lačcina v gotovini II. I m Bi u s r i t c I j A IO Vsaka žena more biti ob vsaki uri še lepša kot navadno. Brez nevarnih umetnosti, naravnim potom. Vsakdanja nega z Elida milom daje polti svežo barvo in žametasto mehkost, ki vzhičita in očarata I ako čisto in blago je Elida milo Ideal, da celo najobčutljivejši koži ne more škoditi. J ELIDA MILO IDEAL NAROČNINA € LETNO 12 ŠTEVILK 100 DIN € POLLETNO 6 ŠTEVILK 5; DIN 4 POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN tt AMERIKA 3 DOL € LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 c TELET. c ČEK. RAČ. 12.5*7 \n Sani Foto »Ilustracija« VSEBINA: Nči Savi.......................................................325 Pristanek (Silvester Škerl)....................................326 Starinske jadrnice.............................................328 Z Jadrana......................................................329 Trti (Rob Ivan)................................................330 To zadnje kopalno veselje......................................332 Sprehod po dnu morja...........................................333 Na jesen začne dež.............................................336 Svečanosti v Topoli in Beogradu................................337 Z veličastne parade v Beogradu.................................337 Nova jugoslovenska zastava 40. pešpolka v Ljubljani . 338 Oktavo više...!............................................... 339 Doma...........................................................340 Knjiga (Boris Orel, risbe L. Kavčiča)..........................341 Ovitek »Dom in sveta« (R. L.)..................................343 Shranjuj slovenske knjige!.....................................344 Ki se pote in trudijo (Serija kulturnih delavcev) . . . 345 Ali poznate te obraze?.........................................346 Nove knjige.....................................................347 Ki se pote in trudijo (II. serija)..............................348 Pozdrav »Ilustraciji«!..........................................349 Jesenska moda...................................................350 Grafološki kotiček..............................................351 t Zdravko Zwit.ter............................................. 351 Naši otroci.....................................................352 Največji vojni spomenik v Sloveniji Franceta Kralja . 353 Kdo je že skočil 1-95 metra? (M. Celar).........................354 Iz Rogaške Slatine..............................................355 Iz vsega sveta.......................................... 356, 357 Misijonska razstava v Ljubljani.................................358 25 letni jubilej slovenske gimnazije v št. Vidu .... 359 Gozdovniki na taborenju.........................................360 Volčiči v taboru pri Mozirju (P. Kunaver).......................360 Naslovna slika na ovitku: Albert Sirk: Stara jadra (akvarel). Pristanek Odlomek iz potopisa. Silvester Škerl Pljusk! — Ai, da mi glave ne raznese! Pljusk — ai! — Pljusk — ai! — Pristajamo. Letalo odskakuje kakor žoga od morske ravni. Držim se krčevito za oprijeme in stiskam zobe. Zraven mene se divje smeje gospa Wilderjeva. Ne slišim, kako. A vidim ji v smehu odprta usta, telo, ki se Silvester Škerl Foto M. M. v razposajenosti zvija, bistre oči — ostre kot so ostri njeni beli zobje — ne brzdajo veselosti. — Gospod Higgins kaže vljudno in ravnodušno skozi stekleno volovsko oko gospe poslanikovi nemara motorni čoln, ki drevi proti letalu. Gospa poslanikova je strašansko bleda, šminka in puder — o joj-mene; mesto za lišp, sta za skazo. Gospod poslanik spravlja svoje papirje v aktovko, iz dobrodušnega obličja, ki je širše nego dolgo, gledata v površni skrbi in v sočasnem prijaznem zadovoljstvu preplašeno podobo svoje okrogle in od zlih občutkov omršavele soproge. Še elikrat pljusk — in motorji odnehajo, le eden še slabotno ropota... Letalo se je spremenilo v čoln, ki drči po morju. Pod nogami čutim, da se vode trdo pritiskajo, kakor strastna živa bitja, k občutljivim plankam letala. V šumenje motorja se meša šumenje vod in pretresa z novim občutkom pretresenega potnika. Šine mi v um: srečno pristal. Boš znal povedati. Smešno. Kaj pa je na tem? Glavo imaš kot čeber od ropota, ki mu izdatno uporabljena bombaževimi v ušesu ni zaprla poti do bobenčka, niti bobenček do lobanje, kjer razsaja, da je naposled skoraj vsaka funkcija možganov kakor otrpla. A že je treba s trudom premisliti, kam kaj gre. Daljnogled gospodu Migginsu: merci, ki ga ne čuje. Na kolenih je razprt zemljevid: spada v Baedeekerja. Baedeeker v torbo, čepica v torbo, kolonjska voda v torbo. Glej, ura visi na vijaku volovskega očesa. Robec zraven na sedežu. Nekdo me nagajivo povleče za uho. Gospa VViklerjeva. Aha — zdaj ni treba več bombaževine. Ušesa so prosta ... a nimajo kaj slišati. Otrpel je sluh. Komaj, komaj — tenko in ugašajoče prodira do zavesti njen glas: »Stigosmo u Atinu.« Zberem se, da bi se pošalil, a kislo odvrnem: »Nije to Atina, več more. Faleronski zaljev, gospodjo.« Nekdo je odprl luknjo na krovu. Ugledam košček neba in škornje nekoga, ki stoji na krovu. Gospa Wilderjeva steče po stopnicah in izgine skozi odprtino. Jaz pa iščem klobuk, Ki se je izgubil pod sedežem, vzamem površnik in torbo — ta čas je gospod lliggins izginil iz kabine in gospod poslanik že pomaga svoji soprogi po nerodnih stopnicah, skozi še nerodne jšo odprtino. Zadnji zapuščam kabino. Na gugajočem se krovu letala opazim, da piha sapa od juga in vprizarja vse naokoli igro ritmičnega guganja — po vsej temno zeleni vodi, ki jo kiti solnce s svojim večnim in večno nestalnim bleskom. Prva je gospa Wilderjeva skočila v lupino, ki je pristala ob letalu. »Grazie, signor capitano.« Pilot Negri se ji nasmehne s svojim zagorelim obrazom, pogleda kvišku in iztegne roko: »Eccolo. Puntuale.« Pogledam kam kaže. Hkrati zaslišim ropot v zraku in ugledam drugo letalo. Že vem: iz Brindisi ja. Jutri poleti capitano Negri tja, a to letalo, ki ga vsi opazujemo, kako se v loku spušča, bo jutri nadaljevalo svojo pot v Carigrad... Zadnji se poslovim od pilota in skočim v čoln. Za streljaj daleč od letala se ustavita veslača ob motornem čolnu, ki čaka. — »Encore 1111 transbordement, messieurs, s’il vous plait.« Moderni potniški aeroplan je oprenilje? Notranjost kabine podnevi (zgoraj), pon n z osem konfortom. oči spalnica (spodaj) Motorni čoln sprejme vso družbo in oddrči proti obali. Pri lesenem mostiču pristane in naposled se izkrcamo na grških tleh. Krenemo proti glavnemu poslopju letališča, čedni stavbi z mramornatim stopniščem. V čakalnici me vpraša gospa Wilderjeva, ki se je med tem očividno spoprijaznila z mislijo, da je gospod Camille ostal v Carigradu in da »odkritje« Aten ne bo tako romantično in pustolovsko kakor »odkritje« Carigrada, v svojem lepem dubrovniškem narečju: »Kako se počutite po svojem prvem poletu?« »Saj ste videli, gospa, da hudega ni bilo. A ta presneti ropot me je resda oglušil, da Vas komaj slišim. In glavo imam kakor čeber. Ali Vam smem ponuditi cigareto? Umiram od želje po dimu. »Yenice« se mi je priljubila — dobra cigareta je to. Izvolite.« »Hvala, ne bom še zdaj.« Zapalim — potegnem — fej! Ali je mogoče? Wilderjeva se smeje in kaže svoje zobe. »Zdaj veste, zakaj nisem marala cigarete.« Prispeli so potniki iz Brindisija. Dva suha Italijana, turistovsko napravljena, in zagorela gospodična, ki je pa zelo razvajena, hoče to in ono ter bega svoja dva kavalirja, da je strah. Med tem so mornarji spravili vso prtljago v sosedno sobo. Prišel je tudi grški uradnik v sivi uniformi, ki je začel pregledovati potne liste. Od nekod se je vzel carinik, ki površno pregleduje prtljago... Naposled smo zunaj. Na gospoda poslanika čaka avto, nosač že nosi številne kovčege gospe poslanikove. Mornarji pa spravljajo našo prtljago na streho elegantnega omnibusa. Približam se gospodu Higginsu, ki drži svojo risbo v roki — za ostalo prtljago mu ni mar — in ga vprašam, ali bi mi lahko svetoval dober hotel: »Grande Bretagne. C est le meilleur hotel. Vous pouvez vous installer aussi a l’,Acropole‘ — un hotel nouveau et distingue.« Nastavljenec družbe že vprašuje, v katerih hotelih se namerava gospoda nastaniti. Izkaže se. da hočemo vsi — Italijani tudi — v »Grande Bretagne«. Omnibus krene na pot — moja glava, kakor da se je razčistilo ozračje v nji. Svež sem, kakor da sem se prijetno umil. Na pirejski ccsti — lepa je ta cesta, vsa asfaltirana, a ob straneh hišice v italijanskem slogu, tovarne v mednarodnem slogu, le manjšega obsega — ima elegantni omnibus defekt. Ti smola! Koliko pa je že ura? Tri četrti na pet. Torej smo leteli iz Carigrada kakih pet ur in pol... Nastavljenec družbe telefonira iz bližnje gostilne po taksije. Čakamo na solncu. Mislim si: glej, v Atenah si, pa kaj je to posebnega? Carina, potni list, omnibus, defekt... vročina ... čakanje. Kaj bo iz tega? Dva taksija. Razdelimo se. Kaj bo s prtljago? Brez skrbi — sem že telefoniral po drugi omnibus; bo kmalu tu in pripelje prtljago za vami ... Suh, zagorel in neznansko prijazen je ta nastavljenec letalske družbe. »Grande Bretagne« na trgu Ustave. Portir razklada, da je za gospoda Higginsa soba rezervirana, drugega prostora pa da ni. Italijana se razburjata, da sta brzojavno naročila sobe iz Benetk, pa da je nesramnost, da nimata kam s svojo damo. Vratar se opravičuje, da ni bilo mogoče rezervirati, ko pa je vse oddano, a da hoče brž telefonirati v druge hotele iste stopnje kot je »Grande Bretagne«. Eno sobo bo še imel, več pa ne. Italijani pa hočejo za vse ali za nobenega. Porabim priliko in se domenim glede proste sobe za gospo Wilderjevo. Boy odhiti z njeno ročno torbico po stopnicah, ona pa: »Pridite kmalu pome. Tu se ne spoznam — in kako bi se razumela z ljudmi — spet vidim, da je moja nesreča v tem, da ne znam francoski« — in hiti za njim. Vratar je našel sobe: »Tu blizu, v Hodoš Anhebmu.« Odpeljem se z Italijani, ki so razkačeni in zmerjajo drug čez* drugega, kot bi se kregali med seboj in ne radi tretjega ter se nastanim ž njimi v tihi ulici, v tihem hotelu »Kse 11 ias Melatron«. Bela izba v šestem nadstropju s široko verando za soln-čenje — to je moj kotiček v Atenah. S terase vidim strehe vse naokoli in vrh gore Lvkabete. Tja gori, na vrh, po serpentinah do cerkve sv. Jurija moram še nocoj, da si z viška premotrim in za vselej v srce zapišem to mesto, pa da vidim solnčni zaton ... A najprej si privoščim mrzlo kopel. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Brezplačen popis Vašega življenja. »Vseh skrbi se morete oprostiti«, pravi sloveči astrolog. Oris ali popis življenja je za trezno mislečega človeka tako važen, kakor zemljevid za pomorščaka. Zakaj bi hodili slepo naokoli, če dobite lahko poleni običajnega pisma točne informacije, ki naj Vain pomorejo do sreče in uspeha? Prej posvarjen, prej obvarjen. Profesor Roxroy Vam bo razložil, na kakšen način morete doseči uspeh, v katerih dneh Vam bo sreča naklonjena in kdaj ne, priporočil Vam bo, kdaj se lotite tega ali onega, ali nastopite potovanje, kdaj in koga poročite, kdaj si poizkusite izboljšati svoj položaj, kdaj smete investirati in ali so umestne spekulacije. To vse in mnogo drugega je mogoče doznati iz Vašega življenjskega popisa. Mme. E. Servagnet, Villa Petit Paradis, Alger, piše: »Horoskop, ki sem ga prejela, me popolnoma zadovoljuje, kajti mojo preteklost in sedanjost prikazuje nadvse točno, nadalje podaja verno sliko mojega značaja in moje zdravstveno stanje, razkriva pa diskretno tudi mojo prihodnost ter mi daje tozadevno dragocen nasvet. Delo profesorja Roxroy-a je res nekaj izrednega.« Če želite dobiti brezplačno popis "Vašega življenja, na-značite samo dan, mesec, leto in kraj Vašega rojstvu, napišite razločno in brezpogojno svojeročno Vaše ime in naslov in pošljite te podatke taknj profesorju Roxroy-u. Če hočete, priložite lahko 10 Din v bankovcih (kovanega denarja ne prilagati) za poštnino, pisnino itd. — Naslov: ROXROY, Dept. 8395 Č, Emmastraat 42, Haag (Holland). Pisemska pristojbina za Holandsko: 3 Din, N. B. Profesor Roxroy ne zna slovensko, ter mu je zelo žal, da more spričo tega odgovoriti le v nemščini (na željo tudi v francoščini ali angleščini). Se danes vozijo starinske jadrnice po vodi pP Desno: Afričanski domači čoln s streho. Tip iz Bonnya, Negeria Spodaj: Na sledovih starih Vikingov, zavojevalcev morja Napol razpadel čoln, kakor so jih imeli stari Vikingi, ki so ga pred kratkim odkopali Star čoln v sueškem kanalu Regata domačinov v italijanski somališki koloniji. Lepa jadra Stara ladja v italijanski Eretrii. Jadrnica drči ko ptič po vodi . . . Rezljani okraski dokazujejo visoko kulturo domačinov Z JADRANA Stare jadrnice v primorskem pristanišču Mal inski Motiv s Krka Foto Lojze Dolenec Pogled s Trsata na Sušak in Reko (kanal je meja). Spodaj vedno prazna reška luka Foto Oskar Prosto kopališče Glaoanooo. Kopališče je prosto, ne grajeno in brez naprav, a zaradi solnčne lege in izredno čistega morja, kakršnega ni bliže pristanišča in izlivu Rečine, bolj obiskano kot druga kopališča na Sušaku Na Rabu, ko solnce zahaja Foto Oskar Solnce za oblaki »HVAR«, matična ladja lodmornic, pri Rabu Foto »Ilustrucijat Trti (Po Gregorčičevi »Oljki«), Rob Ivan. Drevo rastoče nam v veselje in boljše kot krompir in zelje, o j drago vinsko ti drevo, pozdravljam te srčno, srčno! Ti zdiš se meni invalid, ki so pohabljeni mu udi, a je pogumen v bojnem trudi glavo odnesel sebi v prid Čemu je tebi Večna sila tako prekrasen sad pustila? Da bila k delu bi budnik in naše pridnosti sodnik? Nikakor! Jagode le tvoje oznanjajo dobrot nam dvoje: da lahko grozdje zobamo, da lahko vince pijemo. Na te iz gozdov in grmičev roj krščenih zletava ptičev, v vinogradu se vse masti, meneč, da gospodarja ni. In, oj, kako zahajal rad sem grozdje zobat v vinograd, in da za me bi znali zdaj vsi gospodarji, ki nekdaj sem grozdje zobal jim skrivaj, o, to bi gorke jih dobil. Dobrotno vinsko ti drevo, za vso porednost mladih dni, za vse kar dalo si mi ti, pozdravljam te srčno, srčno! Za te živim, za te gorim! Ti v žile vlivaš nam poguma, kdor pije te, je brž brez uma, srce zaljubljeno moriš, mošnjiček hitro osušiš. Pozabe daješ žalostnim, preganjaš dolg čas zehavim — Proslavljam te! — Norosti prispodoba ti ljudem si vže od davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril. ker vinske kapljice ni pil, in modri Bog se je kesal, da ni že prej bil trte ustvaril. Zato je vse z vodo polil, da z možem bi ves svet prekvasil Si prvi je v »rožcah« bil. Na suho voda je stopila, vso zemljo čez in čez zalila, nihče, nihče se rešil ni; le Noe z barko po vodovju je drzno kljuboval valovju vseli štirideset dolgih dni. Ko zemlja vodo je popila, je Noe kruto žejen bil, družina barko je pustila, Bogu prinesla je darila, da še v naprej bo milostljiv. Dari je Bog sprejel dobrotno, da čuva jih pred vodo motno, trs vinski Noetu je dal. Očak ga vsadil je v zemljico, spomladi videl prvo klico, v jeseni sladko grozdje bral. V vinogradu je vse veselo grozdičje jedlo, pesmi pelo, oj, grozdje sladko kakor med se kar samo je ponujalo in ta nebeško-sladka jed — to v vseh tako je učinkovalo, da je želodec godrnjal. Potem ko grozdje so obrali, so v zidanici ga stiskali, vsem je prepevalo srce. Glej, Noeta, to modro kost zgrabila vinska je norost, preveč očak ga srkal je. Glej, prišel sveti Štefan k nam, in polne hrupnega veselja vrvijo trume v vinski hram. Odrasle zreš in še mladiče in vsak na mizo vina kliče, če tega ne, pa žganja vsaj, gostilna zdi steklen se gaj. Skoz okno solnce božje lije škrlatno luč pod vinski krov, a bolj škrlatno solnce sije pijancem z vehastih nosov. Krčmar pristopi rdečenosi in v vsaki roki »štefancnosi, njegov medvedje močni glas se čuje tja v deveto vas. Naliva gostom za denar, krščuje vino za denar. Neumni kmetje — »birt« rejen. Pa, oh, — kaj neki v kotu bo? St rušim se vnel je tam pretep, po tleh pijanca se valita, hropeč grozno, preteč strašno. Za vrat se stiskata srdita, o Bog — kedo ju ločil bo? Pred vrati trumoma stoje otroci, starčki in žene, s skrbjo za pretepaška bika se vse v solzavi svet zamika glasno ihteč oči vrteč. A hiše skrbni gospodar krepko po golih bučah vžiga, da vmiril grozni bi vihar: moreči prah pod strop se dviga, in, glej, preteči prej divjak na cesto prifrči krotak. — O, da bi, kapljica ti mila, enkrat vsaj žejo pogasila, ki burno hruje med ljudmi, ki v grlu strašno nas suši! Ah, grlo pravi, da ne boš. Čeprav velika moč je tvoja, čeprav se ne bojiš ti boja, vendar triumf je tvoj končan, saj je sovražnik tvoj močan in njemu ti podlegla boš. Pred duhom vidim temno sobo, v nji abstinentov prahudobo: mej policaji spava mož, škrlatno barvan ima nos. On trdno spi, nevzdramno spi, o vinu sanje sladke siliva, »oko postave« ga poliva, da vse od njega se cedi. Oj, bratci, ko se to zgodi, tedaj bo konec žeje moje, zato pa zdaj srce mi poje: »Nalijte vinca mi vsekdar, a vode ne, nikar, nikar! Proizvodnja resnično brezhibnega pudra je tudi za najboljše parfemske kemike težka naloga. e/o//~ Je se izdeluje v najmoderneje urejenem velepodjetju za parfimerijo na povsem specialen način. »POUDRE SOIR DE PARIŠ« se zelo dobro drži na koži, je docela neškodljiv, čuva in ohranja Vašo nežno polt ter je odlično decentno parfimiran. Prekrasna lestvica v lt modernih niansah se dobiva v vsaki boljši strokovni prodajalnici. BREZPLAČNO : Če želite dobiti od nas vzorec pudra »Soir de Pariš«, izpolnite ta kupon in nam ga pošljite obenem z enoinpoldinarsko (1'50) znamko za poštnino. Št. 2. Mr. Ph. B. Vary Zagreb, Smičiklasova 23. B r e z p 1 a č n i k u p o n za 1 »Poudre Soir de Pariš« v ........... niansi. Ime : .......................................... Naslov : ............................-.....-.... Samozastopstvo : Mr. Ph. Bela Vary Zagreb, Smičiklasova ulica 23. Telefon 49-99 BOURJOIS PARFUMEUR F=> FR IS m Risba Brillija Tudi mala zna že skakati Motit) iz Hercegovine. S paše domon r> Ljubljanico Foto dr. Hermann Koken Kopališče d letooiščnem mestu Kamniku Foto Božo Debevec Saoski aligatorji To zadnje kopalno veselje ... V solncu Levo: I Mostaru. Drzni skakači skačejo s starega rimskega mostu I'oto Ewers Sprehod po dnu morja PP Raziskovalec iz znamenitega Carnegiejevega inštituta je preživel skupno 3000 ur pod vodo, oblečen v potapljačevo opremo. Poseben fotografski aparat mu je omogočil, da je ujel življenje pod vodo na plošče. Sprehod pod vodo je izredno izpodbudljiv. Visite kakor pero, ko se spuščate na dno. Tišina brez glasu vas obda. Pogledate navzgor in ne vidite neba. Pogledate predse: vaš obzor je omejen na 15 m v krogu v najugodnejšem slučaju. Ostre razlike med lučjo in senco ni, mrak je vsrkal iz vseh predmetov ostre obrise in jih zavil v meglo posebne vrste. Voda, ki vemo o nji, da je vedno nemirna in prozorna, ni na morskem dnu taka voda, temveč nenavaden, negiben medium; skoraj nimate te zavesti, da je mokra. Iztegnete roko, da bi zagrabili koralo, pa začudeni zapazite, da je daleč, daleč od vas. Hočete stopiti nanjo, pa stopite brez upora )x>leg nje. Čudne vodne rastline, ki ste jili videli iz čolna in ste mislili, da vam sežejo komaj do kolen, so v resnici visoke in segajo do vaših ramen ali pa še preko glave. Majhne globine so v resnici strašno globoke jame. Če bi opazovali svoje lastne kretnje v tem nenavajenem elementu od strani, tedaj bi mislili, da gledate sliko, ki je bila posneta z utrudljivo počasnostjo. Ribe plavajo prosto v tekočem elementu, najmanjši gib plavut in komaj zapažen udarec z repom jih poganja naprej ali kvišku in navzdol. Prav nobene posebne pozornosti jim niste vzbudili, zložno plavajo okrog vas. Celo strašna ščuka, »tiger morja«, ni začudenemu tujcu prav nič neprijazna, mirno plava mimo čudnega stvora, komaj da se nanj od strani ozre. Tudi če je nad morjem najsvetlejši dan in voda čisto mirna, morete opaziti le najbližjo okolico. Svet okoli vas se je zožil v nekakšno majhno kroglo, ki je napolnjena z molkom in se vendar na vse strani gubi v nič. Toda če pravilno izberete tisti del, ki ga hočete opazovati, boste videli, kako živo je na dnu. Navadno je vse polno morskih ježev, ki se jim ježijo bodice, če se jim le približate, ali pa se vam umaknejo s takšno hitrostjo, ki bi jim jo komaj prisodili. Na vseh straneh stojijo rumene, rjave in purpurnordeče korale s široko odprtimi polipi. Od časa do časa se obesi na njih veje morska zvezda in obstane negibna, kakor da je okamenela. Čudne grbaste languste gledajo s svojimi peeljastimi očmi nezaupno in sovražno izpod koralnih vej, pokritih z mahom, ali pa hitro iztegnejo svoje tipalke (ki so kakor biči) za hrano, ki se jim nudi. Raki v svojih težkih školjkah, obraslih z morskimi rožami, žde na rogljastih koralah. Morski pajki glodajo s svojimi prsti kakor žlice na varnih mestih morske rastline v krasnih barvah. Čudne ribe, kakor kače, se sprehajajo med ostanki poginulega kila Morski hudiči«. ki prioabljajo plen s Roj majhnih rib »morske kresnice« Borba na življenje in smrt udnim svetlikanjem nad svojimi o gr o- (Mpstophum ceccoi) zasledovan od mirni gobci. (Različne vrste, med njimi njih največ je ga sovražniku Uumantolophum groenland.) Astronesthes Črni pirati morskih globočin, izrodki jegulj. Ena je požrla ribo, ki je bila Dečja od nje same. Zato ji je želodec napet do skrajne meje elastičnosti Ribe mešanih barv se zasvetijo v prostoru, katerega objemajo naše oči, in izginejo v vodni megli. Morska globočina je včasih lepša kakor najlepši vrt v pravljicah. Barva rib je takšna, kakor jo rabijo za svoje življenje. Rdeča barva n. pr. je osnovna za ribe, ki so ponoči na delu in so podnevi skrite. Zelena barva pa je značilna za one vrste, ki se sučejo okrog zelenkastih kamnov ali ki plavajo blizu površine. V potapljačevi opremi se morete svobodno gibati na dnu in izvabiti ribe, ki žro meso, iz enega kraja na drug kraj. Tako je mogoče opazovati spremembo barve na ribah, ki se prilagodi okolici. Vrste rib, ki žro rastline, ni mogoče na ta način zamamiti, pač pa se je mogoče približati trumam pasočih se papagajskih rib in jih poditi pred seboj kakor čredo. Krasno se prelivajo njih barve. Vse živali morete fotografirati pod vodo in celo izbrati ozadje, da je bolj naravno ali umetniško bolj učinkovito. Če se potopite do globočine, ki jo še dosežejo solnčni žarki, vzamete s seboj podmorski atelje, izdelek Američana Williamsona. To je votla krogla, 1*5 m široka, z velikim oknom. Lahko jo potopite v veliko globočino. Zgoraj ima veliko, upogljivo cev, ki je široka toliko, da so v ujej: lestva, cevi za zrak in telefon. Na ta način je podmorski atelje v zvezi z ladjo-matico. Iz te krogle opazujete življenje na dnu v velikih globočinah, ne da bi vas oviral zračni pritisk in druge neprijetnosti v morju. Tako ste že v globočinah, kjer so korale kakor okamenel gozd in so njihova debla in odtenki — redki solnčni žarki jih prodirajo — pravljične prikazni. V poltemi plavajo mimo vas po več metrov dolge ribe v majestetični pozi, včasih opazite temne obrise morskega volka, ali pa vas ogleduje velika zelena ali modra papagajska riba. Živali, ki žive v morju, žive tu kljub vsem težkim pogojem globočine par tisoč metrov. Leden mraz, najbolj črna noč, pritisk je težak sto in sto kilogramov na J kvadratni centimeter. Toda tudi tu je dovolj kisika za dihanje in organskih ostankov. Ti najprimitivnejši pogoji zadostujejo, da je tudi na dnu morja življenje, četudi v fantastični obliki. Na dnu morja ob obali Amerike. Morje je izpod jedlo granitno dno. Mali (chondrus crip-tus) se ovija skale. Nordi jskozvezdno koralo (astrangia danae) in rozetaste koraljnc nageljne (alcijonium digitatum) oblegajo mnogi košar ji Na morskem dnu Levo: Podkeoska rakovica (limulus pdly-phemus). Ta čudni košar pran za prav ni rakovica, ampak morski škorpijon ali pajek. Če opazi nevarnost, se takoj popolnoma zarije o pesek Zgoraj levo: Podporni steber, obraščen z morskimi rastlinami. Poleg školjk (mijtilus edulis), ki so preraščene z morskimi nageljni (tubularia crocea), najdete tudi ribe oseh vrst Spoda j: Znamenita Bridge-skalna mlaka v Nahantu, Mass., Amerika. Skozi čisto vodo te mirne gladine morete videti čudovite živali in rastline. Skalni obok je preraščen z rastlinami (balanus balanoides), pod temi so purpurnordeči polžki (thais papillus). Skale so pokrite z morskimi anemonami (metridium marginatum). I vodi najrazličnejše živali in rastline Živeči podporni stebri mostov in pomolov. Taki stebri so navadno obra-ščeni z vodnimi rastlinami. Mnogo rib najde tu svojo hrano Od časa do časa pridejo te morske pošasti na morsko površino ali pa jih vse razmesarjene privlečejo kilometrsko dolge podične vrvi ribjih lovcev. Toda to ne zadostuje za naravoslovce. Znanost jih tira k temu, da opazujejo te ribe v naravi, pod morjem, tam kjer žive v elementu. V prav velike globočine se sicer človek ne drzne, toda zato pošlje v te skrivnostne prepade svoje umetno oko, fotografsko kamero, in ta mu otnogočuje pogled v življenje, kakršnega bi si niti najbolj drzna fantazija ne mogla naslikati. Globoko na dnu morja leže ostanki velikanskega kita, kakor strašne čeri molijo njih vretena navzgor in lobanja se boči kakor dom duhov v plašnih sanjah. Med njimi se plazijo brez glasu Kolonija morskih anemon (metridium marginatum) in razni pleveli. Skozi te goste rastline se rinejo ribe na lovu za živež Boj dveh rakovic. Bojevitejša, prebivalka skalnih mlakuž (carcinides maenas), druga mirnejša (cancer borealis). Na desni modra morska zvezda (asterias vulgaris), levo morski ježi (strongijlocentrus droehbacliiensis) PRAVA KOLINSKA CIKORIJA čudne ribe z velikimi, svetlikajočimi se očmi in gobci, fosforescirajoče, kačam podobne živali se vijejo v dolbinah, slepi škratje preže v svojih skrivališčih. Vse to vidi in ujame fotografska kamera, ki je ne more zmotiti pošastna scenerija. Morske pošasti same dajejo luč, ki zadrži njih podobo na plošči. Da morejo najti svoje žrtve ali pa sorodnike, zato izžarevajo posebne vrste luč. .Mnogo morskih rib ima pripravljeno svojo vabo in gorje oni ribi, ki jo ta vaba zapelje. Zahrbtni pirat na morskem dnu šavsne — saj prav za prav te vrste rib nimajo drugega kot velikanski gobec, poln ostrih zob — in v žrelu jim zgine plen, ki je lahko obsežnejši in večji, kakor je roparska riba sama ... KAMERE IN VIE KAR K NJIM IPADi POBITE NAJCENEJE V DROOERIJI »SANITAS« CEL LJUBLJANA.• ZAHTEVAJTE NAJNOVI Na jesen začne dež in moči zemljo do snega... Pogled na frančiškansko cerkev d Ljubljani z Miklošičeve ceste v rahlem jesenskem dežju Zgoraj levo: Ob Kongresnem trgu v pustem jesenskem času Foto Cveto Švigelj i % Miklošičeva cesta v Ljubljani o deiju je gladka kakor steklo. V asfaltu se rišejo ose hiše, vse stvari in ljudje Foto »Ilustracija« Desno: Če dežuje v Indiji. Takšne so ceste o Bombayu, če ni asfalta in je treba blato gaziti do kolen Pp- Kraljevska družina, v ozadju člani kra Ijevske vlade in novinarji, poslušajo govor patriarha Varnave pred cerkvijo v Oplencu ■ Svečanosti v Topoli, na Oplencu gpj in v Beogradu Ej| Nove jugoslov. zastave polkov VM Slavia-Press, Beograd nV Desno krog: Kovčeg s prahom Karadorda neso iz stare cerkve o ^ novo zadužbino N j. V. kralj, knez Arzen, princ Pavle, predsednik vlade in scljaki ni.v el. kralj Aleksander 1. na konju gleda defila-cijo čet veličastne garade v eogradu Desno: Defilaci ja težkih motornih 30'5 cm baterij T anki, strašno orožje vojne Konjenica defilira ■H Nova zastava 40. p. p. Triglavskega v Ljubljani Foto »Ilustracija« KRSUb <)ruber das moderne Servieren« od Katharine Prato. Knjiga je lahko znanstvena, šolska, slovstvena, trgovska in politična. In je lahko dobra in slaba. Pa večnostmi in v pomnik poznim človeškim generacijam. Pisana za bodočnost, ne pa za sedanjost. Obratno: sedanjost jo vrednoti z močnimi pozitivnimi poudarki, bodočnost pa jo za večno spravi v zaprašen arhiv. Knjiga! Če zasleduješ in raziskuješ njeno živ- 1 jensko črto, tvoje iskanje iz sodobnosti izginja v srednji vek in tone v stari vek, kateremu je bila knjiga pergament, kamen ali les. Mojzes je Izraelcem oznanil iz gore Sinaj Deset božjih zapovedi iz knjige. Ta knjiga pa je bila kamnita plošča. Primitivna forma knjige sicer, toda v njej in njeni statičnosti je poudarek vzvišenosti napisanega teksta. Rojstvo tiskane črke je tudi rojstvo tiste debele srednjeveške bukve. In v te bukve so začeli pisati: o postanku zemlje, o Bogu, o potresih, o ognju, o vodi in poplavah. O kraljih in cesarjih in o dobah. Zapisali so vanje črne zakone in vročo molitev. In tudi to, kako je prišel Romeo na balkon k Juliji. Dobro je, da so take stvari zapisane. Ne samo za Petra Bohinjca,* ki ga niso zadovoljili odgovori Meška, Župančiča, Cankarja in Finžgarja, temveč za onega človeka, ki se vede pred intuicijo in fantazijo kot neveren Tomaž in venomer ob vsakem neznanem življenju vzklikne: Pa bomo pogledali o knjigo. Takih Tomažov je vedno dosti v življenju. In če mu porečeš: Hudič, ti pa iz knjige govoriš, ne bo doumel, da si ga negativno ocenil. Knjiga in življenje. Med obema mora biti sožitje in harmonična rast. Dobra knjiga, pa ne ona iz »Kolo-manovega žegna« proti uroku, je kakor varuh pred pustolovskimi in tolovajskimi izpadi sveta. Potrebno je branje knjig. Pa ne tako, ki išče po skrivnostnih, svetih knjigah »čaše nesmrtnosti« ali pa, ki oblikuje človeka, ki bi mu obesil okrog vrata tablico s Prešernovim verzom: »Noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige.« Tudi ne tako, ki izteni človeka v pusto, krivično modrost suhoparnega paragrafarja ali izmaliči v spačeno sliko donkihotskega učenjaka. Tem pisinarjem je mesto v Molierovi komediji ali v narisani karikaturi: na ogromni skladnici debelih knjig sedi suh človek z dolgim peresnikom in z velikimi naočniki. Karikatura knjige. Bolje: karikatura učenja-karstva in prena- sjfeg a'f i 1 o/ofir a n ja" V Parku "a kloP‘ s ° roki * Glej dr. Iz. Cankar: S poti. Častitljiva srednjeveška knjiga pa ni samo karikatura knjige, temveč še danes lepa prispodoba za knjigo. Lepe usnjene platnice, zlata zaponka, slovesnost uvodnih črk: to je knjiga veličastja, knjiga velikih skrivnosti, knjiga božje Besede. Sveto pismo. Velike mašne bukve. Koran. Človek in knjiga. Ali: Romeo in julija. Čas: sodobni, slovenski. Učiteljica iz slovenskih hribov: Knjiga je moja najzvestejša prijateljica v samotnih urah. Tako sem sama in zapuščena. In ob lepi knjigi kar pozabljam na svojo samoto, na svoje križe in težave. Profesor: Velikega pomena je knjiga v našem življenju. Dobra knjiga vpliva na značaj človeka, oplemeniti mu čuv-stva, poglobi misli in širi duševno obzorje. Dobra črka je vredna zlata, slaba pa pekla. Slaba knjiga zapelje mladino na kriva pota. Knjiga pa je tudi merilo narodove kulture. Merilo za rast našega jezika. Mlad naravoslovec: Meni je knjiga učilnica, ne uteha. Izpodbuja. Izpodbuja za delo. Omogočuje mi stik s preteklostjo in da smernice za bodočnost. Kažipot. Človek brez imena (hodi ponoči po pokopališču in se mu zde nekatere stvari na svetu strašno čudne): Že vidim. Od dne do dne. Vedno jasneje. Od vsega na svetu mi preostaja — plehek pripetljaj. Toda še nekaj mi ostaja: Knjiga. Knjiga je moja rešiteljica. Onostranost. Ravnovesje, julija. Gospodinja (s trdim delom preživlja osmero otrok): Knjiga je za one, ki nimajo drugega, koristnejšega posla, za one, ki umirajo od dolgega čaša. Jaz tega visenja nad knjigami ne razumem. Gorenjec: Pojdite, knjig že zdavnaj več ne čitam. Samo na to pomislim: Ali je vse to resnično, kar se dogaja v romanih in povestih. Čemu naj samega sebe mešam z neresničnimi štorijami. Spoznanje in trda realnost pa sta ubila moj idealizem. Delavec ali njegov dvojnik: Visokemu gospodu našega mesta zidam hišo. Pa cesto s svojega zidarskega balkona zastrmim v brzico ljudi. Premišljujem in ugibljem. Marsikaj. Knjigo imam rad, ker me podi v premišljevanja in neizprosno postavlja na nek drug zidarski balkon, iz katerega šele moje oči ugledajo pravo podolx) človeka. Včasih se pa zgodi, da sem do smrti utrujen. Takrat mnogo pijem in čitam: Damo s kamelijami. Inženir: Knjiga mi je le v zabavo, za kratek čas. Da bi se poglobil vanjo, za to nimam časa. Trgovec: Že deset let nisem kupil nobene slovenske knjige. Sicer pa, za branje nima m čas a. Industrijalec: Hiša Kosmač ne bere knjig in jih tudi ne kupuje. Pa je že skrajni čas, da slovenska knjiga preneha izhajati. Bančni upravni svetnik (slovenskemu akviziterju, recimo Cirilu Vidmarju, ki nudi slovensko knjigo): Samo to? (In mu pokaže vrata.) Športnik I. (molči in ne ve nič povedati). Športnik II.: Knjiga. Zamenjal sem jo z žogo, ki mora postati simbol naše dobe. Za trubadurstva iz knjige nimam smisla. Sem prezdrav. Ne s knjigo, ampak s športom bomo odrešili svet. Za nas, ki ne sanjamo in ne pišemo liričnih pesmi, je prostor na nogometišču in tekališču. jazz-band in tango sta naši omami. O, še čitajo ljudje knjige. To vedo povedati naše knjižnice, knjižne družbe in - knjigarne. Vendar, marsikaj ni danes v redu s knjigo. Prvič: tempo sodobnega življenja ne istvarja več domačih knjižnic. Ne pozna človeka, ki izkazuje lepi knjigi čaščenje in vdanost. Drugič: radi krize človeške družbe ni tudi tistega davnega sožitja med člove- Boris Orel Foto M. M. Rajši bi zdaj skakal za žogo Še vedno žive clame, ki cenijo lepo knjigo? kom in knjigo. Harmonično in skladno sožitje človeka s knjigo je redno postavilo čas na nekaj trdnega, ustaljenega. Človek je imel hrbtenico. Ker takega človeka danes ni, je nujna brezglavnost na vseli poljih. Tretjič: knjižnice vedno močneje ovirajo kupovanje knjig. Prav, da naš inteli-gent čita iz knjižnice. S takim čitanjem pa mora postopno rasti zavednost nakupovanja naše knjige. Sodobnik nima več doma knjižnice svojih sitarih prednikov in baš to dejstvo povzroča, da se knjigi odtujuje. In da se ruši tista intimna, topla, prisrčna vez, ki je spajala starega človeka s knjigo v idilično ubranost. Meščanska puščava so danes sobe brez omar za knjige. So knjige, ki jih mora vsak slovenski inteligent imeti doma. Sveto pismo, Faust, Ana Karenina, Bratje Karamazovi, Hamlet, Buddenbrooks, Niels Lvhne, La Divina Commedia itd. In: Prešernove pesmi, Levstikove kritike, Trdinove bajke, Mencingerjev Abadon, Cankar, Župančič in Pregelj. Ti pesniki, ti romani in te knjige so, če jih na večer po mrkem dnevu jemlješ v roke in se vedno znova potapljaš v polnoč njenih razodetij in gledanj — res obliko vatel jice dobrega, apoliničnega človeka in večna uravnava kaotičnih sil, ki so v človeku neutrudljivo na preži. 2. O pustolovstvu knjige posebne sorte. 1. Je knjiga svojevrstnih bajil, ki vedno najde svoje ljudi. Pripodi se od nekod. Napisal jo je neznan avtor, ki tiči v skrivalnici psevdonima. Šunt je ime tej knjigi. Ne tajimo dejstva, da se dober odstotek ljudi še vedno naslaja ob »Skušnjavah Tomaža Krmežljavčka« in zgrozeva ob »Strahu na sokoljem gradu« ali pa zapada v »Beračeve skrivnosti«. Prav tako je dejstvo, da »Decamerone«, ki ga slovstvena zgodovina ocenjuje za prvo odlično brstje novelistike, doživlja danes to usodo, da ga čitajo izžeti starci, da bi umetno pričarali v sebi isivojo vihravo, norčavo mladost. Te knjige so tu in večno jih bodo čitali. Ne bo pregnal tega pustolovca noben toreador in tudi mu ne bo zaprl vrat pedagog, pa naj si bo še tako oborožen s svojo dobro metodo. In če ga bo družba uspavala, so tu vedno ljudje, ki ga zbude iz spanja. Sentimentalno, povprečno dekle. Služkinja. Neporočena. Strahotno sama. Varana. Pa še vedno sentimentalna. Črno sentimentalna. Ta čita »Živo pokopano«. Tragika je v tem, da je zamenjala svojega težko pričakovanega pa nikoli dočakanega ženina s pustolovsko knjigo take sorte. Pa so zanjo še druge lepe knjige, hladilnice za vso vročičnost samotnih noči. Tako je lepo in čudovito: Dekle iz nič, revna kot cerkvena miš, pa se zaljubi vanjo kraljevič iz eksotične dežele. Eden od značilnih tempov take knjige, ki so ga polni zlasti sodobni filmi. Dalje: knjiga o večni ljubezni. Stokrat se najdeta in si prisegata večno zvestobo. Ona živa zaprta v stolpu, on že živ zakopan v grobu. Kako lepo! Glej: vendar pride dan sreče in večne združitve. Ves ritem take povesti odpeva v njeni notranjosti. Pa se rodi spačen bova-ryzem, ki mu je mesto v Grumovi drami. II. Slovenski dnevnik je pisal o agentih tujih knjižnih založb, in njihovih finančnih uspehih na Slovenskem. Oglejmo si malo pobliže takega agenta. Pride k tebi z dostojnim obrazom. Zlikano govori in ti razkazuje prospekte. Tolstoj. Egon Friedell. Thomas Mann. »Brockhaus«. In nato: Die Erotik des Busens. »Vidite gospod, takih knjig sem prodal v vašem mestu za 30.000 dinarjev.« Pornografska knjiga je tudi tolovaj posebne sorte, ki se človeku dobro obesi za vrat in mu kot vampir pije kri. Pa mislite, da se samo primitivni človek ukvarja s takimi knjigami. Ne. Ganljivo je, da jih na skrivaj čitajo ljudje z baje visoko naobrazbo. Pustolovstvo, ki ga uganja taka knjiga pri vojakih, pa je poglavje zase. Poglavje onega ozračja, v katerem bi se kri rada izpela, kjer naturni tok zdrave vitalnosti hoče ven iz tesnega prostorja vojaških zidov v brezkrajnost, v izživetje, pa se ob zapornici ustavlja in umira v histeričnih popadih. Poglavje o izs rednosti. Pornografska knjiga! Če se ta vtihotaplja v naše domove, potem vemo, komu se je zapisal človek. Romeo je prišel k Juliji v vas, pa se mu zareži v obraz — Satan. muiumiiumiiiiinium Vinjeta Otona Gasparija Salda-konte, štrace, journale, šolske zvezke, mape, knjižice za odjemalce, risalne bloke itd, nudi po izredno ugodnih cenah J KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6, II. nadstr. Prve jutranje novice " K»>! 2>mtp S&Jb k-}, usiim Ovitek »Dom in sveta« PoitDliui platana i goioticH xHxm*yrtY- m R. L. Študija o ovitku nekega lista ali revije ali knjig je zaradi značaja obdelavanega predmeta vedno tudi študija na ovitku, na zunanji strani lista in revije in knjige in same sebe, študija na ovitku ovitka, to je končno in edino tam, kjer ali takoj padeš ali pa se takoj obdržiš. S tem hočemo poudariti samo problematičnost tega tipa in besed, ki se z njim ukvarjajo, tipa, ki ima dolžnost, biti nekak program in je zraven le knjigoveška nepotrebnost, in ki odnosno bi moral tičati do polovice v umetnosti, pa večinoma tiči le v zelo popularnem leksikonu — v ovitkarstvu. Kolikor vem jaz, pri ovitku resni umetniški talent, ki sicer reprezen-tira slikarstvo neke zemlje, navadno odpove. To leži v stvari. Ovitek je ljudska umetnost in še nikdar nobena umetniška umetnost ni bila ljudska. Poznam pa seveda tudi različne publikacijske ovitke prvih mojstrov, ki stoje. Zato dobi ovitek v roko navadno mož od druge stroke, zelo pogosto arhitekt. Ko dobiš ovitek (slučajno imaš recimo ti nalogo, zbirati jih), se vprašaš, kakšen je, ali odgovarja itd., in zapaziš, da prav za prav ž njimi ne moreš nič začeti. To je skozi in skozi vsiljiva stvar, ki ni nikoli taka, kakor bi morala biti in vendar vselej skleneš ž njo kompromis. Godi se ti z njim, kakor kadar pišeš o ovitku: šele ko se jih je nabrala in natrpala na tvoji mizi cela vrsta, vidiš, da na vse zadnje tudi ovitek, da, tudi ovitek nekaj predstavlja, nekaj pomeni, da ima tudi 011 svojo in še neko drugo zgodovino, kakor pač vse na tein svetu. Ovitek »Dom in sveta« iz 1. 1908 je inspiriran po sočasni arhitekturi; še na ljubljanskih hišah najdeš takole konzolo — stil secesija, prvo desetletje dvajsetega stoletja. Ovitek iz I. 1921, ki ga je napravil France Kralj in ki je gotovo eden najkarakterističnejših slovenskih ovitkov je natančno konec 2. desetletja 20. stoletja, ekspresijonizem, čas po svetovni vojni. Obadva ovitka izpred tega leta sta delo arhitekta Vurnika, ovitek je ploskev za ornament, idealistična in matematična; napol sili v folkloro, kamor se je ta stil tudi razvil, in napol sam vase. To je lahko res motiv za ovitek knjige, a tudi za vezenje in slikanje na steno, stil: prav tako 2. desetletje 20. stol., čas, kjer se stvari med seboj dotikajo. Po 1. 1923. so dominsvetovski ovitki delo arh. Plečnika. Tu se iskri eno leto tako, drugo leto drugače, kakor v kristalu. Zgodovinarju ne bo težko najti in priznati, da je v »Doki in svet« literarna in umetnostna revija, izhaja od l. 1888 v Ljubljani in je bil sprva nekakšna družinska revija. Ustanovil ga je dr. France Lampe (glej sliko na str. 346) in urejeval do svoje smrti 1900. Nato sta ga urejevala do L 1912 gg. dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. Od I. 190? ima »Dom in sveti sedan jo obliko kvarta v vedno lepši tiskarski opremi, kakor se je razvijala Katoliška tiskarna (zdaj »Jugoslovanska tiskarna«), V letu 1917 sta list urejevala dr. Evgen Lampe in Andrej Kalan. Leta 1914 je prevzel uredništvo dr. Izidor Cankar, ki je osnovo lista spremenil o čisto literarno in umetnostno smer. L. 1919 je list urejeval dr. Jože Debevec, I. 1920 in 1921 dr. France Stele, I. 1922 isti in dr. Alojzij Merhar. Od leta 1923 pa dr. France Stele in prof. France Koblar. času, ko je stopil v razvoj ljubljanske mestne arhitekture mojster Plečnik kot nova doba, tudi Dom in svet moral stopiti v to znamenje: kajti vsi ovitki Dom in sveta pričajo o globoko zamišljeni smeri lista: ohranjati in ustvarjati tradicijo z novim in v novem. Tako tudi Smrekarjev ovitek ne pade iz podobe, kajti tedaj se je razgibalo in odprlo pri nas in v Dom in svetu nebo novega mišljenja v leposlovju in umetnosti in to odprto nebo je več ali manj nenasilno interpretirana vsebina literarnega ovitka iz 1. 1914. Ovitek je s tekstom vselej v takem razmerju, da euo izvira iz drugega in narobe in da eno pojasniš z drugim in narobe. Ovitek Dom in sveta je zadnje čase vselej kvaliteta in markantnost. Kjer pa je kvaliteta, tam je treba splošne akcente opredeliti in vestno omejiti naprain ostalemu; kajti tam je tudi organizem duhovnosti. Tam vselej tudi pojasnjuje celota poedinost in ta njo, a ne samo pojasnjuje, nego ji tudi daje vrednost. Zato ovitek, ki je zares pravi ovitek, navadno ne stoji samo zunaj, nego tudi sredi med tekstom. (Ovitki Dom in sveta gotovo.) Na str. 543 priobčeni ovitki so iz let 1908, 1914 (II. Smrekar), 1918 in 1920 (arh. J. Vurnik), 1921 (Irance Kralj). Na tej strani reproducirana ovitka (levi iz leta 1925, desni iz leta 1928) sta delo arh. ./. Plečnika. Vsi ovitki »Doma in sveta« od leta 1925 dalje so delo arh. j. Plečnika. Bili so razstavljeni na grafičnih razstavah, posebno v Kolnu leta 1928, kjer so vzbudili posebno pozornost. Shranjuj slovenske knjige in zbiraj svojo knjižnico! Levo: Omara za knjige po načrtu ing. arh. Vinkota Lenarčiča. Mizarska dela: Miljutin Hreščak, Škofljica Spodaj levo: Sodobna vezava slovenskih knjig: Ana Kare-nina, Hribarjevi spomini, Bratje Karamazovi, Cankarjevi spisi, Knjige Modre ptice, Pregljevi, Finžgarjevi spisi, Jakopičev zbornik itd. Desno: Kot za knjižnico o študentovski sobi Foto »Ilustracija« Ki se pote in trudijo . . . Naših literatov, likovnih umetnikov, glasbenikov, igralcev in drugih kulturnih delavcev 1. serija Po ljubljanskih cestah nabral in fotografiral Slavko Ložar F ran Albrecht, urednik Oton Župančič,upravnik Umetnostni zgodovinar France Koblar, urednik Umetnostni zgodovinar »ljubljanskega zvona* ljublj. Nar. gledališča dr. h.idor Cankar >Doma in sveta< dr. France Stele Pisatelj F. S. Finžgar, Mojster Rihard Jakopič Pisatelj Ivan Pregelj Dr. Josip Mal, Literarni igodo urednik »Mladike• se ne da fotografirati muzejski ravnatelj dr. Ivan Prijatelj Dramatik Janez Jalen Komponist in esejist Glasbeni kritik Komponist Pesnik Anton lajovic dr. Stanko Vurnik Emil Adamič Stano Kosovel Janez Zorman, direktor Pesnik in novelist Slikar in kipar Franc Zupan, slikar Ivan Matičič, pisatelj ^Narodne galerije* Foto M. M. Miran Jarc Niko Pirnat >Krvavih poljan* Strugi kritik Josip Vidmar Pisatelj in kritik Ferdo Kozak Publicist Božidar Borko, urednik »Naše dobe* Pavel Golia, rann/itelj drame Komponist Stanko Premrl Mirko Polič, ravnatelj opere Novelist Narte Velikonja, urednik »Ilustracije* Pesnik dr. Anton Vodnik Višji režiser, Romanopisec prof. Osip Šest Juš Kozak 1. Slovenski pesnik (1865—1893), malo pred smrtjo je izdal svoje pesmi »Izza mladih let« 5. Ta je znal indijske jezike in je prevajal iz sanskrita. Kaj je še napisal? 5. Filozofski in bogoslovni pisatelj, urednik? Živel 1859—1900 Ali poznate te obraze? 2. Mlad pesnik, ki je živel od 1887—1910, torej je umrl zelo mlad. Pesmi niso izšle v knjigi 4. Portret po Langusovi sliki Prijatelj na j več je ga slovenskega pesnika 7. Ta je znal pripovedk in bajk! '''■MU i 8. Kdo je mar? Taka glava korenine je slovenski oratar 6. Slovenski pesnik in dramatik 1869—1910 1. Frančišek Gestrin 2. Anton Erjavec, pisal v Dom in svel 3. Dr. Karl Glaser. »Sakuntala« (pre- vod iz sanskrita). »Zgodovina slovenskega slovstva« 4. Matija Čop (1797—1855) 5. Dr. Frančišek Lampe, prvi urednik Dom in sveta 6. Anton Medved 7. Janez Trdina (1850—1905) 8. Ivan Vesel-Koseski (1798—1884) Nove knjige Anica Zupanc-Sodnik: Prof. dr. France Veber (olje) Dr. Fr. Veber: Filozofija »Jugoslovanska knjigarna« je izdala spis dr. Fr. Vebra: »Filozofija«, nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu. Knjiga je vzbudila veliko zanimanje in je po Vebrovih besedah ta spis prva in načelna sinteza obojega gledišča, gledišča, ki se opira na predmet doživetja in gledišča, ki se opira na subjekt doživetja. Knjiga stane 48, oz. 60 Din. — Tu ponatiskujemo odstavek: Osebnost je edina podstatnost. Duhovnost ali osebnost nam pomenja toliko kakor stroga podstatnost, stroga substancialnost, o kateri obenem velja, da bi jo izven človeške narave v vsem izkustveno danem vesoljstvu povsem zaman iskali. Gola dušnost ali ani-malnost pa nam je le gola živa reč. torej to v duševnem svetu, kar so vse prirodne reči v okviru mrtve prirode. Tako je človek vprav po svoji duhovni ali osebni plati zares edino izkustveno dano izvenprirodno, da, nadpri-rodno bitje, k čemur je zdaj samo še to dostaviti, da je ta nadprirodna stran človeka razvojno zgrajena na stvarni prirodnosti ostale polovice njegovega celotnega izkustvenega svojstva. Ta zgolj prirodna stran človeške narave pa je zopet dvojna, mrtva in živa: mrtva je dana s telesno platjo človeške narave, živa pa z dušno-animalnim poslovanjem njegove osebnosti. Osebnost človekova ima tako trojno lice. Ima predvsem samosvoje poslovanje, ki in kakor smo ga bili že našli v vsem »pravilnostnem« ali »normativnem« udejstvovanju človeka; to edino pravo ter izključno osebnostno ali duhovno udejstvovanje pa je razvojno zgrajeno na človeških doživetjih, kakor so v bistvu lastna tudi živalstvu in morda celo rastlinstvu; šele to ani-malno življenje človekovo pa je s svoje strani neposredno zgrajeno na — človeški telesnosti. Šele tako pojmovanje človeške narave nam dela zdaj naknadno nekako samo po sebi umevno tudi vse to, kar sem bil v dosedanjih svojih predavanjih našel tudi sicer za človeka ter samo za človeka značilnega. Sem spada prvič dejstvo, da je človek edini pravi predmetni cilj ljubezni ali sovraštva ter spoštovanja ali zaničevanja, ne pa stvarnega vrednočenja kakor tudi ne molitve in češče-nja; stvarno vrednotimo le mrtve ali žive reči, molitev ter češčenje pa doživljamo le napram taki osebnosti, ki je že načelno sploh brez vsake prirodne primesi. Drugič gre sem dejstvo, da je človek edino tako izkustveno dano bitje, ki po lastni naturi koleba med spoznanjem in zmoto, med zaslugo in grehom; vse gole mrtve ter žive prirodne reči so sploh izven tega nasprotja, načelni odpad vsake zmotnosti ter grešnosti (in s tem seveda tudi bistveno drugačno obliko spoznanja ter zaslužnosti) pa bi mogli iskati zopet samo na točki osebnosti, ki ji že načelno manjka vsaka sled kakršnekoli gole prirodnosti. Slednjič pa spada sem v pričetku današnjega predavanja omenjeno dejstvo, da se človek kljub svoji dvojni, stvarno-bitni ter življensko-moralni zvezi s prirodo tolikrat začuti v vsej vesoljni prirodi popolnoma osamelega; mora se to začutiti, kakor hitro se zave svoje duhovnosti, in to njegovo zavest obenem enako neobhodno spremlja njegovo hrepenenje po končni združitvi z najčistejšo ter vsako prirodnost pogrešajočo — božjo duhovnostjo. Danilo: Spomini »Ilustracija« objavlja sliko našega Danila, ki ga je narisal akadem. slikar Albert Sirk, za to priliko, ko ji je prijetna dolžnost, opozoriti svoje bralce na knjigo, ki jo je pravkar izdal starešina naše igralske družine z naslovom: Danilo, Spomini. Ni še dolgo tega, kar nam je g. Danilo z odra igral svoje junake, zato pa je mnogo, mnogo let od tedaj, ko se je Danilo prvikrat pojavil na deskali slovenskega ljubljanskega odra. Vse to pa, kar se mu je v tem času zgodilo, in še mnogo drugega, nam je popisal v teh spominih. O svoji knjigi pravi sam: »Opisal sem le svoje življenje in boj za obstanek v humoristični obliki, pri kateri naj se moja publika zabava, da ji ostanem v prijetnem spominu. Našli se bodo seveda tudi taki, ki jim ne bo všeč vulgarna pisava, ne ljubljanska govorica one dobe, katero opisujem. Ti naj mi oproste, kajti vsaka doba ima svoj žargon. Ljubim naše gledališče, ker sem vse njegove faze, borbe in križe od svoje mladosti do danes tudi jaz preživljal in se z vso vnemo svojega temperamenta udejstvoval in včasih tudi odločno vmes posegel.« Knjigo je avtor izdal v samozaložbi in stane lepo vezana 60 Din pri avtorju in v vseh knjigarnah. I. Kokol j: Miran Jarc, nooelist in poet Desno: Pisatelj črtic in podlistkar Lucloik Mrzel (Frigid) Albert Sirk: Anton Danilo Ki se pote in trudijo . . Naših literatoo, likovnih umetnikov, glasbenikov in drugih kulturnih delavcev II. serija. Prihodnjič še kaj! Po ljubljanskih cestah nabral in fotografiral Miha Malci SlikarjabrataVidmarja, Franc Tratnik, Oče in sin, Ivan in Poet Mile Klopčič Serajnik se je zamislil Nande in Drago akad. slikar Bruno Vavpotič o »notranjo arhitekturo« Kipar Lojze Dolinar Urednik »Odmevov< Janez Žagar Stane Cuderman, Novelist Rudolj Kresal Peterlin-Petruška in »Modra ptica« akad. slikar Pisatelj in režiser Novelist Ciril Vidmar, rejorma- Marij Kogoj Pesnik in kritik Bratko Kreft Vladimir Bartol tor slov. knjigotrštva in »Črne maske< France Vodnik Novelist Poet in kritik, Kipar Tine Kos Lovski pesnik Pesnik in lit. zgodovinar Bogomir Magajna mladi Anton Ocvirk Vladimir Kapus Tine Debeljak Sliplovšek debutira Slikar France Kralj Mladi komponist Janez Meiun, France Marolt ml., na Marijinem trgu se ne da fotografirati Ukmar akad. slikar komponist in zborovodja Mara in Tone Kralj, Anton Podbevšek, Olaf Globočnik je Slikar Pavlovec se In še zadnji — Maleš, zakonski par »človek z bombami< vedno o formi čudi vrabcu na strehi podobar in pozlatar Iz domačega kroga zvečer pozdrav- Ijajo posluialci radia in čitatelji y »Ilustracije« •*.: A’u hidroplunu v zalivu, otoka Raba Foto Oskar Pozdrav »Ilustraciji«! Sladko breme Krog levo: V čolnu Desno: Zabava na morju v Dalmaciji Okrepčevalnica ob Plitvičkih jezerih Desno krog: Vodopad v Plitvičkih jezerih. Tudi tu nudi naša zemlja potniku svoje krasote Levo: Moderne naprsnice Desno: Pjjjama. Model iz silanesa JESENSKA MODA Spodaj od leve na desno: [Večerni plašč iz belo-zlatega atlasnega brokata D’Ora, Pariš Prijeten kostum za delovno ženo. Poseben je urez jopice. Krilo spodaj zvončasto Rjav seal-plašč, s svetlimi kožuhovi-nastimi vložki na vratu, manšetah in pasu Za pozno jesen. Plašč je dolg 11 12, kožuhovinast ovratnik in manšete Pp. Grafološki kotiček Ob grobu Zdravkota Zwitterja »Jelka 24 v Lj.« Oseba je ljudomila natura, polna naravne prisrčnosti in neprisiljenosti v vedenju in nastopu. Je zelo sprejemljiva in občutljiva za zunanje vtise in predstavlja v teni oziru pravi čuvstveni tip. Je tiha in mirna, v vsem njenem obnašanju bolj pasivna natura, ki sc le počasi odloči za kako dejanje in pa izpelje le zelo previdno. Družabna natura, ki ima čut za svojo okolico in vsakomur privošči dobro besedo. Četudi njena volja ni baš posebno močna, in četudi je njeno hotenje često >od vplivom trenutnega razpoloženja, se opaža v delovanju osebe ven-.larle velika enakomernost in stalnost in močno razvit čut za dolžnost in odgovornost. Oseba ni malenkostna natura, nasprotno, v mišljenju in dejanju je širokogrudna in precej univerzalna, četudi je v splošnem brez vsake narejenosti in iskanosti v nastopu in zelo naravna v občevanju, se vendarle ne more popolnoma otresti malomeščanske konvencijonalnosti in ideologije. Manjka ji tudi samostojnosti in originalnosti in večjega impulza in zamaha v ustvarjanju. Vsakemu radioamaterju je potreben tednik RADIO-LJUBLJAIA edini slovenski strokovni list za radiofonijo. Prinaša podroben program domače in 25 inozemskih postaj, , v sliki in besedi poroča o delu slovenske in drugih postaj, o novostih v radijski tehniki itd. \ Prosimo, sporočite nam svoj nr.slov, da Vam pošljemo list na ogled Radio -Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 i Letošnje poletje so pokopali koroški Slovenci enega naj-nadarjenejših svojih sinov — Zdravkota Zwitterja. Zlasti bo mladi rod težko občutil to izgubo, a nič manj ni žalostna za staro generacijo. Zdravko Zvvitter je umrl šele 28 let star. Dvakrat pregnan s celovške gimnazije, je študiral in doštudiral srednjo šolo v Kranju, agitiral med plebiscitom za Jugoslavijo, odšel nato na dunajsko univerzo, kjer je po mnogih ovirah leta 1929 doktoriral s svojo disertacijo »Slovanske manjšine v Avstriji«. Nato se je vrnil domov, stopil v Celovcu v službo, zbolel in na svojem domu v Št. Jakobu v Rožu legel k večnemu počitku. Do smrti zaljubljen v Jugoslavijo in Slovenijo, ni morda nikdo kot 011 občutil nemške oblasti na Koroškem. In če je ponekod prevladovala linija neeksponiranega nastopa, je pokojni Zdravko ne glede na svoj gmotni položaj in kari-jero povsod zagovarjal načelo popolne odkritosti in jasnosti. Ker to je bil 011 sam: odkritost in jasnost, upornost in nepopustljivost zaradi stvari in ljubezni do roda svojega. Ko jim je v gimnaziji nemški profesor dal nalogo iz nemščine: »Wir haben lang genug geliebt und wollen endlich hassen« je Zdravko izpovedal ljubezen svojega srca in prepričanje ne glede na to ali ono in naslov nemške naloge je bil na na koncu njegovega spisa takle: »Ihr habet lang genug gehasst, und lernet endlich lieben!« Nato mu je profesor dejal: »Vam ni mogoče nič dopovedati.« Res, Zdravkotu v tem smislu ni bilo nič mogoče dopovedati. In zato taki ljudje tudi ne žive, taki ljudje vselej in samo umirajo — umirajo kot je Zdravko. I/ wwL' -i 00 T Levo: Ljudstno spremlja f Zmitterja na zadnji poti k cerkvi sv. Jakobu OHIV c?llnK.(l IYl.FI iJnlVcI hc /jIVI. Desno: Akademiki-tooariši prekrižajo s krsto hišni prag Levo: f Dr. Zdravko Zmitier, zvesti sin svojega naroda Desno: Zdravko med svojimi tovariši o priliki študentovskega zborovanja v Št. Janžu 1929 V sredini: Ljudstvo se poslavlja ob odprtem grobu S copato v roki Atek pride . . . Naši otroci Levo: Gašper ček gre z »ado« paf Foto Martiui, Celje I Spodaj krog: Na potovanje! Ljubezen M Bratrančki Foto Mr. Hočevar IT ič Foto š. B. .Vič ne dam —I Kontrolor denarnice »Mamica, jestU •til Največ ji nnjui spomenik v Sloveniji. Delo akad. kiparju in slikarja prof. Franceta Kralja, ki je bil oclkril v v.ačelku septembra leta 19J0 o Dobre-poljah. Spomenik je visok s podstavkom ? in pol metra Kdo je že skočil 1‘95 metra? C elar Mirko Naskok prečke Kako se skoči 2 metru Disoko, kaže svetovni rekorder Osborn Dva momenta. V tek pred skokom To višino smatrajo v internacionalnem lahkoatletskem športu kot tisto točko, odkoder šteje svetovni razred v skoku v višino z zaletom. Pravilo je, da mora atlet izvesti skok tako, tla se prečke z nobenim delom telesa niti najmanje ne dotakne, ker pade sicer prečka neizogibno na tla in je s tem skok neveljaven. Tudi število skokov je pri konkurenci omejeno na tri, to je: kdor trikrat »podere« prečko, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Kako težko je zaradi tega preskočiti to silno višino, ilustrira najbolje dejstvo, da 11. pr. kljub svetovnem slovesu nemške lahke atletike \ skoraj vseh disciplinah do danes še ni preskočil noben Nemec višine 1-95111. Najboljši skok Roberta Pasemanna, T92,3 m, i/ 1. 1011. je še vedno nemški rekord. Zato zasluži sledeča svetovna elita, ki se ji je posrečilo premagati fenomenalno višino T95 m, tem večjo pozornost. 1. Osborn, USA (2-05,8 111 1924), 2. Larson, USA (2*02,7 111 1917), 3. Beeson, USA (2'01.6 m 1914), 4. Haggard, USA (2-01.4 m 1926), 5. USA (2-00,4 m 1925), 7. Toribio, Filipini (2-00,0 111 1930), 8. King, USA 1-99,8 111 1928), 9. Baxter, USA (1-99,5 111 1900), 10. Brown, USA (1-99,5 111 1924), II. Suther-land, Južna Afrika (1-99,5 m 1924). 12. Cogges hali, USA (1-99.0 111 1929), 13. Burg, USA (1-98,0 111 1926), 14. Lasal-lette, USA (1-98,0 m 1929), 15. Swec-ney, USA (1-97,7 111 1895), 16. Shepherd, USA (1-96.9 111 1927), 17. Rvan, Anglija (1-96,8 m 1892), 18. Rowdon, Anglija (1-96,5 111 1888), 19. Jones, USA (1-96,2 m 1902), 20. Alberts, Horine, USA (2-00,8 111 1912), 6. Russell, USA (T96,0 111 1922), 21. Kimura, Japonska (1-96.0 111 1930), 22. Menard, Francija (1-96,0 111 1930), 23. Carroll, Anglija (1-95,7 m 1913), 24. Baker, Anglija (1-95,7 111 (1921), 25. Mc. Gimiis, USA (T95,7 111 1927), 26. Robusch, USA (1-95,7 111 1927), 27. Turner, Anglija (1-95,6 111 1929), 28. Page, USA (1-95,5 m 1897), 29. Nelson USA (1-95,5 m 1929) 30. Murphy, USA (1-95,0 111 1922), 31. Lewden, Francija (1-95,0 111 1925), 32. Oesterberg, Švedska (1-95,0 111 1925). Statistika kaže, da obvladujejo zastopniki »zvezdnega prapora« situacijo na celi črti in da so daleko najboljši ska-kalci sveta. Zasedli so nič manj kot 21 most, t. j. okoli 70%, medtem ko ima Evropa — večinoma Angleži — 8 mest. Ostala — 3 mesta — pa pripadajo trem eksotičnim narodom. Zanimivo je nadalje, da je med ? atleti, ki so doslej preskočili bajno višino 2 m, 6 \ankeejev. Na čelu teh fenomenov je American llarold M. Osborn od Illinois■ Atletic Cluba (Chicago), ki je skočil — 1. 1924/25 — štirinajstkrat 1-98 m in trikrat 2 m, in sicer: 27. maja 1924 v Urbani (Kalifornija) 2-03,9 111 14. avgusta 1924 v Pasadeni (Kalifornija) 2-05,8 111 4. julija 1925 v San Frančišku (Kalifornija) 2-00,8111 Seveda se tudi Osbornovi rekordi ne dajo primerjati z višinami, ki jih beležijo črnci iz plemena Matussi, ki gojijo skok v višino kot nacijonalni šport. Njihova najboljša marka je menda 2-50 m! k Višek skoka. Telo je popolnoma vodoravno Desna noga iztegnjena, leva bo ujela telo na tleli f/y !->^ni. o Zgoraj od leve na desno: Gostje iz Slavonije o lepi narodni noši.— Stari spomenik J-VVJgciaJVC; so Janeza 0 Rogaški Slatini. — »Miss Dobrna« gdčna Doner iz Zagreba, izvoljena lepotica letošnje sezone v Dobrni. — Spodaj levo: Nadškof dr. A. B. Jeglič s svojim spremstvom o Rogaški Slatini. — Desno: Del bifeja, ki je bil gostom na razpolago na dan .inskega plesa, ki se vrši vsako leto in je o sezoni največji ples Foto Pelikan 1'lllllllllllllllllilll^lllllli^^llllHll^'IIIIIHI^^Itllll^^lllllll^'IHtlllt^^llllll^^llllllll^illlllll^'IIIIIHt^l'IIIHI^'^llllll^^lllll'^llllllll^ Prosimo vse naše čitatelje, da agitirajo za Kongres slovanskih kat. akademikov. 7. izleta v Stični »ILUSTRACIJO« in jo zahtevajo povsod! Gradivo se nam kupici, prostor in obseg »Ilustracije« sta že skoraj premajhna! tllllllllll|||ll!llllll||!lll^ll||||llllilll||||llllll!ti|||llll!l!||!||ill^li||||illlill||)||!llll!i||||||lllll!||||||]llllll!||||lllll||||[j[ll!lll||||||llllll||||{|ltl!l|||||||ll!]||||| Iz vsega sveta (lovoreča kura na neki angleški razstavi ogovori« angleško, francosko in špansko. S posebno pripravo tudi znese jajce |Hh \ m % Zanimiv posnetek padca s konja na jahalnih dirkah o Kaliforniji Desno: 70 letna stara mati plava 20 milj. Naša slika nam kaže ameriško staro mater Anno oan Skikes, ki je na svoj 70 letni rojstni dan plavala — 20 milj o morju »•x .,■!* 1 Comet-Planes, ki se giblje na vodi, na suhem in o zraku. Njegov izumitelj Wendel-lVobido (Amerika) namerava priti s tem vozilom o 12 urah iz Neto Yorka o Berlin Levo: Težko si je služili denar. Skakač, ki skače z višine 100 čevljev o 5 čevljev visoko posodo z vodo Na razburkanem morju pri dirki angleških jaht \ 7. berlinske radijske in zvočne razstave. Zvok in glasba Levo: To ni tank! Take vozove imajo zdaj v Berlinu za pobiranje smeti. — V Ljubljani so malo drugačni, toda po istem principu, da smeti več ne prašijo, če jih stresa pobirač v voz Spoda j: Amerika — dežela avtomobilskih cest. Ena najbolj znanih avtomobilskih cest iz Los Angelesa v San Francisco. V velikanskih serpentinah vodi cesta čez gorovje :: ■ - * ... * , Misijonska razstava v Ljubljani V začetku septembra 1930 se je v Ljubljani vršil velik mednarodni misijonski kongres in za to priliko je bila prirejena na ljubljanskem velesejmu velika misijonska razstava Foto »Ilustracija« Levo: Kipi Bude, celo iz II. stoletja p. Kr. Last inž. Lupše. Kipi so velike vrednosti Desno: Japonska soba za čaj Desno: Friderik Baraga, znameniti slovenski misijonar -škof, ki je živel med Indijanci v Severni Ameriki Levo: Slavnostno zborovanje na mednarod- nem misijonskem kongresu o veliki dvorani hotela »Union« Foto S. L. Različni glasbeni predmeti divjili rodov, med njimi boben Razne monštrance, ciboriji, štole, darila za naše misijonarje iz dveh človeških lobanj za klican je duhov 2? letni jubilej prve slovenske gimnazije v Št. Vidu 21. septembra 1930 je škofijski zavod sv. Stanislava d Št. Vidu nad Ljubljano slovesno praznoval 25letnico svojega obstoja: prve gimnazije o bivši Avstriji s slovenskim učnim ( v jezikom p0j0 ,j]njjjacija< /s?oraj: Slika nam kaže natlačeno polno dvorano v zavodu o nedeljo 21. sept. popoldne Levo: Kip nadškofa dr. A. B. Jegliča, ustanovitelja zavoda, ki so ga odkrili za 25 letnico Spodaj: Pogled na Št. Vid nad Ljubljano. V ozadju na desni škofijski zavodi sv. Stanislava Desno: Igre v taboru Folo S. Ložar Levo: Gozdov nice Koto C-Iregorig Levo: Taborno oodstoo Desno: Gozdovniška mornarica Folo Gregorig Volčiči v taboru pri Mozirju P. Kunaver Mariborski volčiči, to ie naraščaj skavtov, so se letos ojunačili in postavili svoj tabor v bližini lepe soteske, skozi katero se vije bistra Savinja, pred Mozirjem. Ravnateljstvo širnih škofovih gozdov v Marijinem gradu je dalo vodjem volčičev toliko krajnikov, da so si šotore opremili in jih dvignili za deževne dni. Tabor je imel obliko polkroga, v sredini je stal šotor tabornega starešine Sivega volka, pa še dva poslikana šotora funkcijonarjev. Bili so to požrtvovalni skavti, ki so posvetili svoj prosti Čas svojim mladim bratom volčičem za prijetno taborenje. Le en volčič je v začetku pogrešal svojo mamico, pa jo je pozneje v zabavi začasno pozabil. Junaško so se vedli volčiči v času neviht. Spali so kakor polhi, pa naj je še tako grmelo. Ko ie prihrumela silna nevihta s točo, niso kazali strahu. Solnce se je naselilo v mlada srca v jasnih dneh in jih ni zapustilo v viharnih Časih. Taborni red v taboru je bil običajen in poleg zabave je bilo tudi mnogo koristnega dela. Savinja jim je nudila premnogo druge zabave in pod veščim vodstvom so se mnogi naučili premagati strah pred globino vode. Koliko lepih spominov se veže na večerne zabave, ko so okoli oživljajočih plamenov zbrani volčiči veselo prepevali in poslušali pesmi starejših bratov ter čudne povesti Sivega volka o junakih iz daljnih krajev naše zemlje! Tabor je minil; zapustil pa je krasne spomine in vzgojne posledice, ki bodo rodile mnogo dobrega v bodočnosti. Ljubljanski gozdovniki na taboren ju Levo: Prva pomoč v taboru Desno: Funkcionarji tabora volčičev,v sredini g. Kunaver Desno spodaj: Gozdna pobožnost Foto P. Kunaver Izbija vsakega 1, v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Ceč & cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvoin uprava: Kopitarjeva 6/II. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K. Čeč) liTtlMHI IZDIRfl BLflGfi ZO ŠPODT in TURISTIKO PRI V i \ •. z"mfc$ ■. m i • Ml ) : 1 'v ' 0ŽW^‘- Mi > ' •r>*hcftjv