■ I. Hiitr. (M« a. r..f.i.ljuil. liala), I, p< tak 9 aprila 1869. r Pn|««aja » aa pMife PMlil.l.a. ihmIU laii v BdUrMAkMa ji.ifca. RI& aa i> tok* MiiiMifnUl aaIA,2a aa aaaaafla Jam. «ikrat aa-. jiH.1.4. dvakrat, 8 mM., ia trikrat, .1» .trii. a. - P.-rt, t.c. 1. vaak krat SO a. aa ll.Mf.lj. - -„ . , TEČAJIH. . .. ..',.!! »fiaj . 11 j;1 Statmi OMa ■ "V, . v naj pouižniii poklon in spomin Njihove tluU tnaie L dn 11., april« 1660. Obeh a vetov kristjan I |ia vsao'ga kraja, Na noge dana, obleci, ae praznično, Raduj ao, alavo po vaj kar odlično! Ne vei, kaj v večnem meatu »daj ae gaja? U8TI4. Izhaja vaak peiak. Valja po poiti »»Ulj*«« m cel« laU a goli., a« pallala > fU. *• m jalrt lal* M a, kdor t$m po-m* jmk iVja, fW* M »tli Iol* eaata * g. M 'ai, aa 101.Tri M s., sa Mri I. lf,a. NaraMlaa ^Im. i. r«U.u.a«ije »•) i Pasa**! Hali M prhljaja v Oarial v fcakraraiel K. 8 a k ar-] avl na Traval-ka pa »abldav. Melkizedck nar vili dana obhaja Spomin desetkrat peli svoj'ga mattva, On; kraani zgled krščanskega junaštva, Z vesoljem danes Kim iu-svet navdaja. tl Vcseljo.drufomalnika-vladarla , 7 Gronl mar kapa bridkega trpljenja? „Od krita krit" je-gealo Njib Življenja! Podel! blagoalov dana dvakrat avetl Sinovom, Oče, vacm, ki za To meti, /inr. Ti kličejo: Bog Hi vi nam Glavarja I :.{•{'■!: .-■'• " |>.;( ■'] . '■" ■■' ■ .. Josip Frnlani. • . • „Hm eal marin. r*i«vit Dumlnua " Al|«taj«l _ Ta Je • duhovnik, ki ga je kronal Ooapod"! PrevzviŠenega glavarja naic cerkve kronajo, ko avalo vlado nasloni, a trojna to kroup- Ta krotut^Jara). daai aiaabolaa, globoko pomenljiva, je vendar h aaaaefr kinč. Jak vidim danas nad prečaatitljivim atarčkoih Pijem IX. dvoje drnaih kron viseti; eno' tmjevo, drugo evH^ lisino a vpleteuimi hifeerji iu drazinii kameni. Teh dveh kron ni položil Piju na maziljeno glavo škof-kardinal iz Oatije, ampak oni rodovnik Helkizedekor, čigar namestnik je papež, oni Aaron, ki jo tadi z dvema kronama venčan: strnjevo in t vencem nevenljive slave nebeške pri Očetu. In res, kdo bi mogel našteti vse trne obrekovanja, zabavljanja in preklinjanja, ki raaejo po milijonih jezikov, časnikov in kqji£ur, * kterimi zbada; nevedni ali hudobni svet sedanjega cerkvenega vladar- ' ja? Nad malo kterim človekom ae je toliko toril Žolči razlilo, ko nad nar vitim dobrim . Pastirjem v Rimu. -Oaj lo.pl trnJeva kronarr^kakšno dmgo vam-morapokel-splesti ? ". : .v •" ' .. • - J " .\ Ali, dana ni prave prilike o trnjevi kroni govoriti. Ona sedanji Častitljivi in dan 11. aprila nam kaže le bolj ctetl&ni venec. Pomilovaje torej nevedneže ali hn-dobnike oglednjrao tega od bliže 1 r Kakor ae pod žtahnodišeČo vrtnico trnje akriva, jn ae xa:nje. nikdo še ne zmpni ne, ko rolo gleda in ddha, tako je tudi P^Jevo atolovanje (potttifikat). Toll-- kp cvetlic Je potrosila na-nje tista roka, ki ;zgodovino piše, da se mora trnje sramotno skrivati sa in pod nji-novimi pereaej.: Komur nf: n. pr. mar,-spominjati ae ti-atega ogromnega kapa'evetlie, ki! «e jih je od vaeh krajev aveta nabralo 11. 1847 in 4% ker je bilo mnogo amrdljivih vmes, ali pa cvetlie brez vonjave (Bog zna, koliko tedanjih šopkov je bilo namenjenih papeštvn na —grobi) -ogleda naj in občndnje kraani Šopek * napi- -som „ 12. dan aprila 1800 '—Qlea vrnitve ic pre^aa*-atva na Neapolitanakem).— Spomnimo ae datja. vpd-ljanje hierarhije (redno cerkvene vjadej na Angležkem. Kaj je pomagalo neumno ,no - p operya-veka u j c? Nad r*-ko WisemanoYo ao ae, arečavši ae z enakimi občutki spoštovanja do rajncega načelnika in stebra angleške 1 'hierarhije, roko ppdali katoličani in Anglikani, in na veliko aredo tega leta, z odpravljonjom državne irsko oerkve, je nekako eelč parlament angležfci Pijovo delo odobril in zapečatil.— 6 zgodovinskih dogodkih v Rima leta i854, 1863, 1867 molčim. Malo kteri papež ali nobeden ni tolikokrat po toliko bratov škofov, in drtizlh duhovnov ia vernih krog sebe videl, kakor sedanji. In to ao ak-^ naa lepe cvetlice veselja v cvetličuikn njihovem. VM pa presega, kar so je od I. 1860 do aedaj godilo gled« na izkazovanje ljubezni in otročjo vdanosti do Njih: nabiranje milodarov in podpisavanje adrea. To so nl^j dražji hiacrii. naj žlalilnejie cvetlico, ktere so v venec Vpletene toff lepše podajajo, ker jim jo temno osadje I-sovraštvo in zabavljanje. Ir. omenjenih 1n bret^te-lluih druzih cvetlic spleteni vcnco položijo zastopniki atoliškega sveta devetemn Piju ua alavo 11. aprila, oje drvgd] sijajna krona, a ktero Prcvidnoat ilotja onča svojega Izvoljenca. Svečanost v nedeljo jo toin vesolojša in veličasl-pejža, kor jo, sahie na sebi, ne kali nIČ, kar bi na turzlo politiko ali na nmlnhovsko oblast nar vlšaga ftlatoinašnika spomlnjulo. Slavnost jo katolliko-«/rl(i7f»-*%ka. Sinovi Iii vnuki se vesele, da jo Bog dal učakatl ■njih ljubljenemu očetu častitljivo starost, in po toliko Vbridkostth tudi io ta vesoli dan doživeti. Vsa katoliška Ijdriižiua ac danas ponaAa rekoč: „Ta j« duhovnik, ki r*gs jo kronal Gospod " Alclujal •) WL. 'j Nova postava zasiran fiol-rtlcoga nadzora. (Konec.) , ; III. Deželno šolsko avetovalatvo. •*) Ilil. NajviŠa iolska vodilna iu nadgledna gosposka' v deželi jo e. k. deželno šolsko sVetovalatvo. Pod njo apad^jo: 1) Področja okrajnih lolskih svetovalatev podvržene Šolsko in odgojilno naprave; ' , 2) odogojlluiče za učilolj s in učiteljiee ljudskih šol; 3) arc-dnjo šole (gimnazije, realne gimnazije in realke), kakor, tudi vaa.v to vrste spadajoča privatna in specialna nčilišča, ako spadajo pod najviše vodstvo nu* • materatva za poduk. -. 'v- 1! «* § : . 3) iz enega poročnika za odpravne in goapodaratvene . šolske zadeve; .:,: .:.:;.._:;...•. 4) iz dveh katoliških duhovnikov; 5) iz dveh udov učifeUstva, izmed kterih bo eden za deželnega šolakega ogledo. Da zastopa verske intereae tistih deželanov, kterih vere ni nobeden izmed udov deželnega šolskega svetovalstva, voli to enega pripoinočnega svetovalca is vsakega verozakona, kteri ima pri seji biti z posvetovalnim glasom vselej, ako se obravnnje o dotieni ioli. g 35. V g. 34 pod 3, 4, 6 L imenovane ude deželnega šolakega svetovalstva imenuje cesar na predlog ministra za bogočaatjo in poduk, - kteri ao ima, ako gre za imenovanje duhovnih udov, z zadevajočimi cerkvenimi višimi gosposkami, kar se pa tiče imenovanja administrativnega poročnika, z ministrom notranjih uprav porazumoti. •) Keda.Ji ar. 02« papel m rojeni 13. maja leU t702.V Si-nlfaliji Da Rimakem ia «o grofo»»keg« aUou. Priimek j« Njihovi rodori-ni MaaUi FeroUI, Njlb kralno i rož pa Iran Marija. Z* milmka. ao po-are^eni bali 10. aprila 1819, drugi dan (i>» reliko noSJ ao imeli noro malo v Rimu. Podali ao posnej« kinomk v Rimu, bili Deluj Čaaa * pa-pafarim poalancera r čili (r Jnini Ameriki). L. 1827 ao poalali na^-llcof y Spolalo-v,-1- 1839 ao bili »a kardinala odmenjeni, 14. dec. 1840 pa oklicai, ob ea»M ao bili aadŠkof « Imoll. 1«. Junija 1846 ao bili iivo^eni *• papela. Od 25, norembra 1848 do 12. aprila 1830 ao ii-rell (rale.'.•' 86. Deželno šolsko avetovalstvo ima v zadevah njemu podvržonib šol področje dozdanjih deželnih na-meatuištov in brez prikrajšbe cerkvenim višiui gospo-, akeiu v postavi od 21. maja 1868 drž. zak. št. ib pridržanih pravic tudi področje cerkveni^ viših gosposk To šolskih nadzornikov. ltazou tega iina deželuo šolako avetovalatvo: а) Čuvati nad okrajnimi in krojnimi šolskimi arotoval-atvl, nagledovati in voditi odgojiluioe za učitelje;' б) puterjovati vodjo In učitelje, tistih atadnph Šol, ki ao vzdrA.vajo na občinsko troško, sjtoŠlovati pa .posebno pravice, ki gredč občinam, družbam in osob-nikoiu | o) odobravati učno načrte in pripomočke iu kiyige a* srednje iu predmetne šole; d) letna poročila dajati o zadevah vsega Šolstva v deželi iniulsteratvu za bogočaatje in t»oduk. g. 87. Kedno soje deželnega eolskega avetoval-atva imajo ae vaaj enkrat vsaka dva meaeea. Izredno sejo sme poklicati prvoaednlk vaelej, in mora jo poklicati, ako dva uila to zahtevata. Zadeve, o kterih Je treba storiti aklep, ali naavet, ali predlog miniateratvu za bogočaatje in poduk, obrav- ' mOejo ao zboriio, vae droge pa pod laatno prvoaednl-kovo odgovoruostojo, ki ima v vsaki sejo mej lem storjene naredhe deželnemu šolakemn avetovalstvu razložiti. Deželuo Šolako avetovalatvo ae ame v posameznih rečeh pomnožiti % zvedenoi, ki bivajo j»ri seji z poave-tovalnim glasom. §. 38. Da je aklep deželnega iolakega avetoval-atva veljaven, treba da ae vdeleži aeje večina udov. Sklepa ae po večini glasov. Pri enolikih glaših določa prvoaednlk, ki ima tndi pravieo, ua ta v i ti sklepe, o kterih misli, da ao zoper obstoječo postave, in za razsodbo prositi miniaterstvo za bogočaatje in poduk. Ako ae o Čem posvetuje in aklepa, kar zadeva o-aebni in to res ktorega uda, nima ae ta vdeležiti. Pritožbe zoper razaodbe deželnega šolakega. s veto val »Iva gredo na miniaterstvo za bogočaatje in poduk. Vlagati ao imajo pri dežoluenr šolakem avetovalstvu in imajo odlaš.ijočo moč, ako ao podajo ▼ štirnejatih dneh po razglašenem sklepu- * - J. 39. V silnih primerljajih (g 14.) sme pnroaed-nik tudi o listih zndevah, ktere ae imajo zborno obravnavati (§. 37) sam potrebno narediti; vendar mora brez odloga in najzadnjo v prvi prihodnji seji dobiti dovoljenje od deželnega šolskega svetovalatva. §. 40. Za neposrednji bpliv na didaktično-peda-gogiške šolske zadeve po občaanih pregledovanjih, aa • vodstvo pri preakošqjab, za čuvanje delovanja šolakih vodij, kakor tudi krajnih io okrajnih šolskih «>vetoval-etev i.t.d. so poklicani pred vsemi deželni šolaki oglede, kterim daja minister za bogočaatjo in poduk potrebna alnžbeha poduČcvanja. Deželni poglavar sme vendar taka opravila v posameznih primerljajih tudi drugim ndpm deželnega šolskega svetovalstva nalagati. Ogleda daja o tem avojegj delovanju deželnemu šolskemu svetovalstva poročila, ktera ima to s pristav- . kom, kaj je o teh sklenolo in kake naredbe storilo, pi odlagati miniatru za bogočaatje in poduk. Deželni šolaki oglede so dolžni po dobljenem u-kazu tudi naravnost ministru xa bogočastje in poduk v didaktično-pedagogičnih zadevah poročati. §. 4t. Prvosednik dožclnega šolskega svetovalatva deli dola med posamezne ude in izvršuje sklepe. Potrebno pomočno osebjo in pisarniške potrebščino preskrbuje politična deželna gosposka. Končno določbe. § 42. Da bodo lo deželno šolsko svctovalstvo, o-krajna in krajna šolska svetovalstva ustanovljena, pri-dojo vslcd določb te postave šolska opravila cerkvenih vifiih gosposk in šolskih nadzornikov ua deželno šolsko svctovalstvo, ona političnih okrajnih gosposk in šolskib okrožnih oglednikov na okrajna čolBka sveto- valstva, in zadnjič ona dulnib pastirjev in krajnih skih ogleduiaov trn krajno šolalo svctovalstvo. - - Na Da naju, 8. februarja 1869. . Prane Jožef a. r. Oiakra u. t, Ha*t%»r a. r. O^d J>o »vetu, "v Avslrijiko-ogersk« drŽava. Z Duturfa. Danas imamo torbico akor prazno. Povedati imamo le to, da je zborniea poslancev prvo aejo po praznikih imela 6. t: m., gosposka pa se snide fte le v ponedeljek, — Govori so mnogo o imenovanji predsednika miniateratveuega. in o. porazumku a Cehi, gotovega ui še nič. V I j ubij an i jo izvoljen sa žnpana dr. Suppau, predsednik: konstitneljonsluega društva, za podžupana pa K. Desehmaun. V avojih govorih sta neki povdar-jala spravo med atrapkama, poraznmek c narodnjaki. Djauja, djan|a I h Tr»ta. Progresso-voi mislijo vae žile napet), da ovrlejo volitve okoličanake. »Vi Vnanje države. Italija. V Vlormeiji ao* izkazovali našemu ftnl. Mflring u Uko čaat, da se ves svet čudi. Pač velika prl-jaznoat se jo naredila med vladarjema avatrijakim in Italljanakiin. Sploh ae meni, da to pomeni zveso med Avštrijo in Ital|)o v ta namen, da, ko bi ae vnela vojaka med Franeozom in Pruaom, hote te dve tlržavi neu-tralni (nobenootranaki), to je, da no potegnete ne a tem, no x unim, ampak da ai boste prizadevale, ohraniti mir vaaj aehi. In to bi bilo prar pametno. — Goneral Mflring jc zapuatil Floronoijo 6. t. m-; pozdravit ga jo prišld na poatajo mnogo nar imenitnej-^ šib oseb; r— Kralj mu je podaril eno naj lepših kobil, podelil njemu in apremstu njegovemu imenitne redove itd. tT — Našemu cesarju je poslal kralj po genera In Son-naz-u naj vili jtal. red „ Oznanjenja Marije". (Annnnziata) V Rimu bodo maševali av. 05« paj>eŽ,V4 prUv.'Petru med 7. in uro tiho mašo. — Deputaclje, ki zastopajo vae narode katoliške, aprejmejo zlatomašnik vse skup med 4.-5. qro popoldne. — Adrese a podpisi iz nemških in naših krajev tehtajo blizo 7 (sedem) centov 1 Španko. Vse politiške stranke ao (6j4) sklenile, ponuditi španjako krono kralja Ferdinanan, Portngal-skomu; če je on ne sprejme, mislijo naprednjaki ponuditi jo kakemu fital.) Satejskemn kraljeviča. DopisL' Pod Brdom 29. marca 4- •) „ Skozi veliko okno je Bog na nas pogledal, da nam je takega okrajnega glavarja dal^, glasi se po celem TomTriskenil In po pra-' vioi. Naš okraj ima zdaj ves drug; obraz. Naj povem samo, kar jaz vem. Zdaj nradujejo zatrduo vsa županstva po slovenski; — k vsaki občinski seji redno- dohaja glavar, vai zapisniki se vpričo nJega slovenski pišejo, tudi taki, kojim je oelo na Dunaj pot v potrdbo odločena; on podučuje zbornike in jim svetuje, toda ni Judi nar m»njšo sile popolni njih svobodi in autonomfji ne dola. Kolikor uradnljske , moči pripuščajo, dopistge nam tudi C. kr. urad v Tominu po slovenski. Tako vf^lj-leplemenito ravnanje jegoep! glavarju vseh srca odprlo. Veseli naalcdek tega je. da se farne šole obiiniie obiskujejo, nedeljske šole polnijoj 17-18letnl mladenči v pisanji vadijo; poznam celo moža stardšino, ki se je še le to zimo pisati nčil.— Tudi družba sv. Mohora raste veselo med narodom, tako' da imamo v pravom pomenu vbo polno tihih čitalnio. Poznam faro, v kterej je Bkoro -1%' vsega prebivavatva St. Mohorcev.. Deset let ae Je preudarjalo, kako bi se cesta od Kneže čez Grahovo in skoz Podbrdo. na Gorenako speljala; veliko, ae je govorilo, Še več za komiaije in inženirje potrosilo, pa le za l podenj ae ni prišlo naprej. Prišel je MWinkJer*, ter more reči: Veui, vidi, vici: •) Za uni pol prapoino dolto. Tolmačenje krajaik ime« pu a tirno drugim. n0omu. ne mara ao padali i takimi vganjkami; ia tega volj* ae m drugo Jrtlovico dofiaa UpaiUl. ■ . Vr. oesta m s veseljem 4«!«, rsllko »e ježe storilo, uu vpornili naaprotaifci eeate spoznavajo In dčio: Popred smo mislili, da je nikoli ne bq/ sedanj pa vidimo, da bo r malo letih dodelan«. Tako se godi, kedar se pravi moi na pravi kriy postavil - Dodati staram, da.tadi y. okrajni sodniji v To mi na imamo moiake na pravem ' mestu, posebno gosp. sodnik se odlikuje. Iz ŠL Aadreža (|>ri Goriei) 6. aprila. x: Ni davao. kar je „Domoviua" v nekem dopisu iz Št Andrežauied drugim omenila,' da so je znčol pri nas narodni duh' močno oživljati. Tudi je naznanila, da Želijo nekterl i-inoti Čitavnico, pa da za zdaj vi In zadosti dutevaih moči. Vso to je resnica, kajti, ako primerjamo—kar se tiče uarodno zavednosti—prejšnjo čaae novejšim, naj. demo, da ao razločujejo, kakor noč iu dan. 8.tem pa nočem trditi, da jo že zdaj pri nas vse, kakor v, raji. Šo veliko, veliko dola bo, nrednose vao ljudstvo, za v4. Manjka mu le podporo, da SO popolnoma iz.ajrojega dremanja prebudi. Premilljevujo torej, kako bi sedalo to narodno zavedanje buditi in gojiti, naletel sem nato le misel: Ne bi bilo II bolje, ko bi naši krčmarji namesti kart raji sloveusko Časopise kupovali? 8 tam bi oni in gosli volik dobiček imeli. Oni, ker bi imeli lep mir in red v svoji hiši, ker bi no slitali toliko kletve, prepirov iu krega, kakor se po navadi slili. >, S časoma bi pa tudi več pivcev k njim dohajalo, čo bi bilo troba, naj bi od vsakega čitatelja jiar krajcarjev tirjali, ssj bi jih jim nikdo ae odrekel. Ljudje bi pa iinoli dobiček, ker bi so ztniraj bolj omikavuli in zavedavali, iu ,od sobo pabali take prijatlo, ki so zna-biti volčjo v ovčji koži.. Ako ne bi bil ta moj naavot našljn krčmarjom po godu, nai našim vrlim ŠU Andrežnjem druzega priporočim. In ta ja: Napravite si ksko privatno »bralno društvo", ki bi slovonske časopise in knjigo bralo, kakor ga imajo n. pr. v PrvaČini. Tako društvo ho |abko osnova, da so lo lo. do 20 oseb za njo oglasi. Ako vsaka oseba plača lo en goldinar, si društvo lahko j>reeej lepo število slovpn^klb Čaaopisoy naroči. Knjige bi pa društvu rodoljubi prav radi, če že no podarili, vssj posodili. Tako bi ao unšovno inoči nabiralo in množile, da bi mogli tudi mi v kratkem zaželeno čitavnioo osnovati. • ' Na nogo tedaj, predrag sosedje in, zlasti vi fantje 1 Podvizajte inoj nasvet uresničiti in, prodno preteče leto in dan, boste sami priznali: Kos, srečna misel je bila tal Vsak rodoljub—in v prvi vrati stojita tuk^j naš vrli, in za slovensko reč vneti gospod župan i iT izvrstni njiŠ gospod učitelj*—ima tukaj priložnost, pokazati, da mu srce res bijo za ljudsko napredovanje. Torej šo onkrat kličem: Ganite se! . Doma vprašanje očitno enoglasno odrekli in so todi printi priči natpopred, č« u jih p> Bakijsčbi tsdi slavna vlada v to siliti botela, zoper vdrnienje t Scnoieška Hodnijo protestirali, in to ni res, da so, kakor dopisnik pravi, ako bi jih vlada v Senožeče dekrelirala, v to dovolili, nego samo sa Kazdrto protestirali. Is katerega vzroka |ta so ae zastopniki Henoieški sodaiji odpovedali, xa te na) si dopianik sam glavo meša; kdor logu Kušauake ftire in m«no okrožje Im»1)o pozna, nego dopisqtk, da Okra gotovo prav, da ostanemo pn stari hloveČi Postojni, ker smo od nekdaj se. vsesal e. kr/ »radi dobro postreicni. Dopianik, mislimo, da še lege Košautiko fare ne pozua, ampa% ai mislimo, da Jo ja le is Vremšioe videl, kedar je na lova kako avcr lovil, zakaj, ako bi jnunal okrožje KoŠaaake fare, ne U se mogel Uko budobno po čaapikik legati, da nima nobena raa KoŠaaake fare če* 2 ari boda do SeaoiOČ in pa, da iaaa čei 5 ur do Postojno; Očitno in resnično pa je, da nar dafjnojša vas Košanske fare jk> lepi, ravao apoljaai ocati, kteri niti suog, niti krnlo vreme no Akodi, v 4 urah r Postojno pride; kdor pa is daljnih Koftamikih vasi bučo v Senožeče priti, mora po lovskik stezah če* nevaren hrib ia skoz gozd in lo*o dobro 3 are korakali; d* hi so pa vosi I, no govo-riaso, ako bi so no laemo Postojne ali skos Vre ase čca liadi, vedno burji podvraen hrib Gabrek. Dalje čenča dopianik o neki eesti, da bi se dala kratko ia po ravnem Is Senoioč r Košano narediti; nam je to čisto ae-razamljivo, vkljab tem«, da sam je naš svet dobro zaaa; morebiti si miall dopisaik 6ex loso kako boljo pot narediti, da bi si lov slajša! io sebi krajši Čas delaL KoAaaci ae potrebujejo nobene boJ)še oesle do Soao-ker nimajo nobene svete ač Senožečami, ako todi dopisaik neko soparao piraroko omenja, pa aaj am misli, da bodo hodili Košaaei v Seao^eče pivo pity ker imajo doma dovelj dobrega domačega viaca. Tadi ai Je dopisnik« zaaao, da iaaa Košaaska farm ia Sahor-ska lokali ia 9093 daš, M p« 3064» kakor oa po časopisih kvasi. Hi taaUfaiki dalj« eeogUeam potrjuje mo. da ssao se p« pogororjeaji i« želji aaših Košaa-akih prebivalcev adaj proti e. kr. aradmii—ia še popred, ko ao aas večkrat ia enega drazega kraja aeki molje v lo ugovarjali ia proaiji, katirih asčem> očitno pred svetom osramotiti, vselej odpovedali ia ae bo m« tadi sa aaprej, ne pa kakor dopisaik misli, po nagovora ali eelo sili aeetk naših možev, kalnim do-pnmik poje hvalo, poocboo asšessa maogo spoštovane *»■ Kf- B- obč. sveL L D., ia, kar udajema o-beta, je ceM nepristojno, ker mi zastopaj ki Košanske fare, ga uveli njegovih aertradljivih nslog občao ■poMsjomo; tadi saso ga, p« aikdar po kakšaeaa njegovem agitiraaji, 84. v leta njegove sUrooti aa obči a akega svetovalca izvolili, ia tadi pri zada ji vjlitvi, ako hi ae oa aam ae bil očitao odpovedal zarad ajcgovib okoliščia, hil ga bili za tapsos velike Košanske »oocoke izvoKK in pri vsem tMa ae ga s eaim glasom meaj kot s po lorieo v silo volili Tadi pravi dopisnik r L. D. je aaš rojak. Kes je to! Ali dopisnik a^j tadi rt, da L. D. je bil vo^jea od Košaaeev za obe. svet. ia da oa tadi dašao ia materialno za ajih korist delati mora, kajti ravno v tem obstoji značaj ia kiač snooski.fca mota, ae pa, da a top m volivcem aasprotaje. Dragi bralci! pa ae auolite, da ta dopis ia V resa ske doliae izriva, kakor ma je dopisaik iaae dal: ae, prišel je iz aavadaega kraja čez hrib, kajti mogoče bi bilo, da bi kdo aa najema bil, bodi si od takaj ali tam. Pa še tega ae ve^jaaaemo, kajti zasai ao asm aaša raa-rajai aoocdje Vremci, katiri vemo, da tadi STojcga sve-stega rojaka čislajo ia spoitajejo ia da jim je Ijabie njih poljedeljstro, šego da bi po časnikih lati ia preži rac kraste pisarili. Tadi dobro vemo. da Vremčaai h|>oxm^jo ia dobro vejo, da aam Koiaaceas ae kale iti v Senožeče, mi.pa tadi privoiisso Vremcem, da bi za-dobih sodaijo t Seaoieče aazaj. Naj tedaj dopisaik vendar v svoji mogočnosti nekoliko premisli, da s lak Muimi lažmi sš svojega troaa pasti zna ia s takšaiaa obširoi» kvasapjem sebi ia svojem« kraja šfcodi. Po- I magsjmo ai vaak sebi, Bog bo p«' vw?m. ia pesebap dopisniku Bog daj bolj adravo pam«^ da. bi poHea« ljadi pri anini j)«stH; skp p« inte-zoper katerega kaj, naj ga pri sodniji išče. Zadosti hadobao ia sramotno od dopisnika, da nam on predstavljati hoče, koga ima-mo v Košanski srenji sa predstojnika voliti. Ml ijega %a aič ne prašaaao in ga tadi aa občinskega alfo a« vzamemo; mi amo sposobni, aaml naše ljudi voliti, ker jih dobro poznamo in čislamo. Ako je dopisnik pošten, naj se nam s imenom oglasi, da .vemOf kje g*,Bajti, ker smo mu zavoljo njegovega veliccga truda; aobre-kovaqja poštenih (jadi iu zavoljo lati , katirih po aveta trosi, več ---------sroriuj napravili, ter amo priprav ljc«i ma jih izročiti. Kotaaa 2. malegd travna 1809. Odbor KoŠaaake soseske. Boraai kara 7. t m. HelUlI. 62:65; narodno por sojilo 7060; Loadoa 125:80; adžjo srebra 123:66; cekini 5:96. Žita* ooaa v fiariei: rieaiea po S gold. 50 kr.i (gosjiki kaznsaikj; laršica I >40 do 1:46- taršiea bela 1x30; ječarffca, delan jfcOO do— aedelan 1:66; #iol 2:- do fcflO; ajda 1:18; oros 100 do IMKL Latarijsks števifca. V Trsta 3. L aa. 4». ««. • M. «. Uaiaka. O. a. t. «. r. rrri (■ itw)w> M Ui f H dmkis V fcn**«. i. T. M ml M adi vraSaa, M U Jhii« a au.1 TMi laa mmm « pniH p« M|*Moiak«MM«i Mo.lali - C. m 7W Ia la fiM prapa—a. ---—- OGLASNIK,; OoMOnu* (nekdaj IV^rj«raj aa trga fr* Aa-toaa štev. 1 v Daaajakem predmaspi jeod I. Mmarja L L vaovič odprta ia s dobrimi viai ia izvratao ka-hiajo oskrbljena. — Nizka eeaa jedi ia arijsč, ara« poatreiba ia pa dobri koakki (Hale) vabijo vHadao čč- goste, kterih gn tor^>rav ohihto pričakavJ^ Prodajamica mtflsrijmlmmgm aa tmnmofm Uifli zravea Lavarae , Comaaereio," Mizo cerkve av. fgaaeija aa Travnika, je vaovič odprta ia bogato vslnieaa s vsem, kar spada v to vrsto ^Uga. — Poatreiba b« hitra ia dobra, eeae t primeri s dragnai te aorte pro dajavakaoai aizke; torej je lahko »saaisti ae, da hode obilno Lapovareev ra-ajo zahajalo. ■aatliaski oMli (BsHer)t omU fm V. Taksa, doier zrn raar, mUm ftmrgj m taeUiu. Ta flašter iaaa mM vaessi rm» Hari aar vefi «*»: vilao aaoč ia je vredea, da ae šteje n pnroga moi šs-mafimi-zdravih; aobeaa hiŠahi ae sada hiti ha aja-ga.— Poakašaje, ki a« ae dehleitm shKŠete po bol aišaaeah, ao pokazale, da ae dajo i m v kratkem čaaa sa dobro ia broa škodljivih uriiftiiv —Ji »titi ae le vsakorŠM raaa, Iraaač tadi aUaaatf aleaa (kro-aičai tori), če jih kdo ia tadi 10 dB 16 let Karao tak« aa je iihnla paaahaa aai taca oUafca tadi pri aar bajiih aaahliaah Tari, kakoritaakak, am«-lika (ilezai otok,) ia lako imimaisai črv aa potrebujejo, če se te flašter rahi, kal malp dai, da fliairl ia da Človek ozdravi — Glavaa aalega aa aako kraj« je v gosp. Ladomtk EMrmmjmmi lekaraaca (apoteki) v Ooriei m 7v«vmša. — šk w6 km osifm 50 hUn,omv ii 25 nUm. — V Cm aa dobiva pri g. Lmwi