, prestrašene žene, župnik pa se vrže pred božji oltar in njegove solze teko na kameuita tla. Pred cerkvenimi vratmi se postavijo stražniki s kopji, na trgu stoji cela četa oborožencev, pred njimi Pa vrvi obupano, preplašeno ljudstvo. Visoko vzdigni svojo glavo štatenberški baron in zakliče:
»He, psice! Ali ne veste, kaj sem zapovedal? Sem s ključi. Ti, Lolič, pa piši, čigav je kateri.41
tedaj stopi pred Taha visok, beloglav starec s širokim licem in živimi očmi, župan Mijo iz Golubovca, in reče mirno, z roko na srcu: vKralju dajemo, kar je kraljevega, gospodu, kar je gospodovega, kar pa je naše, tega ne damo!"
»Vi ne oddate ključev?" je zaškrtal Tahi. „Ne damo, pri Bogu, da ne!“ je zaklical s povzdignjeno roko Gubec, ki se ga je mati držala za ramo.
„Ne damo! Ne damo!" je obupano zakričalo vse ljudstvo.
„Ej!“ je zaklical Tahi 'm pojahal k svojim oborožencem, ..streljajte, ljudje, bijte pse!“ Ljudstvo je zatrepetalo, puške so zabliskale z dimom in gromom. „Jezus! Marija!" se je razlegel strašen krik do neba. Ljudje so se raz-begnili. Tu je padel mladenič, tu je klonila žena, prijemajoč se za srce, tam se je prevrnil starec, tu se smrtno ranjen zvija otrok. Kri teče, nedolžna kri pred božjim licem po črni zemlji na sveti velikonočni dan. Oboroženci so pobesneli, bijejo, tolčejo in morijo. Kopito je zdrobilo črepinjo starcu Mihaelu, ranjen je omahnil Gubec v naročje svoje matere. Tahi pa se je vzdignil v stremenih, od radosti mu drhtijo goste obrvi, usta so se mu razlezla v zloben nasmeh, oči se
mu svetijo kakor stekli kači. Veselo gleda na pobojišče, kjer objema žena mrtvega moža, kjer mati pobira kose razsekanega deteta, kjer si ljudje lase pulijo in se po prsih bijejo, toda on ne čuje ničesar, on ne čuti ničesar. Konja požene med ljudi, proti cerkvenim vratom, kamor je bila Gubčevka zavlekla svojega sina, in zamahne s sabljo, toda kakor levinja se je pred njim postavila starka, uprla v njega svoje veliko solzno oko in zaklicala:
„Udari!“
„Stran, baba!" je zatulil Tahi in zopet zamahnil — toda v tem trenutku se je med' cerkvenimi vratmi pokazal župnik in je, srebrno razpelo dvigajoč v svoji dtesnici, zaklical:
„Na to skalo bom postavil svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala."
Silnik se je zdrznil, roka mu je omahnila, besen je okrenil konja in jahal proti gradu. Tedaj se je pokazal podžupan Gjuro Raškaj, ki je ra poročilo Grdaka prihitel iz Zagreba in prinesel banovo zapoved, da se niti roka ne sme dotakniti kmetov.
Velika noč je. spomin odrešenikove žrtve; otožno klenka mrtvaški zvonec, v stubiški cerkvi ležijo trupla pobitih kmetov, ob njih pa kleči duhovnik in moli za nedolžne duše, po bregovih pa se razlega jok vdov in stok zapuščenih otrok.
stroški, katere nam samo vojaštvo povzroča letno nad dve in pol milijarde, da ne omenimo drugih nepotrebnih dajatev. 1. M., železničar.
Občinske volitve, ki se sedaj vrše po iSloveniji, so deloma krajev-no-gospodarskoga, deloma pa tudi političnega značaja. Slovensko republikansko ljudstvo se to pot teh volitev še ni udeležilo povsem samostojno in povsod, ampak samo tam, kjer obstojajo že krajevne politične organizacije slov. republikancev ali pa delujejo agilni posamezni somišljeniki. Že to pa je pokazalo, katero smer hoče ljudstvo. Naši somišljeniki so torej samo pone-
kod postavili svoje liste. Te pa nosijo razne naslove, primerne lokalnim razmeram, n. pr. »Zveza slov. avtonomistov«, »Kmečko-delavska stranka«, »Kmetsko-delavski blok«, »Dobro občinsko gospodarstvo« »Mali kmetovalci« itd. ‘Smernico bodoči slovenski republikanski politiki je s tem dalo že ljudstvo samo. ■Socijalno-politična označba gibanja se karakterni ra v geslu »kmečko-delavski«. — Dosedanji uspehi so prav lepi in zadovoljni. Le krepko naprej! Eno je gotovo: Tu smo!
Dragatuš. Tu se je ustanovila krajevna organizacija slov. republikancev.
„Internacijonala“.
Predsdnik HitSiS, g. Štefan Radič je odšel v Moskvo. Ob tej priliki so razni listi proglasili Radiča za komunista, ki bo svojo stranko včlanil v TIT. »Internacionalo«. To trde zlasti vladni listi z gotovim političnim namenom. Naše mnenje je, da ima Radič pravico iti tudi v Moskvo. On je ne le vodja enega naroda, ampak tudi vodja velikega .socijalnega pokreta. Kot takšen ima nalogo, da se na licu mesta pouči o današnji politični in socijalni £meri velike slovanske države, kakor je ruska. Na drugi strani pa je od velikega pomena, da pravilno informira vodilne kroge današnje Rusije o položaju, kakršen je pri nas doma. Zakaj bi Radič tega ne smel storiti? Danes, ko je sovjetsko Rusijo priznala že Anglija in jo bo že v kratkem celo Francoska1? Naša država Rusije še ni priznala. Zakaj ne? Ker menda v Belgradu še vedno upajo, da se povrne v Moskvo — beli car.
Ker se ob tej priliki veliko piše in govori o »internacijonali«, ne bo odveč, ako tudi mi rečemo eno ali dve o takozvanih »internacijo-nalalh« ter pojasnimo naše načelno stališče.
Z besedo »internacionala« na-znamujemo navadno take organizacije, ki naj obsegajo »vse narode«, ki so torej »mednarodne«. Take mednarodne organizacije so n. pr. razne vere, ki iščejo vernike med vsemi 'narodi in po vseh državah. Navadno pa z besedo »internacionala« ne zaznamujemo verskih organizacij, ampak pred vsm stanovske, zlasti delavske organizacije.
Ko so se začeli v drugi polovici preteklega stoletja organizirati delavci, da se obranijo prehudega pritiska kapitala, so rekli: »Kakor je mednaroden kapital, ki nas pritiska, tako mora biti mednarodna tudi obramba proti kapitalu. Zato se morajo združiti proletarci vseh dežel!«
Tako je nastala prva delavska »internacijonala«. Ta internacionala je bila socialistična. Med delavstvom pa so se kmalu začeli pojavljati razni spori, ki so povzročili
v »internacijonali« večje in manjše razdore. Iz teh razdorov so se rodile nato nove »internacionale«: »druga« delavska internacijonala in »tretja« internacijonala, ki je pa holj znana pod imenom komunistična ali boljševiška internacijonala.
Po vzoru delavcev so se začeli organizirati tudi drugi stanovi in sicer organizirati tako, da se posamezne organizacije niso omejevale več samo na eno državo ali na en narod, ampak da so postale »mednarodne«. Tako so se začeli organizirati tudi kmetje in kmečka mednarodna organizacija se imenuje na kratko »zelena internacijonala«. Ta »internacijonala« obsega razne kmečke ali »agrarne« politične stranke.
Kakšno stališče naj .zavzamemo mi (Slovenci napram takim »internacionalam«?
Mi smo že večkrat naglašali, da nimamo nič proti medsebojni pomoči raznih organizacij, da pa smo nasprotniki vsakih centralističnih komand in centralističnih vodstev. Ko so hoteli komunisti v naši državi organizirati delavce in jih spraviti vse skupaj pod poveljstvo neke centrale v Belgradu, smo napisali na naslov slovenskih delavcev, na j se le organizirajo, kakor jih pač veseli, naj pa nikdar ne dajo nikomur kakšne oblasti nad seboj! Zlasti v denarnem oziru ne! Oni morajo pomagati svojim tovarišem po drugih deželah, ampak nikdar naj ne priznavajo nad seboj drugega vodstva kot le svojega lastnega!
Kar smo napisali na naslov slovenskih delavcev, to ponavljamo tudi na naslov slovenskih kmečkih ogranizacij. Popolnoma razumljivo bo in opravičljivo, če slovenske kmečke organizacije pomagajo v gotovih slučajih svojim sorodnim organizacijam. To bo lepo in plemenito. S tem pa še ni rečeno, da naj se slovenske kmečke organizacije kar odrečejo vsake oblasti same nad seboj in se podvržejo n. pr. češki komandi. To bi bilo gotovo nespametno. Naše mnenje je torej, da ostanimo mi lepo gospodarji na svojem, svoje prijatelje po drugih
deželah pa lahko vedno podpiramo, ■ce le moremo.
Iz povedanega bo vsak razumel, da »internacijonala« sama na sebi še ni nobeno zlo. Zlo hi bilo le, če se uveljavi v eni ali drugi »internacionali« kakšna centralistična komanda. To pa odklanjamo.
S političnega vidika so potrebne vsakemu stanu in seveda tudi
narodu internacionalne zveize. Kajti dandanes je to od velikega pomena, da veliki svet pozna težnje in razmere ljudi v vseh deželah. Zlasti Slovenci smo po končani svetovni vojni veliko izgubili, ker nas svet skoraj poznal ni. Naše politične stranke, in sicer kar vse od kraja, polagajo veliko premalo pažnje na resne internacionalne izveze!
Politika in zgodovina.
(Dalje.)
V.
Pri volitvah za konstituanto dne 28. novembra 1920. leta je dobila »slovenska ljudska stranka« 14 poslancev, »samostojna kmetijska stranka za Slovenijo« 8, »jugoslovanska socialno - demokratična stranka« 7 (sedmi mandat je bil sporen med njo in komunisti), »komunistična stranka Jugoslavije« 6, »jugoslovanska demokratska stranka« 3 in »nar.-socialistična stranka« 2. Dne 12. decembra se je sešla konstituanta. Prvi boj se je vršil glede poslovnika, ki ga je predložila tedanja Vesniceva vlada in ki je obsegal prisego kralju in določbo o navadni večini za sprejetje ustave.
Krfska deklaracija je priznavala monarhijo s Karadjordjeviči na prestolu; toda ona ni imela dr-žavnopravnega pomena, ker »Jugoslovanski odbor« ni bil državno-pravni predstavnik in je Paši« ponovno izjavljal, da srbska vlada ne smatra krfske deklaracije glede na svoje mednarodne obveznosti za pravni akt, ampak za politično izjavo (Dr. Štefan (Sagadin, »Naš sa-dašnji ustavni položaj. V Ljubljani, 1920). Važnejša je adreSa, s katero je razglasil zagrebški »Narodni Svet« kot pravni in dejanski predstavnik avstro-ogrskih južnih Slovanov združenje s Srbijo, ter regentov odgovor na to adreso; zakaj v tem državnopravnem aktu so je.
I) rezpogo j n o p r i zna val o vlad a rstvo kralja Petra, oziroma regentstvo p restol n ega n asi ed ni ka Aleksa n dra. To se je zgodilo kljub od »Narod. Sveta« sprejeti 1. točki navodil za zagreb. delegate, po kateri se izrečno pridržuje konstituanti pravica, rla odloča o državni obliki (monarhiji ali republiki), in kljub 4. točki istih navodil, po kateri vršita vl/i-darstvo kral j Peter, oziroma prestolni naslednik Aleksander kot regent do odločbe konstituanto. Ta omejitev se je v adresi izpustila, dasi je ob prevratu tudi hrvaški državni zbor sprejel P r i b i č e -v i č e v predlog, po katerem je končna odločitev o državni obliki pridržana konstituanti.
Glede sprejetja ustave se niso upoštevale niti odločbe krfske deklaracije niti sklep hrvaškega državnega zbora niti 1. točka navodil, kjer So je povsod zahtevala kvalifi-
cirana, a ne navadna večina. V'decembrski adresi in v regentovem odgovoru so je govorilo o tem, kakšna bodi volilna pravica za usta-votvorno skupščino; toda točka o kvalificirani večini je bila zopet izpuščena.
Na podlagi teh dejstev se boj za posl ovni k ni mogel vršiti s pravnimi razlogi, ker so vse tri tedanje slovenske stranke sodelovale pri sestavi decembrske adrose, dasi sta bili »slovenska ljudska stranka« in »jugoslovanska socialno - demokratična stranka« sprejeli predlog ožjega odbora zagrebškega »Narod-
nega Sveta« o združenju s Srbijo s pridržkom glede na suverenost kon-sfitua.nte; toda v decembrski adresi in v regentovem odgovoru ni bilo tega pridržka, V sporu za poslovnik ni šlo po tem takem iza pravno vprašanje, ampak za vprašanje politično moči, ki je Slovenci nismo imeli, ker srno jo dali iz rok, oziroma je nismo uporabljali v zadostni meri.
»Slovenska ljudska stranka« je podala svoj ustavni načrt (objavljen v »iSlovencu«, 3. do 5. marca 1921.) kakor ga poznamo že iz Koroščev e formulacijo. Državni zbor ima dve zbornici: politično in socialno-ekonomsko. V prvo spada popolno zakonodajstvo glede državljanstva, domovinstva, svobode gibanja in policije, glede društvene in zboroval n (; pravice tor časopisja, glede civilnega, kazenskega in strokovnega _ prava (zemljiško, obrtno, industrijsko, trgovsko, menično bančno, borzno, pomorsko, rudniško, vodno pravo) izvzemši stanov-sko-pravno razmere, glede vojne in mornarice; dalje ima politična zbornica okvirno zakonodajstvo glede razmerja cerkve do države, pravic jn dolžnosti verskih družb, glede prosvete, glede organizacije uprave in sodstva. V območje socialnoekonomsko zbornice spada zakonodaja glede denarja, monopolov in vseh finančnih zadev, ki se tičejo vse države, glede prometnih sredstev, ki so važna za vso državo (železnico, parobrodstvo, .zrakoplov-stvo, pošta, brzojav in telefon), glede stanovsko-pravnih razmer, razlastitve, socializacije prirodnoga bogastva in gospodarskih podjetij, organizacije in nadzorovanja produkcijo, prodaje in konsuma važnih potrebščin, glede strokovnega šol-
Tretji dan po veliki noči klečijo pred oltarjem v Brdovcu trije kmetje: prvi iz Stubice, drugi iz Susjeda, tretji iz Brdovca.
„Otroci!“ reče župnik Babič, potem ko jih je blagoslovil, „Bog vas blagoslovi, Bog vas spremljaj. Vse vaše trpljenje sem v pismu opisal. Nesite ga pred svetlo lice kraljeve milosti, odkrijte mu svoje srce. Kralj vam naj pomaga, to je edino, kar še lahko upate. Ti, pravični Bog. pa razsvetli vladarjevo srce!“
XIX.
Lepo poletje je, kraj miren, miren kakor v grobu. Pred stubiško cerkvijo se je muče-niška kri posušila, kmečki poslanci so se vrnili s kraljevega dvora, kjer se jim je reklo, da bo krona že poskrbela, kar bo potrebno. Kmetje so potrti, molčijo in si komaj upajo dihati. Tahi je gospodar. Tahi je mogočen. To so čudni dnevi na gradu Susjedtr. Gospa Helena je, kakor da so jo kače izpile. Na svoji postelji se bolna zvija pred sliko Arlandove Dore. Lica ji žarijo od1 smrtne vročice, oči obrača, z zobmi škriplje in jih stiska, da bi ji duša ne ušla, da se maščuje nad nezvestim 'možem. Vse je izvedela, vse. Smrt jo je priklenila na postelj, smrtni znoj ji obliva bledo čelo, Tahi pa se greje na bujnih prsih mlade prešuštnice. Oj. živeti, živeti! vzdiha gospa Helena. Zaman! Smrt jo vleče v grob, ljubosumnost jo ustavlja
pred grobom. Obupano se zvija, moli, kolne, joka, vzdihuje: Živeti! Živeti!
Kaj se briga Tahi! Draškovič se mu je prijazno nasmehnil, Batori ga ščiti, cesar je daleč in nebo ravno tako. Tahi se smeje in pije; smeje se. ko ga, prismojenega starca, v gubasto lice poljublja lepa grešnica; smeje se, ko trepeta kmet na vislicah. Medla mesečina podrhteva skozi odprto okno. Ej, mesec ti! Ali vidiš belo, polno roko kastelanice? Kakor kača se ovija okoli starčevega vratu. Ej. kako ga objema, kako ga mili, kako padajo črni, razpleteni lasje na beli sneg starčeve glave, kako se napenjajo ustne, kako umira od slasti, kako ga sapa žge in pali. Počivajoč na prsih kaste-lanice se starec zakrohota in pokaže s prstom skozi okno na breg.
.Ali vidiš, dušica," zakliče, „tam se v mesečini na drevesu nekaj gu?a, To je kmečki pes. Rekel je, da si prešuštnica. Sedaj tam visi. Ha, ha, ha! Glej! Krokarji letajo okoli njega. Na vaše zdravje, črni prijatelji!“ zakliče Tahi. skoči po koncu in izpije vrč vina. In mili, objema. litibi. kastelanica se hihita, krokarji pa
krakajo!---------------Medla	mesečina	podrhteva
na licu gospe Helene, na Dorini sliki. Gospa se vzdigne v postelji in ob.rne odprta usta in bledi obraz proti mesecu. ,,čuj! Helena! Čuj! Krokarji krakajo! Smrt prihaja, smrt! In Tahi? Kje je on? — Ljubi! — Groza! — Tahi ljubi
— Helena umira!“
Na grad pripeketa na konju tujec iz Zagreba.
„Kje je gospodar ?“ vpraša sluge.
„Ne vem,“ odgovori Peter Bošnjak, ki je ravnokar stopil pred vrata.
„Hm, mogoče igra kastelana Loliča," se tiho nasmehne Drmačič, ki je dotlej igral z Bošnjakom kocke.
,,Peljite me takoj k njemu! V kraljevem imenu!" reče tujec.
Peter prižge luč, pelje tujca pred kastela-novo' stanovanje in potrka. Pred njega skoči Tahi.
..Kateri predrznež me moti tako pozno v noč?" zakriči Tahi in ljuto pomeri tujca z očmi.
..Kraljev poslanec!" odgovori tujec. ,,Ali ste Vi velemožni gospod' Tahi, vrhovni kraljev konjušnik?"
„Sem,“ odgovori Tahi čudeč se.
..Tukaj je za Vas nismo pod velikim pečatom kraljevega odvetnika Blaža Hazafyja.“
„Od kraljevega odvetnika? Kaj hoče od mene?"
..Berite sami!" Zbogom!" reče tujec in odide.
Tahi vzame slugi luč, se hitro vrne v sobo, raznečati pismo, ga začne brati, bledeti in trepetati.
(Dalje prihodnjič.)
stva, zdravstva in socialne po-	vseh političnih in carinsko-trgov-
litike, glede zavarovanja. Pred	škili pogodbah s tujimi državami,
obe zbornici spada odobritev in na-	dalje odločanje o državnem prora-
poved vojne, sklepanje o miru ter o čunu.	(Dalje	prih.)
SStievne vesta.
Politični advokati. Voditelj slovenskih demokratov (centralistov) na Kranjskem je advokat dr. Žerjav, na .Štajerskem pa advokatje dr. Kukovec in dr. Lipold in še nekaj drugih. Voditelj slovenskih socialnih demokratov je poleg drugih tudi advokat dr. Korun. Voditelj slovenskih komunistov je advokat dr. Lemež. Med voditelji »Slovenske ljudske stranke je. cela vrsta advokatov. Slovenske radikale vodi advokat dr. Ravnihar. Zato pa vlada po vsi deželi splošno blagostanje, obča zadovoljnost in povsod opažamo vzoren red in napredek.
Jugoslovanska tiskarna. Nekdanja ..Katoliška", danes ..Jugaslovan-ska" tiskarna je spremenila svojega gospodarja. Listi poročajo, da je kupil tiskarno od Katoliškega tiskovnega društva ljubljanski škof. Ne povedo pa, zakaj jo je kupil, dasiravno bi bilo najbolj zanimivo vedeti ravno to. Mi lahko povemo le to. kar se po Ljubljani o teni govori. Pravijo namreč, da so nekateri vplivni gospodje sklenili tiskovno društvo postaviti pod nadzorstvo in pod komisarja, ki bi imel pravico sprejemati nove člane društva tako dolgo, dokler ne bi dobili večino na novo sprejeti člani, ki bi celokupno tiskarsko podjetje ..nacionalizirali". Da to dobičkanosno nakano prepreči, je društvo prodalo zadnji hip vse svoje premoženje škofu oziroma škofiji. Kaj je na teh ljubljanskih pripovedih resničnega in kaj ne, nismo mogli ugotoviti, mi beležimo le to, kar se govori.
Občinske volitve so se vršile po nekaterih občinah preteklo nedeljo. Zmagale so, kakor navadno, vse stranke. Tako se da posneti vsaj iz poročil raznih listov.
Zaplembe. Državno pravdništvo je zaplenilo pretekli teden„Slovenca" dvakrat. — Ljudje naj berejo sveto pismo. Tam je vse notri.
Politični umori. Na Laškem so ubili socialističnega poslanca Matte-ottija. Oblast njegovega umora ne more pojasniti. Tudi umora rudarja Fakina v Trbovljah oblast ne more pojasniti.
Dinar. Vrednost dinarja je pretekli teden dosegla v Švici višino 6 frankov 70 centimov za 100 dinarjev. Pred dvemi tedni je bilo 100 dinarjev vrednih okoli 7 frankov 20 centimov.
..Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani", priredi dne 21. in 22. t. m. proslavo dneva treznosti za vso Slovenijo’.
»Narodni Dnevnik«, skupno glasilo slovenskih radikalov in samostojnih kmetov, je prenehal izhajati. V svojem poslovilnem članku pravi uredništvo, da je list moral prenehati izhajati na željo oziroma na povelje višjih sil. Potem pa pravi, da je list prenehal izhajati zato, ker se nameravajo demokrat je združiti z radikali v eno samo stranko, vsled česar odpade potreba posebnega dnevnika za radikale. Uredništvo lista pa daje razumeti, da bo kmalu zopet začel izhajati »neodvisen« slovenski dnevnik.
Dobra vlada. Po Ljubljani se govori, da poslej nihče več ne bo smel grajati vlade, ampak jo bo tre-
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8°/c-Večje In stalne vloge do 12 %•
m
optik .5 n LJUBLJANA, j| 5 *5 Stari trg 9.
(9 N
ba samo hvaliti, ali pa —!!— Mi smo takoj pripravljeni vlado hvaliti na vse pretege, ampak samo tiste ljudi naj nam pokažejo, ki nam bodo hoteli verjeti!
Kaj vse »Jutro« ve. »Jutro« piše. dne 18. junija: »Glede Slovenije je že določeno, da bodo komunisti dobili nalog, da gredo z vso silo v boj za Radiča.« — Izvirnik tega povodja je prejelo »Jutro« 30. februarja tega leta.
»Pritlikavci«. Pod tem naslovom je objavilo »Jutro« dne 18. t. m. dopis iz Celja. V tern dopisu beremo: »Eno pa si naj ti pritlikavci (nasprotniki demokratov) zapišejo vseeno za svoja kosmata ušesa: Pretite z bojkotom našim, v narodnem boju osivelim možem ter našim trgovcem in obrtnikom ... A ogromna večina narodnonop rednega meščanstva v Celju vam lahko vso našo besno gonjo bridko povrača ... Naprednjaki! Kupujte le pri naprednih trgovcih, ne zahajajte v klerikalne pisarne... in ne nosite svojega denarja v klerikalna podjetja, katera poseč a nad 90 odstotkov naših ljudi... Tudi v zasebnem življenju se izogibljite vseh tistih, ki so v obraz tako pasje ponižni, iz zasede pa • streljajo na vas...« — Tako piše »Jutro« dne 18. t. m. Republikanski kmetje, ali razumete, kaj se to pravi? Ali se nočete nič učiti?
Radič v Moskvi, k’ »Slobodnem Domu« z dne 11. t. m. piše Radič, da je odpotoval v Moskvo na poziv in na povabilo iz Moskve, »da vidi«, kakor pravi, »ne carske* generale in carske diplomate, ampak ono novo Rusijo, ki jo je ustvarila požrtvovalnost petrogradskih delavcev in moskovskih siromakov in svobodnjaški duh ukrajinskih kmetov.« —• Radičevo potovanje v Rusijo je dalo povod najrazličnejšim kombinacijam in obdolžitvam -in silovitim napadom na njegovo politično delovanje, češ da je Radič s tem potovanjem dokazal, da je »veleizdajalec« itd. — Na vse te napade odgovarja zagrebški list »Hrvat« dne 16. t. m. v uvodniku »Radič u Moskvi« med drugim: »iPot g. Radiča v Moskvo jo spravila vse nasprotnike hrvaške politike v jako neprijeten položaj. Ti bi zopet radi skovali kakšno »veleizdajstvo«. Toda to je težko. Moskva, to je Rusija, seveda ne Rusija earistična in uradniškega Petrograda, ampak je narodna Rusija in slovanska Rusija, čeprav je boljševiška, in je država največjega slovanskega naroda. A kdo more trditi, da je ta Rusija sovražna Jugoslovanom?« — Človek se mora res čuditi, kako ravno oni listi in oni ljudje, ki so se nekdaj prištevali med največje »Vseslovane«, danes grdo pišejo o Rusih in o Rusiji! »Hrvat« ima čisto prav, da naglasa, da je Rusija tudi še danes največja slovanska država, čeprav nima več carističnega režima, kajti narod je ostal isti kot prej, in narod je glavna stvar, ne pa oblika vlade. Ali so Francozi danes kaj druzega kot Francozi, čeprav nimajo več militaristične vlade? Ali so Angleži mogoče kaj drugega kot Angleži, čeprav je na krmilu Delavska stranka z Macdonaldom? Tako je tudi z Rusijo.
Radič — komunist. Radič je odšel v Moskvo. Tz te okolnosti sklepajo naši politični modrijani, da je v>ostji 1 -— komunist in krvoločen boliševik, ki bo dal celo Jugoslavijo ali pa celo Evropo poklati ali pa zastrupiti! To je že več kot smešno! Recimo, da bi se peljal dr. Žerjav enkrat v Prago in bi obiskal Masa-ryka. Masaryk je predsednik češke republike, torej gotovo prepričan republikanec. Kaj bi rekel dr. Žerjav, če bi kdo trdil, da je postal vsled svojega potovanja v Prago iz zvestega monarhista odločen repub-
likanec? .Smejal bi se in prav hi imel! In končno: Kdo med nami pa pozna današnje razmere v Rusiji ? .Kdo ve, kakšni so ruski vlastodržci danes? Kdor pa toga ne pozna, naj molči in naj ne sodi prenaglo!
Strah in groza. Po deželi se danes širijo čudne vesti. Razni mestni ljudje, ki baje vse vedo, plaše in begajo ljudi z groznimi prerokovanji: Kako bodo vsi župani odstavljeni, ljudi bodo vse zaprli, živino pobrali, ženske in otroke bodo cvrli in
može bodo streljali kot zajce in njihove uhlje kuhali v ričetu in tako naprej. Iz vsega se vidi, kako so ljudje strašno pozabljivi. Pred 10 leti se je začela svetovna vojna in tudi takrat smo doživeli čudne besede in čudna dejanja, pa nas še vendar ni bilo konec. Ušes za ričet nam res niso rezali, ampak dogajale so se zato skoraj še hujše reči, pa smo jih vseeno vzdržali. Zakaj torej strah? Več kakor ubiti se človeka vendar ne da!
Kmetijska dela v mesecu juniju.
V bližini doma in pri živini. Popravljajmo kozolce in pripravljajmo ostrvi za sušenje detelje in sena. Kjer so po nalivih postala pota raz-rovana in neprehodna, jih je nasipati s prodcem in peskom. Pregledati je brvi in mostove, ali so za prevoz težkih tovorov sposobni. Posebno pozornost je obrniti cestam, ki vodijo od travnikov, da se izognemo neljubemu prevračanju s senom obloženih vozov. Pazimo na deco, da ne trosi in ne vživa nezrelih češenj, ki utegnejo povzročiti motenja v prebavilih.
Pripust krav in telic je najbolje urediti tako, da povržejo ob zeleni krmi spomladi, kar zelo ugodno vpliva na razvoj vimena in količino mleka. zlasti pri prvesnicah. Zategadelj so v pomladi storjena teleta tudi za pleme najsposobnejša. Napajanje telet je boljše, nego sesanje, ker moremo prehrano teleta točno regulirati. Prvo mleko po storitvi očisti telečji želodec od želodčne smole. Ako molzemo večje množine mleka, nego ga moremo sproti porabiti, tedaj storimo dobro, če ga predelamo v sir in maslo. Malim pujskom pokladajmo razen ječmena in poparka iz otrobov tudi nekoliko lesenega oglja in zemlje, kar zelo prija njih zdravju in razvoju. V šestem tednu je rezati samce, ki jih ne maramo za plemenitev.
Ce ptice pozno vale, tedaj rado primanjkuje potrebnih poljskih sadežev. Toplo in nepremokro vreme v juniju je za razvoj žitnega zrnja velike vrednosti.
Kukavica po kresu če kuka, »
Beda in glad v deželo priluka,
A toplo v juniju če dežuje,
Ulnjake in kaste napolnjuje.
V vinogradu. Kopajmo drugo kop, kjer se to ni zgodilo že v prejšnjem mesecu. Kopati je po možnosti v suhem vremenu, da lažje rahljamo zemljo in zatiramo nadležni plevel. Začnimo s pletvijo ali obiranjem v rodnih vinogradih, kakor hitro se pokaže ves nastavek. V vinogradih do vključno 4. leta je pletev, kakor tudi prikrajševanje vrhuncev opuščati, ako hočemo vzgojiti močno trsje. Pri vzgoji vinske trte je delati v prvih letih predvsem na mogočen razvoj trsa, česar pa ne dosežemo, ako ga držimo ob malem številu listja v času najbujneše rasti. Pri pletvi odstranjujmo mladike, ki nimajo nastavka ali plodu in katerih v prihodnjem letu pri rezi ne rabimo niti za lonce, niti za reznike ali čepe. Ko je trs oplet, privežemo mladike h kolu ali na žicp. Vezati je pravočasno, to je, predno so se mladike začele nagibati k tlom, s čemur pospešimo asimilacijo listja. Pri vezi odstranimo z nožem obenem tudi
vse zalistnike ali panoge, ki so nastale do tega časa na mladikah. Najmočnejše zalistnike najdemo na mladikah, ki se niso nahajale v pokončni legi, kar opravičuje potrebo zgodnje vezi. Vezati je kolikor mogoče na rahlo, da zrak in svetloba moreta dohajati v sredino trsa. Listje in kabernike je čuvati pred po-vezanjem med mladike, ker bi sicer shirali in se posušili. — Pred cvetom škropimo vinsko trto vdrugič, če je letina za razširjanje perono-spore ugodna in sicer z 1 in pol odstotno raztopino modre galice. Z bosnapasto se niso dosegli povsod zadovoljivi uspehi. V tem času žveplamo tudi z žveplenim prahom, ako nismo pridevali raztopini galice salojidina. Pokončujmo grozdnega sukača in trtnega zavijača.
V sadovnjaku. Tudi v juniju imamo v sadovnjaku dovolj posla. Toda žalibog ne moremo potrebnih opravil vsikdar pravočasno vršiti, ker imamo drugega dela največkrat čez glavo. V juniju je potrebno, da škropimo proti škrlupu ali fuzikladiju z 1 odstotno raztopino modre galice in sicer jablane,% češplje in hruške. Izmed živalskih škodljivcev nastopa najhuje listna in krvava uš. K sreči se listna uš drži večjidel mladega sadnega drevja — v drevesnicah, kjer je pokončevanje mnogo lažje, nego na odraslem drevju. Tu in tam se pojavi v mesecu juniju jabolčni vbadar, ki povzroči odpadanje nedoraslega sadu. Samica vbada jabolčne sadove, ko’ so- dosegli debelost oreha ter polaga vanje jajčeca. Plodovi vsled tega odpadejo in iz jajčec izlezla ličinka se razvija v odpadlem sadu dalje, dokler se ne zarije v zemljo in tam zabubi. Škodljivca pokončujemo na ta način, da vse odpadlo sadje sproti pobiramo in uničujemo. Bube v zemlji pomorimo tudi na ta način, da zemljo prekopljemo in pognojimo s kajnitom. Drevje, katerega smo pomladi posadili na stalno mesto, je treba večkrat pregledati in poganjke iz divjaka porezati. Odstraniti je tudi poganjke iz debla, drevesne krone in povsod, kjer se nahajajo na nepri-kladnih mestih. Ob suši je treba na novo vsajeno drevje zalivati. Ako je premlado sadno drevje nastavilo p Ipd, ga popolnoma odstranimo ali pa vsaj razredčimo tako, da ostane na vsaki sadni češulji po en plod. — V drevesnici vršimo drugo okopavanje, kakor smo to storili v mesecu maju. Pincirajmo stranske poganjke starejših letnikov, da ne rastejo pre-bohotno, kar bi škodovalo rasti drevja navzgor. Dolgost stranskih poganjkov sme znašati k večjemu 15 cm. Na drevju, katerega nameravamo posaditi v jeseni v sadonos-
grb .aS
razlikuje izvrstni, iz dav::a preizkušeni »Pravi : F2ANCK0V : kavni pridatek« od ponarejenih prrHvcdov tudi že na zunaj po novi, rjavo-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-fc o karakteristični znaki razlikovanja, ki so: I:	io	»kavni	mlinček«.
'. ravj r FRANLK : z mlinčkom« zahvaljuje s?'h :p!o”r;o priljaMjsacsi izvrstnemu aronn in r-retzervj c!™eu ter svoji izdatnosti ir tečnosti.
Stran 4.
>A V T O N O M I S T«
Štev. 25.
nik. odstranjujmo v primernih presledkih vse stranske poganjke, tako da dobimo do jeseni gotovo deblo. Okulante moramo privezovati na čepe, da rastejo kolikor mogoče navpično. 4 Ako zapazimo odgrizene vršičke, je znamenje, da imamo opraviti s pristr.igačem, katerega pokončujemo na ta način, da ob deževnih ali hladriih jutrih vršičke zbiramo ter s hrošči vred sežgemo. — Ko so dozorele češnje, je začeti z uporabo sadja. Za prodajo je 'češnje trgati s peclji in v času, ko še niso prezrele. Prezrele češnje brez pecljev se hitro zmečkajo ter postanejo za trg neporabne. Ako ne moremo prodati svežih češenj, jih posušimo in porabimo pozimi v gospodinjstvu. Iz jagod prirejamo mezge, ki so zlasti za otroke zelo priljubljena slaščica.
Na polju in travnikih. Okopavajmo koruzo in sicer po možnosti v suhem vremenu. V to svrho se po-služimo najbolje oko^lnika, katerega vleče ena žival. Pri obdelovanju s stroji prihranimo ogromne svote obdelovalnih stroškov. Krompir osi-
pajmo kakih 14—21 dni pred cvetom z osipalnikom, enako, kakor pri okopavanju.
Na travnikih je senena košnja v polnem teku. S košnjo začnimo, ko se nahaja večina trav v cvetu, to je, v prvi polovici iunija. Po končanem cvetu pokošena trava daje vlaknasto it! težko prebavljivo krmo. V senenih shrambah je paziti, da seno ne gnije in 'Mesni, kar preprečimo s tem, da omejimo -ristop zraka z močnim tlačenjem sena.
Na vrtu. Sejemo poletno endivijo, za jesensko rabo pa kolerabo, fižol, grah in redkev. Presajajmo solato. pozno zelje, ohrovt, kolerabo, papriko in peso. Osipajmo kapusni-ce (glavatice) ter jih zalivajmo z gnojnico. Paradižnike privezujmo h kolom in odrezujmo zalistnike. O kresu prenehajmo z rezanjem špargljev. Ob suši zalivajmo temeljito s prestano vodo v jutrih in večerih. Odcvetele vrtnice obrežimo na popju. Presajajmo poletne cvetlice in sejmo turške nageljčke.
V kleti. Zapolnjujmo vino in žveplajmo sode po potrebi v presled-
kih 4—6 tedlnov. Kjer ni oken in za-tvornic, zamašimo kletne odprtine s slamo, da zabranimo pristop toplega zunanjega zraka. Sodove vehe in pilke naj so popolnoma okrogli ter naj ne prepuščajo zraka do vina. V slabo zadelanih sodih se zlasti v toplejšem poletnem času tvori kaj rada birsa, ki vino poslabša in naposled popolnoma pokvari.
V čebelnjaku. V juniju se vrši najmočnejše rojenje. Da roji predaleč ne odlete, jih je poškropiti z vodo ter spraviti čimpreje v senčnat prostor. Nekoliko dni pred odhodom prvenca hranijo čebele-delavke matico slabše, da manje leže pred rojenjem ter je sposobnejša za izlet. Znak skorajšnjega rojenja je, da se čebeledelavke vračajo dotični dan obložene s praškom ter se priključujejo tisti skupini čebel, ki se nahajajo na izletišču. Druge pa se navale na med in se nasičene pridružijo rojit Včasih se dogodi, da se roj vrne v svoj stari panj. To se zgodi takrat, ako je matica padla na zemljo, ne da bi jo čebele opazile ter se ji vsled tega niso mogle pridružiti. Takšen
roj se roji vnovič, ko je izšla prva mlada matica iz svoje celice. V modernih panjih je mogoče nošnjo medu in rojenje regulirati poljubno s skrčenjem ali razširjenjem medenega prostora in odstranjevanjem trotov-ske zalege, kar je za čebelarja velike vrednosti.
Z dnevi dolgimi in sadjem mičnim Se mesec junij redno oglasi;
Tu se kiti žena s klasjem žitnim, Tam pa žvižga mož in kosi.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Družabnika
s 25.000 Din kapitala za ustanovitev dobičkanosnega in obcekoristnega, še ne obstoječega enakega podjetja v Sloveniji, z absolutno sigurno bodočnostjo, se Išče. Podjetje se ustanovi v ormoško-ljutomerskem vinarskem predelu. Cenj. ponudbe pod D > a-nosno podjetje« na upravot «ega lista«
Nakup igaidov, desk, tramov in drv. Zaloga šrfcuveljskega premoga in dcw. Predaja na
debelo it« drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon štev. 220.
K. Widmayer - Pri „Solncu“
za vodo. Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufak-turno blago, obleke©, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtahe (peče)! Na debelo primeren popust.
FR. SLOV NIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najni2jlh cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo. Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVA«
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon ilev. 26S.
NaJbolJSI pisalni, razmno* Sevalni ln kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Pošljite naročnino!
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Renina Povest G. Kel-"	lerja, poslovenil
dr. Joža Glonar. Cena Din 5--
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'—
Poštnina Din 1'—
Tiskali in založili
J.BIasnlhanasl., Ljubljana
Breg it. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer le in zabavne.
MBRAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kisteve (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič-Zanki
družba z o. z.
$Aaribor, Ljubljana* Novi Sad,
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
..Politihii in zgodovina"
Tudi ta knjiga je iz- , šla v založbi tiskarne
3. Blasniha aasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo berel Cena Din 30'—.
LUDOVIK BARAGA, LJUBLJANA
SELENBURGOVA ULICA 6. I. nad.
Pia
li.
[TONE MALGAJ |
pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju, Soboslikarstvo. Špecijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo,
pločevino, les, zid i. t. d.
TlolAvnirp* Kolodvorska ulica St. 6.
Celovška cesta Stev. 121.
■
■
■
H
B
■
B
prodala premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni CcSko-slovaSki In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovasKi premog, črni premog In brikete.
NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. b Ljubljani, JBIMoilSefla c.15/11.
Brzojavi: Zadrubanka.
Telefon štev. 367,
v Ljubljani
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtočnefe in najkulantneje
NAJCENEJŠE NOVE IN RABLJENE
PISHLNE STROJE
v špecijalni mehanični delavnici 1« popravo pisalnih! računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev.
BBBBBBBBBBBBBBBflBBBflBBflBflBBB
B
| Prometni zavod za premog
[I	d.	d.	v	Ljubija	n
t