iiüpf m. & 0 #? # #■’* '0 # # # #' # 4 35686 jg.; LETO 1873 ■ ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM M## Üfe jftT' 1 \ 1 \ 1 M! fIMI CfbfLflt? St. 7-8 1. JULIJ 2005 Janez Mihelič: Dobro obiskan tretji praznik slovenskih čebelarjev v Ilirski Bistrici NAŠI ZNANI ČEBELARJI Franja Pitmoht: Kaj delajo čebelarji v Pomurju? 204 BOLEZNI ČEBEL Franc Šivic: Uporaba timola pri zatiranju varoe 207 Dr. Aleš Gregorc: Zatiranje varoj v čebeljih družinah 208 Milan Meglič: Varoza čebel - usposabljanje 209 MNENJA - PREDLOGI Janez Gregori, prof. biol.: Stroka in strokovnost v čebelarstvu 210 MEDOVITE RASTLINE Martin Bajc: Medovite rastline: Japonska sofora, Evodija 212 SVETOVALNA SLUŽBA Marjan Papež: Ustanovljena čebelarska svetovalna služba 213 OBVESTILA IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Anton Tomec: Davki v čebelarstvu in sprememba zakona o dohodnini 218 Stane Plut: Strokovna ekskurzija semiških in črnomaljskih čebelarjev 218 Marjan Novak: 100 let delovanja Čebelarskega društva Škofja Loka 222 V SPOMIN MALI OGLASI 226 227 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije 197 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Branko Obranovič: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v juliju in avgustu 198 Vladimir Tumpej: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v juliju in avgustu 201 Borut Preinfalk: Veterinarski nasveti za julij in avgust 203 KONGRESI Dr. Aleš Gregorc: Znanstvena konferenca o virusnih boleznih čebel in raziskavah v čebelarstvu 203 contents Janez Mihelič: Well Attended Third Slovene Beekeepers Festival in Ilirska Bistrica BEEKEEPER'S MONTHLY WORK Branko Obranovič: Beekeeper's Work in AŽ-Beehives in July and August Vladimir Tumpej: The Beekeeper's Work in Barred-up Beehives in July and August Boris Preinfalk: Veterinary's Advice for July and August CONGRESSES Dr. Aleš Gregorc: Scientific Congress on Bee Virus Diseases and Beekeeping Research KNOWN BEEKEEPERS Franja Piimoht: What are Beekeepers in Pomurje Doing? BEES'DISEASES Franc Šivic: Timol-Use for Varroa Extirpation Dr. Aleš Gregorc: Varroa Extirpation in Bee Families Milan Meglič: Bee Varroa - Qualification OPINIONS - SUGGESTIONS Janez Gregori, prof. biol.: Branch and Expertise in Beekeeping HONEY PLANTS Martin Bajc: Honey Plants: Sophora Japonica, Evodia ADVISORY SERVICE Marjan Papei: Beekeeping Advisory Service Established 214 OBVESTILA FROM ASSOCIATION LIFE Anton Tomec: Taxes in Beekeeping and Income Tax Changes Stane Plut: Expert Trip of Beekeepers from Semič and Črnomelj Marjan Novak: 100 Years Activity of the Beekeeping Association Škofja Loka IN MEMORY OF SMALL ADS Telefonska številka odzivnika za čebelje paše je: 01 729 6l 20 Slika na naslovni strani: Pogled na lepo poslikane panjske končnice na pročelju novega čebelnjaka v samostanu Olimlje. Franc Šivic Dobro obiskan tretji praznik slovenskih čebelarjev v Ilirski Bistrici JANEZ MIHELIČ Ob 20. maju, rojstnem dnevu našega velikega čebelarja Antona Janše, prvega učitelja čelx;larstva, so čebelarji letos že tretjič zapored zaznamovali svoj čebelarski praznik. Posvečen je bil Antonu Janši in Antonu Žnideršiču, konstruktorju AŽ-panja in enemu najpomembnejših slovenskih čebelarjev. Letos je bilo praznovanje prvič v Ilirski Bistrici. Čebelarji iz vseh krajev Slovenije so se zbrali v nedeljo, 22. maja, v tamkajšnji osnovni šoli Antona Žnideršiča. Organizatorja sta bila Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica in Čebelarska zveza Slovenije. Tretjega praznika čebelarjev se je udeležilo več kot tisoč čebelarjev in njihovih spremljevalcev ter več kot trideset praporščakov s prapori. Natanko ob 10. uri so v skoraj polno dvorano osnovne šole najprej prišli praporščaki in tako počastili čebelarski praznik. V uvodu je predsednik Čebelarskega društva Ilirska Bistrica g. Zorko Šabec pozdravil vse navzoče, še posebej pa častne goste, med njimi predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta, državnega sekretarja na MKGP g. Franca Buta, sekretarja v oddelku za mednarodne odnose na Ministrstvu za kmetijstvo g. Vladimirja Čeligoja, domačega župana g. Antona Šenkinca in vnukinjo Antona Žnideršiča go. Mito Drofelnik. Slavnostni govornik je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Lojze Peterle. Zahvalil se je domačim čebelarjem za odlično pripravljeno prireditev in čestital čebelarjem ob njihovem prazniku. S pozdravom "Naj medi!" jim je zaželel še veliko uspehov v tem letu. Ob tej priložnosti se je zahvalil državnemu sekretarju g. Francu Butu za zelo dobro sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, predvsem v zadnjem času. Poudaril je predvsem velik pomen nekaterih ukrepov MKGP, zlasti sprejetje Uredbe o ukrepih v čebelarstvu, zagotovitev sredstev za zaščito kranjske čebele (to se je letos zgodilo prvič), podporo pri uveljavljanju geografske zaščite slovenskega medu in ne nazadnje prizadevanja za sprejemljivo davčno politiko za čebelarje. Za njim je čebelarje nagovoril še državni sekretar na MKGP g. Franc But in se najprej zahvalil za pohvalne besede predsednika Peterleta, potem pa je navzočim pojasnil prizadevanja ministrstva za zagotovitev ustreznejše obdavčitve čebelarjev, podobno kot je to urejeno v Avstriji, predvsem pa takšne, ki bo čebelarjem omogočala uveljavitev njihovega statusa. Njegove izjave so čebelarji pozdravili z bučnim aplavzom. Župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc je v svojem govoru izrazil predvsem željo, da bi lahko tudi z drugimi v občini tako dobro sodeloval kot s čebelarji. Udeležence je nagovorila tudi ga. Mita Drofelnik, vnukinja Antona Žnideršiča, ter predstavila delo svojega deda. V spomin na naša velika moža so nastopili tudi člani nekaterih kulturnih skupin. Čebelarje je najprej ogrel Pihalni orkester Ilirska Bistrica, nato je pevski zbor iz Majšperka zapel čebelarsko himno, domačo himno pa je zapela pevska skupina Vasovalci. Najlepše točke so vsekakor pripravili učenci bistriške osnovne šole, poimenovane po Antonu Žnideršiču. Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica je skupaj z domačim Čebelarskim društvom Antona Žnideršiča, Pošto Slovenije in pošto v Ilirski Bistrici v čast čebelarskemu slavju pripravila poseben priložnostni poštni žig z logotipom čebelarskega praznika. Domače čebelarsko društvo je pripravilo tudi priložnostno razstavo, ki je bila razdeljena na tri dele. Prvi del so sestavljali čebelarski pripomočki in orodja, večina iz obdobja, v katerem je živel Anton Žnideršič, med drugim njegovi panji, lesena točila, njegov kotel za kuhanje voščin in številni drugi. Sestavni del te razstave je bila tudi razstava čebelarskih fotografij članov tamkajšnjega fotokluba. Ob razstavi je potekala tudi multimedijska predstavitev z naslovom "Žnideršič, čebela, Ilirska Bistrica". Društvo pa je izdalo tudi priložnostno publikacijo, ki opisuje življenje in delo Antona Žnideršiča. Ob tej priložnosti so nekaterim posameznikom podelili tudi priznanja Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarskega društva Antona Žnideršiča. Iz rok predsednika domačega društva so Predsednik Lojze Peterle izroča odličje A. J. prve stopnje Miru Sanaborju. Častni gost na prazniku je bil g. Franci But. Tretji praznik čebelarjev je odprl predsednik Lojze Peterle. priznanja prejeli predsednik ČZS g. Lojze Peterle, ravnateljica OŠ Antona Žnideršiča ga. Karmen Šepec, vnukinja Antona Žnideršiča ga. Mita Drofelnik, g. Vojko Čeligoj kot član Primorskega numizmatičnega društva za oblikovanje priložnostnega poštnega žiga, župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc, praporščak Čebelarskega društva Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica g. Cveto Prosen, g. Jože Iskra za izposojo razstavnih eksponatov, g. Viktor Slavec za izdelavo makete slovenskega čel)elnjaka in ga. Milena Urh za izvedbo programa. Zabavno popoldne se je nadaljevalo z veseloigro Čebelji problemi v izvedbi dramske skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij ter z nastopi akrobatske skupine učenk OŠ Antona Žnideršiča, narodnozabavnega ansambla učencev OŠ Antona Žnideršiča in svetovnega prvaka v igranju na diatonično hannoniko Denisa Novaka in njegove skupine Čebelarska zveza Slovenije je nekaterim čebelarskim društvom, ki letos praznujejo 100-letnico svojega delovanja, podelila tudi odličja Antona Janše prve stopnje. Predstavnikom društev jih je izročil predsednik g. Lojze Peterle. Predsednik domačega društva g. Zorko Šabec pa je podelil priznanja zaslužnim članom in gostom za pomoč pri organizaciji prireditve. Po proslavi sta g. župan in g. Lojze Peterle odprla še čebelarsko razstavo in maketo slovenskega čebelnjaka, ki bo ostala v trajni lasti OŠ Antona Žnideršiča. Po uradnem delu proslave so za dobro razpoloženje poskrbeli člani dramske skupine in glasbeniki. Ob tej priložnosti je izšel ponatis knjige o Košomatovih, kot se je po domače reklo družini Žnideršič. Vsak udeleženec je dobil tudi razglednico z motivom Antona Žnideršiča in priložnostnim poštnim žigom. Domači četelarji, ki jih manj kot leto dni uspešno vodi predsednik g. Zorko Šabec in učitelji šole z ravnateljico na čelu so se zelo potrudili, da je program prireditve potekal nemoteno in da so bili udeleženci na koncu zelo zadovoljni. Zaradi tega lahko domačemu čebelarskemu društvu in predvsem tistim članom, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve, iskreno čestitamo. Tretji čebelarski praznik bo zato vsem udeležencem ostal v zelo lepem spominu. v Čebelarjeva opravila v AZ-panju v avgustu BRANKO OBRANOVIC, Šalka vas Julij in avgust sta meseca čebelarjeve žetve, saj je za nami več kot polovica čebeljih paš. Glede razvoja in donosov medičine ali mane je Kočevska prvih pet mesecev tega leta zatajila. Nekaj donosa je bilo konec maja in v začetku junija na gozdni paši javorja. Lepe in celo rekordne donose pa so dosegli čebelarji, ki imajo čebelnjake na območju z akacijo. Nekateri so imeli celo do 7 kg donosa na dan. Kako hitro smo vstopili v drugo polovico leta, ko bo treba počasi končati delo pri čebelah! Komaj smo dobro začeli opravila, že nas narava priganja, da bo treba potegniti črto pod naše delo s čebelami. Julij in avgust sta meseca, v katerih lahko pričakujemo le gozdne ali tako imenovane manine paše. V začetku meseca zacveti žlahtni kostanj, ponekod (na Primorskem, Štajerskem in v Beli krajini) pa se to zgodi že junija. V višjih legah pričakujemo nekaj cvetličnega medu gozdnih malin, nekaj pa ga čebele naberejo tudi na obronkih travnikov z različnimi travniškimi cvetlicami, kot so jesenska resa, travniška kadulja, bela detelja ipd. Na kočevsko-ribniškem območju nam ostaneta še pa.ši na lipi in manina paša na jelki. V zadnjih letih se podaljša mana tudi na javorju. Lipova paša je redna. V zadnjih desetih letih so čebele vsaj sedemkrat prinesle po 16-20 kg lipovega medu na panj. Seveda je za to potrebna močna družina. Julij in avgust sta za če!x;larjenje kar prijetna meseca. Čebele so po navadi že v prvi polovici julija opustile misel na rojenje. Po kresu, ko se dan prevesi (konec junija), se začnejo dnevi krajšati in čebele začutijo spremembo v naravi. Pripravljati se začnejo za zimski čas, čas miru in tišine. Misel na rojenje počasi opuščajo, čeprav je panj poln zalege, medu in obnožine. Avgusta čebele medene zaloge nagonsko skladiščijo ob zalego. Avgusta ne smemo dovoliti, da bi se zaleganje ustavilo. Če ni paše, krmimo v zmernih količinah. Če zamedi jelka, moramo iz plodišča vsaj enkrat na teden odmakniti polne sate medu, na njihovo mesto pa postaviti lepo izdelane sate, ki so že bili zaleženi. Zdaj je pravi čas za številčno močno generacijo čelx*l za prihodnje leto, saj napak, ki jih bomo storili pozno poleti, spomladi ne bomo mogli popraviti. Nasveti za julij - Čebelarji, ki svoje čebele prevažate na gozdne paše, raz- množujte mravljišča. Mravlje namreč pospešujejo medenje ušic, ki izločajo mano. V Nemčiji in ponekod tudi že pri nas, npr. na Pokljuki, so mravljišča zavarovana s posebnimi kovinskimi mrežami, da do njih ne more medved. - Na gozdnih pašah priskrbite čebelam vodo, če v bližini ni vodnega vira, da ne boste domov pripeljali praznih panjev. Voda je zelo pomembna za zaleganje matice. Eden izmed znanih čebelarjev trdi, da čebelja družina porabi na teden vsaj 5 litrov vode. Brez ustreznega vodnega vira čebele oslabijo, zato je krajša tudi njihova življenjska doba. - Zaleganje kranjske sivke je julija odvisno od dotoka hrane v panj. To je bilo doslej že neštetokrat dokazano in preverjeno. Čebelarji, ki čebelarite doma, v bližini pa ni paše, morate čebelam dodajati sladkorno raztopino v razmerju 1: 1. Kadar ni paše, je julij idealen mesec za zatiranje varoe, saj začnejo matice avgusta zalegati jajčeca dolgoživih zimskih čebel. Družina, pri katerih varoa poškoduje zimsko generacijo čebel, je obsojena na propad. Preventivno dodajmo na podnico panja lovilni sat za varoo in ugotovimo, kolikšen je naravni odpad. - Zato nikoli ne pozabimo, da se čebelarjenje za prihodnje leto začne že po koncu kostanjeve ali lipove paše, ko začnemo uničevati varoo - to je JULIJA. - Pazimo, da čebelam ne bi pošle zaloge hrane in da ima vsaka družina vsaj 6 kg zaloge. V nasprotnem bi namreč matica prenehala zalegati, tako da bi družina zimo dočakala s premajhnim številom čebel. - Ko iztočimo medene zaloge, takoj dopolnimo zalogo vsaj na 6 kg. Če so usahnili zunanji viri, moramo dmžine krmiti. - Konec julija zamenjajmo še vse preostale matice, ki so starejše od dveh let in slabo zalegajo. - Pred lipovo pašo narejence premestimo v večje panje, da nam z lipove paše kaj prinesejo in da se hkrati razvijejo v močne gospodarske družine. Julija še vedno opravljamo redne kontrolne preglede čebeljih družin, saj na ta način zagotovimo, da ohranjajo moč za morebitne paše in da Ixxlo ustrezno pripravljene za prezimovanje. Ob pregledu ugotavljamo moč matic in kakovost zalege. Če ugotovimo presledkasto zalego, panj označimo in ga po tednu dni znova pregledamo. Če je stanje nespremenjeno, zamenjamo matico, ne glede na to, da je mlada, letošnja. Pri vseh narejencih, ki smo jih naredili, preverimo, ali njihove matice lepo zalegajo. Ob vsakem pregledu izločajmo slato izdelano mlado satje. Sočasno konec julija oziroma po koncu lipove paše preneha gradilni nagon. Iz panja izločimo neizdelano satje. Na njihovo mesto postavimo že nekajkrat zaležene sate, saj so ti najprimernejši za prezimovanje čebelje družine. O dodajanju in zamenjavi matic Julija po večini še dodajamo in menjamo slabe matice. To opravilo zahteva od čebelarja tako prakso kot tudi veliko znanja iz biologije čebel. A - Za uspešno dodajanje, ki na začetku ne bo vedno uspešno, je pomembnih več dejavnikov, npr.: Vedenje matice - Vsaka mlada matica je zelo živahna in zato bega sem ter tja. Taka ostane približno štiri tedne. Ta čas matica pravzaprav dozoreva. Umiri se šele, ko se začnejo izle-gati, jo hraniti in oskrbovati njene potomke. Izkušen čebelar mora to vedeti in se temu tudi prilagoditi. Razmere ob dodajanju - Za uspešno dodajanje so pomembne vremenske razmere. Gotovo bodo družine matico hitreje sprejele, če je v okolju dobra paša. Če pa te ni, moramo dva dni pred dodajanjem mlade matice dodati družini hrano, najbolje v obliki pogače, ki naj v panju ostane tudi tedaj, ko mlada matica že začne zalegati. Dodajanje matice ob vetrovnem in hladnem vremenu in tedaj, ko v naravi ni paše, je vnaprej obsojeno na neuspeh. Brezmatična družina - Prepričati se moramo, ali je družina zanesljivo brezmatična in ali v družini ni kakega skritega matičnika. Če o tem nismo prepričani, to preverimo tako, da med sate v plodišču vstavimo iz enega panja sat z odkrito zalego, na katerem so tudi jajčeca. Po štirih dneh preverimo dodani sat. Če so čebele potegnile matičnike, je družina gotovo brezmatična. Taki družini odvzamemo dodani sat z matičniki, podremo vse matičnike, sat pa vrnemo družini, iz katere smo ga vzeli. Starost čebel - Pri dodajanju mlade matice brezmatični dmžini je pomembna tudi starost čebel. Čim starejše so čebele, tem težavneje sprejmejo matico. Taki družini dodajamo matico ob obilni paši, ko je velika večina čebel na paši. Matico dodamo med čim mlajše čebele (starost določimo po čebeljih dlačicah) in - če je to le mogoče - med zalego. Mlado oplojeno matico raje sprejmejo mlade in številčno manjše družine. Čas zamenjaw matice - Narejencem in brezmatični družini dodamo mlado matico tedaj, ko jo potrebujejo, zamenjavo matice v gospodarskih družinah pa določimo sami. Nekateri zagovarjajo menjavo zgodaj spomladi. Sam jo menjam, ko ugotovim, da ni dovolj plodna, in to ne glede na njeno starost. Najbolje pa je slabi družini dodati rezervno družino z mlado oplojeno matico. B - Zamenjava matice poteka na več načinov: Z zrelim matičnikom - Matičnik, v katerem matica že grize, rada sprejme vsaka brezmatična družina. Take matičnike po navadi uporabim za zamenjavo starih matic v čebeljih družinah, ki jih imam v rezervi. Z neoprašenimi maticami - Brezmatična družina najteže sprejme neoplojeno matico. Ta način sicer uporabljamo za naseljene plemenilčke pri vzreji matic. Z opraženimi maticami - Ta način je v praksi najbolj razširjen. Znana sta dva načina dodajanja matic: 1. Neposredno dodajanje uporabljamo, če imamo zrelo, vsaj štiri tedne staro matico. Ob lepem vremenu, ko so čebele na paši, odvzamemo staro matico in čez dve uri pri žrelu panja dodamo novo matico ki smo jo namazali z medom ali s sladkornim sirupom. Čebele se skoraj vedno med čiščenjem matice V gozdovih so zaželena velika mravljišča, saj mravlje spodbujajo uši k izločanju mane. Proti koncu julija na Kočevskem zacveti lipek, daje dobro in zanesljivo pašo. Mana se v nekaj dneh strdi in kristalizira. Vidni sta nekaj dni stara in sveža mana. toliko navadijo nanjo, da jo sprejmejo za svojo. Pred tremi leti pa sem izvedel preizkus. Iz plodišča sem pobral vse sate in jih po vrsti zložil na kozico. Medtem sem našel staro matico in jo odstranil. Na isti sat, na katerem je bila stara matica, sem po dveh urah spustil med sate mlado matico brez spremstva; pred tem sem jo v matičnici namazal s sladkorno raztopino, da ni zletela. Hkrati sem sate poškropil z navadno vodo. Čez pol ure sem sate zložil nazaj v panj, po sedmih dneh pa sem preveril. Čebele so matico sprejele. Ta preizkus sem izvedel v petih družinah. 2. Pri posrednem dodajanju najpogosteje odvzamemo staro matico (nekaj dni prej jo ob pregledu označimo, da jo prej najdemo), na njeno mesto pa v dodajalni matičnici dodamo mlado matico. Matičnico namestimo med sat s polegajočo se zalego, tako da lahko čebele skozi odprtinice na matičnici pridejo v stik z matico. Če so čebele naslednji dan mirne in na matičnici lepo pahljajo s krilci, je to znak, da so matico sprejele. V tem primeru odtrgamo plastično varovalko, čebele pa v dveh dneh pridejo do matice in jo osvobodijo. Nasveti za avgust V začetku avgusta je čas za ureditev čebelje družine. To storimo pred začetkom krmljenja družin za zimsko zalogo oziroma po končani paši. Če ni manine paše, od sredine avgusta ne posegamo več v gnezdo. Pustimo, da si čebele uredijo gnezdo tako, kot jim najbolj ugaja. Če avgusta pogledamo v čebeljo dnižino, vidimo, da se število zaleženih satov manjša. Tudi zalege ni po vsej površini zaleženega sata, ampak je le še na dveh do treh dm2. Nad zalego ter na zadnjo stran sata čebele kopičijo zimsko zalogo hrane. V začetku avgusta, pred zadnjim pregledom in ureditvijo čebeljih družin, vstavim v panje plastične mrežaste podstavke tipa Medja za lovljenje odpadlih varoj. Na zadnja vratca vstavim doma narejene hlapilnike s 60 ml 85-odstotne mravljinčne kisline. Hlapilniki so narejeni iz PVC- vrečk za hranjenje živil. V njih je vileda krpa, po sredini pa so prerezane, tako da mravljinčna kislina lahko izhlapeva. Po osmih dneh kislina izhlapi. Če je odpadlo več kot sto varoj, postopek ponovim. To metodo uporabljam dve leti, pred tem pa sem tri leta uporabljal hlapilnike Medja. Pred tremi leti sem testiral tudi nov hlapil-nik S3, vendar med tem hlapilnikom in hlapilnikom Medja nisem opazil nikakršne razlike. V vsakem primem pa uporabljam le alternativna sredstva - avgusta in septembra mravljinčno kislino, novembra ali decembra, ko v družinah ni zalege, pa oksalno kislino. Ko mravljinčna kislina izhlapi, to je p navadi v drugi polovici avgusta, še zadnjič pregledam čebelje družine. Ta pregled mora biti temeljit. Vso zalego moramo dobro pregledati, se prepričati o kakovosti matice, zalogah medu in cvetnega prahu. V gnezdu ne puščamo mladega satja, če to še ni bilo zaleženo. Če je bila pozna paša na jelki, odvzamem polne sate ob gnezdu in jih zamenjam z večkrat zaleženimi mladimi, lepo izdelanimi sati. Odvzete polne sate iztočim, nekaj pa jih pustim za spomladansko dokmiljenje ali za narejence v prihodnjem letu. Medišča delno izpraznim že konec avgusta. Čebelam pustim nad zalego pet satov, medišč pa ne zaprem, tako da se lahko nemoteno gibljejo po celotni prostornini panja. Neurje s točo tudi v čebelarstvu povzroči veliko škodo. Tako je lani po poletnem neurju pred panji za vedno ostalo na tisoče čebel. Varoe se je treba znebiti čim prej. Prvič že julija, da se avgusta začnejo izlegati čim bolj zdrave zimske čebele. Odrasla samica varoe na trotovi bubi 60 m od čebelnjaka v Kostelu sem na Kranjska sivka na travniški paši ■ travniška površini 16 m1 za preizkus posejal ajdo, ki kadulja. je lepo cvetela. Zal pa je bilo na njej le malo čebel. Vsa opažanja si zapišem v zvezke, pritrjene na panjili. Konec avgusta družinam dodam še po tri do pet litrov sladkorne raztopine. Tedaj začne namreč pri nas v Kostelu cveteti bršljan, na katerem čel)ele kakšno leto naberejo tudi do 5 kg medu, razmeroma pogosta pa so tudi leta, ko je v družinah konec septembra zalega še na štirih do petih satih. Krmim s sladkorno raztopino v razmerju 1:1. Pri krmljen-ju je treba posebej paziti, da okolice čebelnjaka ne pokapamo s sladkorno raztopino, saj bi s tem utegnili izzvati rop. Vsaka čebelja družina naj ima v zimski zalogi vsaj 12 kg dobro predelane hrane. Sam krmim v 10-satnem AŽ-panju toliko časa, da doseže panj na tehtnici težo 45 kg brez medišča. Vsak čelx‘lar, ki si je pridobil nekaj izkušenj, že na prvi pogled oceni zaloge hrane v posameznem panju. v Čebelarjeva opravila juliju in avgustu VLADIMIR TUMPEJ, univ. dipl. inž. kmet. — Ptuj Čebelje družine julija dosežejo vrhunec razvoja, že konec tega meseca in avgusta pa se začne njihova moč zmanjševati. Najprej se znebijo trotov, manj dramatično in manj opazno pa je odmiranje starih čebel. Ker bodo pred zimo odmrle vse čebele, izležene pred 10. avgustom, jih ob točenju kostanjevega medu lahko uporabimo za narejanje ometencev. Za ta namen pred točenjem ali med tem opravilom vsaki dovolj močni družini odvzamemo 1,5 kg čebel, jih stresemo v naklado s satnicami in jim dodamo oplojeno matico v kletki brez spremstva. Zdaj je pri vzrejevalcih na razpolago še dovolj matic. Ometence za dva dni prenesemo v temen prostor, potem pa jih preselimo na drugo stojišče, ki je 3 do 4 km proč. Na naklado nastavimo kmiilnik in ga napolnimo z 101 sladkorne raztopine. Po desetih dneh bo satovje zgrajeno in matica lxi zalegala. Dmžine se lx)do razvile ter ob pravilni oskrbi tudi spomladi dobro napredovale. Tako smo tiste čebele, ki bi sicer še pred Najprimernejša hrana med prezimovanjem je dobro predelana hrana s primernimi količinami cvetnega prahu. Pri zadnjih dveh krmljenjih v sladkorno raztopino dodam rmanov čaj in izvlečke česna. To čebelam pomaga, da laže preživijo večmesečno obdobje, ko ne morejo izletavati iz panja na trebljenje. S čezmernim krmljenjem oziroma s prevelikimi količinami hrane v satju čebelam lx)lj škodimo kot koristimo. Čebele morajo imeti v gnezdu dovolj praznih celic, da lahko oblikujejo zimsko gručo. Čebelarski pregovor: Čebelar in vinogradnik točila vsako leto. Če ne medu ali vina, pa solze. v nakladnih panjih v zimo odmrle, uporabili za oblikovanje nove mlade družine. Na stojišču bomo zmanjšali tudi nevarnost ropa, saj pozno poleti in zgodaj jeseni najlx)lj ropajo prav te izločene, nezaposlene čebele. Prihodnje leto družine uporabimo kot gospodarske družine ali za zamenjavo matic, poleg tega pa je spomladi tudi veliko povpraševanje po takih družinah. Konec julija je čas za zatiranje varoe, podrobnosti o tej problematiki pa je v veterinarskih nasvetih natančno opisal že g. Borut Preinfalk. Avgusta se začenja novo čebelarsko leto. Od priprav na to obdobje razvoja čebelje dmžine bosta odvisna tako uspešno prezimovanje družine kot čelx:larjenje v prihodnjem letu. Čeprav matice v tem obdobju krčijo obseg zalege, moramo z dražilnim krmljenjem matico spodbujati k zaleganju, saj se bo iz te zalege po 10. avgustu in v začetku septembra izleglo največ dolgoživih zimskih čebel, ki Ixxlo spomladi pospešile razvoj čebelje družine. Med poznopoletnimi opravili moramo predvsem: Spomini na APIMONDIO 2003. Nekdanji ameriški veleposlanik C. J. Young na naši stojnici poskuša med s sokom rdeče pese. - zamenjati vse slabe in stare matice, - razdreti slabe in zazimiti samo močne družine, - po končani paši odstraniti mediščne naklade in urediti družine za zimo ter - zatirati varoo. Družine moramo pravočasno oskrbeti z zadostno količino kakovostne zimske zaloge. Pred knnljenjem družine pregledamo in ocenimo kakovost matic. Vsaka družina ni primerna za prezimitev. Jeseni moramo vso pozornost nameniti moči družin. Čebele morajo pred zimskim krmljenjem zasedati dve visoki plodiščni nakladi. Vse gospodarske družine, ki ne zasedajo dveh naklad, pridnižimo močnim družinam ali jih ometemo pred čebelnjak. Pri teh daižinah najprej natančno pregledamo, kako kakovostna je njihova zalega (ali je ta prekinjena, kakšno je razmerje med pokrito in odkrito zalego, ali je matica morda poškodovana in kolikšna je napadenost z varoo). Če ni zalege, če je v panju majhno število čebel ali če je matica poškodovana, se takoj odločimo za razdrtje družine, saj jo lahko nadomestimo z narejenci z mladimi maticami. Če pa je dnižina zelo okužena z varozo, jo moramo najprej ozdraviti in šele nato združiti. Najbolje je, če slabe družine ometemo pred panje, saj jih bomo nadomestili z narejenci, ki se Ixxlo spomladi dobro razvijali. Če bomo ohranili slabe družine, se bo tudi prihodnje leto ponovila letošnja zgodba ali pa bo matica tik pred začetkom paše prelegla. Zaleženo satovje razdelimo drugim družinam, ometene pa jim olxsimo nad matično rešetko. Ko se čebele izležejo, naklado odstranimo. V eni nakladi prezimujemo samo narejence, ki smo jih naredili v začetku maja, ali ometence z dodano oplojeno matico, ki smo jih naredili po kostanjevi paši konec julija. V dnigi polovici avgusta družine zožimo na dve nakladi. Če avgusta ni bilo paše, bodo družine v zgornjih dveh nakladah, če seveda ne uporabljamo matične rešetke. V tem primeru odstranimo spodnjo naklado s starim in umazanim satovjem (vse čebele prehajajo čez to satovje v zgornjo naklado). Na podnico nastavimo drugo plodiščno naklado, na vrh pa mediščno naklado z mladim satovjem. Na ta način vzdržujemo zadovoljivo higieno satovja. Če je bilo avgusta nekaj medenja (buče, ajda in podobno), lx> zalega v zgornji in spodnji plodiščni nakladi. Tudi v tem primem odstranimo spodnjo naklado, vendar zaležene sate vstavimo ob stran dmge naklade, ki jo nastavimo na podnico, nanjo pa položimo mediščno naklado, iz katere odvzamemo toliko slabih satov, kolikor jih je še ostalo zaleženih iz prve spodnje naklade, in jih vstavimo v prazni del mediščne naklade. Tudi v tem primem bomo staro satje odstranili iz panja in ga tako obnovili. Najpozneje po ureditvi družine je treba v njej zatirati varoe. Zdaj je tudi čas za zimsko krmljenje. Dobra družina v dveh nakladah potrebuje v toplejših krajih (Primorska, Štajerska, Prekmurje) 18 do 20 kg sladkorja, v hladnejših pa 25 kg ali morda celo več. Konec julija in v začetku avgusta krmimo z manjšimi količinami sladkorne raztopine, da vzpodbujamo matico k zaleganju, v celoti pa jih lahko nakrmimo do konca avgusta ali najpozneje do 20. septembra. Knnimo lahko v velikih odmerkih, dva- do trikrat po 10 I, in to v presledku od štiri do sedem dni. Za tako količino zimske zaloge je potrebnih deset visokih satov, deset pa najprej za vzrejo zimskih čebel in pozneje za zimsko gručo oziroma spomladi za zaleganje. Za krmljenje je najprimernejši sladkor, ker ne vsebuje ostankov rudnin in drugih snovi, ki bi pozimi, ko čebele ne izletavajo, obremenjevale njihovo črevesje. Neprimerna sta zlasti smrekov in hojev med, ker vsebujeta veliko rudninskih snovi. Neprimerni so tudi medovi, ki kristalizirajo v satju, npr. med oljne repice in gozdni melicitozni med. Zaradi pomanjkanja vode namreč čebele kristaliziranega medu ne morejo raztopiti, zato lahko pozimi, ko ne izletavajo, tudi odmrejo. Stimulativno krmljenje ob koncu julija in v začetku avgusta naj postopno preide v zimsko knnljenje z velikimi odmerki. Čebele sladkorno raztopino z dodatkom encimov že jeseni predelajo v medu podobno hrano (invertirani sladkor). To energijsko dokaj zahtevno delo jeseni opravijo stare čebele. Če zaradi količinsko premajhnega jesenskega krmljenja v panju ni dovolj zimske zaloge, smo zgodaj spomladi prisiljeni čebele dokrmiti s sladkorno raztopino, ki jo morajo predelati zimske čebele, to pa jim zelo skrajša življenjsko dobo. Če je treba čebele krmiti zgodaj spomladi, jih je bolje krmiti s cvetličnim medom, ki ga segrejemo na 60 "C, da uničimo spore noseme. Tudi med iz lastnega čebelarstva vsebuje spore noseme, zato naj previdnost pri tem ne bo odveč. (/f^odno — lozarc/za tned nr _ / STENKO d a a jJjjfJcl / Špruha 3 - TRZIN - ffi (01) 562 17 22 Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: 720 ml (grlo 0 82 mm) po 32,64 SIT/kos, pakirani po 37,44 SIT/kos, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 26,40 SIT/kos, pakirani po 30,40 SIT/kos, pokrove, zlato lakirane, 0,82 mm po 15,60 SIT/kos in 0,66 mm po 12,60 SIT/kos. - Po dogovoru naročeno blago tudi dostavimo. Kongresi Veterinarski nasveti za julij in avgust BORUT PREINFALK, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta, NVI Aktivna čebelarska sezona se je prevesila v drugo polovico. Naša prizadevanja pri delu s čebelami zdaj niso več usmerjena v preprečevanje rojenja, ampak predvsem v spodbujanje matice k čim večjemu zaleganju. Sredi julija po navadi pojenja kostanjeva paša, po iztočenju kostanjeva pa se pojavita poletna vročina in brezpašna doba. Začne se tudi glavna sezona dopustov in večina malih čebelarjev vse do septembrskega začetka pouka pozabi na svoje čebele. To pa utegne biti zdaj, ko nas pesti varoa, usodna napaka. Čeprav je dražilno krmljenje na zalego zgodaj spomladi lahko problematično, saj lahko čebelam povzroči veliko škode, je julija in avgusta dražilno krmljenje vedno priporočljivo in učinkovito. Matice zalegajo zimske čebele od sredine julija do sredine septembra. Če v tem obdobju v naravi ni vsaj minimalne paše, po izkušnjah starih čebelarjev vsaj 20 dag donosa na dan, matice zelo zmanjšajo zaleganje, in to ne glede na zaloge pokritega medu v panju. Matica namreč zalega sorazmerno količini hrane, ki jo dobi od svojih krmilk. Obseg zalege v panju v tem obdobju je torej odvisen od količine hrane, ki jo čebele lahko naberejo v naravi in z njo prehranijo zalego. Čebele krmilke uporabljajo za prehrano zalege in matice predvsem hrano, ki jo pašne čebele vsak dan prinašajo v panj. Če hrane ni dovolj, lahko matica tudi povsem preneha zalegati. Ta izpad zalege pozneje vpliva tudi na to, da je število zimskih čebel manjše, te pa za zimo niso pripravljene tako, kot bi bilo to potrebno. Zimske čebele se namreč ločijo od letnih po t. i. maščobnem telescu, ki si ga čel>ele ustvarijo z uživanjem velikih količin cvetnega prahu. Če ga nimajo v zadostni količini in se jim maščobno telesce ne razvije v potrebnem obsegu, bo tudi njihovo zimsko življenje krajše. V tem letnem času pa se pojavi še dodatna težava, saj varoa občutno poveča obseg svojega zaleganja. Ker je čebelje zalege vedno manj, je ta zelo obremenjena z varoo. Posledice so lahko usodne za čebele in njihov obstoj. Dolžnost čebelarja v tem obdobju je zagotoviti čebelam reden dotok hrane v obliki sladkornih pogač ali sirupa, predvsem pa pravočasno prvo zatiranje varoj. Zatiranje izvedemo takoj po zadnjem točenju medu in poprejšnji pripravi čebelje dmžine, ki ji zato dodamo približno 2 1 sladkorne raztopine in tako vsaj delno omilimo šok, ki ga čebele doživijo ob odvzemu medu. Odvzem medenih zalog zelo negativno vpliva na čebeljo družino, še posebej če se takoj po kostanjevi paši pojavi sušno in brezpašno obdobje; to je sicer julija in avgusta pri nas zelo pogosto. Po končanem prvem zatiranju moramo čebelje daižine natančno pregledati, ugotoviti stanje zalege in oceniti količino medenih zalog ter takoj začeti dodajati manjkajoče količine. Čebelarje v tem času zelo pogosto zavede veliko število starih čebel, ki visijo na bradah, zato menijo, da je z družinami vse v redu. Toda te čebele bodo kmalu odmrle, mladic pa ne bo dovolj, če čebelam ne pomagamo tako, kot sem opisal. Konec avgusta kritična doba po navadi mine, septembra pa zacvetijo jesenske rože, kar družino znova požene v razvoj. Sredstva, ki jih bomo uporabili za prvo zatiranje varoe konec julija, so trakovi Bayvarol, Apiguard gel ali mravljinčna kislina kot šok terapija oz. dolgotrajno dodajanje prek hlapilni-ka. Načini uporabe teh sredstev so navedeni v priloženih navodilih oz. v strokovnih navodilih veterinarske službe. Ni toliko pomembno, katero od omenjenih sredstev bomo uporabili, temveč je pomembno predvsem to, da bomo eno izmed njih uporabili pravočasno in seveda v skladu z navodili.Kot pravi stari slovenski pregovor: “Ura zamujena ne vrne se nobena!" To še posebej velja pri čebelah! Znanstvena konferenca o virusnih boleznih čebel in raziskavah v Dr. ALEŠ GREGORC, Kmetijski inštitut Slovenije V okviru 6. okvirnega raziskovalnega programa potekajo tudi raziskave na področju čebelarstva. Tako je tudi Evropska komisija potrdila tako imenovani projekt BRAVE. V Nici v Franciji je od 24. do 26. aprila 2005 potekala znanstvena konferenca o virusnih boleznih pri čebelah in raziskavah v čebelarstvu. Organizatorji so na srečanje povabili 55 raziskovalcev iz Evrope, ZDA in dnigih delov sveta, ki delujejo na različnih čebelarskih raziskovalnih področjih in na različnih ravneh. Namen konference je bil združiti izkušnje in znanje ter čebelarstvu omogočiti prenos raziskovalnih izkušenj in metod med raziskovalci in svetovalci znotraj raziskovalne skupnosti, zlasti na področju raziskav čebel in preučevanja virusnih okužb pri čebelah. Cilj konference je bil tudi ugotavljati tovrstno problematiko v različnih čebelarskih usmeritvah in določiti prednostne raziskovalne usmeritve v prihodnjem obdobju. Čebelarska javnost in raziskovalci dandanes namenjajo veliko pozornosti tako tehnološkim in vzrejnim vprašanjem kot tudi preučevanju bolezni. Na tem področju je v zadnjem obdobju veliko nerešenih vprašanj, predvsem v zvezi z varoo. Poglavitne teme konference so bile razvoj virusnih bolezni čebel, diagnostika, karakterizacija povzročiteljev bolezni, imunski sistem pri čebelah in drugih žuželkah, tehnološki, vzrejni in administrativni dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje bolezni, ter razvoj čebelje družine. Številni dejavniki občutno vplivajo tudi na četelarstvo in njegovo ekonomiko. Najpomembnejši sklepi konference so: - Nujne so nadaljnje raziskave na številnih čebelarskih področjih, saj bodo te prispevale k razjasnitvi biologije virusnih bolezni, njihovega pomena v razvoju čebelje družine ter na drugih področjih, kot sta tehnologija, epizootiologija. - K poznavanju pomena virusnih bolezni naj bi prispevale zlasti številne temeljne raziskave celice, tkiv in imunologije čebele ter raziskave tehnoloških in drugih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj bolezni čebel. - Nujna je normativna ureditev razmer v čebelarstvu. V zadnjem času je nastala vrzel na področju preučevanja virusov in virusnih obolenj in drugih dejavnikov, ki vplivajo na imunsko stanje čebele ter na možnosti razvoja različnih nefizio-loških stanj pri čebelah. V praksi se pogosto dogaja, da neznane razloge za nepravilnosti v razvoju čebel ali bolezni pripisujejo virusom. Poleg tega se dileme navezujejo na raziskovalno področje posameznih čebeljih bolezni, na pojavljanje teh v čebelarstvu, na njihove ekonomske posledice in na morebitne preventivne in kurativne ukrepe. Na podlagi dozdajšnjega vedenja pri virusnih boleznih ne moremo govoriti o možnostih za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov, kot je to primer pri hudi gnilobi čebelje zalege. Za številne tematske sklope bo potrebno še poglobljeno raziskovalno delo, ki bo prispevalo predvsem k boljšemu poznavanju pomena navzočnosti različnih infektivnih in neinfektivnih dejavnikov pri čebelah. Na konferenci predstavljene teme so pomembne tudi za naše raziskovalne in rejske usmeritve, predvsem za preučevanje povezanosti pojavljanja virusnih in drugih otolenj ter za preučevanje vplivov okolja na razvoj posamezne čebele in čebelje družine v celoti. Pri vzreji matic pa je pomembno preučevanje vpliva patoloških in tehnoloških dejavnikov, ki vplivajo na kakovost vzrejenega genetskega materiala. Predstavniki nekaterih držav članic Evropske unije so izrazili interes, da bi tudi Slovenija začela pripravljati izhodišča za projekte Evropske unije in da bi začela izvajati raziskovalne dejavnosti na področju preučevanja čebel in njihove vzreje. Udeležba na konferenci je bila pomembna tudi za nadaljnje načrtovanje razvojnega in raziskovalnega dela na področju čebelarstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Za vabilo na konferenco, ki jo je gmotno podprla Evropska komisija v okviru projekta BRAVE, se zahvaljujem organizatorju konference dr. Michelu Aubertu iz državnega čebelarskega inštituta v Nici, za podporo in odobritev pa direktorju Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Andreju Simončiču. Kaj delajo čebelarji v Pomurju? Pogovor z dr STANKOM KAPUNOM, agronomom in čebelarjem Tako na območju Slovenije kot tudi v Pomurju ima čebelarstvo že dolgotrajno tradicijo. K temu so pripomogli tudi številni posamezniki, ki so dejavno delovali in delujejo prav na področju čebelarstva. Med njimi je tudi dr. Stanko Kapun, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, predsednik Priznane rejske organizacije za kranjsko sivko, član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, tajnik Pomurske akademske znanstvene unije in ne nazadnje dejaven čelx;lar. Šolal se je na Srednji kmetijski šoli Rakičan, na Višji agronomski šoli Marilx>r ter na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija. Po končanem dodiplomskem študiju je opravil tudi magisterij in doktorat. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se razmere spremenile tudi za slovenske čebelarje. O tem in o drugih Dr. Slanico Kapun pred svojim čebelnjakom. vpra&injih smo povprašali dr. Stanka Kapuna, naš sogovornik pa nam je povedal nekaj o delovanju Čebelarske zveze društev Pomurja, Čebelarske zveze Slovenije ter o problemih, s katerimi se dandanes ubadajo slovenski čebelarji. Dr. Kapun, kot agronom ste v stalnem stiku z naravo. Kaj to za vas pomeni? "Delo v naravi me je vedno veselilo. Doma sem z velike kmetije, na kateri je bilo vedno veliko dela, ki sem ga tudi z veseljem opravljal. Seveda ni naključje, da sem šolanje nadaljeval v tej smeri." Kdaj ste se začeli ukvarjati s čebelarstvom? "Prvi stik s čebelarstvom sem dobil leta 1978. Takrat sem obiskoval daigi razred Srednje kmetijske šole Rakičan. Pred časom se je na naši domačiji s čebelarstvom ukvarjal stric, vendar je čebelarjenje opustil. V star, zapuščen panj se je naselila čebelja družina in od takrat naprej tudi sam čebelarim. V začetku sem čebelaril približno z desetimi panji, zdaj pa z ženo Jožico čebelariva z dvesto čebeljimi družinami, poleg tega pa še vzrejava matice. Lani sva si oba pridobila tudi poklicno kvalifikacijo čebelar oz. čebelarka." Znano je, da ste zelo dejavni ftidi pri organiziranju čebelarjev. Na katerih področjih vse delujete? "Zaposlen sem pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Slovenije - območna enota Murska Sobota, in to kot specialist za travništvo in pridelavo krme. Obseg dela je zelo širok, zato praktično nimam prostega časa, kolikor pa ga že imam, ga porabim v svojem čebelarstvu in v društvenih dejavnostih." Bili ste eden izmed pobudnikov za ustanovitev Čebelarske zveze društev Pomurja. Povejte nam, prosim, nekaj besed o začetkih povezovanja pomurskih čebelarjev in o ustanovitvi Čebelarske zveze društev Pomurja? "Pomurski čebelarji smo znani po tem, da se znamo organizirati. Tako smo leta 1999 ustanovili Pomurski odbor za napredek čebelarstva, in sicer predvsem zato, da bi vse pomurske čebelarje povezali v neko enotno organizacijo. Ta organizacija sicer ni pravno delovala in ni bila registrirana, vendar smo v njenem okviru pripravljali skupna predavanja in ocenjevanja medu. Pozneje smo ugotovili, da bi bilo naš odbor smiselno tudi registrirati. Tako smo pred dvema letoma v Gornji Radgoni, od koder izvira naš veliki čebelar Peter Dajnko, po katerem se imenuje tudi tamkajšnje čebelarsko društvo, ustanovili Čebelarsko zvezo društev Pomurja. Pomurski čebelarji smo izjemno ponosni na našega rojaka, kajti to je bil človek, ki je napisal tako rekoč prvo knjigo o čebelarstvu v slovenskem jeziku. Izšla je leta 1831." Kdo so ustanovitelji te Čebelarske zveze, koliko članov šteje, s koliko čebeljimi družinami čebelarijo in koliko medu pridelajo? “Ustanovitelji Čebelarske zveze društev Pomurja so vsa čebelarska društva, ki delujejo na območju Pomurja, teh pa je dvaindvajset. Čebelarska zveza daištev Pomurja šteje 574 čebelarjev, ki čebelarijo s približno 16.500 čebeljimi družinami. Po naši oceni na območju Pomurja pridelamo približno od 200— 300 ton medu, od tega največ akacijevega in cvetličnega." Kateri so bili razlogi za povezovanje pomurskih čebelarjev? "Razlogov je bilo več, vendar naj omenim predvsem dva: promocija čebeljih pridelkov in izobraževanje. Vedeli smo, da se bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na policah trgovin pojavilo veliko različnih čebeljih pridelkov po zelo konkurenčnih cenah. Zaradi tega smo začeli na sejemskih prireditvah in različnih ocenjevanjih medu intenzivneje predstavljati pomurske čebelje pridelke. Našemu porabniku iz Pomurja, pa tudi širše, torej vsem slovenskim porabnikom, smo želeli predstaviti kakovost naših čebeljih pridelkov. Ne nazadnje tovrstna ocenjevanja - doslej smo jih pripravili že pet Izpolnjevanje panjskih listov Vlada je v začetku junija sprejela predlog uredbe o podpori evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih 2005 - 2009 za leto 2005. Zaradi nevarnosti križanja avtohtone kranjske čebele z drugimi pasmami in zaradi zaščite kranjske čebele v Sloveniji je vlada potrdila podporo čebelarjem, ki bodo vestno in odgovorno izpolnjevali pogoje o evidentiranju lastnosti ter menjavi čebeljih matic na podlagi dobljenih rezultatov. Čebelarji bodo izvajali osnovno odbira in opravljali zamenjavo matic (predvsem iz lastne vzreje, lahko tudi z nakupom iz priznane vzreje) v slabih družinah oz. v tistih družinah, ki ne ustrezajo predpisanim zootehniškim standardom za kranjsko čebelo. Do podpore bo upravičen tisti čebelar, ki bo v skladu z navodili pravilno izpolnil panjske liste ter jih do konca septembra posredoval svojemu čebelarskemu društvu ter za katerega bo Čebelarska zveza Slovenije kot priznana rejska organizacija (PRO) izdala potrdilo, da je ukrep uspešno izvedel in da stanje v njegovem čebelnjaku ustreza predpisanim zootehniškim standardom. Uredba bo začela veljati, ko bo ukrep kot državno pomoč odobrila Komisija EU. Podrobnejša navodila lahko dobite pri predsedniku vašega društva. Marjan Papež, Vodja čebelarske svetovalne službe zapored - kažejo na to, da v Pomurju pridelujemo izjemno kakovosten med. Na našem območju imamo pravzaprav veliko srečo, saj nam Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni med sejemskimi dnevi zelo pomaga pri predstavitvi našega delovanja. Skupaj organiziramo “dan čebelarjev" in pokušnje čebeljih pridelkov. Pred časom smo v nakladi 10.000 izvodov natisnili tudi brošuro Med iz Pomurja. Načrtujemo ponatis v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Seveda bomo promocijo še nadaljevali, začeli pa smo se povezovati tudi s čebelarji zunaj naših meja. Poleg tega smo se dobro zavedali, da brez znanja ne moreš konkurirati v evropskem prostoru. Veliko časa namenimo izobraževanju, predvsem tehnologijam in dopolnilnim dejavnostim, v katerih je po našem mnenju tudi perspektiva. Tako bi lahko čebelarke in čebelarji prav prek te dejavnosti razvijali neposredno prodajo in tako dosegli večjo dodano vrednost čebeljih pridelkov oziroma večjo ekonomsko učinkovitost čebelarstva.” Kakšen je program dela Čebelarske zveze društev Pomurja? "Za leto 2005 smo si zastavili izjemno obsežen program. Organizirali torno dva dvodnevna seminarja iz čebelarstva, seveda o tehnologijah in dopolnilnih dejavnostih. Na Srednji kmetijski šoli Rakičan bomo to pomlad organizirali seminarje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka, v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bomo pripravili "dan čebelarjev" ter priložnostno razstavo s pokušnjo čebeljih pridelkov. Prav tako bomo pripravljali mesečne strokovne nasvete, ki jih bodo organizirali čebelarji sami in pa seveda naši partnerji v izobraževanju. Organizirali torno tudi šesto ocenjevanje medu ter v angleškem in nemškem jeziku ponatisnili brošuro Med iz Pomurja, in to kar v približno 10.000 izvodih. V sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko, Srednjo kmetijsko šolo Rakičan in Kmetijskim zavodom Murska Sobota bomo pri Gradu na Goričkem pripravili Festival medu. Prav tako je Čebelarska zveza društev Pomurja sodelovala pri izvedbi letošnjega državnega tekmovanja mladih čebelarjev, ki je bilo maja v Osnovni šoli Puconci.” Omenili ste tudi sodelovanje Čebelarske zveze društev Pomurja z nekaterimi institucijami pri programu izobraževanja čebelarjev. Ali pri tem morda sodelujete še s kom in kakšne oblike izobraževanja izvajate? "Na področju izobraževanja sodelujemo z Nacionalnim veterinarskim inštitutom, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota, Ekonomsko šolo Murska Sobota in Kmetijsko-živilskim sejmom Gornja Radgona. Ob njihovi pomoči organiziramo predavanja in s teh ustanov so tudi predavatelji za seminarje. Brez njih si ne bi mogli zamisliti izobraževanja pomurskih čebelarjev. Sicer pa smo doslej organizirali eno- in dvodnevne seminarje, predvsem pa dajemo poudarek dvodnevnim seminarjem. Kot vidim po številu udeležencev, čebelarji zelo radi prihajajo tudi na dvodnevne seminarje. Seveda bomo tovrstno izobraževanje nadaljevali, saj ga, ne nazadnje, delno financira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano." V okviru izobraževanja si lahko čebelarji pridobijo poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Koliko čebelarjev si je takšno kvalifikacijo že pridobilo in kakšna je perspektiva na tem področju v prihodnje? "Leta 2000 je bil sprejet Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Nacionalno poklicno kvalifikacijo si mora pridobiti vsak čebelar, ki želi registrirati dopolnilno dejavnost iz čebelarstva ali se želi ukvarjati z vzrejo matic. Brez tega seveda to nikakor ne bo več mogoče. Tako je bila Srednja kmetijska šola Rakičan prva v Sloveniji, ki je pred dvema letoma podelila certifikate za poklic čebelar/čebelarka na podlagi modularnega izobraževanja in izvajanja preverjanja znanja po katalogu spretnosti in znanj. Zdaj so v Sloveniji registrirani, mislim, štirje izvajalci, ki lahko opravljajo preverjanje in pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Na območju Pomurja si je ta certifikat pridobilo kar oseminšestdeset čebelark in čebelarjev. To je podatek, ki prav gotovo veliko pove, v vodstvu Čebelarske zveze društev Pomurja pa seveda pričakujemo, da si to veliko čebelark in čebelarjev pridobilo oziroma registriralo dopolnilno dejavnost. Krajnska sivka je druga najbolj razširjena čebela na svetu. Ima zelo dobre proizvodne lastnosti, to pa morda bolj cenijo tujci kot Slovenci sami. Zato imajo matice "kranjske sivke" in paketne čebele v evropskem prostoru zelo veliko priložnost, pomurski čebelarji in čebelarke pa morajo to tržno nišo tudi izkoristiti. V Evropski uniji je približno 13 milijonov čebeljih družin in seveda toliko čebeljih družin čaka na matice iz Slovenije." Povedali ste, da Čebelarska zveza društev Pomurja sodeluje tudi s čebelarji v drugih državah. Zanima me, na katerih področjih poteka to sodelovanje in s katerimi državami sodelujete? "Intenzivno delamo z Madžari, zlasti z županijama Zala in Vaš. Na tem območju so tudi številni veliki čelx;larji, predvsem pa nas povezuje interes, kako zdraviti čebelje dmžine. Tako pri nas kakor pri njih sta prav gotovo zelo veliki nadlogi varoza in huda gniloba čebelje zalege. Tako so torej naši problemi podobni. Nedavno smo se s čebelarsko zvezo iz Nagykanizse tudi konkretno pogovarjali o tem, da torno jeseni z njihovimi in našimi strokovnjaki pripravili skupna predavanja. Na ta način bomo spoznali tudi praktične izkušnje enih in drugih." Čebelarska zveza društev Pomurja je tudi članica Čebelarske zveze Slovenije. Kakšno je sodelovanje z zvezo in kaj pomurski čebelarji pričakujete od tega? "Po ustanovitvi Čebelarske zveze društev Pomurja smo Četolarsko zvezo Slovenije prosili za članstvo v tej krovni organizaciji slovenskih čebelarjev. Naša pričakovanja v zvezi s tem so razmeroma velika. Predvsem moramo urediti status četo-larjev, saj je to zdaj najbolj žgoča zadeva. Urediti je treba tudi davčno zakonodajo ter neposredna plačila na panj oziroma subvencije, kot je to urejeno v kmetijstvu. To so tri poglavitne točke, ki jih je vsekakor treba urediti na državni ravni. Čebelarska zveza Slovenije je seveda tista, ki ima največ možnosti in tudi največji vpliv, da te stvari uredi za vse slovenske čebelarke in čebelarje. Zdajšnji položaj, ko pravzaprav nimamo nikakršnega statusa, davčna politika pa je po novem Zakonu o dohodnini Se strožja, kot je bila doslej, nikakor ni v dobro razvoja čebelarstva. Če se bo ta agonija nadaljevala, potem lahko pričakujemo, da se bo število čebelarjev tako v Sloveniji kot tudi v Pomurju zmanjšalo kar za polovico. Če je zdaj pri Čebelarski zvezi Slovenije registriranih približno 7.000 čebelark in čebelarjev, bo ta številka čez nekaj let gotovo občutno manjša. Pojavilo se bo vprašanje enakomerne poseljenosti čebeljih družin oziroma čebel na območju Slovenije, to pa bo seveda negativno vplivalo tudi na biodiverziteto. Čebela je tista, ki oprašuje, vzdržuje ekosisteme ter biotsko raznovrstnost, in če čebel ne bo, tudi biotske raznovrstnosti ne bo." Prej ste omenili tudi kranjsko sivko. Kot vemo, je naša čebela, torej kranjska sivka, v Sloveniji zavarovana kot avtohtona čebela. Kaj to pomeni za slovenske čebelarje? "Kranjska sivka je zavarovana kot avtohtona pasma, kot takšno pa jo je priznala tudi Evropska unija. Nanjo smo ponosni in jo cenimo. Zakon o živinoreji govori o tem, da v tem prostoru zaradi ohranjanja genetske čistosti kranjske sivke ne smemo gojiti nobene dnige pasme čebel. Zakonodajalec je svoje opravil, zdaj pa mora svoje opraviti še država. Če želimo obvarovati ta slovenski biser, mora država podpirati čebelarje s stimulacijami v obliki subvencij in strokovnega dela, da genetsko čistost kranjske sivke tudi ohranimo. V 19. stoletju so bili v Sloveniji kar trije ali štirje trgovci s čebeljimi družinami, ki so tako rekoč na vse celine sveta izvažali tudi do pol milijona čebeljih družin. Kranjska sivka je dobila svetovni sloves. Po vsem svetu se ni razširila zaradi tega, ker je kranjska, ampak zato, ker ima dobre proizvodne lastnosti. Genetsko čisto kranjsko sivko, "slovenski biser", lahko ohranijo samo čebelarji, za ta trud pa jih mora država nagraditi z neko finančno spodbudo na čebeljo družino. Uihko se imenuje tudi subvencija. Ker je promet s čebeljimi družinami in maticami po drugi svetovni vojni skoraj zamrl, bi lahko ob pametni in strokovno argumentirani politiki države izvozili veliko čebeljih družin in matic ter s takšno dopolnilno dejavnostjo marsikateri družini na Slovenskem omogočili zaslužek. Seveda pa bomo izvažali lahko samo kakovost, ta pa bo zagotovljena, če bomo znali ohraniti genetsko čistost kranjske sivke in s pravilno selekcijo izboljšati njene gospodarske lastnosti." Katera odprta vprašanja oziroma probleme, s katerimi se na tem področju srečujete, bi še poudarili? "Poleg ureditve zakonodaje na področju statusa in davkov v čebelarstvu je brez dvoma še veliko drugih žgočih problemov. Še zlasti bi opozoril uporabnike fitofamiacevtskih sredstev, naj upoštevajo priložena navodila in o uporabi teh sredstev predhodno obvestijo čebelarje v okolici. Žal so žrtve neupoštevanja preventivnih ukrepov prepogosto prav čebelje družine, krivec za nastalo škodo pa po navadi ostaja neznan.” Tekst in foto: Franja Pižmoht Uporaba timola pri zatiranju varoe FRANC SIVIC V minulih desetih letih sem imel priložnost od blizu spremljati delo italijanskih inštitutov in univerz, katerih raziskovalci so med drugim preučevali alternativna sredstva proti varoi. Rezultat teh raziskav je tako imenovana italijanska metoda kapanja z oksalno kislino. Znana je po vsem svetu, čebelarji pa jo že množično uporabljajo. Žal je omejena le na tiste dmžine, ki so brez zalege oz. na zimski čas, ko se je zalega v večini čebeljih družin že izlegla. Zato so nadaljevali tudi raziskave s sredstvi, ki ubijajo varoo v obdobju po paši, ko je v čebelji družini še vedno zalega. Osredotočili so se predvsem na mravljinčno kislino in timol. Z mravljinčno kislino se je ukvarjala skupina mladih raziskovalcev s prof. Milanijem na čelu. Kmalu so ugotovili, da za vroče italijansko podnebje ni primerna niti t. i. šok metoda niti metoda počasnega izparevanja, kot so jo propagirali nemški znanstveniki pod vodstvom dr. Liebiga. Temperatura se poleti pogosto povzpne na več kot 40 °C in tedaj lahko mravljinčna kislina v panjih povzroči pravo katastrofo. Prof. Milani je zato izdelal posebno želatino, v katero je vmešal mravljinčno kislino. Podobno kot pri apiguardu naj bi namreč želatina ob občutnem zvišanju temperature upočasnila izhlapevanje aktivne snovi. Žal, poskusi niso obrodili želenih sadov, zato so z njimi kmalu prenehali. Tako so vsi inštituti poslej več pozornosti namenili timolu oziroma primerjavi učinkovitosti različnih pripravkov, izdelanih na podlagi timola, ki so se pojavili na tržišču, predvsem britanskemu apiguardu, italijanskemu apilife varu in švicarskemu timovaru. Raziskave zadnjih let so pokazale, da so pripravki na pod- Varoe se je treba znebiti čim prej. Prvič že julija, da se avgusta začnejo izlegati čim bolj zdrave zimske čebele. lagi timola zelo učinkoviti. Osip varoe je bil povprečno približno 95-odstoten. Ker pa je cena teh sredstev precej visoka, jih čebelarji niso množično uporabljali. Izjema so bili tisti čebelarji, ki so ta sredstva po zaslugi države dobili po subvencionirani ceni. Timol smo pred leti propagirali tudi pri nas. Žal se ni priljubil, ker v obliki kristalov ni bil dovolj učinkovit, po drugi strani pa je bila pretirano visoka tudi njegova cena. Sicer pa timol na svetovnem trgu ni tako drag, še zlasti ob nakupu nekoliko večjih količin, na primer v vrečah po 25 kg. Po mojih informacijah je povprečna cena za 1 kg 17 evrov. Ker čebelarim na Goriškem, sem imel z mravljinčno kislino podobne težave kot italijanski čebelarji. Zato sem že pred tremi leti začel uporabljati timol. Ljubeznivo mi ga je podaril predsednik italijanskih čebelarjev in urednik čebelarske revije Apitalia dr. Cirone, in to kar nekaj kilogramov. Uporabil sem recept, ki je dobro prestal poskuse na čebelarskem inštitutu v Bologni. Po tem receptu 1 kilogram timola (v kristalih) raztopimo v 1 litru špirita, kakršnega uporabljamo za topljenje propolisa. Dobimo torej 50-odstotno raztopino timola. Nato lahko peno, ki zelo vsrkava tekočino in jo kot florosol ali oasis dobimo v cvetličarnah, z nožem narežemo na 5 mm debele rezine. Velikost tek rezin je približno 70 x 70 mm. Na vsako rezino z veterinarsko injekcijo nakapamo približno 20 ml raztopine. Počakamo kakšno uro, da alkohol izhlapi, potem pa jih že lahko položimo nad .satnike plodišča. Priporočljivo jih je prelomiti na 4 koščke in vsakega položiti na en vogal gnezda. Tako se hlapi timola enakomerneje porazdelijo po panju in manj ogrozijo mlado zalego, ki je pod rezinami. Ploščice pustimo v panju kakšnih 10 dni, nato vstavimo nove, sveže. Z dvakratnim vstavljanjem timola uničimo toliko varoj, da lahko čebele vzdržijo brez dodatnega zatiranja teh pršic do novembra, ko varoe dokončno zatiramo z oksalno kislino. Kdaj zatiram varoo s timolom? Takoj po zadnjem točenju, ki je pri nas konec julija ali v začetku avgusta in ko čebele že za silo nakrmim. Nad zalego so tako že široki venci zimske zaloge, ki mlade ličinke vanijejo pred agresivnim delovanjem timola. Da preprečimo ropanje, zdravimo vse daižine hkrati in jim tudi zožimo žrela. Če se bodo temperature povzpele na več kot 30 “C, se lahko zgodi, da bo del mlade zalege p vsak vzorec prejel priznanje oziroma bronasto, srebrno ali zlato odličje. Najboljši v skupni mednarodni uvrstitvi bodo letaš prejeli štiri kristalne pokale, unikatne izdelke steklarjev iz Rogaške Slatine. Za poglavitne sorte slovenskega medu bomo podelili tudi posebna priznanja za šampione, če bo v ocenjevanje prispelo vsaj 15 vzorcev iste sorte, ter posebno priznanje za najbolje ocenjeni vzorec medu, ki so ga pridelali v čebelarskem krožku slovenskih osnovnih šol. Vzorci belokranjskih čebelarjev se bodo potegovali za priznanje najboljšemu v tej kategoriji. Znova bomo podelili tudi priznanje za najboljši vzorec slovenskega medu, ki bo prejel zlato priznanje, tako imenovani "zlati koš". Če se izrazim v športnem žargonu, bomo letos dobili "državnega prvaka". Natančno si preberite spodaj objavljene pogoje za ocenjevanje, poiščite dodatne informacije na spletni strani http://users.volja.net/cd_semic/ in ne zamudite roka za oddajo vzorcev. Pogoji za prijavo na "Mednarodno ocenjevanje medu Semič 2005" □ Na ocenjevanje se lahko prijavi vsak organizirani čebelar, član ČZS, iz tujine pa člani čebelarskih združenj države, iz katere prihajajo. □ Glede na botanični izvor so vzorci medu lahko razvrščeni v naslednje vrste medu: akacijev med, med oljne ogrščice, ajdov med, kostanjev med, lipov med, hojev med, smrekov med. Če vzorec ne ustreza nobeni od zgoraj naštetih vrst, je ocenjevan kot cvetlični ali gozdni med. Posamezni vzorci cvetličnega ali gozdnega medu so lahko ocenjevani v dodatnih posebnih kategorijah, če je v ocenjevanje poslanih najmanj 5 vzorcev na novo poimenovanega medu (npr. javorjev med, med divje češnje itd.) u Vzorec je treba oddati v dveh kozarcih s prostornino 370 nd, v vsakem pa mora biti neto po 450 g medu Za en vzorec sta torej potrebna dva takšna kozarca, napolnjena z. medom. Za vsak poslani vzorec pa iz iste posode napolnite še tretji kozarec medu in ga shranite. Tega boste dostavili naknadno, če bi ga komisija morda potrebovala za dodatne analize. □ Vzorci morajo biti opremljeni z nalepko, ki vsebuje naslednje palatke: vrsta medu, ime in priimek ter točen naslov čebelarja, L (lot - št. serije, s katero je označena posoda, iz katere je vzet vzorec), pašni okoliš, neto masa, rok uporabe in država porekla medu. Vzorcu je treba priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo. Če čelie-lar pošilja več vzorcev medu, nabranega v istem pašnem okolišu, zadostuje ena izjava za vse vzorce, sicer pa jo je treba izpolniti za vsak vzorec posetej. □ Dodatne ocene - Pri oceni zunanjega videza komisija za sprejem vzorcev upošteva napolnjenost kozarca (kozarec mora biti napolnjen do spodnjega roba grla), kozarec in pokrovček morata biti nova, na kozarcu ali pokrovčku ne sme biti ostankov drugih etiket, med pa se ne sme cediti izpod pokrovčka. Če vzorec ustreza zahtevanim vizualnim merilom, prejme k oceni še dodatno točko. Komisija sočasno preveri, ali se deklaracija vzorca ujema z določili Pravilnika o medu in Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil. Če vaše nalepke niso v skladu s temi zahtevami, vse potrebne podatke čitljivo izpišite na samolepilne nalepke in jih nalepite na poslane kozarce. Sicer pa svojo nalepko lahko tudi dopolnite z manjkajočimi podatki. Komisija ne ocenjuje videza oz. oblikovanja nalepke, za pravilno izpolnjeno pa lahko dobite k oceni še dodatno točko. u Med, ki vsebuje več kot 18,6 % vode, je izločen in ga torej komisija sploh ne ocenjuje. Prav tako je izločen med, ki je zakisan ali ima vonj, ki ni lasten medu, ali ima kakšno dmgo pomanjkljivost, ki je kot izločitveni razlog opredeljena v državnih predpisih o medu. □ Med ne sme vsebovati več kot 10 mg HMF/kg. Tega sicer komisija ne preverja za vsak vzorec posebej, lahko pa po naključnem izboru vzorca to preveri naknadno. Enako velja za pelodno analizo in ugotavljanje ostankov nedovoljenih substanc v medu, ki so predmet izjave lastnika vzorca. Da se zaradi HMF ne bi pojavljale težave, obvezno oddajte v (X'eno med, ki ste ga iztočili letos. u Pri ocenjevanju bodo upoštevana merila, ki jih predpisuje Pravilnik o ocenjevanju medu. Ta temeljijo na določilih Pravilnika o KBZ in so strožja od tistih, ki jih predpisuje državni Pravilniku o medu. □ Vzorci Ixxlo ocenjeni glede na videz, vonj, okus in aromo Ocenjevanje videza je razdeljeno na: • ocenjevanje čistosti: od 1 do 3 t(x'ke, • ocenjevanje barve: od 1 do 4 točke, • ocenjevanje bistrosti: od 1 do 3 točke. Najmanjši seštevek točk pri skupni oceni videza je 3 točke, največji pa 10 točk. Ocenjevanje vonja: od 1 do 5 točk. Ocenjevanje okusa: od 1 do 5 točk. Ocenjevanje arome je razdeljeno na: • ocenjevanje sortne značilnosti: lje ocenjen in kot tak še dodatno fizikalno-kemično testiran, bi morali od vseh sodelujočih čebelarjev zbirati po tri kozarce medu. Da bi se izognili stroškom, ki pri tem nastanejo, ponujamo možnost, da tretji kozarec shranite sami, če bo to potrebno, pa ga boste poslali naknadno. Pomembno je, da je ta kozarec napolnjen hkrati kot preostala kozarca, in to iz iste posode, da se ne bi pojavile razlike. Ta kozarec bo tako lahko uporabljen tudi kot kontrolni vzorec ob morebitnih pritožbah. Semič, 1.6. 2005 Upravni odbor CD Semič ' -V»-'.. Naarado »Zlati koš« bo prejel najboljši slovenski med. Izjava Čebelar____________________________________________________iz(s/z) ____________________________________________________________________ izjavljam, da so poslane (prinesene) vzorce medu nabrale moje čebele na območju_________________________________________ (pašni okoliš, za čebelarje iz tujine država porekla medu). V svojem čebelarstvu ne uporabljam antibiotikov. Varoo zatiram z registriranimi ali dovoljenimi sredstvi tako, kot to predpisujejo smernice dobre čebelarske prakse. Med ni starejši od enega leta, na zalogi ga imam najmanj 100 kg. V , dne_____________________________Telefon:_____________________________________ Podpis čebelarja: čebelarska zveza društev v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu, AWibor ki ga je na svoji 11. redni seji, Streliška 150 7. io. 2002, sprejel upravni odbor ČZS, Tel/Fax. 02/320-53-^6 objavljamo RAZPIS ZA 6. ODPRTO REGIONALNO OCENJEVANJE MEDU 1. Na ocenjevanje se lahko prijavi vsak organiziran čebelar, ki je član ČZS in ki ima na zalogi najmanj 50 kg medu, katerega vzorec je poslal v ocenjevanje. 2. Vzorce medu je glede na botanični izvor mogoče razvrstiti v naslednje vrste: akacijev med, med oljne ogrščice, ajdov med, kostanjev med, lipov med, hojev med, smrekov med. Če vzorec ne ustreza nobeni od navedenih vrst, ga označimo kot cvetlični oziroma gozdni med. 3. Vzorec je treba oddati v treh novih steklenih kozarcih (visoki tof) s prostornino 370 ml, (f> 66 mm, zaprtih z novimi kovinskimi pokrovi. Za en vzorec so potrebni trije takšni kozarci medu. 4. Vzorec mora biti opremljen z nalepko, iz katere so razvidni: vrsta medu, ime, priimek in točen naslov čebelarja, L Got, iz katerega je razviden datum točenja), neto masa in pašni okoliš. Če nimate svoje lastne nalepke, lahko vse zahtevane podatke vpiSete na kraju oddaje vzorca na nalepko, ki jo je pripravil organizator. 5. Vzorcu je treba priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o neoporečnosti medu. Če čebelar pošilja več vzorcev iz istega pašnega okoliša, zadostuje za vse vzorce ena izjava, če pa so vzorci iz različnih pašnih okolišev, je treba za vsak vzorec posebej izpolniti posebno izjavo. Čebelar se obvezuje, da lx> za potrebe promocije in na poziv organizatorja dostavil dve enoti medu, nagrajenega z zlato medaljo in opremljenega s svojo nalepko. 6. Pri oceni zunanjega videza bo komisija upoštevala tudi napolnjenost kozarca (kozarec mora biti napolnjen do spodnjega roba grla). Na kozarcu ali pokrovu ne sme biti ostankov drugih nalepk, izpod pokrova pa se ne sme cediti med. Sočasno bo komisija tudi preverila, ali deklaracija na kozarcu izpolnjuje določila Pravilnika o medu (3. in 6. člen), predvsem določitev neto mase. Če je označeno geografsko poreklo, mora biti le-to registrirano. 7. Zunanja podolva nalepke ni predmet ocenjevanja. 8. Med, ki vsebuje več kot 18,6 % vode, bo izločen iz ocenjevanja. Prav tako bo izločen tudi med, ki je zakisan ali ima vonj, ki ni lasten medu, ter med s kakršno koli drugo pomanjkljivostjo, ki je v državnih predpisih o medu opredeljena kot izločitveni razlog. 9. Pri oddaji vzorcev je treba za vsak oddani vzorec plačati 3.000 SIT pristojbine za ocenjevanje. 10. Vzorce bomo zbirali do 4. avgusta 2005 v Čebelarskem centru Maribor, Streliška c. 150, Maribor, lahko pa jih na ta naslov pošljete tudi po pošti. Pošiljki je treba priložiti fotokopijo položnice o plačani pristojbini na transakcijski račun zveze (številka: 04173-0000839147). Če baste vzorec izročili osebno, boste pristojbino plačali na kraju samem. 11. ČZDM se zavezuje, da bo ocenjevanje izvedeno v skladu z veljavnim Pravilnikom o ocenjevanju medu. 12. Ocenjevanje bo potekalo od 6. do 15. avgusta 2005. 13. Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni v zborniku in na srečanju čebelarjev ČZDM v soboto, 3. septembra 2005, v Čebelarskem centru Maribor, Streliška c. 150, sodelujoči pa bodo o tem obveščeni pisno. 14. Priznanja Ixxlo podeljena na tej prireditvi in jih ne bomo pošiljali po pošti. Predsednik ČZDM Vlado PUŠNIK, oec *Vyiefa matic DARKO GRM Hude Ravne 1 - Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041 900 606 • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. Davki v čebelarstvu in sprememba zakona o dohodnini ANTON TOMEC 1. januarja letos so začeli veljati novi davčni predpisi, ki občutno in neugodno posegajo tudi v opravljanje čebelarske dejavnosti. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je nova davčna ureditev izrazito neugodna za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva. Delovna skupina ČZS pod vodstvom Vlada Pušnika je po široki javni razpravi oblikovala predlog sprememb Zakona o dohodnini, ki uvaja evropsko primerljive rešitve obdavčitve opravljanja čebelarske dejavnosti kot temeljne kmetijske dejavnosti in o katerem smo vas podrobneje seznanili v prejšnjih številkah Slovenskega čebelarja. Navedeni predlog smo poslali vsem pristojnim ministrstvom. Naš predlog smo predstavili tudi na delovnem sestanku, ki ga je sklical predsednik Odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojz Sok. Na sestanku so sodelovali nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstva za finance z vodjo delovne skupine za pripravo predloga davčnih sprememb dr. Markom Kranjcem na čelu, Kmetijsko-gozdarske zbornice ter drugih kmetijskih organizacij. V razpravi so naš predlog podprli tako državni sekretarji na MKGP mag. Franc But kot navzoči poslanci državnega zbora. Dokončni predlog davčnih sprememb naj bi pristojno ministrstvo pripravilo za obravnavo in sprejem jeseni letos. Upamo, da bo na.š predlog obdavčitve v čebelarstvu upoštevan in da bomo tako lahko prihodnje leto čebelarili pod vnaprej znanimi in sprejemljivimi davčnimi pogoji. Strokovna ekskurzija semiških in črnomaljskih čebelarjev STANE PLUT Naredilo se je lepo sobotno jutro, eno redkih v tem letu. Navsezgodaj smo se zbrali pred semiškim hotelom Smuk, kjer nas je že čakal avtobus. Ker se vedno najde tudi kak zamudnik, smo še nekoliko počakali, potem pa smo se zapeljali v Črnomelj po še preostali del odprave. Nič nas ni premagovala zaspanost. Najprej smo obnovili program strokovne ekskurzije, preostali čas do prvega postanka na Ravbarkomandi pa smo koristno porabili za obvestila o tem, kaj vse se dogaja v belokranjskih čebelarskih društvih. Po postanku je Martin Pečavar, ki v semiškem daištvu skrbi za dobro voljo, raztegnil svoj meh, da je bilo veselje. "Evo nas, Primorska, prihajamo!" Za njim je besedo prevzel predsednik ČD Črnomelj Vincenc Petruna - Vinc. V Vipavi je služil vojaški rok, zato dobro pozna vse okoliške kraje in hribovje. Seveda smo ob tem zvedeli še marsikatero dogodivščino iz tistih časov, predvsem dobro pa mu je v spominu ostala kraška burja. Še malo in že smo bili v Šempasu, in to pol ure prej, kot smo bili dogovorjeni, vendar to naših gostiteljev, Franca in Silvane Šivic, ni |Drav nič zmedlo. Peš smo se odpravili po vasi proti domačiji Sivičevih in se zvedavo ozirali po hišah, ki se seveda razlikujejo od tistih, kakršnih smo vajeni doma. Na dvorišču nas je pričakala družina Šivic in nam zaželela dobrodošlico. Lično urejeno dvorišče in hiša z veliko verando so za nekaj časa postali naši. Najprej smo si ogledali točilnico s pripadajočo opremo. Sledil je ogled manjšega objekta, katerega vhod varuje velikanski lesen medved. Le kaj se skriva za temi tako "varovanimi" vrati? V prostoru je od tal do stropa lično prikazano vse slovensko čeljelarsko bogastvo, od panjskih končnic do maket čebelnjakov iz različnih pokrajin. Po stenah so slike, priznanja, na ogled pa so tudi različni čebelji Skupinska slika pred čebelnjakom. V galeriji podpredsednika CZS Franca Šivica. Pri čebelarju Renatu Garibaldiju v Italiji. pridelki in izdelki iz medu. Skratka, pravi mali čebelarski muzej. Nekdo je hudomušno pripomnil, da bi se v ta prostor lepo podala tudi kakšna zlata diploma iz Semiča. Še nekaj si je pri Sivičevih vredno ogledati. Franc je ljubitelj čebelarske fotografije in njegova najlx)ljša dela so razstavljena v posebni galeriji, ki jo s ponosom pokaže obiskovalcem. Po ogledu imenitnih fotografij nam je Silvana na terasi postregla s pijačo, ki se je zaradi toplega dne prav prilegla. Seveda ženske niso mogle ravnodušno mimo cvetočega vrta, potem pa smo se odpravili še k čebelam. Na poti po ozkih vaških ulicah smo srečali tudi bavarske čebelarje, ki so prav tako prispeli na obisk k Šivičevim. Nedaleč stran od vasi ima Franc čebelnjak in stojišče nakladnih panjev. Po poti smo ugotovili, da Bela krajina fenološko skoraj nič ne zaostaja za Primorsko. Ker so poletja pri nas prav tako vroča kot na Primorskem, nam je Franc pojasnil, kako se on spopada z varoo. Med letom izrezuje trotovino, pozneje pa se te nadloge loti s timolom, predvsem zato, ker je tam za mravljinčno kislino nekoliko prevroče, tako da bi se utegnile čebele pred preveliko količino hlapov iz udobnih stanovanj preseliti na veje bližnjega drevja. Zalega, ki ostane v panjih, bi bila bodisi poškodovana Ixxlisi uničena. Namesto mravljinčne kisline torej enako uspešno uporablja raztopino timola v špiritu. Končni obračun z varoo pa opravi, ko v panjih ni več zalege, in to z oksalno kislino. Kaže, da je pri svojih opravilih uspešen, saj so čebele živahno izletavale iz vseh panjev. Z Bavarci smo se znova srečali v prostorih osnovne šole, kjer smo si skupaj ogledali multivizijsko predstavitev "Tukaj sem doma". Ko je proti koncu zaigrala čebelarska himna, smo vrli Belokranjci vstali s svojih sedežev, tako da so nas nemški kolegi nekaj časa začudeno gledali, potem pa so se nam pridružili tudi oni. Nekaj nas je že prej videlo to predstavitev kranjske sivke, predvsem velik vtis pa je naredila na Bavarce. "Prazen Žakelj ne stoji pokonci," so znali povedati že naši dedi, zato smo se odpravili na kosilo na bližnjo turistično kmetijo. Tam je Tine spet raztegnil svojo harmoniko. Na veliko veselje Bavarcev je odigral ves nemški del svojega bogatega programa. Če bi Tine tako igral v kakšnem južnem delu pokojne Jugoslavije, bi mu z bankovci prelepili čelo in mimogrede bi zaslužil dobro penzijo. Naši zahodni sosedi so seveda bolj varčni in ne poznajo teh navad, kljub temu pa Tinetu ostalo zadovoljstvo, da je lahko kot ljudski godec in pevec zabaval tako veliko skupino čebelarjev. Naša pot nas je ta dan vodila tudi v sosednjo Italijo. Obiskali smo velečebe-larja Renati Garibaldija. Sprejel nas je na enem izmed svojih številnih stojišč v bližini Gorice. Najprej nam je predstavil svoje čebelarstvo in čebelje pridelke. Imenitno je izrabil ime svojega slavne- ga prednika, poleg tega pa je osnovnim čebeljim pridelkom dodal nove vsebine. Da bi preživel na trgu, ki kupcem po nizkih cenah ponuja uvožen med, je začel medu dodajati različne dodatke -od lešnikov do borovih vršičkov -, vsi pa gredo dobro v promet. Prav tako po znatno višji ceni prodaja lokalno posebnost, tj. med iz rododendroma. Povedal nam je, da k njemu kupec največkrat pride po eno stvar, po navadi pa odide s polno vrečko različnih čebeljih pridelkov. To tudi dokazuje, kako dober trgovec je. Tako smo lahko še enkrat spoznali, da medu ni dovolj samo pridelati, saj je izjemno pomemlien tudi nastop na trgu. Tega so se nekateri naši čebelarji že delno naučili, dnige pa to še čaka. Poleg čebelarstva se ta diplomirani agronom ukvarja tudi s čebelarskim turizmom, za ta namen pa uporablja predvsem svoja poznanstva. Oddaja nekaj počitniških hiš, uredil je čebelarske učne poti itd. Povedal je tudi, da italijanska deželna oblast podpira čebelarstvo, vendar predvsem večje in tržno usmerjene čebelarje. Ogledali smo si še stojišče nakladnih panjev, potem pa smo se odpravili proti Štanjelu. Po vožnji po slikovitem Krasu, med katero so nas ob cesti spremljala pobočja hribov s cvetočo rašeliko, na kateri čebele ob ugodnih vremenskih razmerah lahko nalx;rejo kakšnih 10 kg kakovostnega medu, ki je kraški posebnež, smo ob sončnem zahodu prispeli v Štanjel. Tam nas je sprejel čebelar Jožef Švagelj. Predstavil nam je svoj rodni kraj, njegovo zgodovino in slikovito arhitekturo. Že v mraku nas je vodil po ozkih uličicah, to pa je prispevalo k posebnemu čaru tega obiska. Vodnika, ki bi znal ixilj doživeto in zanimiveje predstaviti kraj, gotovo ne bi mogli najti, zato vsekakor ne bo odveč, če se mu za njegov trud še enkrat zahvalim. Naša strokovna ekskurzija se je končala z vrnitvijo v Semič, kamor smo srečno prispeli pozno zvečer. Na koncu je seveda dobro strniti vtise in misli. Videli smo veliko novih stvari, spoznali nove kraje in ljudi, navezali stike s čebelarji in dobili veliko koristnih napotkov, ki jih bomo lahko s pridom uporabili tudi v naših čebelarstvih. Ugotovili smo, da lahko tudi sami pokažemo veliko zanimivega in da kar nekaj naših čebelarjev izpolnjuje poglavitne zahteve za čebelarski turizem. Da bi to spoznali, se je včasih treba odpraviti drugam in pogledati, kako to počnejo dmgi. Na koncu tega sestavki naj se iskreno zahvalim Francu Sivicu, ki je pripravil program obiska in nas tudi ves čas spremljal. Ko bi slovenski čebelarji imeli še več takšnih ambasadorjev, ki bi se tako nesebično razdajali! Upam, da mu bo uspelo nekako povezati vse, ki se ukvarjajo s čebelarskim turiz-mom, ter sestaviti programe potovanj in ogledov. Navsezadnje smo preizkus uspešno opravili tudi med Apimondio, zdaj pa bi to popotnico kazalo izrabiti v prid slovenskih čebelarjev. Lično pakiran med čebelarja Garibaldija. Zanimiva zbirka stare literature. Pogled na zbirko miniaturnih čebelnjakov Franca Šivica. Foto: S. Plut Avtomatska «Škropilnica za zdravljenje čebel z oksalno kislino DELOVNI ČAS: pon.-pet. od 8.-12. in od 15.-18. ure Trgovina bo ob sobotah ZAPRTA do konca leta. ČEBELARSTVO Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova Tel.: ++386(0)1/ 364 11 06, faks: ++386(0) 1/ 364 13 07 GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO POPUST ZMERNOST CEN - TRADICIJA - KVALITETA IZKLŠ1\JE, PRIDOBIJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU POCi N KANA TKANI NA 100/3,55x0,63 mm v zvitkih po 25 m ....975,00 SITIm2 ^ ^v-S*SX MREŽA URSUS ZINC ALU 130/11/15 v zvitkih po 50 m ...13.801,00 SIT/zvitek www.zivex.si Volčja Draga 40 tel: 05 398 55 22 Ljubljana - Šmartinska 102 tel: 01 542 18 86 P.C. Celje - Obrtna c. Štore tel: 03 780 24 24 ŽIVEX d.o.o. Volčja Draga, Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga V cene je vračunan 20% DDV, cono veljajo do 31.7.2005, slike so simbolične, dopuščamo možnost tiskarskih napak. KUPIM vezane letnike Sl. čebelarja - 1920,1921,1922,1925, 1926,1928,1929,1930,1931, inf. n 031663 001. PRODAM 15 naseljenih AŽ 10S panjev in nekaj LR panjev. Čebele so zdrave in veterinarsko pregledane, inf. tr 031 230 954 in 05 63 96 484. PRODAM trisatno točilo za med iz aluminija, malo rabljeno, inf. ® 040 388 240. UGODNO PRODAM točilo za AŽ-LR sate, zelo lepo ohranjeno, iz nerjaveče pločevine (RFS), na 4 sate, z elektromotorjem na 220 V ali na ročni pogon. Zraven dam še rezervni elektromotor. Točilo se nahaja na lokaciji Ljubljana-Bežigra. Inf. s 031 386 681 ANA KUNSTELJ, s.P. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon: 01 72 38 027, GSM: 031 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. inž. JOŽE KUNSTELJ, s.P. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo 3-, 4- in 5-satna točila za med. Ponujamo plastične ventile in posode za med, s prostornino 50, 70 in 100 litrov. UGODNO! Vzreja matic - Jožica in Jožef Tratnjek ŽIŽKI 93, 9232 ČRENŠEVCI - tel.: 02/ 570 18 17 - GSM: 041 886 652 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. Vzreja matic - Jože Jakšič KAPCA, Glavna ulica 21, 9220 LENDAVA - tel.: 02/ 576 10 60 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. Vzreja matic - HENRIK ZALETEL 1303 ZAGRADEC, Fužina 59 - tel.: 01/ 788 60 86 - GSM: 041 775 333 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. Vzreja matic - AVGUST BUČAR JANČE-GSM 041 696 210 Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. VZREJALIŠČE MATIC - FESTENGAR - FRANC ŠOLAR Podnart 12,4244 PODNART: tel/faks: 04 533 11 34 Vzrejamo kakovostne matice alpskega ekotipa kranjske čebele, oplojene na 1000 m nadmorske višine. Dostava po prvem juniju, lahko po pošti ali osebno po predhodnem dogovoru. % Vzreja matic - BUKOVŠEK Vzrejališče z najdaljšo tradicijo v Sloveniji - od leta 1934 Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni po pošti ali osebno na naslovu: Alojz in Janko BUKOVŠEK - Golo Brdo 19,1215 Medvode, tel.: 01 361 24 28 in 031 656 441 100 let delovanja Čebelarskega društva Škofja Loka Člani Čebelarskega društva Škofja Loka smo si za to leto zastavili številne cilje, med dmgim tudi izpolnitev zahtevnejših nalog, ki smo si jih zadali v programu dela društva. Prav letos namreč zaznamujemo 100-letnico delovanja našega društva. Prvo dejanje v okvim praznovanja častitljivega jubileja društva, ki je po številu članov najmočnejše na Gorenjskem, je bil slovesen olx'ni zbor društva, ki smo ga pripravili v soboto, 15. januarja 2005. Na dobro obiskanem občnem zboru smo se spomnili tistega 6. januarja 1905, ko so večji in naprednejši loški čebelarji na pobudo takratnega urednika Slovenskega čebelarja g. Frančiška Rojine ustanovili Čete-larsko podružnico Škofja Loka. Vanjo se je že v začetku vključilo 20 čebelarjev. Kot prvi predsednik je podružnico vodil Primož Žontar, tako po organizacijskih kot strokovnih sposobnostih pa so mu sledili tudi širši slovenski čebelarski javnosti znani čebelarji Janez Žontar - Vinnašan, Valentin Noč, Jože Detela, Janez Tavčar in dmgi. Število članov se je nenehno povečevalo, največ organiziranih članov pa je bilo okoli leta 1980, ko jih je bilo kar 120. Po tem letu se je začelo njihovo število nekoliko zmanjševati, tako da se je ustalilo pri številki 100, kolikor nas je še dandanes. Če smo razmeroma zadovoljni s številom članov, pa nikakor ne moremo mimo podatka, da je povprečna starost čebelarjev 60 let. Zato je pomlajevanje članstva tudi ena izmed številnih nalog društva v tem in prihod-njenem obdobju. Zavedamo se zdajšnjega gospodarskega in splošnega družbenega položaja, saj to na nobenem področju ne podpira razvoja čebelarstva, hkrati pa ne priznava pomena te panoge za ohranjanje naravnih danosti naše za zdaj še razmeroma neokrnjene narave. Z ožvitvijo čebelarskga krožka pri OŠ Cvetko Golar in z različnimi prireditvami v okvim na novo nastajajočega čebelarskega doma bomo skušali mladim in zainteresiranm občanom pojasnjevati pomen čebelarstva in jih navduševati za to ljubiteljsko dejavnost. Veliko nam je do tega, da se število čebel na našem območju ne bi zmanjšalo, če pa bo kdo prerasel ljubiteljske okvire in se začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno, lx>mo tega še bolj veseli. V okvir praznovanja vsekakor sodi tudi začetek graditve čebelarskega doma, v katerem bomo končno dobili prostor za naše številne dejavnosti. Takšno praznovanje bo sicer delovno, vendar smo se čebelarji za to opredelili zavestno, saj smo vedeli, da torno morali v graditev našega doma vložiti veliko truda tako pri sami izvedbi kot pri pridobivanju materialnih in finančnih sredstev. Zavedamo se tudi, da zdajšnja generacija čebelarjev kaže veliko pripadnost dništvu, zato bo vsak član rad prispeval svoj delež za zgraditev doma. Čebelarski dom bo po eni strani zahvala vsem našim prednikom za njihovo delo, saj je prav to omogočilo obstoj društva in ustvarilo možnosti za delovanje zdajšnji generaciji čebelarjev, po drugi strani pa bo tudi dota našim naslednikom. Ker se zavedamo, da celotnega finančnega bremena čelie-larji verjetno ne bomo zmogli sami, bomo izvedli široko akcijo za pridobivanje materialne in finančne pomoči pri fizičnih in pravnih osebah, za pomoč pa bomo zaprosili tudi ČZZG in ČZS. Pomoč nam je že obljubila Občina Škofja Loka, o možnostih za prijavo na republiških in mednarodnih razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev pa se pogovarjamo tudi z Razvojno agencijo Sora in Pospeševalno službo KGZ Škofja Loka. Upamo, da bodo pristojni prisluhinili našim željam in prošnjam ter nam pomagali v okvim možnosti. V okvim praznovanja lx>mo izdali tudi 100-letno kroniko društva. V njej lx> opisana zgodovina društva, vsebovala pa bo tudi nekaj strokovnih in nekaj poljudnih člankov starih loških čebelarjev, opis čebeljih pridelkov in izdelkov iz njih ter statistične podatke o društvu v preteklosti in sedanjosti. Vsebino lx> popestrilo tudi bogato slikovno gradivo. Vsekakor bo knjiga zanimiva tako za čebelarje kot tudi za nečebelarje. Ob vsem tem bomo seveda pripravili tudi tradicionalne dejavnosti, ki potekajo vsako leto, to je strokovno izobraževanje čebelarjev, strokovni izlet, udeležili se bomo srečanja slovenskih čebelarjev v Celju in Ilirski Bistrici, kupili bomo čebelarski repromaterial, skupaj z veterinarsko službo bomo skrbeli za zdravstveno varstvo čebel, ob pomoči strokovne službe KGZ pa lx)mo skrbeli tudi za ozaveščanje občanov glede pravilne uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtičkarstvu. Trdno upamo, da bomo člani ČD Škofja Loka tako široko zastavljene cilje tudi uresničili in s tem na najboljši in najlepši način zaznamovali 100-letnico delovanja našega dmštva. Upamo, da sc boste našemu slavju pridružili, če ne drugače, pa vsaj na osrednji slovesnosti, ki ho v soboto, 10. septembra 2005. Tajnik ČD Škofja Loka Marijan Novak ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJE GORENJSKE Projekt sofinancira EU! Žirovnica 16 VABILO! V SOBOTO, 20. 8. 2005 ob 14. uri, Vas vljudno vabimo na slovesno sklenitev projekta Izobraževalno vzrejni center Zelenica, ki je pridobil sredstva PHARE. Hkrati bo to tudi uradna otvoritev prenovljene plemenilne postaje Antona Janše ZELENICA, ki prav letos praznuje 40-letnico delovanja, od vsega začetka pa jo vzorno vodi g. Ciril Jalen. Ob tej priložnosti bo Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske razvila tuai svoj prapor. Na prireditvi bodo sodelovali: ČZZG, ODčina Žirovnica, ČZS, PRO, KIS in projektna partnerja . Poleg bogatega kulturnega programa bosta predstavljena tudi celoten projekt Izobraževalno-vzrejni center ZELENICA in potek obnove, nakazane pa todo tudi smernice prihodnjega delovanja centra. Ta dan si boste lahko ogledali plemenišče ter seveda obnovljen objekt z laboratorijem in učilnico, v katerih bo budi v prihodnje praktično izobraževanje čebelarjev o vzreji matic. OPOZORILO: Ker je Izobraževalno vzrejni center več kot 6 km oddaljen od Žirovnice, dostop do centra pa z avtobusom ni mogoč, Vas prosimo, da se primerno obujete, saj je do centra pol ure hoje po nezahtevni poti. Ker je otvoritev Izobraževalno-vzrejnega centra Zelenica pomembna za vse slovenske čebelarje, predvsem pa za KRANJSKO ČEBELO, vas vljudno vabimo da se udeležite otvoritve. Vabimo tudi praporščake, da s svojim obiskom popestrite prireditev in hkrati medse sprejmete nov prapor ČZZG. Vabimo vas organizatorji; Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske, Občina Žirovnica, ČZS, PRO. V Čebelarski praznik v minoritskem samostanu Olimje Nekdaj skoraj ni bilo samostana, v katerem bi ne gojili čebel. To lepo in koristno dejavnost so razvijali zlasti benediktinci, ki so še dandanes znani kot odlični čebelarski strokovnjaki. Največji sloves med njimi je dosegel pred nekaj leti umrli brat Adam Kehrle iz Buckfasta v Angliji, ki je s križanji in odbiro vzgojil celo novo pasmo čebel. Pri nas gojijo čebele redovniki v cistercijanskem samostanu Stična, v kartuziji Pleterje ter redovnice v Mimi Peči. 5. junija letos so se jim uradno pridružili še minoriti v samostanu Olimje, ko so slovesno blagoslovili svoj novi čebelnjak s poslikanimi panji. Slovesnosti so se udeležili čeladarji od blizu in daleč, med njimi pa so bili tudi naključni obiskovalci in prijatelji samostana ter predstavniki gospodarskega in političnega življenja kraja. Slovesnost se je začela v cerkvi, kjer je vse obiskovalce pozdravil predstojnik, pater Ernest Benko in orisal pomen delovanja samostana za kulturni, gospodarski in verski razvoj bližnje in širše okolice. Povedal je, da se samostanu, v katerem je bila za Parizom in Dubrovnikom tretja najstarejša lekarna v Evropi, zdaj pridružuje še naravna lekarna, ki jo predstavlja čebelja družina. Udeleženci, ki so do zadnjega kotička napolnili starodavno cerkev, so si nato ogledali multimedijsko predstavitev Peter Pavel Glavar pripoveduje v besedi, sliki in glasbi, pozneje pa so na samostanskem vrtu prisluhnili še mladim glasbenikom in recitatorjem bližnje osnovne šole. Blagoslovitev čebelnjaka je opravil kanonik Mirko Kraševec, ekonom mariborske škofije. Lični čebelnjak bo še dodaten okras že sicer izjemno urejenega samostana, obiskovalci, domači in tuji, pa si bodo lahko še vse leto v obeh križnih hodnikih ogledovali bogato fotografsko razstavo čebeli in slovenskem čebelarstvu. Franc Šivic, komisija za ohranjanje čebelarske kulturne dediščine pri CIS Vzreja matic na Primorskem —PlemenUna postaja Grant pod Rodico Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice iz odbranih matičarjev. Članom ČZS dajemo ugoden popust ter dodatni količinski popust. Matice pošljemo tudi po pošti. VASJA JUG, GRANT 1E, 5242 Grahovo ob Bači, GSM 031 254 995, ali 031 404 695, e-pošta: vasja.jug@guest.ames.si f Vzreja matic - MIRKO JURINEC Klučarovci 74,9242 RIŽEVCI PRI IJUTOMERU, teL: 02 58719 04, GSM: 051 370 413 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. Čebelarstvo Vozelj, Dragošek 18,1275 Šmartno pri Litiji Tel: 01 899 11 49, faks: 01 899 30 10, GSM: 041 618 786, e-pošta: cebelarstvo.vozelj@vojla.net Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorstvom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. f Vzreja matic - ERVIN FICKO Mlajtinci 37a, 9226 MORAVSKE TOPLICE, GSM: 041 661 576 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. VZREJNI CENTER GOSPODARSKIH MATIC LUZNAR -BEGUNJE Vsako leto od 20. maja naprej lahko dobite gospodarke matice. Matice so kranjske sivke, alpski ekotip, in zelo kakovostne. Ob nakupu boste dobili matični list z vsemi podatki o izvoru matic (št. plemenjaka - matičarja, in št. trotovske linije ter številko matice). Naše sivke izvirajo iz osrčja domovanja kranjice, med Jelovico, Karavankami in Julijskimi Alpami. ČEBELARSTVO LUZNAR, Begunje na Gorenjskem 170, 4275 Begunje na Gorenjskem, tel.: 04 5333 914, GSM: 041 948 077, e-mail: janez.luznar@s5.net. ___ — v f Vzreja matic - STANKO KAPUN - MURSKA SOBOTA STANKO KAPUN: Mima 14,9000 Murska Sobota, GSM: 031 703 603 Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. v___________________________________________________________________________________________________/ IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV ŠOLSKA UL. 14, KAPCA 9220 LENDAVA Tel.: 025789876 Faks: 025789877 GSM.: 041-631-552 e-pošta:____________________ Panji so iz masivnega smrekovega in topolovega lesa, spoji so rogljičeni oz. cinkani. PROIZVODNI PROGRAM: AŽ-panji (9s, 10s, 11s,12s) AŽ-panji (10s, trietažni) LR-panji 1/1, 2/3 DADANT-BLATTOVI panji DADANT-BLATT + LR - prilagojen za AŽ-satnike PRAŠILČKI (5s, 7s) SATNIKI za vse vrste panjev Hlapilnlk Nassenheider NOVO Poletni delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, od 25.7. do 31.7. odprto od 9.00 do 13.00, od 1.8. do 7.8. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO bo trgovina ZAPRTA. ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Ob sobotah LOGAR TRADE, d.o.o. SSS.TŽS Zupanova 1, 4208 Šenčur ob sobotah zaprto. Prt gotovinskem nakupu čebelarska opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko Izkaznico 4% popusta. *Na akcijske cene se ne priznavajo dodatni popusti In ne velja kartica ugodnosti. Tel.: 04 25 19 410 faks: 04 25 19 415 e-pošta: info@logar-trade.si internet: www.logar-trade.si Oglejte si akcijsko ponudbo na naši internetni strani: www.logar-trade.si NOVO UGODNO 3.750 SIT SMUKALNIK ZA CVETNI PRAH IZ UMETNE MASE AKCIJA Nerjaveče vilice za odkrivanje satja. 4^ßo-arr 4.100 SIT* AKCIJA Posoda za odkrivanje satja z nerjavečim pokrovom, na katerega lahko odložimo sate. 2JJJ0Q-31T 19.980 SIT* AKCIJA AKCIJA t satno točilo za med z motorjem PESTRA IZBIRA VSEH VRST POSOD ZA SHRANJEVANJE MEDU 6 satno samoobrača/no točilo za med z avtomatiko In varnostnim stikalom IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri pokojniku navedejo tudi datum, ali vsaj letnico rojstva in smrti, Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskin spisov, npr. zbornikov društev, kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Vsem lepa hvala. Uredništvo TONE GRAMC Ob letošnjem prebujanju narave, porajanju novega življenja in upanja v naših čebelnjakih smo čebelarji grosupeljskega društva izgubili nam vsem dragega člana ter vestnega in marljivega sodelavca. Kruta smrt je v 62. letu starosti iz naših vrst iztrgala čudovitega človeka, delovnega člana našega društva, ki je poleg obveznosti do svoje družine, ki ji je posvetil vse svoje življenje, našel čas tudi za svojo veliko ljubezen - čebele in delo v našem čebelarskem društvu. Njegova življenjska pot se je začela in končala na začetku pomladi, v obdobju prajanja nove vegetacije in v obdobju novega upanja in pričakovanja za čebelarje. Rodil se je aprila leta 1943 v vasi Čeden pri Brežicah v številni kmečki družini. Njegovo življenje ni bilo lanko, saj je moral že v ranem otroštvu poprijeti za vsako delo. Da bi si zagotovil boljši kos kruha in streho nad glavo, se je pri Klobučarju v Brežicah izučil za vodovodnega inštalaterja. Leta 1968 se je zaposlil v Inštalacijah v Grosupljem ter zaradi svojih sposobnosti kmalu napredoval v vodilnega delavca. Leta 1971 se mu je v Grosupljem pridružila tudi njegova življenjska sopotnica Marjana. Ustvarila sta si lep dom. S pridnostjo in iznajdljivostjo sta v svoji novi hiši ustvarila topel dom tudi trem otrokom. Njegova marljivost in navezanost na naravo sta poglavitna razloga za to, da se je začel ukvarjati tudi s čebelami. Te so bile njegova druga velika ljubezen, tako da jih je imel za nekakšne družinske člane. Leta 1985 se je včlanil v Čebelarsko društvo Grosuplje in bil ves ta čas zelo dejaven član. Njegova pridnost in predanost delu so bili razlogi, da mu je društvo zaupalo vzdrževanje in upravljanje čebelarskega doma na Spodnjem Blatu. Postal je gospodar doma in ga tudi vzorno vzdrževal. Ker je bil zelo iznajdljiv, je rešil marsikateri problem, ki bi bil za druge člane društva nerešljiv. Za svoje dejavno delo na področju čebelarstva in v društvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Čebelarji grosupeljskega društva smo se od dragega prijatelja in delovnega člana poslovili marca letos na grosupeljskem pokopališču, ob tem pa smo se zavezali, da bomo skušali v društvu ohraniti njegovo marljivost in delavnost. Vsekakor pa nam bo ostal v lepem spominu. CD Grosuplje ( PETER VUKOJEVIC (1939-2005) » Vsakih nekaj mesecev je število članov Čebelarskega društva Barje manjše. Daleč od svojega rodnega kraja je življenjsko pt končal zvesti član našega društva Peter Vukojevič. Bolezen je bila močnejša od ljubezni do čebel. Peter je bil edini član našega društva, ki je čebele tudi prevažal. Čebelaril je s 60 AZ-pnji, lci so zdaj ostali brez gospaarja, upmo pa, da ga bo nadomestil sin. Pri tem mu bomo po svojih močeh skušali pomagati tudi člani društva, Petra in njegove vrline pa bomo ohranili v nejlepšem spminu. Barjanski čebelarji FRANC ZASLER Marca letos, ko so čebele začele vzletavati v novo sezono, je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu dolgoletnemu čebelarju in prijatelju Francu Zašlerju. Rodil se je leta 1920 v Šomatu, kjer je ostal vse svoje življenje. Že v otroških letih se je seznanil s čebelami, in ko je bil star petnajst let je že imel svoje. Tri leta je čebelaril s ptimi koši čebel. Iz košev pa ni jemal medu, saj je vedel, da bi s tem umoril čebele, ki jih je imel zelo rad. Pozneje je pri vaškem mizarju naročil izdelavo 9-satnih AZ-panjev. Čebelarstvo je pvečal in čebelaril s 74 čebeljimi družinami. Zaradi starosti in bolezni je moral število družin zmanjševati, vendar iih nikoli ni v celoti opustil in je pridno čebelaril vse do smrti. Kljub službi in delu na kmetiii je vedno našel čas za čebele. Rad se je phvalil, da je bila v sedemdesetih letih njegovega čebelarjenja najbogatejša letina medu leta 1958, ko ga je pridelal kar 40 kg na panj. Kot član čebelarske družine je opravljal tudi različne društvene dolžnosti. Tako je bil tajnik ČD, dolgoletni član UO ČD in vse do smrti tudi član NO ČD. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Čebelarji smo se od dobrega prijatelja ob odprtem grobu pslovili s čebelarskim praporom. Ohranili ga bomo v lepm spminu. Čebelarska družina Velka - Sladki Vrh PRODAM CVETNI PRAH - cvetlični majski osmukanec - po ugodni ceni, inf. ir 04 5333 914 ali GSM 041 948 077, ČEBELARSTVO LUZNAR, Begunje na Gor. 170 KUPIM štirisatno točilo nerjaveče za AŽ sate, inf. ir 031 858 545. OBNAVIJAMO panje, kranjiče in vršimo poslikavo panjev in končnic, Kosmač, Brezje 73, 4290 TRŽIČ, ir 04 5961 223, fax : 045961 787, GSM 041 6l6 290, e-mail: delavnica-kosmac@siol.com PRODAM osem komadov rabljenih A Ž 9 satarjev, inf. ir 041 590 896. PRODAM deset skoraj novih AŽ 10S panjev, inf. ir 04l 353 534. PRODAM smrekov med in surovi propolis, inf. ir 031 503 635. KUPIM rabljene AŽ panje od 9 do 12S, inf. s 031 222 453. PRODAM cvetni prah osmukanec, inf. ir 041 560 075. PRODAM ugodno šest AŽ panjev 10 S rabljeni, inf. ir 041 66l 855. PRODAM ugodno nekaj skoraj novih 5,7 in 10S AŽ panjev, inf. ir 041 819 390. ODKUPUJEM vse vrste čebeljih pridelkov, ali jih zamenjam za lipove deske debeline 3 cm, inf. ir 01 52 84 842 zvečer. PRODAM dvajset novih AŽ 10S panjev in dvajset AŽ 7S, od teh je nekaj panjev naseljenih, inf. po 20. uri na s 07 49 87 836. PRODAM mini čebelnjak za 4 AŽ 10S panje ali za 12. 5S prašilčkov. Cena po dogovoni. Roman Krištof, Zaboršt, Šumberška c. 21,1230 Domžale. PRODAM trisatno točilo za med, aluminijasto malo rabljeno, inf. ir 040 388 240. OBVESTILO O USPOSABLJANJU ZA BOJ PROTI ČEBELJI VAROZI Čebelarska zveza v tem letu izvaja program usposabljanja z naslovom Varoza čebel v skladu z določili Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007. Usposabljanje poteka v dveh delih. V prvem delu usposabljanja oz. seminarja, ki traja 5 šolskih ur, udeleženci spoznavajo varoo-učijo se diagnostike, večji pomen dajejo vključevanju biotehniških ukrepov in organizaciji. Seminar poteka praviloma v izobraževalnih središčih, lahko tudi drugod, pogoj pa je ustrezen prostor z zagotovljeno avdio-video opremo (Power Point). V drugem delu usposabljanja - na delavnici, ki traja 3 šolske ure, čebelarji na terenu pri čebelah praktično izvajajo diagnozo, biotehniške in druge ukrepe obvladovanja varoe in se praktično seznanjajo s sredstvi in pripomočki za zatiranje varoe. Delavnica poteka v čebelnjaku oz. na stojišču čebel, in to v vsakem vremenu. Vsak čebelar, ki omogoči izvajanje delavnice pri svojih čeljeljih družinah, prejme na podlagi pogodlx* odškodnino. Pogoj za udeleži» na delavnici je sodelovanje v prvem delu usposabljanja. Izvajalci usposabljanja so člani ekspertne skupine za varozo čebel pri ČZS in posebej za to delo usposobljeni čebelarji inštruktorji. To so postali tisti čebelarji, ki so se udeležili celotnega usposabljanja za inštruktorje (seminar in delavnica) in so podpisali izjavo ter pogodbo, ki sta jo sklenila inštruktor in ČZS. Vse kandidate za inštruktorje, ki so se udeležili samo dela usposabljanja (lx)disi seminarja bodisi delavnice), pozivamo, da se udeležijo tudi drugega dela. Izvedba usposabljanja poteka v organizaciji ČZS, ta pa preskrbi tudi potrebno dokumentacijo in uskladi temiinski načrt izvajanja. Vsak čeljelar mora na usposabljanju izpolniti obrazce ter 'prijavnica, 'evalvacijski vprašalnik, in se vpisati na evidenčni list Izpolnjeni obrazci so pogoj za povrnitev stroškov izvedbe usposabljanja (organizacija, prostor, izvajalec itn.). Terenski organizatorji usposabljanja so koordinatorji izobraževalnih središč, predsedniki društev oz. regionalnih zvez ali drugi pobudniki, ki zberejo zadostno število prijav za udeležbo s ČZS in koordinirajo izvedbeni termin. Njihova naloga je, da na ČZS prevzamejo vso potrebno dokumentacijo, ki jo po končanem seminarju ali delavnici poleg računov za stroške, ki so nastali pri usposabljanju (najemnine prostorov in avdio-video opreme, razmnoževanje gradiva), izpolnjeno vrnejo na ČZS. Za opravljeno delo dobijo izplačan honorar. Pozivamo čebelarje, da se v usposabljanje vključijo organizirano prek društev ali zvez, Pozivamo zlasti predsednike čebelarskih društev in regijskih zvez, da s to možnostjo seznanijo svoje člane in prevzamejo pobudo za organizacijo usposabljanja. Na seminarjih je število slušateljev omejeno na 32 udeležencev, na delavnicah pa na 15. Za vse čebelarje je usposabljanje brezplačno. Usposabljanje na področju varoze čebel s povračilom stroškov je mogoče samo na seminarjih in delavnicah, ki jih organizira ČZS. Dodatne informacije: Čebelarska zveza Slovenije Andreja Kandolf: 01 729 61 33, e-pošta: andreja.kandolf@cebelarska-zveza-slo.si. APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9--12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. • PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE - 180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125° C • VOSEK ODKUPUJEMO PO 800-900 SIT ZA KILOGRAM • PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Po ugodni ceni prodamo večje število čebeljih družin na 5- in 7-AŽ-satih AŽ-panji 10-satni AŽ-trietažni panj PRA$ILČEK AŽ 5- in 7-satni LR-standard in 2/3 LK-panji PAJČOIANI PO UGODBN1H CENAH SATNIKI AŽ - vrtan, lepljen, /.bil I.R - standard l.R 2/3 PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 180 SIT/kg & PAiyi SO IZDFJANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO. VPORABIJAIMO VOOOOOPOHNE MATERIALE IN LEPILA. KAKOVOSTNA IZDELAVA PO VGODNI CENI. Kvalitetne RSF-ločila po ugodni ccni. TRANSPORTNA PVC-MATIČNICA. CF.NA JE 17 SIT. KAKOVOSTNE ČEBEIARSKE ROKAVICE 17. najboijSega USNJA KAKOVOSTNE BELJAKOVINSKE POGAČE V OBLIKI PASTE. IZDELANE SO PO POSEBNEM POSTOPKU IN SE NE STRDIJO. IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV Xu mizarstvo! XX r ž IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, 10s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 10s) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (10s) AŽ-Kozinc 11+3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičeni (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate In surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HODL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info®wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00,13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo -Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, KoroSko in Primorsko- leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02. Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec8cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski set: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado AuguStin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Martin Bajc, dipl. inž. gozd. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna Številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celotno objavo 30 %. SploSni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična Številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame do desetega, mali oglasi do petnajstega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. SONARAVNO ZATIRANJE VAROE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d.o.o. Rečna ulica 6, Ljubljana TelVfaks: +386 1/ 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-tebelarjenje ¥ SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z I.K-nakladami) po načrtih univ. dipl. Inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujemo tudi vse vrste satnikov. Prilagodljiva, večnamenska PETER ZAKRAJŠEK, s.p. ^ podmc^za nakladne IR- in romarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje ^ Svetovna novost v čebelarstvu! Tel.: (01) 512 62 51 v* * r rds\ -krmljenje v brezpainem obdobju, 0 -možno je pozno intenzivno . n|l tilirnT krmljenje, zaradi dobre prebavljivosti ArillNVtKI *«~pa „ Sestava suhe snovi: l\rm tl 1 Sirup saharozacca. 30% glukoza cca. 31 % Priporočamo uporabo APIINVERTA fruktoza cca. 39 % za krmljenje čebel, ker je pripravljen _ . .. . , , . na bazi sladkorja in v katerem ni Točimo V V3Š0 ali naŠO embalažo prisotnih polisaharidov. _ ... „„„ uporaba: Cena za 1 Kg samo 239,00 SIT, -pospešuje hitrejše zaleganje Ob nakupu nad 50.000 SIT je matic pri dražllnem krmljenju, cena za 1Kg samo 215,10 SIT. ""N ŽEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01 / 729 6118; Faks: 01/7296131; email: cebelama@slol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 320 53 46; Faks: 02 / 331 80 10; email: ccmb@slol.net DAR SONCA - Tyrševa 26, Maribor - Tel/ fax: 02 / 251 60 12 JelOVni Čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota.od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. UGODNO - ČEBELARSKA DRUŠTVA - UGODNO BELI PESNI KRISTALNI SLADKOR IZ EU (v 50 Kg vrečah) Cena za 1 Kg pri nakupu 24.000 Kg, (dostava do naročnika vključena v ceni, palet ni potrebno vrniti) samo 169 Sit / Kg VELETRGOVINA 0C Telafon:02/320-64-52 Faks:02/320-64-38 e-mail:embalaza@vema.si www.vema.si,