LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJF UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP. MIRO OVORSAK, JANKO POPOVIC, BOJAN SAMA-RIN, ZDRAVKO TOMA2EJ IN DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN G-LAVNI UREDNIK JAKKO PO-POVIC. UREDNISTVO IN UPRAVA — LJUBLJANA, MIKLOŠlCEVA C. 5 a — TEL. 31-102. TEKOCl RACUN 60-KB-1-Z-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NAROCNINA 200 DIN. TrSK: CASOPIS-NO POD.TETJE »SLOVENSKI POROCEVALEC« LETO VIII ST. 8—9 LJUBLJANA 20. maja 1958 Bili smo priče velikim slavnim dnem. Vse me-sto, vsaka palača, vsaka starinska uličica, Grad, vsak delavec in otrok — vse jc iz-ražaJo veliko navdušenje in iskreno predanost. Plapolanje zastav se je pomešalo s ploska-fljem in vzklikl. . Z vseh strani so se zbrali, da bi potrdili svojo dosedanjo pot in si zastavili nove cilje. Sreča-vali so se stari tovariši, skle-pala nova prijateljstva. Na vseh obrazih je odsevala velika moč in nepremagljiva vera v lepši dan. Velika rdeča zastava na novem obelisku jim je kazala pot. Oči in obrazi, otrdeli v bojih in naporih, so zažareli, velika slavnostna dvorana je valovala in vzklikala Titu in Partiji, ploskanje je kot morje butalo ob kupolo, se prelilo v sloves-no zadržano petje: Vstanite, v suženjstvo zakleti ... in se spet razbesneJo v mogočno simfoni-jo, v navdušujoeo fresko, v za-nosno poemo. Prioel sc je naš veliki kon-gres. Kakor da bi zagorela pla-menica. > ca delovnih ljudi vse juguslavije so otla Usie ..iii v Ljubljam. S ti-socc«..... ui /.ojavkami, "\ dele-Kacijanii so pozdravljali kon-gres in mu želeli čim uspeš-nejše dcio. Delavci, žene, kmet. je, mlactina, študentje — ^vsi so zagotavljali, da je njihovo mesto pod zastavo Zveze komu-uistov in da je njihova največ-ja naloga izpoiujevati načela in program Zveze komunistov tei se tako boriti za nadaljnji na-piedek socialisticne domovine. Tako naš kongres ni bil nikak kongres neke stranke, ampak kongres vsega delovnega ljud-siva Jugoslavije, kongres revo-lncije, naporov, uspehov in svetiih ciljev. » v spehi v našem gospodar-,kem, političnem in atužbenem življenja so p,v^v— p-porih, o zmagah in o veri v bo-dočnost. Bile so velike, pomemb-ne besede, videlo se jim je, da niso izmišljene, ampak da so zrasle iz žuljavih dlani, iz tru-dnih rok, iz krvi in iz žrtvova-nih življenj. Zato so našle to-liko odmeva, zato so se tako globoko zarezale v nas in po-stale del nas samih, del našib. dejanj in naših življenj. Ob tem predanost ni bila le beseda. Navdušenje, od katere-ga so se bleščale tisočere oči, je preplavljalo dvorano, se Irgalo skozi stene pod nebo, k plapo-lajočim zastavam, k brizgajočitn curkom, k pošastnemu omrtvi-čenemu plesu Urške in Povo-dnega moža. Kot pena na valo-vih je kipelo vzklikanje Heroj Tito; Mi smo Titovi, Tito je naš... v mogočnih finalih je udmevalo petje ... sa tvoga pu-ta ne skrenemo! Kot velika, navdušujoča mani-fcstacija se je kazala enotnost vseh komunistov in enotnost vsega našega ljudstva. Naš ve-liki kongres je bil doživetje. Neizrazljivo, sugestivno. Njego-va moč bo segla vsepovsod, v vscih srcih bo prižgala nov pla-men in rodila §e viharnejši po-let. Njihova življenja so se osula kot čeSnjevi cve-tovi. Zemlja — tjuba in domača — je lačno pila njihovo kri. In rodila je legende. Njihova s kroglami in bajoneti presekana živ-Ijenja — vsa topla in Ijubeča — so postala naše življenje, naša mladost, naša vera. Njihove roke — jeklene in zmrcvarjene — so pisale velike besede, ponosne oporoke. Jaz odhajam pošteno in zato, ker sem poštena, me ubijajo, podleži. Ne smeš se sramovati svoje hčerke, saj odhajam kakor mnogi, za dobro Ijudstva. In vedi tudi, da bo prišel dan, ko bodo nas vse maščevali naši bratje in tovariši, ki se v teh štirih letih bore po naših gorah. (Avka Kneževič) Ne umrem rad! Vse moje bistvo se oklepa življenja, toda umreti moramo vsi, nobenemu ni to odvzeto, rojeni smo zato, da umremo. Saj se ne pritožujem, toda živel še nisem, in morda je bolje tako. Zivljenje je boj, jaz sem ga izbojeval še prelahko, umrem kot žrtev podlega izdajalca, ne, to ni prav, umrem za svoje ideale in to je mnogo, zato sem žiuel dovolj, ker sem prepričan, da moja kri in kri nas vseh ni tekia zaman. Za svoj,narod bi umrl rad stokrat, ne enkrat... (Simon Kos) Pošiljam Ti poslednji pozdrav! Dobro se drži, ker si imela junaka za moža, ki je padel za pravično stvar. (Ferdo Hanžič) Verjemi, ni. hudo umreti ža jdejo, ni, pač pa po, enem mesecu duševnih muk se posloviti od bitja, za katerega je že leta.gorelo srce, je hudo, strašjio. . ¦ (Ernest Napast) Bilo mi je strašno, a vendar se sama tolažim. Hočem in moram biti pogumna *do zadnjega trenutka. Danes, ko gre v smrt milijone nedolžnih, bom med njimi tudi jaz. Tako je hotela usoda in ni mi težko, ko grem v smrt po nedolžnem, zato pa pohosno in pogumno. _^ (Aleksandra Ljubič) Pošlednje besede Sama sem v bunkerju, ne vem, kaj bo z mano, veliko trpim, kje je moj Ijubi dom in moja Ijuba zlata mamica! (Francka Naglič) Ure čakanja na smrt so težke. Tukaj zaprt... (Zapisal neznani talec na vrata celice v Begunjah) Nikar ne žaluj za menoj, draga moja punčka, če boš jutri ostala brez mene. Ti boš satna, moji preživeli tovariši in tovarišice bodo skrbeli za. Tebe. Ko boš zrasla, boš razumela, da za poštenega človeka ni moglo biti druge poti kot borba za osvobo-ditev naše dežele od sovražnikov vseh vrst, borba za socialistično skupnost. Ta borba zahteva veliko žrtev, toda ne bodo brezuspešne, ker je zmaga naša. (Zora Obradovič) Cast mi je umreti za svoj narod in v zemljo pojdem s pesmijo na ustih, pre-pričan, da me bo Ijudstvo maščevalo kot svojega častivrednega in poštenega sinu, ki mu ni bilo žal dati vse od sebe, svojo mladost, svojo kri, svoje življenje, za njegovo dobro, boljšo in srečnejšo prihodnost. Dobro veste, da se nisem boril zato, da bi vlddal in gospodoval ter se za vsako ceno ohranil, temveč da sem se boril častno in nesebično, dajajoč svoje življenje predvsem tudi za dobro Ijudstva. Zato sem miren, ker se zavedam, da moj delež v boju ne bo zaman, saj bodo plodove tega našega svetega narodnega boja uživali naši mlajši. »Na grobu bo vzcvetelo cvetje za neko daljnje pokolenje...« (Vojo Rajnatovič) Kmalu bo svoboda, mi odhajamo, toda Ve ostanete. Pred Vama je bodočnost. Nndaljujte naše ideje, kar smo mi s svojim odhodom prekinili. Ljubim življenje, posebno močno ga Ijubim v tem trenutku, toda ni mi žal, ker vem, za kaj ga dajem. Edino mi je ioX, ker nisem utegnila. delati več ... (Anka Tesič) ... Ijubim življenje. Užival sem vsak njegov hip, najmanjši njegov trenutek. Ljubim človeštvo, Ijubim otroke, Ijubim naravo, naš Kras in naše gore ter naše morje. Toda ravno zato, ker Ijubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnegakoli obžalovanja življenje za stranko, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma. Statistično ima moja smrt malenkostno vrednost, kajti po vse*. svetu žrtvujejo sedaj svoje življenje milijoni tovarišev in tovarišic, ki so brez dvoma boljši in bolj vredni, da bi živeli, kakor pa jaz. Sicer pa ne bom mogel povedati vsega, kar bi hotel in kaj po.aagajo besede brez dejanj? Zal mi je, da je bilo le-teh v mojem življenju premalo, žal mi je, da bom odnesel s seboj to, kar sem nakopičil tekom dolgih let. Sicer ni mnogo, a vendar sem imel vedno dober namen, da bi koristil človeštvu. Saj ne bo »nič hudega*, vse bo minilo v hipu in zemlja, ki sem jo vedno Ijubil, 7ne bo sprejela injaz bom njen del, klica novih presnavljanj, klica novih življenj. (narodni heroj Pino Tomažič) Mirno vest imam in zavest, da s tem ne bodo ubili svobode slovenskega naroda in slovenskega Ijudstva, ki bo to svobodo doseglo, pa naj sovražniki še tako besnijo. (narodni heroj Tone Tomšič) Sinoči so odpeljali in ustrelili 11 tovarišev. Nocoj je vrsta na meni. Moje stvari bodo tovariši dali Tebi. To že vedo. Smrt pričakiljem s smehom in'pesmijo na ustih! Kaj hočeš? Mi vemo za pot in usodo in 20 vse, kar nas čafca... Nada, bodi pogumna in maščuj nas! (»Burazer*. neznani talec iz taborišča na Banjici) S tem pismom se poslavljam od Vas za vedno, ker bom v par urah končal svoje življenje. Prosim, odpustite mi vse. Odslej Vani ne morem nič več pomagati. Draga žena, otroke lepo vzgajaj in naj ne pozabijo na mene. Ni se Vam treba sramovati, da sem tako končal. Tako končam z mislijo na Vas vse in na to, za kar umiram! (Vinko Jurančič) Ljubi moji, naj Vas to ne prestraši, ne žalosti in noj Vas ne boli. Spomnite se na stotine, tisoče, milijone drugih mater in očetov, bratov in sester, črno-oblečenih in objokanih, spomnite se na njihovo trpljenje, obenem pa tudi na ponos, pogum in premagovanje, s katerim so prenesli najtežje udarce. Spomnite se na žrtve, fci smo jih dali, ter z isto močjo in ponosom prenesite tudi vsako drugo. Ne pozabite, da je mogoče priti do boljšega in srečnejšega življenja samo preko žrtev, pa četudi največjih. Jaz bom prenesel vse, ker se zavedam, zakaj prenašam. Ne pozabite, da smo samo eno$ka ogromnega števila — mUijonov — tistih, ki so že prelili svojo kri. (Ranko Velebit) Pfenum stcupnostl jugostovansklh unfverz OD BESED K DEJANJU V SARAJEVV JE BIL 27. IN 28. MARCA PLENUM SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ. UDELE-ŽILI SO SE GA PREDSTAVNIKl UNIVERZ 1N OR-GANIZACIJE ZVEZE ŠTUDENTOV. RAZPRAVLJALl SO O NEKATERIH PROBLEMIH, KI SO SE POJA-VILl V ZVEZI Z REFORMO STUDIJA NA NASlH UNIVERZAH. SPREJELI SO TVDI RESOLUCIJO, V KATERI SO ORIENTACIJSKA PRIPOROČILA ZA NADALNJE DELO. Skupnost jugoslovanskih unl-Verz je relativno mlada in no-va oblika sodelovanja med na-šimi univerzami. Zato je ra-zumljivo, da še vedno išče vse-bino in načine za svoje delo. socializmu predanih visoko kvalificiranih strokovnjakih in pa med strokovnim kadrom, ki so ga doslej dajale naše uni* verze, čeprav je nnša družba trošila iz leta v leto ogromna Ze dosedanji stiki med pred- sredstva za odpravo tega po-stavniki univerzitetnih orga- java in za hitrejši, sodobnejši nov, Društva univerzitetnih učiteljev in organizacije Zve-ze študentov so pokazali res-nično pripravljenost za reali-zacijo smotrov, ki si jih je zadala skupnost pri u$tanovit-vi. Vprašanje razširitve, poglo-bitve in boljše organizacije so-delovanja med univerzami v naši državi je dobilo poseben pomen z uvedbo druibenega upravljanja na univerzah, ki so sicer samostojne in neod-visne ustanove, vendar imajo do skupnosti enake naloge in dolžnosti. Trenutno so na vseh naših univerzah najbolj aktualna vprašanja statuti, študijski na-črti in programi. Plenum skupnosti jugoslovanskih uni-verz je bil zato sklican z na-menom, da ugotovi, kako na-preduje delo okrog teh vpra-šanj in izmenja izkuigije posa-meznih univerz, da bi se po-tem laže rešcvale razne objek-tivne in subjektivne težave, ki so se pri tem delu pojavile in ki so bolj ali manj skupne vsem univerzam (individualno reševanje le-teh namreč ni ve-dno privedlo do podobnih re-zultatov) in končno zato, da se pospešijo prizadevanja za re-šitev teh nalog. Naša skupnost, najvišji državni in družbeni jo-rumi vedno ostreje opozarjajo na to, da še vedno obstoja in se celo poglablja neskladnost med rastočimi potrebami naše-ga r -?n- * - '> ; /7i Jru?be vn razvoj naših univerz. Toda za-hteve so bile večje. Dodatnih sredstev ni bilo. Ljudi se je lo-tevala pesimistična brezbriž-nost. Govorili so le o tem, česa še vse primanjkuje, premalo pa so razmišljali, kako bi se bolje izkoristila obstoječa ma-terialna osnova, kar bi ne-dvomno omogočilo dosezanje boljših rezultatov, kot pa so bili doseženi doslej. Izhodišče za razpravo je bilo vprašanje o trajanju študija. Večina se je strinjala z mne-njem, da je treba praktično dolžino študija čimprej vskla-diti z^roki, ki so z zakonom določeni. Tega se mora zave-dati vsak poedinec — študent, asistent, univerzitetni učitelj, fakulteta kot kolektiv in uni-verza v celoti. Statistični podatki, ki jih je skupnost zbrala na posameznih univerzah o diplomantih, nam dokazujejo, da- je trenutna si-tuacija precej zaskrbljujoča. Od skupnega števila študentov jih je v letih 1952—1957 diplo-miralo na leto povprečno le 10,2 °/o. Na koncu leta 1957 je imelo 60% absolventov po 5 ali več zaostalih izpitov. Po-dobno stanje je4udi v zadnjih in predzadnjih letnikih, kjer je več takih študentov, ki ima-jo nekaj zaostalih izpitov, kot pa tistih, ki so z izpiti na te-kočem. To dejstvo je vzrok, da se študij vsakega študenta po-il pnvprečno za 500/n preko roka, ki je dcločen za istovrstne fakultete, posebno v času od absolviranja do dtpto-miranja. Ti suhi podatki sicer ugotav-Ijajo dejansko stanje, ne pove-do pa vzrokov, ki so povzro-čili tak položaj. Teh so se pro-fesorji in študentje na plenu-mu lotili resno in odkrito. Pri tem je posebno razveseljivo dejstvo, da se pri obravnava-nju teh vzrokov niso omejili le na objektivne, kot so: po-manjkanje materialnih sred-stev, prostorov, laboratorijev, učnega osebja, slaba pred-izobrazba študentov..., temveč so govprili tudi o subjektivnih vzrokih, katerih so se doslej. lotevali previdno ali pa jih sploh niso omenjali. Prav imajo tisti, ki trdijo, da je bilo doslej že mnogo hudih besed zapisanih, še več pa iz-govorjenih na račun resničnih in ne navideznih krivcev. Med-sebojno obtoževanje ni prine-$lo sadov, temveč je že tako velike razlike v gledanjih na razna vprašanja celo povečalo. Skrajni čas je že, da preidemo od besed k dejanjem. Naše univerze bodo s spre-jemom vseh statutov, učnih na-črtov in programov zaživele pospešeno življenje, če se bo vsak, ki bo pri tem prizadet, zavedal svojih dolžnosti in jih izpolnjeval. 'Skupnost bo v okviru čim tesnejšega sodelo-vanja skrbela za izmenjavo učiteljev in asisteniov med na-šimi univerzami. Ta izmenjava utegne biti zelo koristna, ker se bodo pri tem izmenjavale izkušnje o vsebini, organizaciji in izvajanju pouka, s čimer se Obisk na zdruienju provnikov jo doseglc dejansko teenačenje ali vsaj nekaj tega. Na ta na-čin 8e bodo učitelji in asistenti, kl poučujejo iste predmete, med seboj bolje spoznali in za-to tudi spoštovali. S tem bo omogočeno tudi študentom, da bodo lahko poslušali profesor-je z drugih univerz in se tako seznanjali z druga&nim nači-nom dela, kot je pri njih v na-vadi. Nov utrip življenja in dela na naših univerzah bo zahteval tudi nove naloge tako od pro-fesorjev kakor tudi od študen-tov. Bodoči univerzitetni uči-telj bo moral biti dob er znanstvenik in o dli č e n pe-dagog. Najprej bo moral po-skrbeti za tak učni program, da bo povprečnemu študentu res mogoče končati študij v dolo-čenem roku. Dalje, bolj se bo moral ukvarjati s študenti in jim z nasveti pomagati pri štu-diju; bolj se bo moral truditi, da jim bo dal politično in stro-kovno hrbtenico ter metodo dela; bolj bo moral upoštevati njihove zahteve in potrebe, skrbeti za učbenike in skripta ter za rednost in kvaliteto pre-davanj, seminarjev ali vaj itd. * Osnovna naloga študentov pa je, da študirajo, predvsem do-študirajo. Pri tem pa se ne smejo izolirati od političnega in druzbenega dogajanja pri nas, temveč aktivno sodelovati v organizaciji ZSJ ter ostalih družbenih organizacijah, kar naj bo tudi kriterij pri pode-Ijevanju štipendij, pri spreje-mu v študentske domove in končno pri podelitvi delovne-ga mesta po končanem študiju. Pri vsem tem pa ne smsmo pozabiti na slabo materialno stanje študentov, kar je tudi eden izmed vzrokov, da se štu-dij podaljšuje. Prizadevati si je treba, da se odstotek študen-tov, ki prejema štipendije in druge oblike pomoči, poviša in čim bolj zmanjša odstotek ti-stih, ki so zaposleni. Le na ta način bodo študentje lahko iz-polnili svoj dolg do naše druž-be. RE Za Vli. kongres ZKJ je bilo treba Studentsko naseije lepo urediti Seja univerzitetnega svefa Spet o statutih NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA 5. APRILA SO ZOPET GOVORILI O STATUTIH. TOKRAT JE BIL NA VRSTI STATUT FAKULTETE ZA AGRONO-MIJO, GOZDARSTVO IN VETERINO. PO DALJSl RAZPRAVI STA BILA STATUTA SPREJETA IN VRNJENA FAKULTETAM, DA JU IZPOPOLNITA V SKLADU S PRIPOMBAMI, KI JIH JE DOLOClL UNI-VERZITETNI SVET. Vsi Stirje statuti, ki jih je univerzitetni svet doslej spre-jel, nam dokazujejo, da je bilo vloženo tnnogo truda za ure-sničenje zahtev zdkona. Po-manjkljivost pri tem delu pa je nedvomno v tem, da so sta-tute z učnimi načrti obravna-vali in sprejeli ločeno od pro-gramov, ki so pravzaprav naj-važnejši. V prispodobi rečeno: ukrojili so vreče, kaj in koliko pa bcdo vanje stlačili, pa še nihče ne ve. Ta problem je vreden največje pozornosti. VSESTRANSKO DELO STUDIJSKI PROBLEMI PO2RO VEClNO CA-SA IN MOCl — LE MALO ŠTUDENTOV JE STAL-NO NA FAKULTETI — TEZAVE PRI IDEOLOŠKO POLITICNEM DELU ŽNO PODROČJE Kakor vsako združenje se je tudi združenje študentov prava že takoj ob začetku de-la v sedanjem šolskem letu moralo spoprijeti z zapleteno študijsko problematiko, ki je nastala ob sestavljanju fa-kultetnega statuta. V to delo je moralo preusmeriti skoraj večino svojih sil, kar je imelo kvarne posledice na drugih SPORT IN ZABAVA VA- okoli študijske problematike še ni konec. Čaka še problem št. 1. — programi. V tej bor-bi Lk; bodo študentje prava skušali čimbolj povezati s pra-kso in doseči pri fakultetnem svetu, da bo upošteval njeno mnenje. Pri fakultetni upravi so si študentje pridobili pre-cejšen ugled, saj jita imajo tizio m nevajene roks - profesorji za enakopravne in področjih. Cim se je zacelo na .njihova mneiija vselej upo- števajo. .V problem ideološko poli-tičnega dela ZŠJ se je odbor združenja na začetku močno zagnal. Na več sestankih je razpravljal o oblikah takega dela, vendar dosti dalje od razpravljanja ni prišel, ker je bil prezaposlen s študijskimi vprašanji. Od vseh načrtov je uresničil pravzaprav samo enega: sestanek z novinarji zunanje političnih redakcij vseh ljubljanskih časopisov, ki je zelo dobro uspel in je imel rekordno udeležbo. Ko pa so hoteli organizirati še eno predavanje z diskusijo, zanj niso dobili primernega predavatelja. V načrtu imajo še širokopotezno akcijo — povezavo z delavsko mladino in pa povezavo s študenti ekonomske fakultete. fakulteti delo okoli statuta, so študentje takoj izdelali svoj osnutek študijskega na-črta in z njim opustiti stali-šča, ki se jih je ZS na pravu tako trdovratno držala vsa prejšnja leta. Ta osnutek je bil tnorda preveč radikalen, zato so se profesorji sprva ogreli zanj, nato pa ga odklo-nilL Vendar je bilo nekaj po-zitivnih stvari — predvsem vsklajenost izpitov in preda-vanj — iz tega osnutka spre-jetih tudi v novi osnutek fa-kultetne uprave. Pri delu ob fakultetnem sta-tutu je združenje izgubilo ogromno časa. Seznanjali so vse zunanje člane fakultetne-ga sveta s stanjem na fakul-teti, študente pa so sproti ob-veščali o poteku sestavljanja statuia. Vendar tudi sedaj, ko je statut že izgotovljen, dela Posamezni letniki letos gle-de ideološko političnega dela niso pokazali kake samoini-ciative. Delali so predvsem na študijskem področju, pri iz-dajanju skript in pri organi-ziranju ekskurzij. To je delo združenja na ideološko poli-tičnem področju močno oteži-lo. Letos mu ni uspelo, da bi oživil diskusije po letnikih, za katere sicer že lani ni bilo pravega zanimanja. Prav pri ideološko političnem delu se je pokazala tista. ovira, ki pravzaprav ovira delo združe-nja tudi na vseh drugih pad-ročjih, študentje namreč %e\o neredno in v majhnem številu obiskujejo predavanja in jih je torej težko zajeti v kakšno širšo akcijo v fakultetnem merilu. Letos se je združenje pričelo zavedati, da mora taka orga-nizacija, kot je ZšJ, nuditi mlademu človeku še nekaj več kot le člansko izkaznico in morebitna predavanja. Za-to se tako trudi, da bi spra-vilo na noge pravo športno življenje in da bi organiziralo čimveč primernih zabav. Od ideje nekakega večera prav-nikov, po zgledu drugih takih večerov ,so odstopili in so se raje lotili prirejanja manjših zabav po letnikih. S tem so zelo lepo uspeli in tako dali svojemu delu obeležje vse-stranskosti in privlačnosti. študentska organizacija ne bo dovolila, da bi bodoče študent-ske generacije nosile nepo-trebno in pretežko breme, ki bi jih prisililo, da bi noč in dan tičali v knjigah in da bi jim primanjkovalo časa, da bi se kakorkoli politično in druž-beno udejstvovali. Končno mo-ra postati vsem jasno, da v na-ši družbi ni mogoč, pa tudi ne-zaželjen človek, izoliran v do-ločen svet — pa čeprav le za nekaj let. Statut fakultete za splošno medidno in stomatologijo je bil »težak primer«. Vendar je »¦operacija«, ki so jo opravili člani univerzitetnega sveta, uspela. Odstranili so čir — pr-vo varianto — ki določa šest-letni študij, kar je bilo v na-sprotju z zakonom o univerzi, ter se ogreli za drugo varianto, za petletno študijsko dobo s podaljškom za 6 mesecev. Stu-dentska organizacija te fakul-tete se ni opredelila ne za prvo ne za drugo varianto, ker štu-dijski programi še niso izdela-ni in zato še ni znano, kolik-šno izpitno snov bo m-oral štu-dent v tem roku obvladati. Iz Hudijskega načrta, ki je v sta-tutu, je razvidno, da se pred-metni sestav za petletni štuj&ij bistveno ne razlikuje od šest~. letnega, pa tudi~tedenskih nr, ki so namenjene.predavanjem in vajam, ni dosii manj. Iz te-ga sledi, da bo treba nekatere predmete črtati, druge pa skrajšati. Ljudje iz prakse namreč vedno poudarjajo, da se na univerzi nauče marsikaj, kar jim pri delu nikoli ne ko-risti. Obveljati mora načelo: manj, toda to bolje — in z na-zornim poukom naj bo podano. Zato je treba posvetiti poseb-no skrb tudi učbenikom. Predstavnik fakultetnega sve-ta, ki je zagovarjal upraviče-nost zahteve po šestletni štu-dijski dobi, je opozoril na ob-čutno pomanjkanje materialnih sredstev, prostorov, učnega osebja itd. ter ugotovil, da bo-do študentje težko zaključili študij v skrajšanem roku. Čla-ni sveta pa so menili, da se je treba drzati roka, ki je bil do- ločen z zakonom, in poiskatt vse možnosti, da se to stanje vsaj za določeno dobo izba&jša ter zagotovi normalno funkcio-niranje fakultete. Upoštei>ati je treba tudi dej&tvo, da pri nat zelo primanjkuje zdrav&tvene* ga kadra, posebno na podeSa* Iju in v industrijskih centrih. Statut fakidtete za agrono* mijo, gozdarstvo in vetetino, }š prišel pred svet v izdelani ob* liki, ker so bile že upoštevanš pripombe komisije za statute pri univerzitetnem svetuinSe* kretariata za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS. Ker člani sveta k temu statutu niso imeli bistvenih pripomib, tudi mi ne bomo obširneje govorili o njem, pač pa bomo opozorili na nekatere probleme, ki jih je treba jemati zelo resno. Fakiilteta nima gospodarskih posestev, na katerih bi šttt* dentje opravljnli praktične va* je in prakso. Sedaj jih pošilj&* jo na razna posestva in podjet* ja, ki so finančno samostojna. Ker pa nimajo od njih »korl-sti«, se jih otepajo ali pa jih izkoriščajo s tem, da jim na-lagajo težka in enostranska de-la. Res je, da jih ponekod dcn bro plačujejo, toda to ni na* men prakse. Studentje agronomskega in gozdarskega oddelka so doslej pripravili diplomske naloge, ki so dale lepe rezultate. Toda študent je prlpravlial tako na-logo na^rnanj tri mesece, bil je vezan na teren in tako potro-šil precej denarja. Zato se je Jakulteta odločila za manj za-htevne seminarske naloge, ki ne morejo dati sinteze znanja, seveda pa tudi ne pokažejo, če je študent sposoben za samo-stojno delo. O tem vprašanjit bo univerzitetni svet še raz-pravljal. Na seji so tudi govorili o vprašanju takoimenovanih »ba-rier«. Nekateri so bili m-nsnja, da so ti pogojni izpiti za vpis v višji sernester nujni in da jih je treba postaviti že po pr*;em semestru, da bodo prisilili štu-dente, da bodo začeli resno de-lati takoj in da se jim ne bo nabirala snov, kcr bi sicer ovi-ralo redni študij. Barisre ima~ jo svoje dobre, pa tudi slabe strani, kar bo nedvomno po-kazala praksa. Mislimo pa, da je treba zgraditi tak sistem študija, ki bo že sam po sebi vzbujal pri študentih interes in veselje do dela, potem pač ne bo treba postavljati nobenih pogojev. RE K razumevanju socialističnega humanizma Pojmovanje osebnosti BESEDO HUMANIZEM IMAMO DOSTIKRAT NA JEZIKU. UPORABLJAMO JO TOLIKOKRAT, DA NAM JE POSTALA ŽE NEKO VSESTRANSKO MERILO IN RAZVREDNOTENA FKAZA. MARSIKATERA SLABOST V NASEM ORUZBENEM ZIVLJENJU (TU VKLJUCU.TEMO TUDI KULTURNO ZIVLJENJE) JE POSLEDICA POMANJKANJA PRAVE VSEBINE SOCIALISTICNEOA HUMANIZMA V NASI ZAVESTI IN NASEM HOTENJU K RAZUMEVANJU POJMA SOCIALISTICNEGA HUMANIZMA JE SVOJ DELEZ PRISPEVAL TUDI ZNANI HRVA&KI FUBUCIST RUDI SUPEK, NASIM BRALCEM iPOSREDUJEMO NEKAJ ^JEGOVIH MISLI. Humanizem lahko definiramo na različ-*ie načine, toda v bistvu gre vedno za pro-ces osamosvajanja človeka kot individual-nega in družbenega bitja. Na intelektual-nem področju se to osamosvajanje pojavlja kot samozavest, kot zaupanje v lastno spo-znavno moč; na področju volje govorimo o svobodi na podlagi soglasja med name-rami in dejanji; na družbenem področju pa se osamosvajanje kaže kot neodvisnost, ko ni nikakih nasprotij med inidividualno in kolektivno voljo. Vendar so vsi ti načini, po katerih se posameznik osamosvaja, le abstrakcije resničnih celokupnih družbenih odnosov, na podlagi katerih lahko šele do ločimo pravo vssbino človeške samozavfsti in stopnjo, do katere je ta razvita v dolo-čenih pogojih družbenega razvoja. Kumanistična zavest se vselej poraja v odporu proti resničnim okoliščinam življenja in v poudarjanju tiste strani člo-vekove narave, ki prva dopušča dviganje »idealne« človekove narave nad stvarno naravo. Od stoikov in kristjanov preko re-nesančnega »uomo universale* pomeni razvoj humanistične zavesti pravzaprav postopno osamosvajanje in osVajanje člo vekove narave, opirajoč se pri tem na znanstveno osvajanje njenih zunanjih in notranjih pojavov. Osnovna teza humanizma je Protagorin stavek: Človek je merilo vseh stvari. Toda ta človek kot merilo, kakor tudi tisti kon-kretni človek, h kateremu se humanizem obrača in za katerega se bori, je prešel raz-llčne stopnje razvoja in vse mogoče de-lormaclje. Važno je torej, kakšno je pravo bistvo tega subjektivnega merila — člo-veka v določeni dobi. Ker humanizem v vseh svojih variantah trdno veruje, da je usoda človeka odvisna od spoznave takega merila za določanje človeškosti in osebno-sti, ima socialistični humanizem to veliko prednost, da daje človeku v roke orožje znanstvene analize v vseh pogledih nje-gove osebnosti in je žaradi. tega pravi znan-stveni humanizem. Znanost socialističnega humanizma ni v tem, da bi kazal le pravo pot ali pravi ideal, kako naj se človek uveljavi kot res-nično svobodna in samostojna osebnost, ampak v tem, da obenem pojasnjuje, zakaj je človek, zatiran z nečloveškimi družbe-nimi odnosi, iskal v toku zgodovine tak-šen ideal v nadnaravnem, metafizičnem področju in ne v stvarnosti sami. Obenem pa socialistični humanizem prikazuje tudi pogoje, pod katerimi bi se mogla ta stvar-nost spremeniti v življenju, da bi se lahko spremenila tudi v zavesti. Marksizem si je zgradil trdno znan-stveno metodo proučevanja družbenih za-konov, s čimer je izločil tisti spekulativni odnos do človekove narave, ki je tako glo-boko koreninil v vsej buržoazni miselnosti. Propad buržoazne misli je nujno potegnil za sabo tudi buržoazni humanizem, ki je pričel dobivati vedno bolj skepticistično, animalistično in antihumanistično obelež-je. Marksizem pa je razrešil begajoče na-sprotje med humanizmom v ožjem smislu in med naturalizmom, med človekom kot duhovnim bitjem in med človekom kot prirodnim bitjem. Pojasnil je, da je to na- sprotje odraz resničnih protislovij v bur-žoaznem družbenem redu in da bo v ko-munizmu, ko bodo razrešena vsa ta druž-bena protislovja, to tudi izginilo. Takrat bomo med humanizem ih naturalizem lah-ko postavili enačaj. Humanizem zato ne moremo utemeljiti niti čisto sociološko niti čisto biološko, ker ni ves zaobsežen niti v družbenih odnosih človeka niti v njego-vih naravnih dispozicijah. Stvarna osnova socialističnega humani-zma kakor tudi komunistične morale ni v idealnih družbenih odnosih, temveč v per-sonifikaciji teh odnosov, ni v popolnosti ideala, temveč v njegovi osamosvojitvi, subjektivizaciji v človekovi osebnosti, to-rej v prisvajanju teh odnosov in tega ide-ala s strani zavestnega posameznika, da bi postali njegova višja narava. Toda ta pro-ces je možen le v stvarni družbeni praksi na eni strani ter je obenem uresničen le v zavesti in potrebah posameznika, v višji obliki njegove družbenosti, na drugi stra-ni. Ta dva pola sta na vsaki stopnji druž-benega razvoja v različni medsebojni vzročni odvisnosti. Pomikanje težišča v konkretni družbeni praksi na eno ali dru-go stran zavaja le. vstran od zaželenega cilja. Znanstvena in revolucionarna nara-va socialističnega humanizma je prav v tem, da teoretično spoznava in praktično izvaja dialektično medsebojno delovanje omenjenih dveh polov. Znanstvena osnova socialističnega hu-manizma je torej v tem, da je pokazal stvarne pogoje, po katerih more človek delovati na lastno naravo in po katerih lahko uresničuje sebe kot družbeno bitje v odnosu do drugih ljudi. To pa mu omo-goča edinole natančno raziskovanje člove-kove osebnosti. Individualnost lahko, kot je dognal marksizem, določimo le po vseh aktivnih odnosih posameznika do družbe in narave. Po svojem mestu v naravi, zgodo-vini in družbi tvori posebno rezultanto ce-lokupnih odnosov, vendar ne le rezultanto sedanjih odnosov, ampak sintezo sedanjih in preteklih odnosov, ki jih moramo vse natanko raziskati. Odveč bi bilo, iskati bistvo ali naravo človeške individualnosti v nekem apriornem bistvu ali neki nespre-menljivosti narave, ker se človekovo bistvo in njegova narava uresničujeta v zgodovin- skem razvoju, s človekovo ustvarjalno de-javnostjo. Zavest je nov vir bogatenja osebnosti. Medtem ko nam pomeni individualnost ce-lokupnosti navedenih odnasov, pa pojmu-jemo osebnost kot zavest o teh odnosih. Ustvarjati si lastno osebnost pomeni po-stajati svest si teh odnosov, to spoznava-nje pa ima odločilen pomen za prihodnost osebnosti kakor tudi za način njenega bi-vanja in delovanja. Že samo spoznavanje nujnosti in zakonitosti družbenih odnosov namreč spreminja kvaliteto individualnega delovanja in le-to preoblikuje v stvarno silo spreminjanja teh odnosov in s tem tudi lastpe osebnosti. Uresničenje popolne člo-veške osebnosti, bogatega in globoko smi-selnega človeka s tem ni teoretična, ampak prajktična naloga in jo lahko izvajamo sa-mo z delovanjem na objektivne družbene in človeške sile. Bistvo individualnosti kot celokupnosti vseh odnosov je protislovnost, ki izhaja iz razlike med individualnim in družbenim ali genetičnim bitjem. Prvo namreč teži k afirmaciji svoje posebnosti in original-nosti, drugo pa k afirmaciji svoje družbene splošnosti ali univerzalnosti. Socialistični humanizem ne pojmuje družbenega bitja ali narave človeka ab-straktno, simbolično ali metafizično, am-pak konkretno, v okviru in na temelju družbenih odnosov. Uresničevanja družbe-nega bitja v konkretnih zgodovinskih po-gojih pa ne smemo pojmovati kot adekva-ten izraz družbene, narave človeka. Razli-kovati moramo namreč družbeno in po-družbljeno bitje človeka, razlikovati Člo-vekove družbene težnje, potrebe in čustva ter način, kako človek te svoje težnje uresničuje v danih družbenih odnosih. Pro-tislovje, ki vlada med obema, razlaga mar-ksistična teorija alienacije ali odtujevanja. Clovekove potrebe, težnje in samo delova-nje izgledajo v določenih družbenih pogojih kot nekaj tujega, nasprotnega njegovi na-ravi ali pa kot nekaj od njega popolnoma odcepljenega. Vzrok tega procesa aliena-cije, ki ga lajiko jasno zasledujemo v po-sameznih zgodovinskih obdobjih, je v deli-tvi človeškega d6la na umsko in ročno de-lo, nsdalje v nastanku privatne lastnine in razrednih odnosov, torej družbeno na-sprotnih odnosov, ki istočasno tudi na-sprotujejo stvarnemu pojmovanju člove- kove narave in splošnemu načinu bivanja človeka. Smisel komunizma je prav v od-pravljanju alienacije in omenjenih pogo-jev za njeno pojavljanje. S stališča sociologije ni važno, če neka oblika družbene zavesti človeka nagonsko, čustveno ali miselno osiromaši, če postane na ta način družbeno učinkovitejši. Toda s stališča humanizma se vrednost družbe-nih odnosov ocenjuje prav z obzirom na izpopolnjevanje človeške osebnosti v nje-ni naravni in družbeni enotnosti. Sociali-stični humanizem teži k naravnemu rav-notežju naravnega (naturalnega) in druž-benega (humanističnega) razvoja osebnosti. Medtem ko je odpravljanje družbenih odnosov, ki vodijo k odtujevanju osebno-sti, stvar samih družbenih sil (razredov, političnih strank), je harmonična izgradnja osebnosti kot enotnosti individualne in ko-lektivne oblike bivanja stvar vsakega po-sameznika in njegovega vzgojnega delova-nja na druge ljudi. Čim bolj se družbeni odnosi približujejo humanističnemu idealu, tem bolj dobivajo družbene norme obelsž-je individualnih norm, politično delovanje Ra prične dobivati obliko kulturnega de-lovanja. Svoboda kot osnovno idejno giba-lo in kriterij uresničevanja osebnosti pa se pojavlja kot razuniska soglasnost med družbeno zavestjo človeka v njeni univer-zalnosti (spoznavanje celokupnosti družbe-nih odnosov glede na dejansko enakoprav-nost med posamezniki) in njeni konkretni, praktični posebnosti ali individualni nara-vi (spoznavanje najnaravnejšega zadovo-ljevanja lastnih individualnih in družbenih potreb). Svobodno dejanje je tisto, ki nas kot osebnost ne ponižuje in ki nas kot ponižano in zmanjšano individualnost ne predaje družbeno prisilnim, nenaravnim in odvisnim odnosom. Do svobode pridemo samo, če se zavestno podvržemo vsem ti-stim objektivno naloženim oblikam druž-benih odnosov, ki so razvojni predpogoj za uresničenje resničnih humanih in naravnih cdnosov med ljudmi, odnosov, ki vodijo v komunistično družbo. Na tej poti pa je treba na vsakem koraku preverjati možne in nujne obveze družbe nasproti posamez-niku in posameznika nasproti družbi, ker svoboda pač ni abstrakten ideal, ampak konkretni proces individualizacije družb« in podružbljenja individuov. (Se nadaljuje) ŠE POMNITE,TOVARIŠI? SPOMINI SO KAKOR PESEM TELEFONSKIH ZIC V VETRU.- ODLOMIJO SE KAKOR SKALE IN VALI-JO PRED SEBOJ MNGZIC0 BESED. — ZBRALI SMO ODLOMKE IZ STEVILNIH BRIGADIRSKIH DNEV-NIKOV Z MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ. — TE DNEVNIKE PISEMO OD TISTEGA DNEVA, KO SMO PUŠKE ZAMENJALI ZA KRAMPE, LOPATE IN SA-MOKOLNICE. Ieta 1944 je bila prva mno-& žična mladinska delovna akdja v osvobojeni Sr-biji. December. Sneg. Rudniki premoga niso obratovali. Pro-met je bil v zastoju. Mesta in bolnišnice, polne ranjencev, so ostale brez kurjave. Morali smo v planine, da pripravimo drva. Ustanovili smo mladin-ske delovne brigade. Naša brigada je vključevala mladino Kragujevca in Gru-žanskega okraja. Pred odho-dom, v zadnjem trenutku, pri-teče štirinajstletni deček: »Ze-lim z vamiU Govoril je, da ga mama -ne pusti, očeta pa so mu us.treUli četniki, on ^i da mora pomagati partizanom. Dolgo smo ga prepričevali, da je premlad za naporno de-la in prešibak. Končno smo mu obljubili, da bomo tudi njegov del dela napravili, če ostane doma. Toda tudi to ni poma-galo. Mile se ni dal ugnati. Potem mu je komandant uka-zal, da mora ostati doma. Bilo je videti, da se deček z uka-zom ni strinjal. Brigada je. odšla peš iz Kra-gujevca v planine. Pot je bila težka in je vodila po zasneže-nih planinskih predelih. Na polovici poti se je nekdo ozrl in zagledal štirinajstletnega Mileta kakih deset metrov za brigado, kako uporno koraka vedno v enaki razdalji. Zdaj ni bilo več pomoči. Po prihodu v planine smo ga sprejeli v brigado. Dobil je svoje delo: čiščenje orodja. Noči so bile zelo hladne. Pravi polarni mraz. Ponoči, ko se je kdo zbu-dil, je najprej pogledal na Mi-letovo lezišče in njegova po-krivala. Vsi smo skrbeli za njega. In kljub svoji mladosti je vzdržal do konca. Ta deček se mi je globoko zarezal v spomin. To je dnevnik minerja iz tretje izmene. Bilo je ta-krat, ko so se brigade borile za dovršitev proge, v zadnjem jurišu, ob zvokih pe-smi dela, ob ropotu strojev in ob eksplozijah min. »Danes je nedelja. Sklenili smo oditi na delo. Samo mene je doletela nesreča, da nisem mogel z brigadirji. Komandant me je zadržal doma, da sem poslikal barako. Pohitel sem, končal in odšel za brigadirji v tunel. Ni mogoče povedati, ka-ko mi je prirasel k srcu. Saj v njem vse vre, skozi prah br-le žarnice in razsvetljujejo gradbišče. Vagončki ropotajo in klici mladincev sekajo zrak. Lasje postajajo sivi od prahu, prah sili v nos in usta, toda prav to priča, da smo pri pra-vem delu. Zunaj ropota mešal-nica za beton, okoli nje pa vrvi mladina. Dekleta vozijo samokolnice. Mokri smo do kože, a vese-Ija nam to ne vzame. Norčuje-mo se iz dežja in se od srca smejemo nerodnežu, ki mu spodrsne, da obsedi v blatu. Tako se borimo z našim tune-lom, za naš tunel, za nai Si-Ijak. Vlak gre! Kaj nas briga vlak! Vsak dan vozijo! Ne, po novi progi prihaja. Vrgli smo vse z rok in stekli po nasipu. Tam je sopihal dolg vlak pe-ska. Vozil je previdno in po-časi, bil je pravi širokotirni vlak. Nastalo je nepopisno ve-selje. Ogledovali stno lokomo-tivo, vagone, vse nas je zani-malo. Medterro se je raznesla novica o vlaku tudi po tabori-Šču. Iz vseh barak so pritekli mladinci, da si ogledajo prvi vlak... V tunelu je vroče. Najprej delamo v suknjičih, kmalu jih slečemo. V dobri uri smo že v srajcah, z zavihanimi rokavi in kljub temu nam kaplja znoj s čela in se meša z betonom. Lahko rečemo, da je naš znoj vgrajen v stene tunela. Ne pišem več o sebi, pišem o b^igadi. Tako sem ves v na-šem delu, ves v poletu in boju za njegovo izciraditev. Posa-meznik v tej borbi izgine, bo-jujemo se vsi kot eden. Vsi de-! "mo za eno. Med nami ni ni-kogar, ki ne bi hotel delati. Vemo, da smo mi tisti, ki bo-mo morali končati. Jaz sem ves tukaj, z vso du-šo sem se zakopal v predor in med tovariše. Tega dela ne bom nikoli pozabil. Na stara leta bomo pripov dovali, kako smo začeli graditi pravzaprav z go-limi rokami. Danes smo se sešli v sredini predora. Se dobrih dvajset me-trov in tunel bo zabetoniran. Ti metri bodo požrli še precej kubikov betona. Se bo pel me-šalec! Delali bomo še tri dni, potem pojde brigada v Saraje-vo na parado. Skoda, da ne morem z njo, preveč predavanj sem zaviudil... Zadnji dnevi so najtežji. Da-jemo vse, kar moremo, da bi izpolnili obvezo. Ko zjutraj mladinsko gledališče je obiskalo graditelje SREDNJI KRILEC Tistoga večera, ko sem lodpo-toval iz Beograda na avtocesto, Bem s« posl^vljal od Staneita. Bil je moj najboljši prdjatelj. Velik jn-ijatelj. Vse ve -o meni, kadax «em zaljubljen, nerazpo-ložem ia sračen ... Mislina, da je moj dvojnik. Saimo malio lep-ši je od mene. Toda to me ne moiti. V&eraj sem mu poslal pi-smo. Njegovega naskwa ne boim povedal, ne aaradi tega, ker bi bil ljubosumen, annpak iz bolj preprastaga razloiga — čakam odgovor... Njega še ni. Nepo-trpežljiv sem. Hotel bi vedeti, če imava prav: komandanit I. bihaške mladinsk-e delovne bri-gade »Lepe Radič« Huso Musič in. jaz ... To pismo ni dolgo ... ... ime mu je Smajo Džigu-novič, skrajšano — Smajo »Dži-gum«. Stai je 38 l&t in ima že-no in štiri otroke. Je verjetno najstarejši brigaddr. Poivsod je iskal delo, toda kot da n-e bi hoitelo biti za njega aikjer pro-stora v tovarni in v podjetju. Niso ga hioteli sprejeti. To ga je ražjedalo — občutil sem po njeigovem hrapavein glaeu, ko mi je o t«m pripovedoival. Spal je na ulici. V drvarnicah in na klopeh železniške postaig, ko so rdeče in rumene luči osvetlje-vale smer jeklenih traonic. Otroci so bili goli in bas,i... Denarja ni bilo. Nekaj je mo-ral napraviti.' Nekaj, kar bi po-menilo rešitev za vse. Zena se je zaposlila. On pa je odšel po drugi poti. Zamislite si dim v bosamsikih gostilnah. Umazane zavese na oknih. In vrata, ki naškripajo', kadar kdo vstoipi. Pijanci vLsijo z miz. Skupaj z rokaimi. Dvoje je bilo Smaijinih. Predstavljajte si pretepe, razbi-te nosove, krvav« madeže na belih srajcah, stisinjene pesti pred obrazom in krike v noč. SteMeinice slivovke in igralne karte. Neplačana pijača in ta prokleti »Lovsiki rog«, kj«r je človek zjuitraj ob šestih, ko se odipro gost^ne, čakal znaince, da bi mu plačali žganje. včasih je tukaj ure in ure ckilgo razmiš-Ijal, te je samo on kriv, da Je takšen in se na kancu vedno spraševal, kdaj se bo v njego-vem zivljenju kaj spremenilo, kdaj se bo zaposlil ,in dobil de-l-o ... Potem je mislil na svoje pankrte. Ob desetih zvečer, ko privlečejo mastni jiatakarjii iz-pod sv^jih predpasniikov ključe in preštejejo dneivni izikiupiček, odide Smajo na železniško po-stajo, kot da bi hotel še to nrofc Oidpotovati. Izogiblje se milič-nilkov, vselej se je bal te barv» uniforme. Ce bi ga taikrat vMe-li( bi dejali ali pomiislili: po-cesitnik, poistoipač. Toda bil je nogometaš. Dotoer nogometaš. Srednji kirilec. Bratstvo — so imenovali nje-gov kluib. / Prvenstva. Tekme. Znoj v slačilnicah. In navdušeni vz'kliki navija-čev. Najvažnejsi datmn v njego-vem življenju je bil, ko se je zaposlil kot delavec v kombina-tu lesne industrije »UtNA« v Bosansiki Kirupi.. PJaiča 8.000 dii-narjev na rokio. To ni velifco. Toda nekaj je. Potem "je prenehal igrati no-gomet. Alkohol. Karte. Pretepi in stalna utrujeinost v kolenih, v ramah in pod oibrvmi. Zaradi neipreapainih noči... Neikega dne je slišal za le-tošnjo delovno akcijo. Bil je na progo Brčko — Banoviči, gradil je nasip pr,i Zemunici in postal udarnilk. spominjal se je teh ča-sov in mislil: »Bilo bi dobro, da grem!« Odločil se je za pot. To noč je bil na postajd. Pi-jan. Prišla je brigada. Srečal je komandanta, ki ga je nago-voril... — Veš, slišal sem, da si ti tu-kaj »gla-\Tii«. Me hočeš vzeti s se^boj? Drugi S'o ga spraševali. — Kaj boš ti m-ed mladino?... Ni vedel, kaj odgovoriti. Naj- prej je pvmislil, da bi vse pre-tepel. Toda kimalu, verjetoo pr-vič z življeaju, je bil zmeden. Pritljikav. Slab. Zdelo se mu je, da imajo praiv... Kljub temu je vstopil v vlak. Skriival se je v stranišču, da ga ne bi odkrild mladinci in spre-vodnik. Bil je brez voznega listka. Brez pottirebnih dokumen-tov. Toda prispel je... na tra-so ... Zdaj večkrat premišljuje, če je samo on kriv, da je nekje v Bosni, ni vaižno kje, pus'ti.1 že-no in štiri otroke... Zalkaj je pretežni del svoje mladosti pre-živel tam, kj^ar n\ primerno za ljudi... Kdo rirtu je poimagal takrat z besedo, lepo do:Tiačo besedo in. svarilom, taikrait, ko ni vedel za drugo kot za »Lov-ski rog« in žel&zniško positajo. Danes je med. najib^odjšimi br,i-gadiirji. Dela najtežja dela. Brez be-sed. Srečen je. Dotoer. Tavairiši ga imajo radi. Nih-če se ga ne izogiblje. Počasi in neopazno je vstopil v njihovo življenje. Rav-no zato pišem to pismo ... za-nima me tvoje mišljenje ... — Bal sem se, ko je prišei — pravi njegov komandaint — to-da poznam takšne človeške du-še. Vsi simo mu pomagali, fcoli-kor smo seveda mogli. Prvega d>ne je bila njegoiva postelja najlepše postlana. P.regleda.1 sem tudi ositale in dejal: »Taka moira biti postelja«. On je naj-boljši brigadir, v resmici naj-boljši. V dežju je delal kot pralni stroj. Brez poičiitka. Ima močne mišice iin delavsko srce. Ta večer, ko sem odpotoval iz Beoigrada na avto€es'to, sem se poslovil od Staineta. Je nioj najboljši prijaitelj. Velik prija-telj. Ve vse o meni, ko ser^ za-ljubljen, slabo raizpoloiž-en in srečen... MAslkn, da je moj dviojnik... In želel bi, da vem če imava praiv, kofrnanjdant Hu-so Mušič in jaz ... ... akcija je velika šola. Iz-pit za življenje. Na njej sipretminjamo obliko zemlje .. . izginjajo hribi in ši-rimo dolin-e ... toda mnogo bolj važno je, da se spreiminjajo ljudje, človeška življenja ali vsaj smeri življenja. Ljudje so na: delu toolj čisti, bolj poštenl kot običajno, eraoitni, imajo ve-ro, zaupanje, če ga prej niso poznali... To pa j-e najvažnej-še, kaj ne? potiskamo prvi vagon v pre-dor, čutimo še vteraj&njo utru-jenost. Z dela hodimo počasi, s težavo premikamo otrple no-ge. Toda klonili ne bi, pa če bi tako delali še mesec ali dva. Pred nami je cilj: do petnaj-stega mora peljati vlak skozi tunel.« , A. o je dnevnik brigadirja, Jj^ ki je na mladinskih de-lovnih akcijah preživel dve celi leti. Na progi Kučevo —Brodice in progi Samac—Sa-rajevo je bil od prvega do zad-njega dne. Do prvega vlaka, ki je stekel po nasipu. Za svojo požrtvovalnost je dobil tri udarniške značke, Orden dela in Orden zaslug za narod III stopnje. Sicer pa je študent ekonomije. »Imam vellko doživetij. Tež-ko je med njimi izbrati naj-lepše. Progo Kučevo—Brodice smo razdelili na dvoje delovišč. Težko je bilo z domačini, ki nas v začetku niso radi videli. Niso verjeli, da bomo zgradili progo, kajti tolikokrat so bili v stari Jugoslaviji prevarani, ko so jim obljubljali progo. Pozneje pa smo se z njimi do-bro razumeli. Strojev in strokovnjakov je bilo malo, brez njih pa nismo smeli graditi tehničnih objek-tov. Inženirji in tehnično oseb-je ni zaupalo golim rokam mladine. Spor je nastal pri največjem predoru Prevalec. Inženirji so mislili, da z gradnjo predora ne moremo začeti, dokler ne pridejo potrebna tehnična sredstva. Na sestanku štaba pa smo odločili, da pričnemo z gradnjo, ne da bi čakali na sredstva, sicer proga ne bo zgrajena po sprejeti obvezi. Sklicali smo miting. Ustanovili smo posebno minersko briga-do. Prostovoljcev je bilo nič koliko. Z -deli smo začeli. Prevzeli smo vso odgovornost. V prvem mraku smo zaslišali prve mine in potem, čez nekaj ur, miner-ska pesem: V tunelu sredi mraka... Postali smo samozavestni. Solze so nam tekle same od se-be. To je bil veliki in nepozab-ni trenuiek.« Brigadirji so ponesli Titovo šttdeto Zlomljena roka in pehlajeni zvočnik Zdoibrlm vo^aSkirn daljno-gledom bi človek opazo-val s te vizpetine tudi plju&a in mLšice mladih teles. S prostiim očesom viidimo manj, toda včasih bolj globoiko. Na zeleni dolemjski travi se fanrtje, kakor kobilice na paši, poiganja-ja za običajnio usnjeino žogo. V gruičah. Zgaraj v naselju porti-ska zvočnilk pod olblaike nedelj-ski popoldan. Pričakuj-etmo, da se bo proti večeru vlilo iiz ob-lakov neikiaij briigadirskeiga raz-položenja. Se pred rnrakom p^a sta brigadinska pretektost in sedaejost začeli namakaiti suho ilovico in odtekati skazi razpo-ke v notranij.ost zemlje. Na tel-e-vizijski sliikii predsrtav vidinuo izrez življenja v lesenih bara-kah, ki dižijo po svežih deskah, čevlje, ki režejo krog etopinj v iriitmu makedonskega ora in večerjio v skledah, ki je podpb-na težakovemu kosrhi. Tujec na neznanem terenu najprej vpraša, kje leži seiver. To mu je v knvi že iz šole. S severa je prišla samo prva bri-gada : mairdfoorska. Vse dirage je prinesel jug; vraJijisko, pri-štinsiko, bitoljsko, kutinjsko, li-vanjsko in plevaljsko. In. po tej zaporednositi se je ravnado tudi vireme. Najpreij hladno, s sne-goim, ki se umika pred dežjem in pripeko. Zdaj, ko so znani dornačini tega dolenjskega hri-ba., lahko pcvemo, tudi ime naselja. Na- selje Rade Končar v Korenitki. Prva živa postojanka brigadir-jev na cesti in prvi sosed me-sita Ljubljane. Raedalje nas ne motijo. Med nami je več kot tridesei; kitameitiroiv dograjene ceste. Naselje je roj sršeaoiv. Skozi opečeno kožo prihajaj.o kaplje znoja, ki vsak dan padarjo na tla in se poimešajo z zemljo... Clovek ni stroj. Preden pe ogreje, ga oblije pot. Pač pa svoje gorijvo vedno najbolje po-rabi. Tukaj na trasL, pri izkopu in saimiokolnici, človek ne misli o prednosti strojev. Zarnenjuje jih uspešno. Papoldan se je preselil v bliž-njo grapo. Ropot traktorjev raz-jeda uš€isa. Zoibje gusmijastih koles žvečijo raizrirto z-emljo. Na sedežih traktorjev, ki jih je na-selje dobilo za pouk. kimečkih fantov, sedijo, rok&, ki uprav-Ijajo volan. Pravi atroij, ki za hrbtom reže brazde in vleče brane. Stara ce&ta j,e razrita žila. Poleg nje ni videti niče-sar lepega. Površino zemlje so olupili, kaikor otroci poTnaran-čo. Zemeljska koža je odrta v ravni čnti proti TreibeLnem. O'b njej škripajio po sitari cesti zavore vozil. Nekaiteri briigadir-j; in iteh. je veliko, polagajo na tej cesti izpit v vožnji na nxo-pedu in kol^e&ih. Vsako naselje ima za pouk ti dve vrsiti pre-vaznih sredstev. Skozi otolak prahu prihaja obraz učitelja. — Zapri plin! — Poeabil senn, kako naj usitavim. Moped drvi nftprej po cesti. Učitelj za ajim. Pogovarjam se z brigadirjem z obvezano noko. — Poškodba na deiu, vpra-šam? — Spretnost, prarvi noka rogo-vila v smehu. — Zakaj je potem roka v mavcu? — Zato, ker sem žrtev paro-meitne ncareče. Prometni samo-mor. Potem se vsi zasmejejo. Po-rogljivih priipomb n« zinanjka kmalu. Bolje je jezditl osla z zdra-vimd rokami, kakor mojped z zlamljenimi. BrigadiTJi pripovedujejo o spretnosti na ko-le^u. Se teže pa je na mapedu.' Tioda razen enega ska brigada je imela 30 dakleft. Zivljenje postaja boij Predstavnik Sovjetske zveze je predlagal ipremembo 6. odstavka preambule v resoludji »Združevanje za mir*. \n sicer v tem, da se vzame v poHev dolžnost izpolnitve 106. člena Vstanovne listine, ker Varnostni svet še ni izpolnil 43. člena in bi v tem primeru začela skupno akcijo pogodbenice Deklaracije štirih narodov v Moskvi dne 30. X. 1943 in Francija. Td ne bi It spremenilo preambule, ampak bi pomenilo on&mogočiti celotno reso-lucijo. Zadelo bi fo v bistvo, ker bi s tem onemogočili Občnemu zboru, da 8 priporočUi začne akcijo. Do izpolnitve 106. člena ne bl moglo niti priti. Sovjet-ska zveza bi nasprotovala sleherni akciji, ker ji je Le v Varnostnem svetu. Ta člen se nanaša na slabost, ki izvira iz neizpolnitve 43. člena in ne na slabost, ki nastane zaradi nesoglasja stalnih članic. Resolucija pa predvideva nesoglasje stalnih članic, zaradi katere je bila akcija onemogočena. Ce bi bila akcija onemogočena le zaradi tega, ker niso sklenfani veljavnl dogovori po členu 43, bi jo bile dolžne izvesti pogodbenice Deklaracije Uirih narodov in Frandja. Milan Fabjančič: Združevanje za mir V tej šievilki Tribune objavijamo poslednje nadaljevanje sestavka Zdra-ževtmje za mir, zo katerega Je Mitan Fabjančič prejel letoinjo Prešeraovo nagrado za itudente. Ker urednlštvo naSega Hsta želi na svojih stnmeh oin našega llsta želi na svajlh straneh omogo&ti tudl ostollm nagrajencem objavo njihovih sestavkov, jlh vobl-mo, da svoja dela predlože uredništvu časopisa. Študentje Kube v borbi proti diktaturi Resoludja »Združevanje za mir« potrjuje v 6. odstavku preambule A resolucije, da »pripada Varnostnemu svetu pobuda za sklepanje dogovorov o oboroženih silah, ozna-čenih v 43. členu Ustanovne listine«, in ker do take sklenitve še ni priUo, priporoča v resoludji B omenjene resolucije Varnostnemu svetu, da »določi ukrep* za to-kojšnjo uporabo« čl. 43. Ustanovne listine. Zaradi iega Občni zbor ne bo sklepal nobenih posebnih dogovorov in se tudi ne bo mogel poslužiti Odbora vojaškega štaba v smislu 61. 46 in čl. 47 Ustanovne listine. Zato delo-vanje Občnega zbora v zvezi z njegovimi priporočlH o skupni akciji ne meri na spodkopavanje dela, ki ga je Varnostni svet dolžan opraviti za realizacijo 43. člena Ustanovne listine. Če nič drugega, je hotela Sovjetska zveza s tem pridobiti na času in tako onemogočiti skupno akcijo, ki pa je bila nujna. Medtem, ko so v zahodnih državah obravnavali resa-lucijo s stališča njene pravne upravičenostl, teoretično dokazovali njeno skladnost z Ustanovno listino, rnuddrjali njen pomen za okrepitev vloge Združenih narodov v mednarodnem dogajanju, je s strani vzhodnoevropskih držav, predvsem Sovjetske zveze, prišlo do vehemen^nih, včasih celo vulgarnih napadov na delo V. zasedanja Občnega zbora v zvezi s korejskim vprašanjem. Sbvjetski blok je organiziral v Varšavi Drugi svetovni kongres miru kot nekakšno protiutež Občnemu zboru in ameriškemu vplivu v njem. Svetovni svet miru, v kate-rzm io bile zdstopane vse države, ki so sodelovale na kvngresu, je meseca februarja 1951 v Berlinu zahteval, di Otčni ~bo, prekliče svojo resolucijo z dne 1. febru-or.ii 1.932, s katero je razglasil LR Kitajsko za agren^rja v kcrc^ski vojni. Očitali so, da Občni zbor ni spoioben ohraniti in vzpostaviti mednarodni mir. Izrekli so se, da bodo to odgovornost prevzeli nase, češ da je Občni zbor postal orodje v rokah ameriške polltike in da služi ame-riskim pclitičnim in ekonomskim imperialističnim inte-resom. Sovjeti so smatrali oborožene sile Združenih naro-dov za intervencioniste in jih obtožili, da pomagajo agre~ sorju, to je Južni Koreji. Ni čudno, če je Sovjetska ziieza z-jhtevala iakc stališče. V korejskem spopadu je bila vsekakor tihi paHner. Zaradi doslednosti svoje politike je bila prisiljena zavzeti negativno stališče napram reso-Inciji »Združevanje za mir«, kakor napram drugim reno-lucijam Občnega zbora, ki so se tikale korejskega vpra-šama Ta dnshdnost je izraz interesov Sovjetske zveze. Pri njihovem tolmačenju Ustanove listine in po spod-bijanju zakonitosti rešolucije »Združevanja za mir*- sa nehote porodi znana misel, da bi Ijudje skušali spodbiti geometrične aksiome, če bi nasprotovali njihovim intere-som. Konkretno: Sovjetska zveza je zanikala pristojnost Občnega zbora za sprejemanje priporočil o skupnih ukre-pih v primeru nevarnosti za mir enostavno zato, ker vidi, da ima v Občnem zboru ameriiki blok večino in da ta aparat izglasuje katerokoli resolucijo, ki je v interesu imperialistične večine. To ie bil temeljni razlog za suoj-sko tolmačenje Ustanovne listine glede razmejitve pristoj-nosti med Varnostnim svetom in Občnim zborom. Po sov-jetskem mnenju resolucija »Združevanje za mir« cinično in grobo krši Ustanovno listino, predvsem 24. člen in na-čelo soglasnosti stalnih članic sve\a. Ameriškim teoreti-kom meddržavnega prava se očita salto-mortale v tolmo-čenju Ustanovne listine, ker $ svojim opravičevaniem resolucije negirajo nami sebe, ko citirajo Ustanovno listi-no. Zavračajo sklicevanje atneriških teoretikov meddiav-nega prava na nespornost Kelsenove avtoritete, ki da je postavil »čisto teorijo prava« v sluibo ameriškega impe-rializma. V tem predvsem loglciranju se jasno pokaže razmerje med temeljnimi ekonomskimi, političnimi interesi ter nji-hovo pravno nadstavbo, odvisnost slednje od prvih, kakor tudi, da ni za tem pravnim tolmačenjem nič drugega kot igra diametralno si nasprotujočih interesov. Sovjetska zveza je ocenjevala resolucijo »Združeua-nja za mir* izključnn s stališča njenega povoda t. j. korej-$ke krize in ni niti skušala oceniti objektivnlh posledic in koristnosti resolucije v nadaljnjih primerih potrebe po ohranitvi in vzpostavitvi mednarodnega miru in vamosti. Res je bil močan interes ZDA in drugih kapitalistič~ nih držav, da se sprejmejo določila, ki bi omogočila Obč~ nemu zboru dajati priporočila za izvedbo akcije ZN v Koreji. Ne more se zanikati, da sta se v Koreji srečala 2 licem v lice -dva različna družbeno-ekonomska sistema. Vendar je tudi res, da je treba mednarodni mir ohraniti za vsako ceno, da se mednarodnih sporov ali situaci) ne more več reševati s silo in da je ta interes močnejši od kateregakoli imperialističnega. O resoluciji »Združevanje za mir* se govori, da je dejansko tiha revizija Ustanovne listine. V pravnem pogledu predstavlja precejšnjo dopolnitev določil Ustanou-ne listine. Resolucija uvaja vzporedno pot načinu delo-vanja OZN, ki je predvidena po Ustanovni listini za reali~ tiranje temeljnega namena ZN po ohranitvi mednarodnega miru in varnosti. V bistvu rešuje slabost, ki bi lahko bila usodna za učinkovitost delovanja OZN, v okviru določil Vstanovne listine. Nastala je iz potrebe in ta je nare-kovala dinamično tolmačenje Ustanovne listine, karetega bistvo je v tem, da so vsa določila o skupni afccijt zo mir pogojena iz temeljnega načela po ohranitvi miru in da je Sedanji položaj na Kubi je nastal z vojaško vsta-jo, ki jo je 10. marca 1052 izvriil general Fnlgencio Batista. Ta državni prevrai Je bll lzvršen v čmu, ko je že potekala mandatna doba zakoniti vladi dr. Car-losa Prla Socarrasa ln je bila dežela v pričakovanju volitev, kl so bile v skladu z ustavo določene sa prvi junij. Battsta je izrabil dejstvo, da je bila vlada več-krat obtoiena korupcije in zato proglašena za neprl-stojno. Pod pretvezo, da bo končal s iakim stanjem, je organiziral upor, ki je naletel na podporo oborože-nih sil in močnih ameriških trgovskih družb. Od tega trenutka 4alje se je pričela borba, katere cilj je vzpostavitov ustavne ureditve v deželi. Istočas-no pa so prišli še bolj do izraza ukrepi proti silam, ki so stremele za demokratično ureditvljo. V tetn giba-nju so najvažnejše sile, ki so združene v »Movimiento 26 de Julio,« ki ga vodi Fidel Castro. To gibanje je navezalo tesne stike s študentskimi akupinami. nom. Za to dejanje so štu-dentje obdolžili skupino, kl jo je vodil minister za informa-cije. Kot odgovor za to ne-častno dejanje so organizirali mirno demonstracijo. Demon-stranti so pojoč državno himno in z nacionalnimi zastavami zapustili univerzo. Par sto metrov pred njo jih je priča-kala skupina policistov. Ker se študentje havanske univerze pripravili 30. novembra de-momstracijo solidarnosti. Tudi to demonstracijo je polieija brutalno' razgnala. Zaradi teh dogodkov sta bili na zahtevo oblasti dolgo časa zaprte obe univerzi. i 2. decembra 1955 so štu-dentje pripravil nove demon-stracije z namenom, da pre- bilo telo, kl ga je organiz|i«» la študentska oa?gani2ad$a. Njegova naloga je bila, ztti-rati sile, ki bi se v primeov nem trenutku pomerile s sila-mi diktatorja. Med Revolu-cionarnim direktoratom in »Gibanjem 26. julija« je pri-šlo do sporazuma o skuprd borbi proti diktatorju. Doku-ment sporazuma — Mekst- Studentje raznih unlverz so zaradi svoje odločne in ener-gične opozicije kmalu na svoji koži občutili preganjanje. Po-leg obeh univerz v Havani in Orientu je tudi centralna uni-verza Las Villasu izrazila svoje nesoglasje z novim režimom. Ceprav sta močna demokra-tična tradicija in visoka dr-žavljanska zavest ovirali dik-taturo pri uničenju univer-zitetne avtonomije na kuban-»kih univerzah, je to vendar ni preprečilo v kršenju in omejevanju te avtonomije. Največkrat se je to kršenje izražalo v tem, da je univer-zitetna poslopja zasedala po-licija. Posledica teh dejanj je bila, da so univerze, ki so smatrale, da pod takimi pogoji ne morejo izvrševati svojega poslanstva, prenehale z delo-vanjem. Leta 1956 je bila uru-verza v Havani zaprta od konca.aprila do 14. julija. De-cembra istega leta pa so jo morali znova zapreti zaradi neprestanih infeidentov, ki so jih povzročali policisti, ki ne-prestano obkoljujejo kubanske univerze. Na drugi strani pa je vlada ustanavljala nove univerze, za katere ni bilo nobenih potreb in ki jira zato ni usojeno dol-go življenje. Na novo so bile ustanovljene tri univerze — Holguin, Pinar del Rio in Ca-maguey. Glavna in edina na-loga teh vzgojnih centrov je vzgoja lojalne inteligence in pa poskus vlade, da bi s tem razbila doslej enotne študente. To skuša doseči tudi z nime-ščanjem študentov na manj važne položaje. Zapiranje sta-rih univerz tej vladni politiki v določeni meri vsekakor po-maga. Z nastopom diktature so postali kubanski študentje vneti borci za polažaj, ki bi ljudstvu omogočil normalno življenje. Študentsko gibanje na Kubi ima za seboj že dol-go zgodovlno bojev proti di-ktatorjem. Ze leta 1871, v dobi bojev za neodvisnost, so Span-ci streljali študente in 27. no-vembra se vsaka nova štu-dentska generacija pokloni spominu teh žrtev. 15. januarja 1953 je bil kip Julija Antonia Melle (enega od prej omenjenih študentskih mučenikov) pred havansko univerzo premazan s katra- študentje niso ustavili, so pri-čeli nanje streljati. Ve* štu-dentov je bilo ranjenih — Ru-ber B. Rubio, študent arhi-tekture, mrtev. To je bil prvi študentski mučenik v seda-njem boju proti diktatorju. Studentje univerze Orient v Santiago de Cuba so organizi-rali v čast padlih žrtev iz leta 1871 tradicionalno manifesta-cijo. V sprevodu so nosili sli-ko študenta Marcisa Martiner za v znak protesta, ker je ta na nepojasnjen način izginil 30. julija. Vmešala se je poli-cija, ki je pričela streljati na demonstrante in drugi dan po-zaprla vse študentske in voja-ške voditelje. V odgovor so NEO D V 1 SNOS T švedskih študentov Neodvtenost Je najznačHneJ&a fcrta mmtverzitetnega Sv-Ijenja na Svedskem. Uspeh ali neuspeh posamemega ftto-denta j« ˇ glavnem odvlsen od njega samega. Vsakega, ki stopi v posvečene dvorane univente, smatrajo namreč za dovolj irelega in »posobnega za univerzitetno življe-nje. Vendar doblvajo Studemtje v zadnjih leMh ©b vstopu v aniverzo več pomodi kakor njihovl predniki. Unlverze so prenapolnjeaie in morda je ravno zato želja vseh od-govomih oblastl, da Studeirtje fclmbolj neovirano pridejo do dlplome in ne podalJSujejo fasa itudija * zaporfltvi-jo Hd. Kljnb temn pa itudirajo in ilvijo iredski &tu-dentje dosti svobodneje kakor njlhori vrstniki v mnogih deželah. zaprav povsod, kamor se obnneš. Unlverzltetno žlvljjende v Stock-holmu je popolnorna druga^no. Keir *> f«k.ul'bct€, inštlituti in dru-ge manstvefne ustanove raztre-sene po vsem tnestu lin njeigovl okoKci, se snide ve« kot 3600 stoakholmskih študentov le po-redko. Vsi hitMo na predavan.ia z namenom, da «e člmiprej vrnejo domov ali pa v službo. Mnogi od njih 8€ poznajo še lz otroSkih let in iz os.navnošoUrki!h kilopl. Zato ne čutijo velilke potirebe po no-vlh prljateljih, kot je to prlmer v Lundu ali Uppsall. Se več. Svedskl univerz'iitetnl slstem Je tak, da ima študent na teden le ndk,aij ur predavanj, tako da se še bolj zmanijSa možnost srečanja a Studentaka organlzacija sl raoC-no prlzadeva, da b-L izboljšala po-tožaj štaidentom. Možnosti za na-jem državnega poeojila, ki je v najv»6 primeirlh brezobrestno, so ««daj, po 3M»lugl študentske orga-nizacije mnogo vefrje. ka,k.or prej. Podatki lz leta 1962 so dokazovali, da 1e b-itto več kaikor polovlco za-dolženih SUtdentov. Studentska sveza Je zahtevala, da mora za Studente. podobno kt>t za ostale državljane. veljati »plo&no social-no »aivarovan.ic ln da morajo v priimeru boleznl iprejematl dolo-čen minltnalni denarni pTiJl lm štdrti 1«> 4* vedno «r«dn1e toomftati, lahko to stori. Tlsrterrvu pa, m dela bolj počasl, se na trelba bati. dia bi odpadel od ¦unlverze. Seveda lina ta sistem za po«l«idico, da med Stevlilnimi Studenti vlada amedia lin negotovost v izbiiri sipe-cialiaacije, ker so ves 6as Studlja slcoraj brez nacLziorstva in iih nihče ne prligamija k študlju. V zadnjem Casu pa se tudj to stanje popravlja. Povečano Stevilo 4tu-dentov zaihteva od nd'iih, da se pri svojem delu boilj držiijo sUcuipaj in zato Je tudi kontrola nad njiml ln jpomoč iahlko balj&a. Studemitsiko svobodo v vsakda-nje*n življčiraj« švedbsifcih Stiudentov pa najlaže opaaujemo v študent-sketn dom,u v Stockholmu, imeno-vanem Domus. V njem stanuje okroj? 260 študemtov z vseh vrst viSfllh fiol, itSl: so v š>vedskem glav-nem mesbu. Sobe v domu žrebaiio, oizlraje se pri tem na posameznl-kov aikadetnski položaj in njego-vo potrebo po sitanovanju. Clm sl dobil sobo v Domusu, kj ,je v po-letrviih mesecih sipremenjen v ho-tel, kaiterega vodl Kocnperatlvna študeiitska origanizacdija, so ti vra-ta do svcbode in udobmostl od-prta Vsaka so»b« Ima svojo lastno toaleto iin prho. Mesečna c«na za stanovanje ln hiramo je MO k.rom (80 funtov ali 22 dolarjev). V do-mu je tud>ji res*avracif)a, kjer lah-ko dobl vsakdo "kosMo za približ-no 50 centov. Kd'or niaijema ziasebno soibloo, je seveda odvisein od gosipodinjinlh muh. Edina omejiitev, ki veija za pirebivalca Domusa pa je, da v pozmlh urah ne sme imetl preveč divjih diružb, ki bl s svoilm raz-graijanj€fm motile sosede 'iin da morajo skrbeti po sobah za pri-merno snago In red. Sobe pregle-dujejo iti čistijo enkrat na te- bujL,i> .n > '»•*> .nu k j večkrai meš^an. teh mest ln so pogoato Se v rednem delovnem M^merju. ZveCer S€ študentom v Lundu nift nreve« ne mud>i di tempo Studlja glede na ndegov« sposobnostt. Pa tudi fituctont. ki hoče »voj »tudld hltro kai hitro ugane dan, ko mora bi-tl soba v predp'isainem stanju. G-ostJe lahko ipirihadajo in odhaja-Jo, kadar se jim zljubl. Ob ustanovitvl doma so biil lo-čenl oddeliki za moške ln ženske. Todia zarad'i sisitema žrebanja je bilo nemogoe« obdržati te oddel-ke ločeno, taiko da sedaj žlvljo fantje in deftdeta v soaedniii coi-roma nasprotnih sobaii. dajo pismo FEU (Federacion Estudiantil Universitaria — Kubanska nacionalna študent-ska unija) predsedniku Dru-štva prijateljev republike. D€-monstracijo je vodil Jos6 An-tonino Echeverria — predsed-nik FEU. Ko so demonstranti zapustili univerzitetno poslopje v Havani, se je pojavilo večje število policijskih avtomobi-lov, ki so zasedli važnejše strateške točke na cestah, kjer so se pomikali demon-strantje. Prav ko sp študentje peli nacionalno himno, jih je napadla policija. Posledica na-pada so bili številni nezavest-ni študentje, ki jih je policija pustila ležati na cestah. Ra-njenim so nudili prvo pomoč in jih potem odpeljali v za>-pore. Studentje pa so kljub policijski intervenciji dosegli svoj namen, ker se je neki skupini posrečilo predati pi-smo predsedniku Društva pri-jateljev republike. Profesor-ski zbor havanske univerze je ostro obsodil policijski napad na študente. Tak je bil položaj, ko se je 4. decembra odigravala na stadionu v Havani pomembna nogometna tekma. Med dru-gim polčasom je nekaj štu-dentov — članov FEU, pre-skočilo plotove, vdrlo na igri-šče in poskušalo razgmiti ve-lik plakat. Okoli 150 stražni-kov je takoj z gorjačami na-padlo te mladeniče. Nekaj jih je obležalo na igrišCu, ostale pa so odvlekli z igrišča v za-pore, kjer so nadaljevali z pre-tepanjem. Na plakatu je bil napis: »Zahtevamo izpustitev zaprtih študentov.« Novembra 1956 leta so, ka-kor vsako leto, organizirali tradicionalni shod na kraju, kjer stoje spomeniki žrtev iz leta 1871. Med pripravami na shod so policijski avtomobili obkolili un'iverzdtetno poslo- • pje. Čim se je okrog 600 ude-ležencev, noseč cvetje in po-joč himno, pojavilo na kraju žrtev, so jih gasilci zalili s curki vode. Voditelji FEU — Echeverria, Rodriguez in Nui-ry niso prisostvovali tej žalni svečanosti, ker je imela poli-cija nalog, da strelja nanje čim jih opazi. Ker gasilci niso uspeli, je policija zopet upo-rabila orožje. Na kraju žr-tev iz leta 1871 je obležalo v krvi mnogo študentov. Neki mladenič, ki ni imel z de-monstranti nikake zveze, je obležal mrtev. Položaj FEU je postajal vedno bolj kritičen. Vsi nje-ni voditelji so morali v ile-galo, ker je imela policija nalog, da jih takoj ubije na mestu,. kjer jih opazi. Zaradi takega položaja je sklenil Revolucionarni direktorat na-pasti palačo Fulgencia Bati-sta in končati z diktatorjem. Revolucionarni direktorat je kanako listino sta podpisala J. A. Echeverria in Fidel Ca-stro Ruiz, ki je bil svoj čas tudi študeniski voditelj. Na-loga, ki jo je sprejel Fidel Casiro je bila, da se izkrca na Kubi in prične z gverilsko vojno v Sierri Maestri. 13. marec 1957 je Revolu-ckmami direktorat določil za dan napada na predsednikovo palačo. Del napadalcev je od-šel proti palači, drugi del pa do radijske postaje v bližini univerze. Medtem, ko so se vržili boji okrog predsedni-kove palače, je Echeverria s svojimi ljudmi že zavzel ra-dijsko postajo. Prisilili so ra-dijsko osebje, da je ostalo na svojih mestih in pričelo odda-jati poroiilo o napadu na pa-lačo, diktatorjevi smrti in od-stavitvi poveljnika vojske. Na začetku poslanice, namenjene kubanskemu Ijudstvu, ki jo je začel brati Echeverrija, pa je prenehal delovati oddajnik. Na poti iz radijskega od-dajnika do havanske univer-ze, kjer bi moral biti glavni štab upornikov, pa so srečali policijski avto. Razvila se je kratka borba. Pozneje so na-šli na tlaku Ercheverrio pre-luknjanega od krogel. Napad na predsednikovo palačo se ni posrečil in vsi napadalci so bili ubiti. Samo nekaterim udeležencem napada na radij-sko postajo je uspelo pobeg-niti. Vlada je po napadu ob-javila sporočilo, v katerem trdi, da študentje v teh do-godkih niso sodelovali. V popolni ilegali so člani FEU izvolili Fructuosa Rodri-gueza za svojega novega predsednika. 20. aprila 1957 je bila ulica Humboldt v Havani popolno-ma obkoljena od policije. Po-časi je prodirala v hišo, kjer se je skrival Rodriguez. Ko je policija razbijala vrata so-be, kjer se je skrival skupaj z nekaterimi prijatelji, so vši poskakali skozi okna, Priča-kali so jih streli iz brzostrelk. 2e 22. aprila je imel FEU taj-ni sestanek, na katerem so iz-volili novega predsednika Prandesa Varela. Cez nekaj dni ga je ujela tajna policija. E>oslej ni o njem še nobenih vesti. Kljub tem tragičnim do-godkom, ki jih je pretrpela FEU, pa ta organizacija ni iz-gubila svoje življenjske sile. Postavljeni so bili novi vo-ditelji in sedanji predsednik Otmar Fernandes Milanes je zagotovil, da se politika orga-nizacije ni spremenila in da bo zvest svojim predhodni-kom nadaljeval z borbo proti diktaturi. Danes je veliko šte-vilo študentov v ilegali, še več pa jih je v pregnanstvu po raznih državah Amerike. Sodelovame z alžirskimi študenti Na nedavnem sestanku pred-sedniltva Centralnega odbora Zveze študeniov Jugoslavije so razpravljali o položaju, kl J« rastal po razpustu Alžirske na-cionalne študent&ke unije (UMEGA) in aretaciji in izgonu t\lžirskih Studentov. Ob tej pri-lo/nosti je predsedniStvo spre-jclo sklep, da se v znak solidar-\ nosti % alžirskimii itudenti pod-vz&mejo nekatere akcije. Tako j« vsem študentskim združenjem in orgaonlzacijam v drzavi po-slan poziv, naj svoje članstvo sezinaniijo z doigodki v Alžaru. Studentski tisk bi moral 6 x%e>m tcm sezuanjati svoje čitatelj«. Pradsediilfitvo j« tudi pozvalo Studentske organizacij« v vseb univeraitetnih centrih, naj za-čnejo zbdrati sredstva za štipen-diranje določenega števila alžlr-skib Studentov višjih letnikov, ki go prekinili šolanje. Odločeno je tudi, da naša or-ganizacija povabi delegacijo al-žirskih študentov, ki bi v teko tega leta obiskala univerzitctne contre v Jugoslaviji in sodelova-la v razDnih aktivnostih, ki j&li prireja Zveza študentov Jugo-slavije. Skupini alžirskih š*a-dentov bo tudi omogočeno, d» lelos sodeluje na delomi afcctft pni graditvi ceste Ljubljana— Zagreb. Plodna sodeloranje s študentskimi unijami v skandinavskih deželah NA PROSNJO UREDNISTEV STUDENTSKIH LISTOV, NAJ KAJ POVE O SVOJIH VTISIH Z OBISKA V SKANDINAVSKIH DE2ELAH, KJER JE BIL MARCA MESECA DVA TEDNA GOST NA-CIONALNIH STUDENTSKIH UNIJ, JE PREDSED-NIK ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE TOV. VUKASIN STAMBOLIC IZJAVIL, DA IMAMO S STUDENTSKIMI ORG ANIZACIJAMI V TEH DE-2ELAH PLODNO SODELOVANJE, KI SE JE S TEM OBISKOM ŠE BOLJ OKREPILO. V zadnjih nekaj letih so bile med Zvezo študentov Ju-goslavije in nacionalnimi uni-jami skandinavskih dežel vzpostavljene dobre zveze. To sodelovanje se je razvijalo v obliki izmenjave informacij, publikacij, strokovnih praks (n. pr. agronomov na Dan-skem, tehnikov na Švedskem), zamenjave študentov na turi-¦tičnih potovanjih in podo-bno. Razen tega so predstav-alki Zveze študentov in otnenjenih unij večkrat so-delovali in našli skupen jezik na mednarodnih srečanjih, konferencah, seminarjih itd. Nacionalne unije študentov Svedske in Norveške so nada-Ue nudile znatno pomoč Zve-zi študentov in WUS pri re-ševanju problemov madžar-skih študentov-beguncev v Jugoslaviji. Kot rezultat takega sodelo-vanja v preteklem razdobju so študentske unije v teh deže-lah že lansko leto povabile predsednika ZSJ, naj obišče Skandinavijo in se spozna z delom in problemi študentskih organizacij v tem delu Evrope. Študentske organizacije na Švedskem, Danskem, Norve-škem in Finskem so izrazito stanovske organizacije in se v pretežni meri ukvarjajo z ekonomskimi in šolskimi prp-blemi in z mednarodno aktiv-nostjo. Vsak študent z vpisom na univerzo avtomatsko po-stane tudi član zveze in pla-čuje precej visoko članarino. Študentje pa imajo zato pra-vico zahtevati od organizaci-je, da rešuje tudi njihove osebne probieme. V ta namen imajo tudi veliko število in-stitucij za ekonomsko ponvoe študentom. Posamezne unije in lokalne organizacije v ne-katerih mestih imajo veliko število hotelov, klubov in kulturnih domov, ki so neke vrstc dobrodelne ustanove, katerih lastniki so študent-ske organizacije. Znano je, da so to visoko razvite dežele, toda kljub te-mu imajo tamkajšnji Študenti vrsto materialnih težav. Zna-čilno je, da je tu v času štu-dija saposlenih veliko število študentov. Na Danskem je n. pr. začasno zapeslenih 60 do 70% študentov, 50 odstotkov pa jih je v stalnem delovnem razmerju. Na Švedskem se popolnoma samostojno vzdr-žuje 47 odstotkov študentov prvega letnika in 57 odstot-kov tretjega letnika. Podoben poloiaj je tudi na Norveškem. Vse to se seveda odraža v dolžini študija. Po nekaterih podatkih je na Danskem v domovih okrog 20 odstotkov študentov, na Švedskem okrog 10 odstotkov (vseh skupaj je 24.000), na Norveškem prebiva od 4.000 študentov, ki študirajo v Oslu, okrog 1300 v domovih. Predsednik ZSJ je omenil, da je naletel na zelo topel sprejem. Gostoljubni voditelji teh unlj so mu omogočili, da je spoznal delo in probleme študentov, dejavnost različnih študentskih ustanov, klubov, redakcij, turističnlh birojev in da je lahko obiskal številne fakultete. Glede na to, da je bil čas zelo kratek — po tri dneve v vsaki dsželi — ni imel možnosti, da bi se pobliže spoznal z večjim številom študentov. »Imel sem priložnost — je izjavil tov. Stambolič — da sem srečal veliko število študentov, tudi onih, ki so končali visoke šole in so bJli prej večkrat v Jugoslaviji. Vsi so se živo zammali za življenje, delo in probleme jugoslovanskih študentov in izkušenj naše organizacije.« V fceku razgovorov z vodi-telji študentskih unij o bo- dočem sodelovanju z Zvezo študentov Jugoslavije so se sporazumeli, da se to sodelo-vanje nadaljuje in razširi tu-di v bodoče.« »Slišal sem že-IJo« — je poudaril predsednik Zveze študentov — da naj se naše medsebojno sodelo-vanje čimbolj razširi, ker imamo vrsto skupnih proble-mbv in ker si pri reševanju le-teh lahko vzajemno poma-gatno ne glede na razlike, kl obstoje v stališčih do posa-meznih vprašanj, posebno kar se tiče študentskega sodelo-vanja na mednarodnem pod-ročju. V pogledu bilateralne-ga sodelovanja smo popolno-ma soglasni, so samo nekatere razlike v mišljenjih po obli-kah sodelovanja študentskih unij v Evropi. V teh unijah sprejemajo s pomisleki zami-sel o pripravi mednarodno konference evropskih študent-skih unij In opaziti je celo nasprotovanja takemu se-stanku. Vendar pa Zveza Stu-dentov smatra, da bi bila ta-ka konferenca, pod določenimi pogoji, vendarle koristna, čeprav to ni najvažnejša in prva oblika sodelovanja.« Kv/ik Khing Usn »Studij« študentie in politika Vcyixj\ umed vzhodno-afri-ških predelov je imel težavna razdobja v svo-jem razvoju. V Ugandi in Tan-ganjiiki je problem samouprava in oblika, ki naj jo ta zavzame v mislih in na ustnicah večine ljudi. V Keniji je star boj med rasami nap&t kot še nikoli do-slej. Pereče vprašanje v Keniji je tudi povečana udeležba Afri-čanov v zakonodaji in v kakšni meri naj le-ti sodelujejo pri upravljanju svoje dežele. Nad vsemi temi individualnimi pro-blemi pa vlada skupen problem rnanjžin, tujcev, ki so se z do-brimi ali slabimi nameni nase-iili v Vzh&dni Afriki. Do kakš-ne mere so ti ijudje del Vzhod-ne Afrike in kdo naj o tem od» loča? Kakšno vlogo naj igrajo pri orientaciji vlade? s pravi-cami ali privilegiji? In, ali bodo Afričani dovolj strpni, da jim bodo dovolili tak0 delovanje? To so resni problemi, ki bodo morali biti rešeni prej ali slej. Marsikdo bo vprašal — kaj pa študentje pravijo o vsem tem? Studentje v Evropi in Ameariki se srečujejo z drugačniini pro-blemi kot njihovi vrstniki v mladih deželah. V »starih« deže-lah je študent v veliki meri res samo študent v navadnem smislu te besede. Generacije pred njim so mu ustvarile v družbi dolo-čen pcložaj, ki danes ni več ne-kaj novega. Drugače je v Afri-ki. Tu prebivalci vidijo v štu-dentu svojega bodočega vodite-lja. Njegova mnenja spoštujejo. Sedaj nastane wr& šanje, do ka- rešitev socialnih problemov MARSIKATERI ZAHODNONEMŠKI STUDENl SE JE OB KONCU LANSKEGA LETA KREPKO ODDAHNIL: 30 MILIJONOV DM JE NA RAZPO-LAGO, VSAK BO DOBIL ŠTIPENDIJO, KONEC JE DOLGIH VRST V MENZAH, NlC VEC NE BO TREBA ISKATI STANOVANJA, NISEM VEC NA-VEZAN NA DOM IN PODOBNO. Ko bi bilo res tako, potetn bi lahko Model Honnefer (to je namreč uradni naziv za ukrep nemškega prosvetnega ministrstva, da se izboljša so-cialni položaj študentov v zvezni republiki) z vso upra-vičenostjo šteli za »Wunder-kind«. Toda ta čudežni otrok je šele dojenček, ki je potre-ben skrbne nege. Zato si raje oglejmo kakšne so težave, s katerimi se bo moral boriti, če bo hotel hitro in uspešno rasti. Statistična anketa ob kon-cu letnega semestra v 1956. letu nam priča o hitrem po-rastu števila študentov v zad-njih letih: na 100.000 nemških državljanov 186 študentov. Po socialnem poreklu jih izvira več kot polovica (60%) iz na-tneščenskih družin. Vzrok za majhen prispevek delavskih predstavnikov (komaj 5,8%). ki se je od leta 1928 do 1956 »sicer« podvojil, iščejo nem-ški statistiki v argumentu pre-proste delavske mentalitete, češ da je nekaj varnejšega le v praktičnem poklicu. Zdi pa se, da vplivajo na tak slab dctok na univerze važne či-nitelji, čeprav imajo po zago-tovilu nemških strokovnjakov delavske družine iste materi-alne možnosti kot nameščenci pri katerih pa naj bi odločala o tistih 60 procenti-h predvsem tradicija, da mora sin znati vsaj tolikb kot oče. Če prepustimo izbiro pokli-ca bodisi škrbnim staršem, bodisi sinovom ali hčeram, se ustavimo raje pri naslednji anketni postavki, t. j. 45%, ki označuje velikost števila ti-stih, ki živi dvojno življenje. v delavnicah in predavalni-cah. Da je ta procent precej visok, se ni čuditi, saj je leta 1956 le 8,8% vseh študentov prejemalo štipendije, manj kot polovica pa skromna ma-terialita sredstva od doma. Iz-govori statistikov, da so med onimi 45% zajeti tudi študen-tje, ki si žele zaslužiti udobno prevoKio sredstvo, kar naj bi bilo v skladu z razvijajočn se tehniko. so kaj jalovi. S skromnimi sredstvi (kon-kretnih podatkov žal nimamo na razpolago) morajo študen-tje nemških univerz kriti ra-zne vr^e stroškov, ki vsaj zanje niso majhni. Lep pri-mer za to je stanovanjski pro-biem. Pred veliko dilemo se je znašala Zveza nemških štu-dentov ob začetku letošnjega zimskega semestra, ko se je povečalo Stevilo slušateljev za novih 15.000. Kam naj bi jih spravili? To vprašanje je bilo zastavljeno povsem upraviče-no, saj jih študira po najno-vejŠih podatkih na visokih šolah v krajih, kjer so že preje prebivali, le 24%, med-tem ko je 41,9% takih, ki morajo iz domačih krajev v mesta, če si žele povečati utnsko obzorje. Celo tistih obrniti pač na privatnike (pri njih živi 52°/» vseh študentov), ker vlada zaradi nenačrtne graditve majhnih stanovanj prav tako stanovanjska kriza. Seveda, če ponudiš 50, 60, celo 120 DM mesečno, se že najde »skromna sobica«, ki je primernejša za vse drugo bolj, kot pa za bivališče. Ni redko, da vtaknejo lastniki v tak prostor več študentov, pri čemer seveda naraste najetn-nina ob vsaketn novem na-jemniku. Da morajo plačevati sobe tudi med počitnicami, ko ne žive v njih, mora biti štu-dentom samo po sebi razum-ljivo. Nič čudnega torej ni, Če se je 20% študenlov raje od-ločilo, da prebije eno do tri ure na vlaku. Manjši odsto-tek (28,1) pa odpade na tiste, ki imajo možnost, da žive brezplačno pri starših ali znancih, oziroma na one, ki imajo lastno sobo (0,6%). Nič boljše ni z menzami. Kot z iskanjem sob oziroma /. vožnjo na vlaku, se tudi tu To so torej neovrgljivJ do-kazi, nad katerimi so se za-mislili odgovorni ljudje na prosvetnem ministrstvu. V začetku ni šlo brez kompro-misov in celo špekulacij krščansko-demokratske stran-ke, ko so hoteli dati podporo najprej le slušateljem nižjih semestrov. Končno so le ure-dili tako, da so zadovoljili vse univerze in tudi vse letnike. Edino oviro so predstavljali še posebni izpiti — pogoj za prejem podpore. Tudi v tem primeru je Model Honnefer uvedel radikalnejše mere, ta-ko da bodo študentje imeli več časa za priprave na skr-čeni obseg izpitne snovi. Nov veter je zavel med študenti. Vsi upajo, da se bo njihov položaj izboljšal; za-vedajo pa se tudi, da bo tre-ba očistiti univerze vseh štu-dentov, ki so v resnici v de-lovnem razmerju, in jim zato, ker imajo indekse, ni treba plačevati socialnega zavaro-vanja poleg drugih ugodnosti. B. A jo izven domovine, je veo (28,9%) kot prvoimenovanih. Kako pa je z nemškimi študentskimi domovi? Le to-liko jih je, da morejo spraviti pod streho kpmaj desetino vseh tistih, ki bi si želeli za-gotoviti sobo za 40 DM me-sečno. Ostali pa s& morajo Okroglo 14 študentov mora sesti na isto mesto v menzi, je bil odgovor 23 anketiranih univerz. V najslabšem položa-ju je Tiibingen (kar 42 ljudi na 1 stol). Le Stuttgart, Han-nover in Saarbrucken se lahko ponašajo z dvanajstimi nano-ve zgrajenimi menzami. Pariški študentje demon- strirajo proti ukinitvi zveze alžirskih študen- tov — UGEMJl tere mere se ta študent Lahko ukvarja s politko. Le malo lju-di v njegovem kraju ve toliko, kakor on, o svobodi, o volilni pravici^ državni upravi itd. Ali naj torej študent <> vsem tetn molči in čaka, da dofoi diplomo? To izgleda še najbolj pametna rešitev. Toda Ijuidje zahtevajo odgovore in precej študentov jih je pripravljeno dajati, če-prav s tem tvegajo vrsto nepri-jetnosti. Oglejmo pa si §e drugo s"tran vprašanja. Skoraj za vse študen-te v Vzhodni Afriki skrbi vlada. Kako naj sedaj vlada pusti štu-dentom politično delovanje, če pa se večina njihove dejaviiosti sestoji iz kritike vlade in iz po-stavljanja najrazličnejših za-htev. Morda bi vlada dovolila študentom politično delovamje v okviru njihove akademske svo-bode. Toda doma, med občani, se ta svoboda za vlado neha. To so vprašanja, s katerimi te srečujejo vzhodno-afiški štu-dentje. Seveda pa so med njimi Ijudje, ki se ne marejo zadovo-ljiti z akademskimi pogovori, ker njihova beseda mnogo po-meni za obeane. Po drugi strani pa se s politiko ne smejo ukvar-jati preveč r&sno, ker morajo opravljati iz,pite — ne glede na dejstvo, da ne smejo iti preda-leč v kritiziranju tistega, ki jih pri študiju vzdržuje in jim nudi v bodočnosti dobro plačano za-p&slitev. Vse to so zelo realne težave. Nihče ne pozna teh težav bo-lje kot študentje &ami in odraz tega je med njimi kaj lahko najti. Precej med njimi jih sma-tra, da je politika luksuz, ki škodi njihovi bodoči karieri, tu-di če jo vzamejo kot akademski privilegij. Ti besede politika skoiraj ne uporabljajo. Druga skupina smatra, da so iwteresi skupnosti važnejši od njihovih zasebnih zadev. Zato skušajo na univerzi ustvafiti politične skupine, kjer razpravljajo o te-kočih političnih dogodkih ne kot študenti, temveč kot politič-ne otrganizacije. Začetke takega življenja je opaziti na univerzi v Makarereu. Velika skupkia študentov se sicer navdušeno nkvarja s politiko, toda samo s tistimi vprašanji, ki nirnajo zveze z njihovim akademskim delotn. Toda vse to samo nakazuje bodoče delo. Ko so leta 1952 štu-deMje v Maikarereu pripravili prve demonstracije, so naleteli pri stairejših ljudeh na ostro kritiko. Lariskoletna proslava Dneva neodvisnosti Ghane je tudi naletela na hladen sprejem. Prebivalci Vzhodne Afrike še niso navajeni na podpbne štu-dentske akcije. Pa tudi študentje morajo sa-mi med seboj reševati različne politične probleme. Vsak izmed vzhodnoafriSkih teritorijev (Kenija, Uganda in Tanganjika) ima svoje lastne težave. Studen-ta iz Ugande ne zanima toliko vprašanje barvnega razlikova-nja, kakor študenta iz Kenije. Take in podobne razlike so ovi-ra v iskanju skupne politične baze. Vse te težave pa bodo v bliž-nji bodočnosti odpravljene, ker se Afrika zelo hitro razvija. Važna pa je ugotovitev, da so študentje dosti prej odgovornl svojim rojakom, kakor jim to dopuiSča diploma ali Pa morebiti starost. to treba za vsako ceno realizirati. ResoJucija ojačanje vloge Občnega zbora, toda ne na račun nega sveta. Resolucija gre celo tako daleč, da teoretično onemogoča delovanje Občnega zbora v zvezi z ohranttvijo mednarodnega miru tudi v primeru, da samo ena stalna članica Varnostnega sveta ugotavlja obstoj nevamosH za mir in se zavzema za skupno akcijo. V tem primeru lahko skličejo nujno posebno zasedanfe Občnega zbora na zahtevo navadne večine vseh držav — članic OZN. To je predvsem teoretičnega pomena. Upoštevajoč diametral-no razeepljenost interesov med SZ in zahodnimi velesi-lami ter nasprotja imperialističnih interesov med zahod-nimi velesilami samimi, ter dejstvo, da se večina majhnih držav v večji ali manjši meri mora podrejevati interesom velesil, je malo potre.be, da bi prišlo dc realizacije tš omenjene teoretične možnosti. Dve aplikaciji resolucije ,,ZDRUŽEVANJE ZA MIR" Resolucija vsaj glede sprejemanja priporočil o skupni akciji pravno enači majhne države s stalnimi — člamcami Varnostnega sveta, ki v Občnem zboru nimajo hierar* hičnega položaja, razen kolikor jim ga ne daje položa) voditeljice nekaterih manjUh držav. Razvoj dela v Obč-nem zboru kaže, da položaj držav — voditeljic izgublja na, svoji dominantnosti, pa čeprav počasi. Kadar pride do konflikta med socialističnim in kapitalističnim interesom, pa se tahoj formirata dva precej monolitna bloka po načelu, da skupna nevarnost zbližuje tudi tiste, ki nimajo med seboj poravnaruh lastnih računov. Ustanovna listina in resolucija »Združevanje za rnir« predstavljata pravno nadstavbo teh interesov in jih sku>* šata podrejevati skupnemu interesu vseh držav, da se ohrani mednarodni mir. Edino v to smer je lahko usmer-jena tudi sodalizacija mednarodnih odnosov, katerih bist-veni element je mimo aktivmo sožitje driav ne glede na njihov družbeno-ekonomski sistem in temu adekvatno tolmačenje nepomirljivosti razrednih nasprotij. Jeseni leta 1956 je svet doživljal dve krizi. Eno kot posledico nevzdržnosti kolonialističnega načina uveljavlja-nja interesov imperialističnih drzav na račun pravic majh-ne države v zahodnem svetu, drugo pa kot posledico pre-tiranega razvoja birokratskega upravljanja v socialistič-nem vzhodnem svetu. Varnostni svet je oktobra 1956 razpravljal o položaju v Egiptu zaradi izraelskega in anglo-francoskega napada v predelu Sueza. ZDA so predlagale na 749. sestanku Varnostnega sveta dne 30. oktobra 1956 resolucijo, ki zah-teva, da »Izrael in Egipt takoj ustavita sovražnosti« in, da »Izrael takoj umakne svoje oborožene sile za postav-Ijeno demarkacijsko črto«. Poziva članice, »da se vzdržijo uporabe^sile ali grožnje s silo v tem predelu...« Osnutek resolucije je bil zaradi veta Velike Britanije in Francije zavmjen. Na naslednji seji Varnostnega sveta je bila za-radi veta Vel. Britanije in Francije zavrnjena tudi reso-lucija, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. Ta osnutek se v bistvu ni razlikoval od osnutka ZDA. Delovanje Var-nostnega sveta je bilo s tem paralizirano. Predsednik Tito je v tej zvezi izjavil: »Če se ta agresija ne zaustavi s skupno akcijo vseh članic ZN, lahko iz tega nastanejo nepredvidene posledice tako v tem delu sveta kot tudi v drugih predelih.-* Jugoslavija je nakazla novo srner v reševanju sueške krize. Jugoslovanski delegat v Varnost-nem svetu je predlagal resolucijo, ki ugotavlja oba zako-nita predpogoja, t. j. dejanski obsto) nevarnosti za mir in nesoglasje stalnih članic Varnostnega sveta za uporabo resolucije »Združevanja za mir«. S predloženo resolucijo naj bi se postavila zahteva za sklicanje posebnega nujnega zasedanja Občnega zbora. Francija in Velika Britanija sta osnutku resolucije odločno nasprotovali. Zanikali sta upravičenost uporabe resolucije »Zdruzevanje za mir<- v primeru sueške krize. Argumentirali sta, da se ta reso-lucija lahko uporabi le, če je Varnostni svet ugotovil ne-varnost za mir po VII. poglavju Ustanovne listine, pa zaradi nesoglasja ni mogel započeti akcije, in da se osnut-ka resoluclje, na kateri sta vložili veto, nista dotikala te materije, kar je predpogoj za uporabo resolucije Združe-vanje za mir. Predstavnik Formoze Ciang je sicer smatral to za utemeljeno, vendar' je menil, da je vprašanje »le tehnične narave-1-. Za jugoslovansko resolucijo je glasovalo 7 članic (Formoza, Kuba, Iran, Ve.ru, ZSSR, ZDA in Jugo-slavija), proti 2 (Velika Britanija in Francija), Avstralija in Belgija pa sta se glasovanja vzdržali. (Glej zadnji sta-vek 2. odst. A odd. A resolucije, resolucije Združevanja za mir.) S tem se je omogočilo nujno posebno zasedanje Občnega zbora in izpolnitev njegove subsidiarne odgovor-nosti za ohranitev mednarodnega miru v sueškem pri-meru s priporočili o ustreznih ukrepih Združenih naro-dov. Primerjajoč prizadevanja Sovjetske zveze v Varnost-\nem svvtu ob korejski krizi in prizadevanja Francije in Velike Britanije ob sueškem primeru, lahko potegnemo paraleli v tem, da so tako ena kot drugi dve izhajale iz istega temelja, da ne gre za obstoj kršitve miru ali napa-dalncga dejanja in da se zato resolucija Združevanje za mir ne more uporabiti. Ko pa so opnzile, da se večina nagiblje proti njim, so hotele zavlačevati postopek v Var-nostnem svetu na najrazličnejše načine, da bi lahko posta-vile javnost pred izvršeno dejstvo. Zanimivo je zadržanje Sovjetske delegacije ob spre-jemanju jugoslovanske resolucije S/3719. Sovjetski delegat ni niti enkrat spregovoril. Za resolucijo je glasoval brez obrazložitve. Je s tem Sovjetska zveza priznala pravno upravičenost in zakonitost resolucije Združevanje za mir? Pravzaprav ne. Ze pri sprejemanju resolucije leta 1950 je bila SZ pripravljena, da se sklicujejo nujna posebna zase-danja Občnega zbora, vendar ne v 24 urah, kot določa resolucija, ampak v 10 dneh. Jugoslovanska resolucija ni izrecno zahtevala, v kakšnem roku se mora Občni zbor sestati. Sklicevala se je na resolucijo Združevanje za mir in s tem nd njen rok 24 ur. Edino v toliko je Sovjetsko zveza tacite spremenila svoje prejšnje stališče. Drugo nujno posebno zasedanje Občnega zbora je bilo sklicano na zahtevo Varnostnega sveta zaradi madžarskega vprašanja. Sovjetska zveza je vložila veto na resolucijo ZDA, ki med drugim poziva vlado ZSSR, naj preneha »z oboroženo intervencijo v notranje zadeve Madžarske«. Zato so ZDA predlagale, da se skliče nujno posebno zase-danje Občnega zbora na temelju resolucije Združevanje za rhir. Za predlog je glasovalo 10 držav, proti pa le Sovjetska zveza. Jugoslavija je za predlog glasovala, ne da bi pri tem podala o stvari kakršnokoli stališče. Delo Občnega zbora je bilo v zvezi s tem brez bistvenega učinka. Zdraževanje za mir Vshodnoafriški PRVOMAJSKI OBISK V TOVARNI DUŠIKA — RUŠE Iz preteklosti v prihodnost KILOMETER ALI DVA NAD MARIBOROM SE PRIČNE SlRITI OZKO DRAVSKO GRLO IZPOD OBRONKOV POHORJA 1N KOBANSKEGA PROTI PROSOJNIM OBRISOM SLOVENSKIH GORIC IN PTUJSKEGA POLJA. KO STOJIŠ NA MOSTU SREDI MARIBORA, TI ZDRSNE POGLED KOT PO LIJAKU OB VODI NAVZGOR. NEKJE V DALJAVI SE REKA SKRIVNOSTNO ZAVIJE V SENCE OBEH POGORIJ. GOZDOVI S FOBOČIJ SO SE SPLAZILI DRUG K DRUGEMU, TAKO DA Z MOSTU NE MOREŠ UGLEDATI SREBRNEGA PASU REKE IN TISTIH NEKAJ PEDNJEV POLJ IN TRAVNIKOV. ČE PA SE NAPOTIŠ PO KATERIKOLI IZMED OBEH CEST NA DESNl ALI LEVI STRANI VODE, BOŠ ŽE V LIMBUŠU ALI BRESTERNICI OPAZIL SIVKAST DIM, KI SE S TEŽAVO VZPE-NJA IZNAD OBZORJA. IN VZPENJA SE POLETI, POZIMl, PONOCl IN PODNEVI, NENEHNO, IZ DNEVA V DAN. NI POTREBA, DA SI DOMAČIN, PA BOŠ VSEENO UGANIL, DA JE TAM ZADAJ, ZA TISTIM S SMREKOVINO OBRASLIM OBRONKOM TOVARNA. KMET OB BRANl PA TI BO NA VPRAŠANJE PRIJAZNO ODGOVORIL -TO JE TOVARNA DUŠIKA RUSE. Dekleta, kod je najbliže v tovarnc? — Kar naprej po cesti. Do po-«taje, potem pa na desno. — Pohibi, Mainica, da ne za-Ovudimo! Pozne smo že! Hotel sem še to in ono po-vprašati, pa so bile že predaleč. Še sam sem hitreje stopdl po oz-načeni poti... — Pišem reportažo o - vaši tovarni. Povejte md, prosim, kam nai se cbrnem! Veder nasmeh v vratarski loži mi je razodel, da n^em edini, ki je v z.adinj€Tn času potrkal na napol prdprto linieo. — Kar h glavnemu inženirju. Tam boste največ zvedeli. Po teh stopndcah v dr>ugi trakt. Na koncu hodnika, zadnja vrata Ne morete zgr.ešili. . . . Prijaizno md je ponudii stol. S Tribune torej. Student-je, da št/udentje. In reportažo o naši tovarni pišete. Kaj proiz-vajamo, kakšna je naša pretek-lost, kakšna prihodnost. Nerad govorim o teh stvareh. Preveč se pcia^liajo O t?k'h stva-eh gopodarstvo pa je, kar brez stra-hu poglejmo resnici v o>či, še vedno sorazmerno slabo razvito. In v vseh, prav vseh panogah. 6utimo predvsem pomamjkanje kadrov, faikih. ki bi se hoteli oprijeti iudi organizacijskdh pro-blemov. Zdi se mi, da danes uči-mo študente v&e preveč misel-nega larpurlarfcizma, čdste zna-nosti brez prakse. Vse, kar je v zvezi s prozaičnostjo realnosti, se smatra za nečastno in kar je še veliko huje, na univerzi sma. trajo tako profesorji kot štu-dentje, da spadajo vsi najspo-.-cbncjši dipliomanti med docen-te in asistente, • v inštitute, vsi ostali pa, razumsko povprečno ali pa ceio podpovprečno na-darjeni, v industrijo. Tako stanje je v resnici ne-vzdržno. Zdd se mi, ^da tu nekaj ni v redu s šok>. Seveda ne za-nikam, da je potretona tudi suha teoretična znaniost, saj nam med drugim vzgaj-a kader, kateremiu bo posvečena vsa naša prihod-nost. Vemo, da današnji atomski m^tut v Ljubljrni ne bo odkril t"dri tam DETAJL IZ »NOVEGA KORUNDA« kaj vam bom predlagai. Dajva, pogovoriva se raje o vas, štu-dentih. To bo morebiti bolj ko-ristno in zanimdvo, kot pre-mlevanje že znainah stvari. Meni je bilo prav. Hotel sem že zvedeti, kaj mislijo o štu-dentih ljiudje iz industrije, iz živijenja, pa se mi doslej še ni ftikoli pnav posrečilo. — Prav, torej velja. Najprej bi rad nekaj povedal o degene-raciji študentov. Mislim, da da-nes štud«ntje nimajo realnega pogleda na svet. Vsi bi hoteli biti za vsako ceno in na vsak »ačin le znanstveniki. Nikaikor pa s» nočejo oprijeti nekega konkret-nega dela, kateregakoli izmed številnih organizaoijskih problemov v industrrji. poljedel-stvu, skratka v niašem življenju. Tako delo zapostavljajo in mu pripisaijejo neko sekiundamo vrednoist in pomen. Vse jim je le znanstveno delovanje. Tako delo sioer v resnici poapešuje razvoj indusirije, toda osnova za gospodarski raizvoj iin napredek vend-arie ne more biti. Najprej je bila praiksa m šeile potem zaianost. Šele prav ta vsako-dnevcna praks«t, ta svet realnosti pokaže potrebo po razvoju neke ved«. Bili nam mora vsem jasno da je znanost nastala empirično, menda je klasičen primer za to metalurgija. Le kemija dela tu izjemo. Tu je v resnici pravilno mmenje, da je znan.ost dala os-no-vo za industrijo. Kolikor pa imarn stikov s sedanjimi študem-ti, pa vedno opažam. da je v nj*h živa predstava, ki jim jo namenoma ustvarjajo nekateri ljiudje, da je za inženirja edimo častno delo v inštitutih, deloma še na undverzi, čeiprav tud-i tam ni vselej tako visoko znanstve-Bo, >kot si domišljajo. Zdi se mi, da imamo v naši državi na razpolago veliko več investicij-skih sredsiev kakor pa diuhovnih kapacitet, ki bi jih lahko vse-stransko jizkoristili. Pri nas smo doslej zgraddllže precejšnje žte. vilo velikih proizvodnih kombi-matov, toliko, da v glavnem za-doščajo našim pctrefbam. Imamo pa še celo vrsto večjih m m»ainj-ših industrijskih podjetij, kjer bi se mo.rala praizvodnja neneh-no širiti iin iizpopolnjevati. C&sto pa se primeri, da prav ta pod-jctja Ae vedo, kam z denarjem in zato grade sMadišča, kupu-jejo avtomobile in druge podob-ne stvari, namesto da bi ga in-vestirala v nadaljnjo izgradnjo, razširitev o.bjektov in v novo proizvodnjo. Tudi z malimi sred-stvi lahko do&egamo velike efek-te, sarno če imamo ljudi, ki jih z-najo pravdlno uporabiti. — In dolždna štiudija? Kaj so-drte o tem pri vas v praksi? — Naše gospodarstvo brez dvoma po-trebuje dobre ter strokovno močne kadre in smatram, da jih v dovoljni meri v^gaja univerza oziroma tehniške visoks šole. Na Hrvaškem pa so poleg tega uvedli še tako imenovane obratne inže-nirje. Pri nas se ne moremo ogretl za tako pot, kajti nismo prepričani, da bi taki inženirji rešili situacijo. Za dobrega inženirja je nujno pptrebna vsestranska in temeljita splošna vzgoja, ki mu jo daje srednja šola. Brez nj« ne bi mogel biti dober strokovnjak, bil bf le ozko usmerjen specialist, ki človeka vselej spominja na robota. Mi-slim, da pri nas v Sloveniji zaenkrat še ne občutimo potrebe po teh obrat-nih inženirjih. Univerza s tehniškiml fakultetami oziroma instituti vzgaja za nas zadostno število kadrov. Pa še nekaj je. Če uvedemo te obratne inže-nirje, potem bi potegnili iz industrije vse srednje kadre, ki pa so nujno po-trebni in si proizvodnje brez njih ne moremo zamisliti. Kair se pa dalžlne študija sa-mega tiče, srrcatramo, da ni no-benega razioga, da bi bdl ta daljši. kot pa j€ v vseh ostalih visoko razvitih imdiustrijskih dr-žavato. Pa če upoštevamo še splošno 2>nano misel, da je naš človek v«ildko balj umsko pro-žen, kot pa so germansiki narodi. potem v resnici ne vemo, čemu ^aj študij traja tafco dolgo. Po rJSJhaa. truMliju zavl»6uj'ejo štč-no tudi študentov. Pri krajišanju oziroma revidi-ranju trčnih načrtov in progra-mov moramo t&meljito poparitj na to, da ne bi krajšaili kar po-vprek. Na primer: prej je bllo iz nckegia predmeta na teden pet ur predavanj, sedaj pa naj bosta samo dve. Po tej poti ne smemo. SkTajšati je treba le tdsto, kair je v resnici manj po-merriibno, kar žtudente ovira na poti h konKhnemu cilj'U- Pri tem pa moramo spet pazati, da ne zaddemo na sovjetskd naoin štu-dija. Ne smemo namreč strem^ti za tem, da bi ustvarili ozko spe-cializirane kadre. Kaj tak«ga pri nas ne prdde v paštev. Tako stanj« šolstva je morebiti terjal razvoj sovjetsfee ind^ustrije v pr-vem ctKdofoju izgraduje. Danes lahteo ©pazimo, da j« tak na"6in šola«ija že preživel in da tudi v Sovj«tski zvezi stopa šoktvo v krizo. Pri nas so v preteinl meri profesorji veliki individualistl. Vsak pos«bej sma-tra, da je le njegov predmet edino zveličaven in nujno potreben. Tudi to samo podaljžuie študij. Odelej bo mo-ralo biti delo profesorjev veliko bolj koordinirano, kot pa je bilo do sedaj. Pri nas mora študent profesorja stood_ stotno zadovoljiti, sicer ne more preko njegovega predmeta. Zaradi tega mf je veliko bolj pri srcu način, kakršen je v veljavi v nekaterih zahodnih državah, to je kolektivna ocena. Saj vemo, da vsakdo tudi v posameznih strokah ne more obvladati vseh predmetov enako dobro, niti ni zanje enako nadarjen. Tako se včasih primeri, da je Studentu kamen spotike prav tisti predmet, ki ni tako zelo pomemben pri njegovi poznejši zaposlltvi, in ne morc naprej, čeprav bi lahko v stroki odlično napredoval. Seveda je razntmljivo, da se profesorji ne morejo ix>vsem po-svetiH študeintonr in se z njimi pri študLju ukvarjati. Do nefce mere pa se lahko in prav tega je pri nas veliko premalo. Pri nas tako še vedno prevladuje mneinje in praksa, da profesor znainstveino ustvarja, se jzpopol-njuje, do&ega naslove, študent pa je prepuiščen sameirvu sebi. Doceint pri nas izpredava nekaj ur na ted«n suho znaTiost, sem in tja še nekaj napiše na tablo, s tem pa je tudi končana vsa njegova zveza s študentom. Enaiko je z asistenti. Drugod pa so le-ti od države nastavljeni instruktorji. Mi pa o nti- namera-vajo stoupno z otkrajem ali s ka-kim drugim podjetjem graditi blok za študente. S tem bi jfrn bilo v marsdičem pama@ano. Vse. kakor redtkataje zasledimo to-Hkšno .^krb za mladega človeka Daljnovod! od Fale k Rušam je že stal dn turbine bi morale čimprej st€>či, da bi g©nera'tcwrji latuko napajali xiiš.ko tovamo z električno energijo. Leta 1918 sta bili Fala in rutška tovaTina prdpravljeni na proiizvodnjo. Ujetnike. zgarane dn itmičene, so odipeljali drugam. Tod ndso ime-li niičesar v&č isfaati. Vedike elektro peči ruiške tovarne naj bi ¦čimprej dizlival« dz žarečih žrel tekočo lavo kanbida, ki naj bd ga delavci pozneje predelal; preko cianamida v amoniak in amoinndtrat, osnovno surovinoisa eksploziv. kj naj bi rešil dvo-glavega oria nj©govega konca. Bilo pa je prepozno. Ujeda ae je znulšiJa dn njeni fcrempijd 30 po6asi ipopu'§6ali zerrtljo, et odliočil im po strnd§ču po-aui sivo b&lega priahiu iz risšfce tovarne. — Deteijo poseij«in, <^e jo že bjuddič viziame, pa naj Jo . . Pa je ni. Zrasaa je dn lepo uspe-vala. Sotsed je povedal soe&čia in taiko iiapnej. Buška tovaraa pa je požasi nasla; Iz dneva v dan. Skoraj neo^aano. pa vendarle vztrajno, Todi, je tovainna imjprovTzirala pToizvodnjo am&n-sulfaita za živilsko lindiustrij^o — zia intd^i«'trijo kvasa. Zveplasto kasliiin'0 in aimond-a-k za hftadlliie naprave, natrijev biiloromat za potreibe usnjarske industrlje. oglji^ovo kislino za sodavdčar-stvo, d!ušikov oksidtul za potrebe zdravstva in diiciaindiamid za našo mlado farmacevtsfeo tndai-' s^triljo. Z vso odiločinostjo ljudi, ki vedo, kaj hočejo. pa so*se v ruški tovarni lotili štiKiiia labo-ratorljsfcega dela din poilisndu-strtijske ipoiizkiuisne prtoiizvodnje elektroranda. Kovinsko prede- vodnjo teraco opeke bo ljivost obrata zadostovala. Hkrati z dogiraditvijo novaga etektroiksarujnda pa so v tovarni sLavili še drug deiovni uspefa. Vso tovaraio so namreč priklju-čili na novo z©paa©ni lilO Kw dadjnovod iin na novo trafo po-stajo. Pri njenem prevozu pa ao naiLeteld na neimajhno nevšec-nost. Bila je namreč pretežita. da bi jo z-držal 'kateriikoli izmed dravskdb. naostov. 3^a pomoč pia jim je pniskočiilia JJ|fft., ki je s tanki povlekSta pieležko tramB-fonmiaitorsko postajo preiko jeau hidiro&leiktram« Mariborski oto|i. Vse je ško po sreči in. sed«j stojj nekoiikjo vsferaii od tovm-ni;§kilh otaraftov. Tako n[ ndbeo« bojafzni več, da bi prva str«^ poštoodovaia raaprave, iln labhn nemoteno d&ktjo. SMadišča rtiSke tovapae & pojm. Od povsod priiiaja^o zabq^ ji« sodi, vagoni siurovin. Pa r» samo v toviarno, tudi iz nje vo*. z kjer s« srečata tovarna in vas. Druga za dnugo postaneta neizbežno potretond. Vas daje tovarni de-lavoe, tovaraa pa njej vse, kar potrebuje. Tateo ruška tovarna gradi oziroma je že zgradila 13 modern'0 opremljen.ih stamcvanj-skih zgradb. Ne ^samo za svoje uslužbence, tudi drugi Rušani so n,ašli v njib. sireho nad glavo. Tovarniški vpMv je dutitj tako v družibeno politienem življenju kiraja kot v njegovem kulturnem in telesnovzgoinem. Tovarr.a je dala prebivakem tud; moderno opremiljen kulturno pro^svetni d>am z l&pim odrom in čudovito dvoraino. kjer vrtdjo filme, kje-r so koTicerti, kjer igra dcmača Lgralska skuptna in gostujefto pokildona gledališ6a ¦ iz drugih krajev Slovenije. Temeljito pod-pira 'tudi ruiško knjižnico. Pre-bdvalstviu daj« na razp-alago av-toibujsre, da se lahko vozi.io v bližnji Maribor na gledališke predsteve. Tudi nov lutkovni PRI PREBIJANJU KARBIDNE PECl V PRICAKOVANJU NOVE TELOVADNICE lovaloa in jeklarsfoa se je v novi Jiuigoslaviiji močno razš&rila. Denarja din deviz je bilo malo, da bi lahko vse kupo-vali na tuijem trždšču. Pogosfco je tudi bilo. da če bi ga že imelii ne bi mogli nakupovati v tujiini. Tako je bdlo po^trebno re-šiti vprašanje domače proizvod-nje atorazivov — to .je bmsnega materiala, brez katerega si ne moremo zamisliti nobene kovin-sko predelovalne indiustirije. I!z-d.eilovali so s-urovi korund, ki je le za silo 'kril potrebe po brus-nem materialu. Danes. dam pred 1. majem, tem velifciim prazni-kom delavstva vse@a sveta, pa sp'Uščajo v pogon nov obrat elektrokofunda, kd spada tehnič-no med najmodernejše tovrstne abrate v svetu, z en-o najsodob-nejših drobdlnic in sortirnic Ta novd obrat elektrorunda bo po-vsem zadovolijil potrebe tovaTne umetnih brusov Swaty v Mari-boru, tovarne smirkovega pa-pirja Katran v Zagrebu z naj-manj 70 o/o osnovne surovine, nadalje vse potrebe kovimske predelovalne in mlinske indu-strije po abrazivnem materialu in novo to-varao umetndh brusov za kovažko obrt. Tudi za proiz- oder so naredili v tovarni. Prd-povedovati 0 tem. kje vse za- sleddimo tovarniški vpiiv in po-moč, bi nas zavedlio predaleč. Ne časa ne prostora ni tokrat za to. Samo še to. Tovarna je pomagala zgraditd lepo urejen staddon v bližnjem gozdu ob Dravi. Tudi kegljišče z medna-rodn.o stezo &o postavili. Sedaj pa grade še moderno telovadnir co. V resnici, pokrbeli so za v&e. * Danes je bilo slavje v tovarni. V pogOin so spiustili nov obrat elektrokorunda. Povsod se je že sprehajai ždvahen vrvež jutriš-njega dne, njihovega praznika — 1. ma;ja. Vsi pogovori so se stekalj v besede . . . Kdaj greš jutrd na Pečke? Kakšen je naš novi planinski dom? . . . R.az- ' h.ajali so se nasmejani, veseli. Le kiarbidne in forokromove pe-či so žarele in vsakih petdese^t mdimut bruhale tekočo lavo. Tam se delo ndkoli ne ustavi. Peči žare in noč za nočjo razsvetlju-jejo ofcolico. Težek dim oblači bližnje drevje dn strehe s tanko, umazanosivo obleko. Do prl-hodnjegta dežja, potem stte* Intervju z akademsklm sfikarjem prof. 6. Stuplco Počovor o sliki Biennalu v Aleksandriji prvo nagrado za slikarstvo, pred NaA džezvo in skodelicama nalahno podremava so- o njih. Lep uspeh so dosegli pcro. Slike so se zažrle z napol zamračenih sten ne- mlzjši kivarji in slikarji: tako kam v prostor. Zive so. Poslušajo, govorijo, gledajo, se smejejo in jočejo. Iz kotov vstaja prijetno vzdušjk topline. Od stene k steni spleta prikriio mrežo, dokler dvemi leti pa Drago Tršar za, ne zajame mizice in foteljev. — Ljubim pogovore ob kiparstvo. Vsekakor visoka turški kavi in cigaretah ... Občutek, da si tujec, se je Pri2Tlcmi<* za mlade umetnike. potuhnil nekam v ozadje. Morebiti je ostal celo pred vrati. Besede vznikajo svobodno. Nič jih ne oklepa v spone prisiljene vljudnosti in togih jormulacij. Pre- kovnimi središči v državi. proste in iskrene se vrtinčijo v prostoru. Odhajajo in se spet vračajo. Od nekod še smeh otrok. Vse je, bolj podobno klepetu starih znancev. merjavi z drugimi večjimi li- Kakšno vlogo in pomen bi morala imeti po Vašem mnenju v našem družbe-nem, kulturnem in pollfič-nem življenju upodabljajo-ča umetnost? Ce prav razumem vprašanje, potem Vas zanima, kakšen smoter in mesto pripisujem umetnosti v družbi. Ne pripi-sujem ji neko ij,zjemno mesto in pomembnost — mislim, da je ena od mnogih manifesta-cij duha, le da njeno poreklo-in namen niso razumljivi na prvi pogled. Sleherna umet-nost je utemeljena v globoki organski potrebi človeka, da želi izraziti svoja občutja, ide-je, senzacije na psihičnem ugodju in zadoščenju, ki ga ob-čutimo spričo transformiranih (preoblikovanih), to je umet-niško izraženih čustvih, idejah, senzacijah. Pri tem se vsaka poslužuje sebl lastnega, nepre-vedljivega načina izražanja, ki izvira iz specifičnih izraznih sredstev. V tem sublimiranju je po mojem mnenju izčrpan smoter in koristnost sleherve umetnosti — tudi upodablja-joče. Mislim, da ni bistvene razlike med tistimi, ki ustvar-jajo, in tistimi, ki sprejemajo, kajti tudi ori sprejemanju umetnine je potrebno aktivno sodelovanje. Katera strujanja oziro-ma vplivi se po Vašem tnnenju kažejo v sloven-skem sodobnem likovnem ustvarjanju? Mislim, da e moremo zani-kati, da tudi naša likovna umetnost na svoj način zrcali podnebje, kjer raste, da nosi Kako ocenjujete sloven-sko likovno življenje? Ka-tere kvalitete oziroma/po-manjkljivosti zasledite v njem (mišljene so tudi raz-stave, galerije, izdajatelj-ska dejavnost, kritika in podobno)? Smatram, da je najvažnejša pridobitev za slovensko likov-no umetnost po osvoboditvi utrditev njenih materialnih osnov. Mirv.o lahko trdimo, da Njihovo delo ocenjujem na sploino pozitivno. Kažčjo ena-ke kvalitete in pomanjkljivo-sti, ki so značilne za celotno umetnostno atmosfero pri nas. Mislim, da je glavna pomanj-kljivost neke vrste nestrpnost, paničnost, ki ovira studioznost in šili k vrevzemanju že goto-vih izraznih načinov — pogo-sto praznih klišejev, kadar so ločeni od vsebine, ki jih je ro-dila. V Sloveniji je nekaj li-kovnih šol za slikarje-amaterje. Kako ocenjujete delo in pomen takih usta-nov? — Kako vrednotite ustvarjalnost slikarjev -amaterjev? Sole za slikarje-amaterje bi lahko mnogo storile za razširi-tev likovne kulture. Danes te šole na žalost omalovažujejo vrednost naivnega likovnega izraza in težijo za zastarelim akademizmom ali pa se ome-jujejo na poskus legalizacije diletantizma. Pogovor je bil že zdavnaj pri kraju. Večerne sence so se zgostile v prostoru. V džezvi in skodelicah je bila strnjena sesedlina. Posloviti se je treba. breme in odlike stvarnosti, ki % ™lativn° ^gato umetniško nas obdaja. Glede vplivov, ki soustvarjajo naš umetniški iz-raz, sem mnenja, da je njihova prisotnost nujna in naravna, kajti prepričan sem, da se medsebojna privlačnost ne mo-re preprečiti z nobeno zavest-no omejitvijo ali karanteno. Originalni izraz zraste in se utrdi le v ' atmosferi trajne vznemirjenosti, neprestane borbe za lastni obstoj in samo-zavest. Umetniško delo ni izo-lirano, svoje potrdilo in pravo funkcijo dobi tedaj, ko podle-že velikemu kolektivnemu ho-tenju in občutju svojega časa. Takrat zmaga in lahko preten-dira na bodočnost. Kateri so najvidnejši uspehi slovenske Iikovne umetnosti v poslednjem ob-dobju tako doma, kot v tujini? V svetu se je najprej uve-Ijavila naša grafika. Ti uspehi so znani in ne bi imelo pome-na kaj podrobneje razpravljati omogočeno s posta-vitvijo Moderne galerije in ustanovitvijo Akademije za upodabljajočo umetnost. Izdajateljska dejavnost ne zadovoljuje. V širokem likov-nem vzgojnem delu in v pro-pagandi naše likovne umetno~ sti so nas naši sosedje daleč prehiteli. Danes namreč ni mogoče voditi neke načrtne umetnostne politike brez stro-kovnih knjig, biografij, brez barvnih reprodukcij najpo-membnejših del itd. Tu je po-Ije za udejstvovanje šolanih strokovnjakov in umetnostnih zgodovinarjev. Krltika in umetnost sta več-no v nekem kvalitativnem so-razmerju. Ni dobre umetnosti brez dobre kritike in tudi pri nas si umetnost in kritika pra-vično delita kvaliteto in kon-fuznost. Kako ocenjujete delo In pomen Akademije za upo-dabljajočo umetnost? Ka-tere vrednote bi po vašem mnenju morala dajati ta nstanova mladim likovni-kom? Akademija za upodabljajočo umetnost je izpc~~iila vrzel v našem umetnostnem šolstvu in ima danes pomemben delež pri oblikovanju in orientaciji naše likovne umetnosti. Glede na-potkov, ki nam jih daje aka-demija, mislim, da naj posre-duje predvsem tehnične osno-ve in temeljne likovne princi-pe. Šistveno delo, to je izgra-ditev oscbnosti in lastnega iz-raza, mora opraviti vsak umet-nik sam. Kako vrednotite delo slo-venskih likovnikov, kl so v povojnih letih zapustili akademijo? KOZARA Grobovi jele kapaju da nadju sebi mjesta — planinu iiskopašel Grabavi se oitimaju za mjes-ta — planina od groboval Gavranovi prestrašeni zaistali — ne pamte da su bolju gozbu od ove imali. Nebo oitkad za sebe zna dan je ovdje bio najduii noč zaklaila dan! Ndikada tu rijeka ndije tekla — saidla krvava tečet II (Dan poele bitke na Kozari) Iskopa6u oči ko Kozara sebe — od dainas svl če bdti slijepl! Krstačiam tvodom, ©ine, zaikladu sunce — što sunce da griije fcad nema ijucLske dobrotel Kunem! Suze karrtein da budu i nefoo da potoipe, nevioo da ne bdtje — ovdje je sahran.jeax čovjekl Ljubomir Cv4Je«6 Božidar Jakac: Noč v Pfranu V pristanu je vihar DRAMSKA EPIZODA V DVEH DELIH V PRI-STANU SO ORJEHOVE LUPINE, KI JO JE UPBI-ZORILA DRAMA SNG V LJUBLJANI, JE DRUGO UPRIZORJENO ODRSKO DELO MLADSGA SLOVEN-SKEGA DRAMATIKA JANEZA 2MAVCA. FEBRU-ARJA 1953 JE BILO V CELJU UPRIZORJENO NJE-GOVO DELO IZVEN DRU2BE. V OBZORXIKU 1950 PA JE BILA OBJAVLJENA NJEGOVA ENODEJANKA RESNICA' O VINOGRADU. V na videz mirno, a v bistvu napeto vzdušje meščanskega živ-ljenja Alijeve družine pride po dveh letih odsotnosti Anin ne-zakonski sin Veljko z mlado že-no. Njegov prihod izpremeni vzdušje, postane povod za spro-žitev tistih negodovanj in ne-zaupanj, ki so jih Člani te d- . žine nosili prikrite v sebi. V''' ko povzroči v mirnem pristanu vihar. Očim Ali, brezmočen hipohon-der, nezadovoljnež in bojazlji-vec, nekdanji denarni imetnik, se zboji stroškov, ki bi mu jih svet v trdi in odločni individu-alizem in prakticizem s hote-njem uživati, kolikor se le da. Zanjo pomeni Veljkov prihod ponovno oživitev družinskega vzdušja in nikakor ne more ver-jeti in sprejeti njegovega pri-hoda v tej obliki, ki izzveneva v znamenju dokončne prekinitve in slovesa. Naivno radostno sprejme Veljk. in njegovo mla-do ženo Zorico teta Matilda, ki je v Alijevem domu dolga leta gospodinjila, a je ostala izven tega življenjskega vzdušja s kri-tičnim odnosom do njega, ven- čem iz svoje preteklosti, kar se je vraslo vanjo, in začeti po-polnoma na svoje. 2e njegova vrnitev v Alijev in Anin dom ni popolnoma utemeljena. Glede na to, da je dodobra poznal nravi članov svoje družihe, se po dveh letih odsotnosti in samostojnega prebijanja skozi življenje ne bi vrnil v osovraženi dom v upa-nju, da bo našel materialno po-moč. Njegov odhod iz očimove družine in psihično-odtrganje od matere je logičen zaključek nje-govega razvoja ter odnosov in razmer v družini. Veljkovi od-nosi do očima, do po poli sestre Vande in njeruga moža soskon-centrirano sovraštvo do izključ-no negativnih tipov. Zanimivo in bolj človeško je avtor razvil odnos zakoncev Ali-ja in Ane, ki sta svojp življenj-sko zvezo sklenila iz material- utegnila nakopcuti Veljkova vrni-tev. Podobne skrbi nakoplje Veljkova vrnitev po poli sestri Vandi, razvajeni domišljavki in naveličanki v lepih oblačilih in z votlo duševnostjo in njenemu možu Bojanu, komercialnemu direktorju, ki si je v povojnem času znal ustvariti udobje na podlagi načela: drugi nič meni, jaz nič drugim. Drugače je Velj-ka sprejela Ana, njegova mati. Njena življenjska pot je bila trda: od služkinje, mimo težav in ponižanj z nezakonskim si-nom, pa do ponesrečene poro^p z bankrotiranim denarnlkom. To je zunanji videz njenega življe-nja. Važno je, da je ta življenj-ska pot oblikovala njen duševni GLOSA OB KNJIGl O MIHEVCU Ivan M:^ek: V gozdu Naša skramna muzllkoloSka znansbvena litetratuira se je spet ipovečala za eno toijigo. Taiko •ifcnamo sedad že drutgo tovrstno delo tega avtorja, ki dopolnjuje podiobo na&e preteiklosti. Sloven-8Qca muzltooiloigiija je s knjlgairni dr. Cvetk.a že diobila tehtne priKpev-ke. vendiar je tudi delež l. M. Sikerjainca vellk, kBjtd vsaka osvetlltdv nafie preteMostiii je zeio pomemibna ln pozitivna za našo zelo mlado irvuziikoilo&kio znianost. Skerjanc je ztoral vr®to podat-kxw, jih preveril din narn tako dal preoej to6en oris Mihevčevega llvtljeTvia, delovamja in nehamja. Pratvitoo $e osvetlil mjegovo de-lo, razbilinli raizne bajike, kot n-pr. o Mihev&evem prijateljstvu z Beethovnom iz Schjuibeirtevm, da-IJe o njegovih »operaih«, ki so de-jainslk.o spevoigre in še te precej skromne. Piisec nam porve, da Je bdl Mihevec precej nepoimembem pH&nlst (igral je tudl s komolcem) pa tudi kot slkladatelij le posredo-valec med visoko umetno.stjo in povpre^nimi Ijubitelji muzlke. Ko toi 6e Mihevec raizivijal v doma-čam okoUu, bi morda lalhko po-m«mbno vprirval na dotna^o glas-beno Ikulturo. tatoo pa se je izgn-bil med moriož.iico ipiOdobnih ustvar-Jadcev v svetu, kamor ga ,je zane-sla n,1egrova nemijma nrav. Bil je na Dunaju, zadmijih trideset let svo.1ega življentja pa Je preživel v Franciji (Pariiziu), kjer bi tudi pozabltjen umrl, ko k ne b; za«d zavtzela groflca de Vaucouleurs. Zadmji del Mihevčevega življenja je opieam najmočneie, ker je pi-sec biografije imel zanj n.adve6po-datkov. Vrednost knj'ige povečiije bibllografi>ja sMadb, ki jim je avbor sftcušal ugotoviiti leto. krad nastanka in Baložnika poaame?anih lzdaj. Tako je knjiga dragocen viT o Miheivcu - skladaiiel.iu, o ka-teirem smio do sedaj le m>alo ve-dell. Naša muzikalogljia ima slcer na razipolago še revlije: SlovensHto gilaisbeno revitjo. Naše zbore ter Grilico. Vendar je za vse značilno neredno izhajanije. Slovenska glas-bena revi.ta je v zaostanku že z-a eelo lefto. Sicer pa ,1e to bolj aili manj značilnoeit vseh naših revij. Ob tem se nam sama po seib>i vsi-lciu.1e rriiiseO., da morda ne bi bilo slabo, 3cio bi po zgledu Zbornika za umetinositno z&odovino al;; SJo-vensikega etnoigrafa, tudi muziko-logi zaLeli redno izdiaiiaitd svo.1 zbornik:. Taiko g^lasilo bi bilo nu.i-no pO'treb ' za katero je že zadnji čas, da doživi pomladitev z novimi idej-nimi in oblikovnimi iskanji in poskusi in da doseže slovensko igralsko ustvarjalno raven. V stiliziraai scenl meščanske-ga doma s štirimi odrskimi pro-stori, ki jo je. zasnoval Vladimir Rijavec, je mojster režije me-ščanske psihološke dramatike Slavko Jan dosegel uspel učinek z menjavanjem razgibanosti in počasnosti dogajanja. V prista-nu so orehove lupine je do-sledno realistično delo. Slavko Jan je ta realizem razbil s svet-lobno izolacijo oseb in z glas-beno ilustracijo duševnega do-gajanja posameznih likov, kar je bilo delu samo v prid. Vida Jtivanova je bila kot Ana psihološko dognana; lik matere je oblikovala gladko in preprič-ljivo, Nekoliko pretiran je bil v karikiranju Lojze Pfttokar v vlogi Alija, dasi je neodločenost in čemernost postaranega razva-jenca določno nakaeal. Izredno je ustrezala Duša Počkajeva v vlogi Vande. Uspelo ji je ne-prehrupno, vendar določeno ob-likovati naivnost, trmo, pohlep-nost ter naveličanost mlade raz-vajenke. V vlogi Veljka je bil Boris Kralj prepričljiv in v igralskl krea nosti širok, uspel je naslikati m^adostno zaletelost in zamišljenost. Pavle Kovi? je igral Bojana ter kot figura in kot igralec izredno ustrezal. Preprosto in prijetno je upodo- Studentje na Akademiji za igralsko umetnost delajo brez biia Elvira Fraljeva Anino se-oddiha. Pripravljajo se že za zaključno javno predstavo stro Matildo. Majda Potokarje-in za nastop na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Kon-čane pa so tudi že prve interne produkcije v poletnem va je bila kot Veljkova ?ena Zorlca tako prostodušna in za- , . . . verovana v mlado materinstvo, semestru. Na sliki je pnzor rokodelcev iz Shakespearove da je presenečaia. Raznašalec ja komedije »Sen Kresne noči«, ki jo je v letniku prof. Mire bil Rudi Kl ač. Danilove režijsko pripravil slušatelj Franci Križaj France Varnik tozgovor z reikerjem Frortcetom Kostmritem le*a 1954 pvvih pet V filmskem svetu Sreoanje sredi kxyig, bi lahko rekel. Povsod le knjige, revije, časopisje. Povsod. Na pisalni mizi, na omarah, na policah, stolih. Še na tleh so si morale poiskati poostor. Ljubim knjige in ljudje, ki jih imajo, so mi všeč. V pogovor z njimi se vselej ujameta prijetnost in svežina. In koder so doma knjige, se ponavadi veliko misli. Samo pri-sluhniti ti je treba, pa stopiš v zate nov in pro-stran svet. Kako ocenjiujete razvoj slovenskeiga filma v tetih od osvoboditve pa do da-hes? Kateri so po važem mnemju nadvidnejši uspefoi se kažejo v nj«m? Pravzaprav je veliifc uspeh žc to, da ga sploh imamo. Z Emago secializma je bH© g©5eno celi plasti ustvanjaloev, da se lzraizijo in izpovedo tudi v ta-kem medliu, kot je io fftm. Ta tehnika XX. stoletja ni po-membna le kot nmetnost, tem-več tudi zato, iker je možnost njene izpavedi tafco rekoč ne-ome*jena*. Šievailne koipije in projektorjl samo še povečujejo mežnost njene aflrmac5je med najširšiml slojt. SocialisitS&na draiba je dala naši mladi fiilmslci ustvarjalnosti na razpolago toHko sredstev, da smo se lahko vsaj pretizkttšalii na lastnih n&pakah. Mogoče nobena kapitalistična družba, z vsem svojLm presežkom sredstev, ne bi irnela toliko potrpljenja, kot gra je iinela z nami prav naša. Tako je počasi nastajala in se razvijala naša mlada filmska umetncst, katere uspehi so delo-ma vidni v doma&ih, tujih na-gradah in priananjth. Tako je bil nagrajen v Benetkah štigli-čev film Mladina gradi, Galetov Kekec prav tam, moj fllm France Prešeren je dobil nagra-do FIa*J, Boris Režek je dobil s fihnoni Pomlad v gorskem lovi-šču nrjrrado v mestu Trento, Bošt.i?.n Hladnik je biil nagra-j«n z dvema svojtma aimater-skirna filmoma v S«Iernu, Vesna v Pul.fu, Dolina miru v Cannesu, Fanta*ttčna balada v Pulju, moj Zupančjč v Cannesu; zadnje čase l>a dosegata predvsem filma Grafika človeku in MrtvaSki p5es zelo lepa prknanja in oce-* ns tako doma kot v tujini. Smatram pa, da je dejanski uspch sloveivskega filma v tem, da danes slovenska kulturna sredina že ra^polaga s kadram. ki se lahko loti in z uspebom dovrši tudi najtežja dela. Po memben uspeh je tudi v tem, d:i se je z nastankom Viba - filma razdelilo področje tako daleč, da je možna svobodnim film-skim ustvarjalcem svobodnejša izbira tem in obdelave. Pomanjkljivosti se kažejo prcdvsem v tem, da dela pri filmu nikakor ne maremo vskla-diti z delora v gledalilčih. Ni-kali si ne moremo zagotoviti vseh tistib igralcev, ki bi jih nujno potrebovali in ki bi do-prine^li h kvaliteti, ter. smo tako pretežno vezani na iiste ljud!, ki so trenutno na v&ljo. Druga slabost je po mojem, da se Drušivo slovenskih film?kih delaveev ni znalo dovolj apreti na celotni kulturni ambient, na rezerrarje vseh sil> ki so prav-zaprav neizčrpne. Doslej ni bilo med vsemi temi ustvarjalci 8e ncbene načrtne povezave, ki pa je nujna, 6e upoštevamo, da je filmska umetnost pravzaprav koordinantna umetnost. To po-¦neni, da morajo sodelovatj pri ustvarjanju ne^ega filtna stro-kovnja-ki vseh strok, cd reži-serjev, dramatikov, književnikov. glasbenikov, slikarjev. arhitek-Urv in drugih. Ena največjih da-bosti j>a je v tem, da se je slovensfei film fco* celota zatekel h komerciaJnemu konceptn. Mi nilkaikor me moremo poseži t metlaarodno areno na osnovi ustvarjanja veliklh komercialnih filmov, temveč le na avamtgardi-stični osnovl. S filmom moraano poskušati izpovedovati tako, k»t te ni m»ž.no v nobeni drugi umetnosM. To je pot, po katLTi si naj slovenski film pribori mesto in priznanje doma in v tujini. Kako ocenjujete filmsko kritilko io publicistiko? Če $e slflV«n^o filmsko ustvariana« dojenček, potem se krttlka še ni rodila. Kot teoreti-ka cenim le Vicka Ra?»pora. Sa-m« to. Kaj sodi-te o filmski vzgoji mladine? < Bi bila le-ta po vašem moenju potrebna? Kako jo realizi-rati Po srednjih šolah in na univerzi. Primer, ki ga »pisnje Jovita Pod^foraik v Mladem svetu, se mi zdi v vsakem primeru zelo ponoen. Sltnatram, da bi bilo po-trebno, da se na naših šolah vzporedno predava tndi filmska estetika, in zarodovina fJlma. Na-ravnost smešno je, da zna abi-turieint srednje š&le dovolj do- ftve senci Kafešne so po rnnenju per&pektive za na-dailjnji razvoj slovenskega filrrra? Najlepše. Kako ocenjujete sloven-ski k/atkometraini filin? Katere značilnosti se ka-žejo v njem. katere so naj-vidnejše stvaritve in kak-Šne uspehe je doslej do-s&gel? SmatTam, da lahko merimn n-spehe kratkometražnega filtna z enakimi kriteriji, kot merimo do-lgometražne filme. Mnenja, da naj bi tu vladala drugačna me-rila, so zgrešena. Včasih je v kratkametražnih fllmih skon-centriranih *več rrednot kot v celovečemem umetniškem filmti. Vrhnnski dosežki čistega doku-mentarmega filma so po mojem mnenj« v filmih Mladina gradi. Sojenje Rnpnikn, Partizanski do^umenti 1« še v nekafer'h drugih ter v sporadičnem pojav-ljanju Obzornikov. Sicer pa je Kronika »ploh posebnost sloven-ske kinematografije. V zadnjem času je srb-ska in hrvaška kinemato-grafija ustvarila nekaj po-membnih in uspelih stva-ritev. Kako vrednotite to njihovo ustvarjanje? Najuspelejšj Wlmi so p« mo-jem Subotom aveče, ker prinaša sodobno temat5iko na sodoben način, Uz druga Je drng, nato še vrsta dokumentarnih filmov in v poslednem času še ciklus risanih filmov zagrebškega ate-ljeja za risamj fihn. Med njlho-vimi režiserji najbolj ccnim Hanžekoviča in Poga6i6a. Sfcer pa se mi zdi, da je pri njih situ-rrcija podobna naSi. Moino&ti «a usfcvarjanje ftlmov so v manjših rcpnblikah pogosto veliko vef ic kot drugod. Tako so v Crni gori iansko leto ustvarilj kar dva filma — Zle pare ira Ščepan Mall — prl nas pa samo enega. Pomembne uspehe so dosegli tudi v. kratkomefražnem filmu, tako na primer Zi^e Kisii^a film Splavarji na Drlmi in m»kedon-skega režiserja Gapa film Ptice dolaz^. na Morje je bilo ti laski valov so bili H lesk njihovih velikih očl nestrpni prsti peska jaz in vse vse v meni v valovitih bistro napetih lakih sem btl ti Tvoja senca je odprla morje Nisi bila ti jaz msem bil morje nisem bil ti BH sem daleč od morja daleč od tebe Veno Taufer bro presojaiti in ocenjevati Hte-rarne vredfnote, dofiim vlada prj presoji fi^lmskih vrednoit v nje-povi glavi popolna zmeda. Po-dtvbno stanje kaže tudd oblsT< v naših kinematografih. Najbolj nekvalitetni filmi so pogosto najbolj ohiskani. Filmska kri;ika in vzgoja pri nas še nista opra-vili svojega. Katera najznačilnejša strujanja se kažejo v sve-tovnem film?kem ustvarja- nju. Kaj hoče danes poda-jati filtm? Da se ne bi spuščal v detajle, samo najzna^ilnejše. Danes vi-dim v svetovnem filmskem ustvarjajnju predvsem dve siku-pimi. Prva ima »rcvčo, da ima producente, ki imajo 5«t in ra-zuimevanje za resnične kvaliteie, in druga skupina, ki mora shi-žiti interesom producenta, bcdisi da je ia, kaipitailist bodis/ da je to socialistična birokracija. Da-nes lahko pri filmu jasno otpa-ziš, kdo je stregel zahtevam re-žima in kdo je služil nmetnosti. Tudi v našem ustvarjanju je pn letu 1948 nasiala velika spre-memba, ki se kaže v izboru tem in žanrov ter v splošnem raz-mahn nstvarjalnosti. Vaše mnenje o kopro-duikciji? Kakšna naj bo njena oblika, če naj po»zi-tivno vpliva na nastanek umetnine? Prj presoji o Tipravičenosii ko-produkcije se nasla-njam na miš-Ijentfa velikih in resnlčnih film-skih ustvarjalcev De Sice, Claira in nekaterih drngih, da je k<>-produikcija upravlčliiva za ustvarjalce le tedaj, kadar se r filmu izpoveista oba soustvavilo tndl p«djetjc Viba - fihn. Zakaj je p-rišlo do tista-novitve Viba-filma? Kafcš-na je pro!blematika, kakš-ne so težave in načrti tega podjetja? Podjeije Viba - ISljn se je usianovilo na [pobudo slovenskih fiJmskih delavcev, &er je pri&lo v pod^etjiu Triglav - film do nekaterih .monopolistSčnih ten-dcnc posameiznikov. Dnigl vzrok, ki je narckm^ail to ustanovifev, je v tem, da je TrLglav - film zabredel v vode komercializma, kjer pa mi nismo hoteli razi>eti sAFo|ih jader. Ukinfli so tudi sinemanje Obzornikav % motiva-cijo, da to delo ni rentabilno. Toda naša doba v resnici zasluži, da se ohranijo val tisti trenutki in dogodki, ki bi slcer bili sča-soma pazabljeni, Zato simo s« odločili, da bomo nadaijevali s snemanjetn Kronike. Tako smo samiitl sebl. Odlofiili pa smo se, da jih posnamemo tudi brezplačno, Le jih pozneje že n« Ibi hoteli odtkupitj Kakšnjh pcsebnih težav v na-šem pod/etja ni, razen toga, da je vedii© preinalo dobrih scena-rijev. Materialne težaTe smo v fflavnem pirebrodili. Želeli b1 si pa predvsem kontinuiranega dela. Zelo nas orira tndi za«ta-relost snemailn«ga parka Film-skega servisa, ki š* vedno sloni na vojnlh trofejah in ima le dve ali tri novi snemalni karaieri, da o t.turd,1sca Flere, akad. slikar Gabriel Stupioa in dr. AndreJ Zuipa^n?M. Na ta tilm se pTiprav. ijam z velikim veseljem, saj je ta tematika moj konjiček že do-bro leto in pol. To je zaenkrat vb«, o čem ostaJem pa bi bilo še pTenranjeno °">vorifi. * Misli so teikl-e. kot da bi se jim nekam mudilo. Druga druigo so pojaenjevale in dopolTijevale. Kot slnike :na ceilu;o.id.ne:m tralku. Besede so zadevale ob stene in se iizigjublj ale v poletnem dnevu. ki se je ujel v majski čas. V mestu so se praznile dvorane in pred vhodt so s€ drenjali movi obdskoval-ci .... To je vse ... Da, za sedaj, sem odvrnil. S .B. Revija študentov V POČASTITEV VII. KONGIRESA ZKJ SO PRIREDILI TUDI DENTI SVEČANO AKADEMIJO, NA KATERI SO NASTOPILE VSE 5fU-DENTSKE KULTURNE SEKCIJE TER AKADEMIJI ZA GLASBO IN IGRAL-SKO UMETNOST. rltmiko. Z interpretacijo <« pe-smi sta pffkaaala zb,or in diri-Kent preoejšnc zrelost. Tudi druga pesem — Goiovčeva Ko-leda- — j« ob spremljavi inatru-v žela odobravaoje. Kot prvi »e J« p>redst»vi] p^rimorskih Studentov pod vod-stvom Antoma Nanuta. Zbor jc pokazal vse svoje odfikc, tem-perament. navdušenje in pred-vsem velik smisel za petje. Vse to je s«veda pod sugestivnim vodstvom mladega dirigenlta ro-dilo lep uspeh. Tajčevičeve Ko-mitske pesmi smli}o med našs najboljše aborov^ke kompoizJci-je. Dirigent je ferabH vse nji-hovo bagastvof čudovito melodi-ko, harmomko .ter e^ergično Nostop zbora primorskih študentov Zbor Tone Tomžič je p&d vod-stvom Janeza B&leta izpolnil ves drugi del večera. Zbor sicer de-luje kot celota, toda manjka mu fundamenia, zaradi česar aa za-sveni tako, kot bi včas-ih želeli. Upošltevati je tudi treba, da se je zbor kwmaj do wla formiral in zato pač S^ n; pokp.zal vsega tistega, kar od njega pričakuj«-mo. Poleg partiaanskih p«smi, cd kateršh je najlepše Eapel pe-sem Jutri gremo v naipad- sta bili na sparadu še Lindjo in Ma-kedonskcu oro. Obe pa sta poka-ssli le malo. Junaški, tempera-me>n*ni ples Lindjo vsekakor ni bil zapct tempersmors-no. Tudi za tafc« trd oreh, kci je Make-donsko oro» zbor še ni zrel. Na splošna pa se j« zboir predLstavil kat simpatičtio telo, ki bo pod skrbinim vodstvom dirigenta Bo-leta, ki ga že poznamo kot od-iičnega zborovskega dirigenta, gotovo dosegel to. kar pričaku-jemo od njega. OmeniM moramo še nastop fclklorne sknpine France M^rolt ki jc s svojimi Bunjevačkimi ko-li spct na.vdušila poslušaice ter nastcp članov AG-pianista Acija ^ertonclja in sopranistke Stevke Čalovske. Navdmšeno j« bil ?prejet tudi nas4oip slušateljev IIU. SvfrCana akademija Hu-dentov je pokazala igkreno pri-^adevanfe naših študentov, ki z nekaterimi nastcpi zelo opozar-jajo i»a svoje delo. Pt Jos ej B ard: Otroška zgodba ... Danes je zelo vroče in se bo-mo šli ko-pat na Donavo. Kopanje v reki naim ni dovo-ljeno, ker je nevarno^ toda rni poz.namo kraj, kjer sicer zelo smrdi zaradi bližnje Havarne, kjer delajo iz volovskih kož usnje, in tu je voda nizka in mi v njej( lahko stojimo. Tudi Jaikob, ki je zelo majhen toda zelo pameten, lahko'stoji in Andrej laiiko plava in vsi se dTŽimo za vrat. Roke, mojega psa. Najbolj se ga oppijemlje Jakob, čeprav je R&ka rnoj pes, toda Jakob se zelo boji Donave in bi bil kaznovan, če bi utonil, tafeo mu je povedal nj'egov oče. Njegov oče je mož z dolgo ko-drasito črno brado, razen tega je tudi naš tr-govec z živili, in ima temne kolotoarje pod očmi. Jaz ne^maram Jakobovega očeta, ker. me vedno treplja po glavi m zato moji lasje dišijo po sim in si jih moTam umiti, čeprav sem si jih že prej opral. Rad pa imam Jakoba, ker je pametten. Ne vem kako, toda zelo je pameten. Po šoli se igramo s frnikulami in vsi izgubljamo. Toda Jaikob nikoli ne igra, ker mu je tako dejal njegov oče. On samo zamenjuje naše slabe frnikiule za boljše in ml jih kupujemo zanj. Andrej pravi, da zato, ker je Jakob Zid in mu je tako dejal njegov oče. Andreja imaan rad, mislim pa, da je lažnivec. Pred nekaj dnevi mi je dejal, da je v zidovih vsake veliike hiše skrit zidar. Zidar je bil živ, ko so ga zazidali, toda sedaj je mrtev. Nimam rad tega in tudi ne verjamem mu ne. Andre-J«v oče je gospod, ki za druge gradi hiše, iu on mu je to povedal. Prepričan sem, da je Andrej lažnivec. Se-daij, ko snao vsi prišli iz vode in se sušimo na travi, tako da nam ne bi mogel nihče reči, da spio bili v Donavi ixi ko smo s kaitnenjem »podlli z naših oblek Roko, čeprav srno se v todi vsi držali za njegov vrat, sedaj Andrej grize travno bilko in nam pripoveduje, da je včeraj po-poiidne videl Boga. »Lažnivec si«, sem dejal Andreju. Jakob ni odgoivoiril, samo smehljal se je. Zelo je pa-meten, kadar se smehija. Vidim, da tudi Ja-kob miisli, da Andrej malo laže. »Nisem lažnivec. Pxišel se-m do reke in za-gledal na nebu vellk bel ofolak, kakor pernata blazina, iz katerega je zletel Bog. Pomočil je svoje noge v vodof se md nasmehnil in odle-tel naizaj.« Vsi smo se ozrli v nebo. Videli smo bele oblaike, puhaste kakor vaške avce in niso bili niti najmanj podobni pernatim blazinam. Vi-del sern, da je Andrej lažnivec. Bog sploh ne more zleteti iz takega oblaka. Vendar sem bil nevoščljiv. Cez d*ve le*ti botn star de&et let in. še nisem videl Boga. Mislil sem, da je bil Jakob morda bolj sre-čen. Zato sem ga vprašal: »Jakob, si ti že vi-del Boga?« Jakob pa me je prestrašeno po-gledal in dejal, da ne sirrvie govoriti o Bogu, ker mu je tafco dejal njegov oče. Poitem sem se zopet obrnil k And.reju in mu dejal: »An-drej, vem, da si ?e pravkar zlagal. Poglej mi v očj in pomovi^ da si videl Boga«. In Andrei, ki je ležal na hrbtu, se.je prevalil na trebuh in me pcgledal. Andrej je zdo lep. Ima dolge lanene kodre in njegov obraz je zelo bled, oči so kakoT rjavi sladkorčki, ki si jih obli-zal in jih vzel iz ust in položii na dlan, da bi videl, kolvko jih je še ostalo. Toda nisem mo-gel gledati v njegove oči tako, kakor gleda mama v moje. Njegove oči niso bile v nje-govem obrazu, bile so iprav >take kak?o.r oblaki na nebu. Zatio sem samo dejal: »Andrej, že t'edno mislim, da si lažnivec. Vend^r ie ve-dno nisem popolnoma prepričan.tem nam je prebral pesem. ki pravi, da je zeimlja božji klobvik in Madžarska je šopek cvetlic na vr-hu klobuka. To je napisal v&liki pesnik, -ki y.c je iimenoval Peitoffi in je padel v biitlki, ko rmo Madžari pravkar premaigali Ruse. Mi, Madžari imamo navado, da doibimo vse bitke. toda to smo izgubili, k©r smo bili izmučeni cd zmage nad Avstrijci. Ru'si in Avstrijci po naši soviražniki in tudi drugi, 0 katerih se še niismio učili. In prunk je dejal, da imamo mnogo sovraižnikov in malo pn se m&ramto zato naučiti Petdfijevo pe'Sem na pamet in ne smemo po-zabiti, da so x\vstri,jci sedaj naiši pTijatelji. In naš kralj Franc Jožef vlada tudi nad nji-mi, toda Ijubi samo Madžare in vlada nad Avstrijci samo zato, ker mu je na.ročil tako njegov oče. Naš kralj visi na s>teni iin je zeLo dositojanstven in kosmafc in zelo je sta-r, toda bil je mlad, ko je bil postavljen za kralja. Ko pojemo diržavno himno, ga gledamo in on nam, diostojanstven in kosmat, \Tača pogled. Vsi čitaimo peisem na glas In težko si jo ,1e zapomniiti, ker ee vse vrstice enako končuje-jo, toda vsi smo zelo ponoisni, da nas je tako malo in da vedno premagamo naie številne sovražnike in Slezak hoče iti v umivalnico, kar dela vedno, kadar se mcraimo kaj na pa-met naučiti. in Jakob j^ vstal in vprašal na-šega učitelja, kako naj bo zemlja božji klo-buk, če pa nain je sam poivedal, da je zemlja okrogla kakx>r gumijasla žoiga. Jakob je zelo pameten in ko smo brali pesem, smo popoJ-noaia pozabili, da nam je prunk povedal, da je zeunlja okrogla. Vsi srno strmeli v Prunka in jasno videli, da ne more ničesair odgorvori-ti, čeprav se je zelo trudil. Dejal je, da je Peitoffi veililk pesnik i.n da je velikim pe-snikom dovoljeno včasih reči tudi to, kar ni popolnoma res. Toda vsi smo vedeli, da je Jakob premagal Prunka. Toda mogoče je Prunk govoril resnico. In mogoče Andrej ni majhen lažnivec^ temveč samo velik pesnik? . . . danes je prišla iz meislta stara mama. Stara marna je dosti sterejša goepa kakcr marna, toda to je zelo na,raivno. Msjhna je in s prsti vedno gladi svoja usta, to pa zato, ke,r ima umetne zobe. Toda datnes je bila žalost-jia, ker je z njo prišel moj stiric Berti, ki je tudi njen sin in je bolan. Jaz ne vem, kaj je naroibe s stricem Berftijem, toda vsi pravijo, da je blazen. Jaz imam strica Bertija rad, ker je tako smešen in včasih porine 3vo.jo žlico pod brado, ker ne more najti ust in si zlije juho za ovratnik, kar starejše zeio zabava, tcda stara majna gleda žalostno in me brca pcd mizo, ker se smejem. Stric Berti je bil zaposlen v mestu in je postal skoraj bančni direktor, toda to je bilo takirat, koi še ni zli-val juhe za svoj ovratnik. Sedaj živi s staro marno, ki je tudi njegova maima. Zelo je velik in zelo tih in &e rad igra z memcj, ko na vr-tu postavljam gradove Lz blaita. In mama in stara mama sedita pod murvo in naju opa-zujeta, ko sediva na zemlji in kadar se cbr-nem, vidim, da si brišeta nosove in jokafta, čeprav s>tric Berti gradi iz blata lepše gra-diove kakor jaz. Pottem odideta v hišo in jas jjma sledim in ko si perem roke, ju slišimt go-voriti, čeprav ne maram poslušati, toda ment ne vidita. In mama se boji, da ne bi stric B&rti nekega dne zdivjal vn želi, da bi odšel Obzorja v novem ovitku MNOGIM KULTURNIŠKIM REFORMAM, KI Jltf 2E SKORAJDA V KONTINUIRANEM ZAPO-REDJU IN KAKOR PO NEKI NUJNOSTI DOŽIV-LJAMO IZ LETA V LETO, SE TOKRAT PRIDRU-ZUJE ŠE ENA — IN NE GRE, DA JE NE BI PO-ZDRAVILI. Založba mariborskih Obzo-rij je uamreč nekoliko reor-ganizirala sistem evoje dejav-nosti. Ne gre pri tem za ka-kršnekoli korenite spremem-be dosedanjega založniškega programa in niti za odstop od dosedanje vsebinske oprede-ljenosti; spremenjeni sistem izdajanja skuša knjigo le še bolj približati bralcu, in sicer s tem: da ga bo navezal na zaiožbo in tako strnil okrog nje dovolj širok krog ljutfite-Ijev kvalitetnih knjig, ki bodo pomenili založbi stalno oparo ter bodo navsezadnje dokon-čno in najbolj zgovorno opra-vičevali njeno dejavnost. Ta visaki cilj skušajo Obzorja doseči z izdajanjem zbirke romanov, ki jo bodo naročni-ki prejeli drugo za drugo v vsakem tekoeem letu, poleg njih pa brezplačno še revijo Nova obzorja. Letos naj bi izšlo šest knjig v omenjeni zbirki. Zanisel in njena realizacija sta očitno zelo privlačni/ Po-sebej se še zdi prav pouda-rlti smotrnost izbora del, ki Stalingrad—Berlin, katere pr-vi del bo letos izšel v našem prevadu. Vse to so dela, ki so v svetu že več kot očitno izpričala sloves svojih avtor-jev in je že več kot prav, če ne celo skrajni čas, da jih bomo brali tudi v prevadu. Zlasti pa se mi zdi vredno poudariti izredno smelost za-ložbe pri izdajanju domačih del. Vodstvo založbe z dovolj veliko mero razumevanja za nekatera drznejša literarna prizadevanja in eksperimente mladih domačih piscev tiska njihova prva dela. Med taki<-mi sta letos na programu pesniški zbirki Tita Vidmarja in Slavka Juga, nadalje pa prozne knjige: Smiljana Roz-mana Nekdo (uvrščen v zbir-ko), Dominika Smoleta Črni dnevi in b^li dan ter Saše Vuge Veter nima cest; ne gre pa zamolčati naposled še do-mače drame, namreč Hofma-nove Svetlobe velike samote. Bolj nas pa more ob vsem tem tokrat zanimati revija založbe — Nova obzorja, ki Mikm Rijjovec: Motiv iz Prilepa naj bl bila uvržčena v zbirko 2ta letošnje leto. Ze naslovi sami povedo dovolj o upravi-6enosti take trditve. Ce izpu-stimo že izdano zgodovinsko kroniko, ki pripoveduje o bli-Ž6u in tragičnem zatonu celj-ske grofovske hiše in jo je zapisalo pero avstrijske pisa-teijice (našega rodu, pravijo) Ane Wambrechtsainer> torej noman, ki utegne biti dovolj piivlačen za številne manj zahtevne bralce, ni mu pa mo-goče pripisati kdovekakšne umetniške cene, Ce ga torej izpustimo, nam ostane vrsta močno cenjenih romanov. Od Gordonovega Zdravnika v hi-ši, pa Otta Ludwiga, največje-ga predstavnika nemškega peihološko - socialnega reali-zma v šestedesetih letih prej-žnjega stoletja, ki se nam bo predstavil z znanim romandm Med nebom in zemljo, do Ir-wina Shawa in Theodora Pli-viera sega lok, ki ga bo ob-segla zbirka Obzorja. Irwin Shaw je pri nas že dovolj znan in cenjen pisec in nje-govi Mladi levi so eden iz-med vrhunskih popisov minu-le vojne v svetovni literatu-ri. Podobno moremo govoriti o Plivierovi trilogiji, ki po-popisuje to -vojno: Moskva— izhajajo že lepo vrsto let, so se pa prav ob prelomu lan-skega leta iz literarno-eseji-stičnc revije prelevila v neke vrste »organ« založbe z dolo-četeim novim programom, o katerega pozitivnfh in hega-tivnih plateh je prav, vsaj obrobno, spregovariti nekaj besed. Nova obzorja se niso spremenila v magazin ali v čisto založniško revijo po vzorcu Obzornika ali Knjige 58, saj imajo namen ohraniti svoj literami in esejistično-kritični del, seveda pa v skr-čenem obsegu, kajti gradivo, ki je v interesu same založbe, bo v njej morado najti svoje mesto. Vprašanje je tudi, ali bo naročnikom na zbirko ves literarni obraz revije všeč in ali ne bo namen uredništva prišel kdaj pa kdaj v neskla-dje tako z interesi sodelavcev kot tudi z željami bralcev. Slejkoprej pa velja, da ostane-jo Nova obzorja literarna re-vija le še napol. Z reformo iz-gubljajo literarno zaključe-nost kot svojo primarno kva-liteto, dasi ne gre govoriti, da je bilo dosedaj objavljeno gradivo v njih na dovolj vi-soki ravni. S tem, da zdaj po-stajajo svojevrsten kulturni-ški mesečnik, prejemajo ne- dvomno možnost ekspanzije med bralci — naročniki zbir-ke, ki jim je revija v prvi vrsti namenjena, po sestavu prve dvojne številke sodec pa tudi večajo svojo tehtnost. Kljub tem ugodnim posle-dicam reforme morerao ugo-tavljati tudi slabost, ki izhaja iz sedanjega koncepta. Res je sicer, da Nova obzorja z ozirom na svojo vsebino — dopustne so kot vedno in po-vsod izjeme — literarno in esejistično niso dosegala ra-vni ostalih literarnih revij pri nas, res je tudi, da jim je manjkal dovolj trden krog so-delavcev, ki bi ji mogli s sv#-jimi prispevki dati izrazitejše obeležje, bila so pa vendarle revija, ki bi ji bilo mogoče le z nekoliko več prizadevno-*sti dati pomembnejš^ mesto v našem kulturniškem doga-janju. Nevarnost je, da bo zdaj ta možnost močno okr-njena, če ne celo izgubljena, kajti vse kaže, da bodo izvirni prozni ali pesniški prispevki, kot precej določho priča prva dvojna številka, le kamenčki v mozaiku precej raznovrst-nega in pomešanega gradiva, ki se medenj uvrščajo tudi prozni prevodi, potopisne črti-ce in poročila o nekaterih značilnih in tudi za nas do-volj zanimivih kulturnih do-godkih y tujem kulturnem svetu. Nedvomno je tak koncept za splošno revijo, ki naj bi prevzela vlogo kulturniškega mesečnika na višji ravni, do-volj zanimiv* in simpatičen, škoda je le, da tu pa tam ni dovolj trden, kar zadeva opredeljenost in stilistično usmerjenost sodelavcev. Tak koncept bi bilo sicer v naših razmerah kaj težko uveljav-ljati in realizirati, utegnil bi biti celo močno nehvaležen, bi pa smotrnemu razvoju be-letristične tvornosti in eseji-stičnega razmišljanja lahko prispeval svoj delež. V. K. Janez Beraik: Deklica Camus in mladina ALBERT CAMUS (rojen leta 1913 v Alžiru) opisuje s pomočjo zelo jasnih simbolov grožnje vseh vrst, ki gro-zijo sodobnemu človeku, in katastrofe, ki v poljubnem trenutku lahko uničijo njegovo krhko srečo. Po Camusu vsaka preizkušnja povzroči v fcloveku herojska nagnjenja in zato piše »v Sloveku je ve6 stvari, ki zaslužijo občudovanje, kakor pa prezir«. Po Kugl- (La peste) je »uporni Slovek« pokazal Ca-musovo pot k laičnemu humanizmu, osnovanem na grški modrosti, ki nasprotuje vsemu absolutnemu in kakršnim-koli opravičilom za nasilje nad človekom. Naj bodo »izhodišča« za njegova dela taka ali dru-gačna, Camus je silovit in trezen pisatelj. Njegove zgodbe se odvijajo z »linearno čistostjo, ki skrbi, da napetost v njegovih delih ne popusti«. Mimogrede naj še omenimo, da je Camus lansko leto prejel Nobelovo nagrado za literaturo.' Mladina vsake dobe je imela avoje vzonaike in mojstre. Toda od generacije do generacije sta se, skoraj brez prehoda, duh in pričakovanja mladine spremi-njala. Gotovo je, da imajo mladi fantje in dekleta naše dobe ena-ke opravke in skrbi, kot so jih imeli njihovi predniki: vsak skuša najti srnisel za svoje biva-nje, ki naj bi bilo koristno oko-lici, pa naj bo to bivanje š« tako preprosto, ali pa nasprotno, pre-kipevajoče od življenjske sile in dejanj. Današnja mladina, ki se bori z drugačnimi problemi kot njeni predniki, pa ima iste težnje in stremljenja kot včerajšnja mla-dina. Lahko bi rekli: včerajšnji vziM-niki nam dane« več ne za^ dostujejo. Kdo so torej naši vzorniki in ali lahko štejemo Camusa za enega izmed njih? Mladina zahteva svoje mesto v življenjskem boju in pričaku-je, da bo v literaturi našla do-kaz in analizo svojega delova-nja. ^Brez dvoma potrebujemo svoje ^zornike in mislece. Ir^ to, da je Camus mislec, je brez dvoma dokazal. Toda, ali ga lahko po drugi, v naših očeh mnogo važnejši stvari, to je v akciji, smatramo kot primer, po katerem naj se ravna mladina? Camus se je odkril široki pu-bliki s svojo zgodbo Kuga. Iz tega dela v glavnem torej izva-jamo njegove nazore o člove-kovi dejavnosti. Takoj pa mora-mo pristaviti, da je vsa lepota in veličina, ki jo odkrijemo v delu nasploh, brez cilja, da ne yodi nikamor. Nihče ne more biti neobčutljiv za lepoto Camusove misli. K; _a in Padec nas zdramita iz naše otrplosti s svojim odklanjanjem dostojnosti, kar pride posebno do izraza v Kugi, z odklanja- njern ko.mr<"omis,a in s trdncTs-tjo, ki jo le redko najdemo v litera-turi. V vsem tem je lepota nje-gove misli, to je tisto, kar vzne-mirja naše nazore — realizem in silovitost. In ko čitamo njegova dela, si mislimo: »Cudno, vemo, da je svet trden in nejasno slu-timo, na kako majhne koščke lahko zdrobimo kamen... pa vendar nam ta svet uhaja iz rok.« V Kugi občudujemo jasnovid-nost herojev, ki se zavedajo svojih neplodnih naporov, pa jih kljub temu z vso trdnostjo na-daljujejo. Toda, ali to že zado-stuje? Za njegove heroje je ta trdnost seveda $eizogibno po-trebna. Čflimus odklanjk zaničevanje, zanj nima časa, zato nam pa daje novo spoznanje o človeku, lahko bi rekli nov pojem in to dela s tolmačenjem te trdnosti, o kateri smo malo prej govorili. Iz vsega tega izhajajo Camusovi apatični ljudje. To je Camusov absurd. In res, absurd so ljudje, ki so odreveneli v svojih na-vadah. Kuga daje absurdu »strašno razumsko vrednost«. Trpljenje in smrt se tu preple-tata — in zgodba nam res daje tak obžutek — kakor v nekem neppmirljivem, nerazložljivem in nerazumljivem mehanizmu. Rieux ve, da nima upanja, da so njegovi napori brezupni in brez cilja pa jih vendar ne-utrudno nadaljuje. Tarrou: Tvoje zmage so samo začasne! Rieux: Vedno, vem to. Ven-dar to ni vzrok, da bi opustil borbo. .'¦ Videli smd vrednost, oziroma to, kar tvori vrednost Camuso-vega poslanstva. Cloveštvo je že vnaprej obsojeno na propast. Ostane samo določena oblika, veličina, plemenitost, da to ne sprejmemo — to je borba brez upanja v zmago. Le tako si lahko rešimo na tem svetu tisto, kar se rešiti da. Lepoti in jas-nosti njegove misli se tu pri-druži še osvobojena človeška so-lidarnost. Toda če sprejmemo Camusove nazore, kakšno konkretno obliko naj da človek svojemu poslan-stvu? To, kar predlaga, je po njegoyem »popolna odsotnost upanja, ki pa nima prav nobene zveze z brezupom«. Rieux nada-ljuje s svojo borbo injo bo na-daljeval, čeprav dobro ve, da ta borba nima cilja in ga ne more imeti. Samo po sebi se postavlja vprašanje: zakaj nadaljevati borbo, za katero vemo že vna-prej, da je izgubljena? Res je, da nam Cam-us predlaga določe-no obliko dejavnosti, toda ta dejavnost, če že zadostuje po obliki, je kljub temu brez smi- sla. Rieuxovo dejavnost bi lah-ko imenovali dejavnost »vza-jemnosti«. Ljudje v Kugi čutijo nejasno solidarnost, ^ried njimi se preliva neke vrste »simpatič-na klima« in vse to spominja na svet rekonvalescentov. Vrednost Camusovega poslanstva, ki se izraža v predlagani dejavnosti, dobi obliko humanizma. To pa je daleč premalo! Ali bo Camus sam nadaljeval svojo borbo na način, kot to delajo njegovi junaki Rieux in Tarrou? Ali b'o nadaljeval to svojo brezupno borbo? Vzemimo primer Tarroua, ki govori na-slednje besede: »Odločil sem se, da bom zavračal vse, kar bi v večji ali manjši meri, zaradi -dobrih ali slabih namenov vo-dilo do ubijanja ali pa bi opra-vičevalo ubijanje.« Toda ta od-ločitev ni nič drugega kakor za-nikanje akcije. To je prostovolj-no izgnanstvo iz sveta, ki ni ustvarjen po božji podobi. Tar- RADIVOJE MARINKOVlC Legenda o mome ocu V kraju mome nema katedrala, ima samo šuma i kamenja starijeg od istorije, zato moj otac znao nije molitve niti bogomolje, a on u srcu svetinje itna više nego u svim hramovima. Pesnica mu je tvrda kao konjsko kopito, snage ima rog da slomi volu. Rastvorio je oči i kroz život odskito, nježnost mu sagorjela u nekom reskom bolu. Kroz njegove vene protekli su ratovi i ordije, ali moj otac nikad nije zaboravio da se smije. On kaže: Sitan je čovjek volju neba da shvati, zato se treba ukopati duboko da stablo snage zakorijeni i nikada ne vjerovati vodi i ženi, jer žena i kad se snažno svije u naručjima čuva zmije. Jedina muzika koju zna da sluša ranjen je vjetar što urvinom ječi. Kad Ijeti pada kiša njemu nabuja duša pa nasred njive omadjijan kleči. On mislj. kad čovjek ostoljeti postane mudar kao kalendari a tada mora umrijeti, zato kad umre neko samo šapne: > — Zemlja se zemlji vrača. Moj otac i karfien u mom kraju rodjena su braca. rou morda misli, da obstojajo nedolžne akcije, ki jih povzro-čata dobra volja in prepričeva-nje in čuva upanje, da bo ures-ničil nekaj, kar bo resnična hu-mano. »Drugi so, ki delajo Zgo-dovino,« pravi. Toda to stališče je še slabše, njegova dejanja niso nič drugega kot »krpanje« sveta in se sestojijo iz »zmanj-ševanja škode« na svetu. Ldina opora takega stališča je neke vrste »iracionalna simpatija« ljudi drug do drugega, brez osnove in cilja. Kakor njegovi heroji je tudi pisatelj borec za nenasilje. Toda vsi ljudje, bodimo optimisti, to borci za nenasilje; hočemo reči, vsak človek vzet individualno. Tarrou zanika akcijo pod pre-tvezo, da ta akcija lahko včasih povzroči smrt določenih. ljudi, ne glede na to, da je imela akci-ja dober namen. Ne pustimo se zapeljati slabi logiki in takemu modrovanju in raje ugotovimo, da ljudje umirajo zaradi vseh mogočih drugih vzrokov, ne samo od krogle in noža, temveS tudi od n. pr. izkoriščanja in revščine. Poznati taka konkret-na dejstva in jih ne upoštevati, se ne boriti proti njim, pomeni za Tarroua izdajstvo njegovega lastnega stališča. Na koncu tega sestavka, ki je imel namen osvežiti vtise, ki jih dobi vsak, ki je prebral ne-kaj Camusovih del, lahko izve-demo naslednje zaključke: Občudujemo Camusovo delo in miselnost v tistih mejah, kjer nas spominja na realnost sveta, ki ga^ vsakim dnem teže doje-mamo in razumevamo. Občudu-jemo tudi tiste misli, ki danes dosti bolj kakor včeraj — dvi-gajo probleme aktualnosti, ki je ne moremo zanikati. Toda lek, ki ga predlaga Camus — če je to lek — v naših očeh predstav-lja v najboljšem primeru stadij, ki je nujno le začasen. Rešitve, ki jih predlaga s svojim nači-nom dejavnosti, so za nas ne-sprejemljive. Camusova bistro-vidnost ima za na to prednost, da nas zbudi iz otrplosti in mrtvila. Pokaže nam svet, ki mora biti »očiščen«, toda pri tem nam vsa njegova bistrovidnost nič ne pomaga. Slika, ki nam jo riše, je tako popolna, da se na nji vsak lahko najde, toda to je tudi vse. O razumski akciji, premišljeni in organizirani, o 4elovni skupnosti, o pozivu na skupno akcijo Camus v vseh svojih delih ne spregovori besede. Ali ni pričakovanje današnje mladine ogromno upanje na »skupno akcijo«? Mislimo, da lahko rečemo, da je to pričako- vanje v srcu vsakogar iizmei nas. na me©to, kjer bi lahko varno zdivjal. Toda Stera mama samo joče in pkreklinia ženo stri-ca Bertija, toda on je imei dve ženi in to je bilo zanj neztiravo, posebno ker sta ga obe ljubili. In potem sem odšel v kuhinjo in rav-Xuo slišal kuh-arico Kartarino, ko je rekla dekli, 4a ima stric Berti vodo v glavi, potem pa me Je zagledala in ni rekla ničesar več. In tako sem odšel nazaj k stricu Bertiju, ki je še vedno zidal gradiove. In vsedel sem •e poleg njega in potgledal v njegove oči, toda to niso bile prave oči. In pomi&lil sem, da bi an mogoče vedel, če je Andrej res videl Bo-gB. Zato sem ga vprašal. On pa je dejal samo: »Tralala« in se nasrnebnrl. Potem je vstal in je bil zelo velik im videl sem, da &o nje-govi lasje beli. Dejal je: »Pojdiva v cerkev, rad bi moUl.« Takoj sem ga prijel za rcnko in odšla sva v hišo in rekel sem mami: »Stric Berti in jaz želiva Iti v cerkev.« Maina je prestrašena pogledala, toda stara mama je rekla, da je vse v redu. In tako sva odšla. Držal sem ga za roko in ga vodil v cerkev, čeprav je bila ura tri popoldne in je Bog ob t.ej uri le redkokdaj doma. V cerkvi je bilo zelo temno in hlad'no in sveče so gorele po kotih in meni je bilo zelio nerodno, ker me' je stric Berti trdno držal za roko. Jaz ne ho-dim v cerkev, ker pra.vi oče, da sovraži vse duhcxvn!ke in da, če je Bog, poteift je še eden, ki tudi sovraži duhovnike. Toda v na-ši cerfkvi 5« ^zelo lepo, lepio diši, ne tako kakor v bli-žini reke, kjer delajo iz-voiovskih kož usnje. In svetnice so zelo lepe in vse imajo cveitje. Stala sva na sredi cerkve in bila sva popol-nama sarna in bilo je zelo ^tiho. In stric B&rti mi je zašepetal na uho, če vidim kakega svet-nika, ker bi danes rad m:oli.l pred svetnikoim in ne pred svetnico. In našel sem mu enega v desnem kotu, ki je bil privezam k drevesu In je bil zelo nag in je irnel piiščice v telesu. In stric Berti je sp-ustil mojo rako in padel na ikolena in pričel moliti. Toda izgledalo je mJo nesmiselno in vprašal sem se, če svetnik Kaume njegovo/ govorico. Potem je stric Berti in jTjkal je zela glasno in jaz sem se 1, k©r j« bilo zelo tiho in sva bila sama- in sem sližal mamo, ko je rekla, da stric Berti lahko postane divji. Toda to ni bilo res, ker je vstal in je bil zelo miiren in prijel mojo ro,ko in se mi zahvalil, ker sem ga peljal v c&rkev. To, kar je dejal, je bilo pameino, za-to sem ga vprašal, zakaj si pusti reči, da je blaizen. Poitem se je zasmejal in se je s-meial prav tako glasno kot je prej jokal in to me je ponovno p>restrašilo. Toda zoipet je postal mifren in odišla sva iz cerkve in dejal mi je, da mi želi nekaj kuipiti. Zato sem ga odpeljal k JateobovemiU oičetu, Jci ima trgovino, in iz-bral sem si škatlo zelenih kuščarjev iz slad-korja. In Jakoboiv oče je zelo debelo poigledal in me poeabil potrepljati po glavi, za kar sem mu bil zelo hvaležen. In stric Berti je stisnij roko Jakobovemu očctu im pozabid plačati in tako sva cdšla nazaj k mami in stari mami. Poitem sta stara mama in stric Berti od-šla na postajo in mi smo ju spremljali in stric Berti je bil tako velik, stara mama pa zelo majhna, čeprav ga je vodila za roko. Stric Eerti je bil zelo bled in ko mi je stisnil roko, me je zabolelio s^rce, ker mi ga je bilo zelo žal. Zelel sem, da bi iinel v svoji glavi kaj boljšega kakor vodo. ... danes smo šli zoipet plavat na Donavo, tja, kjer smrdi, toda je varno. in jaiz sem držal svoj'o glavo nad vodo, ker sem se bal, da bi mi priišla voda skoei užesa v glavo kakor stricu Bertiju. Z Andrejem sva zoipet prijatelja, Jaikoba pa imam vedno rad, ker je pameten. Odšli smo preceij piozno im smo se valjali po travi nagi in Jakoto je bil dru-gačen od nas, to se mu je zgoddlo, ko je bil star osem dni, tako mu je povedal njegov cče. Jakob ima zelo tenlke noge in zelo ten-ke roke in Andrej je dosti lepši, toda An-drej se mi je privalil zelo blizu in dejal se-m mu, da ne maram tega, ker moramo Ijubiti saimo deklice, tako mi je dejala kuharica Katarina. In tatoo se je Andreij prevalil na trebuh in pokazal zadnjico, kaT je bilo zelo lepo, toda bila je zadnjica in ziadnjdce ko grde, ker mi je tako povedala matna in jih ne smemo nikoli kazaiti, razen kadar smo s»mi in če dsoktor to zaMeva, To seo« po- vedal Andreju, ki pa se mii je s-mejal in pri-čel znova lagati, ker, kadar ni velik pesniik, vedno laže. Andrej je lagal, da so otroci na-pravljeni iz marmorja in rožnih listov in da so lepi vsepovsod in da pokirivamo svoje zadngice samo zato, ker bi bili sicer preveč lepi za svoje starše. Zato s&m ga zopet ime-noival lažnivca, ker vern, da oitroke delajo mame, in Slezak, sin naše perice, mi je pri-nesel vrv, ki je prišla z njim na sve't, in jo je našel v predalu, zavito v paipir, iin j« bila rjaiva in. grozna. In Jakob je dejal, naj nas to ne zan^ma, temveč naj naje zbiramo znamke, da' se tako naučimo zemljevid sveta, ker miU je taiko dejal oče,' Tcda še vedno sera innenoval Andreja laž-nivca, ker sem videl našega psa Roka, kako je delal oitroke ^voiji ženi, in kuharica Kata-rina mi je dejala, da tudi očetje ne delajo drugače, Andrej ni odgcvoril, temveč je du-hal marjetice v travi. Potem je dejal, da ga ne zanima to,' kar vemo, toda njemu se je sanjalo, da so otroci napravljeni iz marmor-ja in rožoih list&v. Sedaij sem vedel, da se zope,t laže, keV se mi je sanjalo, da se je stiric Berti vrnil in jaiz sem napravil s svojo seikiro v njegavi glavi luknjo in vsa voda je stekla ven in v hjej )e utonil naš učitelj Prunk, toda to ni bilo res, ker eem videl dopoldne Prunka živega, kako je učil zgo-dovino. Zelel sem si, da bi bil Jakob na moji strani, pro^ti Andreju, toda Jakob je zelo pameiten in si želi samo v miru zbirati znamke. Zato sem nadlegoval Andreija, ki je še vedno duhal marjetice, za katere vem, da nimajo voaija in mu dejal, če že vse ve, ali ve tudi, kaj so zvezde. Andfej je rekel da ve, toda ne more pofvedaiti, ker ne poizna be-sed. Zato sem ga vprašal, če ve, kaj je me-sec. In Andrej je dejal, da je mesec bleda žeina, ki ižče izgubljeni svet. In potern sem se prestražil, kakor v cenkvi, ko je stric Berti glasno jokal, in mislil sem, da je v; Andreijevo glavo morda prišla voda skozi' ušesa, ker tudi jaz vidim duhove v tem, če- v«n, da }ihj ni tam, keur mi je taikoi po- vedala mama. Zato sem ga vprašal, kaj je aonoe in Andrej je dvignil glavo in dejal, da je somce jezen plaonen, ki hoče vse se-žgati, in zemlja beži pred njim, ker je pre-strašena. In Jakob iri jaz sva bila tudi pre-strašena in postalo je temno in Jakob je re-kel, da ne smemo več spraševati Andreja, ker je mogoče prerok in. moramo biti sTečni, kadar so preroki tiho, tako mu je povedai njegov oče. In vsi smo šli domov in nismo več govoirili. . • . danes som videl kuhairico Katarino piti v kuhdnji rum, toda itega ne bom pove-dal mami, ker je Katarina moja prijateljica in mi vedrto odgovarja na vprašanja in mama je bolj lepa, iin mi nikoli ne odgovarja na vprašanja in oče je vedno jezen. In Kata-rina je dala rum tudi Petiju, mlekarju, ki čuva krave in vedno diši po tem, kar izpu-ščajo krave, kadar se ne ¦obnašajo spodobno. In Peti ml-akar je bil podoben Roku, kadar se ta zdmži s svojo ženo, toda Katanna ga je porinila nazaj in ga vpražala, če ga ni sram pred- otrokom, kar sem bil jaz. Potem sem se sipomnil, da ima Lola rojstni dan in da me je pavafoila, naj prideim pokusit kolač, in nisem vprašal mamo, ker je biio po večerji in bi moral v pos^jo. Zaio sem prosil Ka-tariino, naj me spuati skoei kuhinjska vrata in potem sem odšel na vrt, kjer sem natr-gal rtieče in bele rože, ki jih je imela Lola rada, in odšel v njeno hišo, ker sem mislil, da ljubiim Lolo in bi jo rad poročil, če bi me počakala, da postanem velik. Ker je Lola že zel'o velika in ko me poljublja, njeni lasje dišijo in žLvi v veliki hiši z velikm sadov-njakoin, skozi katerega teče potoček, in ima mraogo mladih mož, ki skuipaj z njo igrajo na klavir, kar je zelo muzikalno. In ko sem prišel, je prenehala igraiti, me poljubila in njeni lasje so zopet dižali. In tu je bilo mnogo Ijudi, kl so jedli sendviče, in Lola je bila oblečena v dolgo belo oblokio in nijeni lakiti so biili napibnjeni, toda to je bila samo njena obleka in ne njeni laifcti. In vsd so bili z menoj zelo prijazni, čeprav so se mi sme-jaM, lm debel mofi, AJ-je- issal; z Lok>, m« Je uščipnil v lice in dejal seim mu, da tega ne maram. in da mislim, da je neumen. To senn rekel zato, ker sem ga videl, da je dihal Loli za vrat, ko je igrala na klavir, in ja'z ljubim Lolo. In Lola je videla, da sem jezen, in mi rekla, da greva midva na vrt, in tako sva od-šla in se vsedla v travo pod češnjo in polo-žil sem svojo giavo na Lolin beli vrat in ga poljubil, nakar mi je Lola rekla, da tega ne smem. In Lola je bila žalostnain jepogledala na mesec in zavzdihnila. Rekla je: »Ali vi-diš mesec?« In jaz sem rekel: »O vidim ga, podoiben je bledi ženi, ki išče Lz,gubljeni svet.« In potem sem zardel, ker sem se aportunU, da sem to slišal od Andreja, ki je majhen laž-nivec. Toda Loda se tega ni spomnila in me je poljubila na usta in rekla, da se«i zelo lepo povedal, in- potem me je vpražala, če lahko povem še kaj tako lepega. Dejal sem, da je sonce jezpn plamen, ki hoče vse sež-gati in zemlja 5«ži pred njdrn, k&r je pre-strašena. Potem sem zopet zardel, ker sem se spomnil, da sem tudi to slišal od Andreja, ki je majhen lažnivec. Toda Lola me je zopet poljubila na usta in dejala, kako so vsi otroci poetični, in videl sem, da misli na debelega moža, ki ni tako poetičen, in potem je rekla, da maram priti k njej, kadar ji lahko povem kaj lepega, in da me bo vsaki-krat p&ljubila. Tako sva odšla iz vrta in jaz se nisem vrnil v hišo, ker nisem maial de-belega moža, toda Lola je odšla in jaz sem šel domov. Bil sem zelo srečen in premiš-Ijeval, kaj so zvezde, toda oče me je čaikal v kuhinji in dejal, da mi bo polomil kosti, če bom še kdaj brez doivioljenja šel poaaoči i« hiše, in je to tudi pričel delati, toda prišla je mama in mu dejala, naj ne bo surov z otrokom in potem »ta se kregala in jaz sem zbežal v svojo sobo, predno sta končala in vedel sem, da ne maram biti tepen in da bom ubil vsakega, ki bi me poskusil prest«-pati, na žalost pa očeta ne sniemo ubiiti, t»-ko mi je dejala moija maina. Zato seim šel v pos-teljo in sanjal o lA>li, toda to nis bilo re»^ ker se zjutraj nisem mogel spomnijti sanj. (Nadaljevanje ttdjl& I Intervju z odrom 57 Zaman sem lskal po vsej Ljubljaai poslovne prostore Odra 57. Konfcno mi je nekdo povedal, da uradujejo v poslovnih prostorih vseh brezdomcev — po kavarnah. In nw sem jih našel. Njihova pisarna, zaveti&če če hočeic, postane dvaknM, tcdensko ena izmed mi* v kavarni Slvih stilnih in izraznih oblik moder-nega teatra. Kolikor vem, deluje Odetr 57 v okviru Linhartcvega dtrnštva. Kakšna naj bi bila oziroma je dejavnost tega društva? Dejavnost je zaenkrat omeje-na samo na delo Odra 57. V na-črtu irraamo tudi glastoane pri- Kaj pa tuji avtorji? Katere ste izbrali? V kratkem bomo * pripravili Casmiusa, v&ndar se za naslov še nisrno odločilj. Na eni prihod-njih premier bomo predstavili trl enodejanike treh , avtopjev: Mariveauxa (Igira naključja in Ijubezni), Ghelderoda — verjet-no Escurial — m eno Strimd-bergovo enodejanko. Zakaj Strindberga? Res je, Strind NEOZKLENBLIMI TOPOLI, OB SPOMLADANSKIH KREXX>VXH MtJKE SO SE OGLASlLE PESMI IN SO ZA-J»LA!PCXLA1LL ZASTAVE POMUKSKI STUDENTJE SO PRI-CELJ SVOJ PRVI FESTirVAL. LBPO, SLAVNOSTNO IIN NE-POZABNO DO2»EVETJE JE RAZSVETLI3LO TE2KO V«AK-DAKJE ZIVLJENJE. Jože Ciuha: Pečalbarice r&ditve, sliikairstke raz&tave in podiob-no. Vendar pa je vse š« etvar Verjetno niste btez finančnih težav? Kdo vas podpira pri delu? Velikih finančnih težav re* n.im.amo, ker sta nam naklonje-na LjubVaTisiki festival in Tri-glav film. Izdatki pa so mint-malni, saj igrajo igralci zastonj, dvorano pa imamo tudi zastonj. Kdaj ste prvič dvignili 7,a-veso? Prvič smo se publiiki predsta-vili v juniju lansikega leta. To je bil recitacijski večer sodobne Blovenske ljuibezenske lirike. Zakaj ste Izbrali ravno doma-čo poczijo? Ze s svojo prvo predstavo smo hoteli pokazati, da želimo našl publiki posredovati predvsem inlade sloveniske usitvarjalce. Rcpertoar? V sezoni 57-58 smo do sedaj postavili na oder recitacijski večer poeziije Daneta Zajca im dve enodejanki Eugena Ionesca U6no uro m Plešasto pevko. Uspeh? Bili srno zadovoljni z nji>m. Nameravate uprizarjati samo moderne »vtorje? Da, pa tudii ne. Uprizarjati že-ljmo avtonje, ki so pri nas več ah manj neznani. Ne prisegamo na nobenega izmed ajih, vendar smatrainio za potrebmo, da se šlovenska gledališka publika se-znani z avtorji, kii &o danes v svetu znani, vendar pa zaradi tega ali onega vzroka nimajo dostopa na oficialne odre. Vas pri izbiri teh avtorjev vodi njihova popularnost v tujini? Odfir 57 j« izrazito eksperi-mentalno gledališče in j© zaradi tega nujno, da je kvaliteta av-torjev včasih moTda nekoliko dvomljiva. Vendar pa ni nobe-nemu mogoče zanikati, da v nje-giovih delih ni elementov sodob-ne^a gledališča. Način podajanja daanašnjih gledališč je zastarel, saj izhaja iz devetnajstega sto-letja. In kakor se apreminjajo druge veje umetnosti, je nujno da se spreiminja tudi gledaliSka. Kajti moderni gLedališki avtoiiiji hodijo v novih smereh in prav zaradi tega je njihov izraz na standardai.ih odirih večknat delo-ma zgirešen in stereotipen. Katere domače avtorje name-favaie predstaviti obdnstvu? V načntu imainio še neka^ reci-tj^elijsiklh večenov našdh mladiii OBBailikov, kot so Zlobec, Kova-^J in drugi, t&r dramatiikov Rožanca in Smoleta. sneje nameiravamo upiriizarjati tudi Anouilhovo Antigono. , Vaša največja težava? smo pravzaprav amater&ko Misel o pomurskem študent-skem festivalu se je rodila za-radl dveh »tvari. Mnogl ao ie tožlll, da manjie knltnrne pri-reditve, razdrobljene na vse leto, niraajo takega iftpeha in takega pomena, kot bi pričako-vali. Poleg tega pa ce je še ogla-slla želja, da bl tudl v daljnje, nekako odtrgano Pomurje pova-bili nekaj kvalitetnih in večjlh knlturnih skupin. Zato sta se Klub prekmurskih akademikov in pa Prleški Studentski klub druino spravila na delo in pri-čela nresničevatl idejo pomnr-skega Stndentskega festlvala. Uspehe njunih prizadevanj so pokazali slavnostnl dnevl med 19. aprllom in 5. majem. Prirediteljl festivala so se po-trudili, da bi svojemu ljudstvu pokazali najboljge, kar premo-rejo študentje v kuUurnem ustvarjanju. Iz Ljubljane so po-vabili zbor primorskih študentov »Vlnko Vodoplvec«, Akademsko folklorno plesno skupino »Fran-ce Marolt« ter studente soliste i glasbene akademlje. Ceprav jfu je čakala naporna ln zahtevna turneja, so se vablla vsi od-zvall. Prva festivalska prireditev ]« bil celovečerni koncert prlmor-skega Studentskega zbora »Vln-ko Vodopivec«. S svojim debro naStudiranim programom doma- poslušalcev tako v Murski So-boti kakor tudi v Ljutomeru. Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt« je ob-iskala kar pet krajev; gostovala je v Gornji Radgonl, Beltinclh, Lendavi, Murski Soboti in LJu-tomeru. Ob bogatem programu slovensklh in jugoslovanskih na-rodnih plesov je pokazala lepo skalo svoje plesne umetnosti, izvežbanosti in studioznosti. Pridobila si je spet precejšno množico novih obfiudovalcev. Studentje glasbene akademije pa so pripravili v Mnrskl So-botl vokalni in instrumentalni solistični koncert. Tudi ti (dva med njimi sta bila letoSnja Pre-šernova nagrajenca) so poieli fllnogo lepih, prisrčnih priznanj. Posebnost, po kateri se je po-murski festival ločil na primer od Trboveljskega, je bila v tem, da se ni njegov program odvijal le t enem kraju, ampak so so-delujoCe skupine gostovale tudi se po drugih krajih. Ta poteza je bila s strani prebivalcev Po-murja, ki so tako pri festivalu res lahko prišli na račun, lepo pozdravljena. Druga posebnost festlvala pa je bil nastop domače dramske skupine Kluba prekmurskih akademikov, ki je poleg Murske Sobote obiskala ie Gornjo Rad-gono, Lendavo in Cankovo. Lah-ko si mislimo, koliko truda, raz-očaranj in seveda tudi veselih trentjtkov so njeni člani doslej že doiiveli. Tudi Nashova kome-dija — vesela romanca Mojster za deS jlh je stala mnogo znoja, vendar jim je povsod, kjer so z njo gostovali, uspelo, da so spremenili navaden, vsakdanji večer v majhen praznik, s ka-terim so razgnali vsakdanjost, obogatili iloveka in vzbudili njegova čustva in njegove misli. Aplavzi in šopki cvetja so bili ob tem le zunanjl izraz vsega uspeha. Poleg dramske skupine so v Murski Soboti priredili lasten glasbeno literaren večer še itu-dentje sodelavci revlje Svet ob Muri in pa štndentje glasbeniki-solisti. Intimen, toda lep Te&er je bil paS zelo posrečena obega-titev festivalskega programa. V okvlru festivaJa j« bilo Se vei športnih prireditev. Vse prireditve festlvala je ob-iskalo približno 4500 ljudi. Zani-mivo je, da je nastop štadentske folklorne skupinc »France Ma-rolt« obiakalo prlbližno 650 ljudi, torej toliko kot v Mariboru! Poleg tega pa številka 650 po-menl ie to, da je prišel na to prlreditev vsak desetl Sobočan! Večjega zanimanja in boljšega obiska si ni mogoče želeti. S tega festivala pa so odnesli kar najlepše vtise vsi nastopa-joči, ne le plesalei. S preprosti-mi, toda v bistvu vendar zelo zahtevnimi obiskovalci je bilo kaj lahko najti pristen, nepo-sreden stik in Jim tako res v polni meri posredovati svojo umetnost. Ta prvl festlval Je v prizade-vanjih pomurskih štndentov zelo lep uspeh. Za žlvljenje Pomnrja je bil gotovo pr»v velikega po-mena. Kaltnrno d«javnost med pomurskim ljudstvom je moino razgibal in ji dal novih pobod. Najve« pomena pa ima zaradl tega, ker Je porsem jatsno, ne-posredno in praktično dokazal, da S& že preSel 6as, ko Je bilo mošno podeželsko ljndstvo «a-dovoljitl s prlmitivnhn koltnr-no prosvetnim delovaniein, i uprizarjanjem raznlh bark in podobnim. Pri velikl nalogi: datl ljndstvu res nekaj kvalitctnega, je delež pomurskih študentov s tem festivalom postal zelo veMk. Obenem pa je lahko ta festival še za zgled drugim štutfentskim pokrajinskim klobom. Seveda ni nobena stvar bres teiav. Najhuje je bilo a denar-jem, potem se je zatikalo ie prl gostovanjih ljubljanskib. knltvr-no umetniških skupin, pa še pri tem in onem, toda maloštevilnl pripravljalni odbor (vodil ga j« tov. Oto NorčiS) Je bil vedno na mestu in je vse ie pravoSasao ugladil. Zrtvovanih naporov mu gotovo ni žal, saj je s tem festi-valom dal svojim Ijndem res nekaj lepega ln nepozabn«ga. GOJKO CRNCEVIC ZSVETJEPESMl Popij me v kristalni čaši neba. V tvoji krvi bom smeh prostora — nežna, čudovita svetloba vsem šepetanjem. Prijatelj v tišino zablodelih pogledov. Uionil bom v svetu zvokov, ki niso prišli do mojih ušes. Popij me, da bom mesečina, svilen prt sanj — zavetje osirotelim pesmim, ki so jih prepevale žuželke zaradi sebe. Da se razlijem s Urino želje, me popij. Skozi vsako vejo bi pronical. Zašepetal tiho besedo vsaki travi. Sebe bi raztrgal, ko bi se plazil po strmini hri&a. Zelel bi, da bi moja kri kapnila na vsak kamen. Da se raztopim kot svetloba p6 vsem, kar Ijubim. Kako rad bi hotel objeti, kar slutim vse zvezdnato. Da sem kot mravlja v tem velikem svetu. In da živim sam svojo majhno srečo. Bil bi majčken v objemu časa, ki me pričakuje. O, tako mehka bi bila jutri.. Pojdiva, pijana od večnosti. Ne smeva odkloniti, da Tiaju nežno objame senca stoletij z aolgimi rokami. Prevedel Veno Taufer lve Subic: Pogreb partizana gledališče s poklicniml igralci, ki za sodetovanje ne prejemajo r.obenega honorarja temve& od Časa do časa skromne nagrade, ki so v svoai sk.romno.sti že kar lih in tujih narodnlh ter nmet-nih pesmi je navduiil prav vse obiskovalce. Namesto dolgovcz-nih besed o njegovem petju naj govorl raje navdušenje njegovih OBVESTILO AKADEMSKI PLESNI ORKE8TER potrebuje zaradi povefianja anaambla ve5 instnun«ntall-stov in vafcl zato vs« lainte-resirane Siademte (poflebno dijake srednjlh glasbemAb. fiod), kl s» zanimajo za igra-nje v vollkem plesnem orfce-stni, da m pismeno prijavijo na naslov: APO — Ljubljana, Miblo-šičeva 5 a. IZPRED KOMUNE Kadar ne veš, kam bi se vtaknil, takrai se skoraj vsakdo izmed nas zateče v kino. Če že odpove Opera, če je zaprta Drama in če ni na sporedu nobenega koncerta, potem še vedno ostane nekaj kinematograf-skih dvoran. Ta išče v vvh razvedrila, drugi umet-nosti, tretji preganja v njih dolgias. Skoraj nihče pa ne pomish, da se za vsem tem skrivajo Ijudje, ki se bore z večjimi ali manjšimi težavami in nevšečnostmi. Pred dnevi sem se čisto po naključju mudil v upravi Kinematograjskega podjetja — Ljubljana. Firbec mi ni dal miru in sem kar tako, mimogrede, povprašal o delu in teiavah. Milon Bizovičar: Ulica V upravi so pripovedotvall, da ima> Se vedmo veliko težav s sloiveinsfcim potSnaslavljainjeni lilmiov. Kljub vsem doigavarom in uredbam pa se stanje doslej še ni izboljSalo. Nekaibeca di-stnbucijska podjetja niimajo ni-ti ljiudi, ki bi pravajali tekste v sJoveinščino. Tako je seveda razumljivo, da slovei>sikih pre-vodov ni, če pa že so — v ne-kateirib. redkih primerih, potem 8O taki, da bi jih lahko z vso prarvico ittnenpvali jmgo&luvan-ski esperanto in zato Ijudje ve-liko raje bero kar srbohrvažki tekst. Pa tudi procent naje-mni-ne za. posamezne lilme, ki jo morajo plačevati distribucij-skim podjetjem, je tako velik — 40%! — da sega že v meje odeiruStva, Tako ljuibljansikemu kiTvemotografiskiemu podjetju ne ostane na razpolago dovolj sredotev, s kaiterimi bi si lahko zagoitovilo neko načrtnej&o poli-tiko. Veliki fcriži iin težave z cdkupniimi podj«tji pa so po-go&fro tudi zaradi tega, ker ne dostavljajo pravočasno naTOče-nih filmov. Včasih se primerl, da prispejo šele dan pred tem, ko bi marali biti predvajani. Odlkupna podjetja fcudi vse premalo skrbe za na/kup mla-dmskih JtLlmoiv. Kolitoor pa jih že Je, so v glavneim omej«ni na Diesneyeve predfilme. Prav tafco primainikuje tudi ztvamstve- nlh in poučnih filmav. Distri-buterji se izgovarja^o, čež da so pradragi, da zaaje ni dovolj za-aimanja. V ljubljanskem kine-maitografskem podjetju pa so prepričani prav nasprotno. Me-nijo, da bi tudi taki filmi pod-nili dvorane in bi k vsemu opravili še precejšnjo vzgojno vlogo. Si-cer je res, da še vedno najbolj privlačujejo kavbojke in lahki zabavni filmi, da moara Shalkespeare predičasno s pro-grama, se je pa stanje kljub vsemu znajtno izboljšalo, še po-sebno pri nekaterih jagoislovan-skih filmih, da ne gavorimo o slovenskih, za ka.tere so vstop-nice skoraj ves čas razprodane. Kaike odlo^čnejše beeede iglede naikupovainja filmov kin-emato-grafsko podjetje ne rrrore reči, ker imajo samo posvetovalen glas. Sicer pa obstooa pri distri-bucijskem podjetju Vesna-film posebna reperltoairna ka uspeh v življenju? Toda pustimo to živ-Ijenjsko fiiozofiio, ki jo nekate. ri načenjajo, ob strani. Na^š na-men je bolj preprost. Za' uspeh v življenju je, sode>č po odgovo-rih udeležencev ankete- t^ba imeti dovolj drznosti za skok. denar, srečo, breziobzirncst, vo-ljo, vztrajnost, nekoliikio nadar-jenosti, znanje, šiirše komolce. delo. lepoto, pamet. samozaupa-nje, dober odnos do lj>udi, iz-najdljivost. zagrizenost, drznost o>b prav-em času, pogum in nad-naravne spos^abnosti. »Za uspeh v življenju -je naj-boljši reospt naravna inteiligen-ca, volja, vatrajnost, velik smi-sel za realnost — toda ne brez smisila za živ!je:nj;;ke vrednote.« »Praksa žal pokaže, da dosti-krat ljudje uspevajo ne zaradi svojih visckih kvalitet. ampak zato, ker so predrzni. nesramni in ker znajo trobiti v pravi rog. Talko odrivajo tiste, ki so manj vsiljivi, toda spos.oibnejši, vest-nejši in bi lahko napravili dosti več. Odilo'čilna bi bi;la po mo-jem: sposobnost, vestnost in od-govornost v pokliou iin urejeno življenje doma.« »Kdor hoče uspeti, mora imeti naslednje z.načilnosti: vztrajnost. voljo prilagodljivosti vsaki sre-dini, iznajdljivost in družabnost, imeti mora lastnosti karierista.c »Žalostna resnica: komolci. zveze im dar govora.« »Za uspeh v življenju je po-trebno zaupanje v lastne sile vztrajnost prj delu in dobre zve-ze. Treiba je živeti v sodiccbniosti jn nujna je pTirojena anteligenč. nost.« »Pozmati svoje težnje in z-mož-nosti. To dvoje združiti in imeti neomajno vero v smisel svojega početja.« »Trda koža.« »Volja^ vz*rajmost. zaiupanje v liastne sile in — čeprav se to nc sliši. l©po -«- včasih tudi pre-cejšna mera brezobziroiasti do sočloveka.« »Če izbereš cilj, ne imej llu-. zij, da bo žlio vse gladko, čeprav si ves v stvari. Ne obupaj na prv,i stopnici, za uspeih je po-trebna vztrajnost in pridnost.« »Za uspeh je potreibna sposob-nost, mo'č'ni komolci in md» prekrižala kakšna vojna ali kaka druga ne-sreča. Tega se najbolj bojlm. Manjša, todii skoraj tako velika s&rb je, ali botn sploh kdaj lahko dobija kollkortoliko primerno «ta-novanje, da človek ne bi bil ve-dno le preganjani podnajemnik.« »Skxbi me, kako bodo šli skozi žMjenje moji na.ibližji sorodniki.« »Odnos r- tudi všeL ml je ta letai čas; tako prijetno je zunaj.« »p«azima najteže Cakani poletje, kcr me v knjižnici zebe, paleti pa težko pričakujem zimo, ker sacno pozlmi lahko študiram.« »Poletje, ki ga preživljam v kro-gu zabavniih ljudi.« »Pomlad. ZPamet€n pregovcnr,« Ljubezeai je iajša, iz katere ^e človek vsaj enkrat v življenju napije Jep^ote in grenkobe. Lju-bezein je kakor rneh harmonlke, ki ga vlečeta moška in ženska roka, skoizi fcafcerega prihajajo različni gLasovi. Ljubezen ne po-čiva pono5i in ne miruje čez dan. Kaj je važno zia uspeh v ljubezini? Na to vprašanje od-govarjajo študentje z vsemiit€h-ntonimi pripomo&ki in meTili. NekMeri, teh js zelo malo, 0 tem n« irazmišljajio. Drugi mi-slijo, da je m usipeh v Ijuibezni potrebinia vatrainost in uiglaje-nost v druižfcl; prevosio sred-stvo, vespa ali avto pri današ-njih ženskah; dougega Ijubezen privede v svet ve&je obeutljivo-sti, predvsem za skrbi in težave drugih. Kdcr tako občuti. najde j sre&o, ker mu odpre vrata v svet-čiustvmosti in srč-ne dobrote, ker daje ljubezni pečat plemenitosti. Nekemu udeležencu prina^a ljoibezen sa-mo relativnio sre^o, kajti stoji na ipriincipu: daj-dam, torej, ko-likor dobi, toliko vrne. Nekdo drug spet pričakuje srečo in otroke, v oistalem pa vrača zob *a zob, Iloot na d^je-m ziapadu. »Ljuibezen ae mi zdii najvaž-nejia v življenju. Od nje hoftem vse, duševno in telesno izipol-nitev.« »Pričakujem, da mi je vrn-Je-no vsaj to, kar dajem. Zeltim pa prefinjene užitke in da seimlah-ko včasih tudi sam.« »Ne vem. če sploh je. Vračam jo pa tako kot vsi, ki imajosvo-je sobe.« »Nič koristnega, malce grenak okus, odvlsno od vremena in barve oči.« »Premlada sem za Ijnubezen. Daje mi samozavest, vemdar ne vračam na viden način.« »Pričakujem srečo, daje mi pa največkrat trpljenje. Vračem milo za drago, po načehi, k&li-kor ti rneni — toliko jaz tebi.« »Vrača mi vse, kar dam, daje mi vse, kar ji dam.« »Duševni nemir z obrestmi.« »Od Ijubezni lahko v najbolj-šem primeru pričakuješ Ijutte-zen. Daje mi pogum za dosego ciljev.« »Ne pričakujem več, kot lah-ko dobim in to je več. kot sem pri'čakoval. Vra^čam vse — too-likor pač m-o-rem.« »To, kar bi *kot člavek priča-koval, se ne %iore izpolniti. Da-je mi veliko, sam pa vračam prekleto kJavrno.« »Od Ijubezni p^ričakiujem, da me bo osrečila. me naredila boljšo in me notrrnje pomirila. Daje mi za sedaj še ničesar, vračam je pa tudi ne.« »Telesno in duševno zadovolj-stvo. To mi daje in z istim sku-šam povrniti.« »Od ljubezni pričakujem ra-zoimeva.nje. Daje mi trenutno razvedrilo in polnost v življe-nju.« »Najprej Ijubezen, potem pa odgovor na drugi del vpraža-nja.« »Od ljubezni ne pričakujem ničesar. ker vem, da takega moškega. kot si ga želiim, ni.« »Zelo malo. ker žensk^e jem-ijejo vsako ljubezen za neres-no.« • Zakon iz ptičje perspektive Kako gledate na zakon? »O tern še ne razmišljam.« »Zakoni naj se sklepajo iz I.ju-bezni.« »Zakon j^ trajna vez, nekaj, ka* človeka dvigne nad ljudi. Popolnl zakon je stvar naiključja. Mož Že-ne in žena moža pred p&roko nl-koli ne gpoznata v dno duše. Kaj se skriva za zunanjositjo, se od-krije v življenju, v prei2>ku§njah.« »Na zakon gledam pesimistično, če pamislim -na službo, stanovanje in plačo. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec.« »Zaenkrat optimdistično, od ,da-leC« »Dokler je zakon celica družb«, mora /težiti k temu, da ostane sta-bilen in nezrušljiv, če naj bo ta-ka družba.« »Po zakonu običajno pride loči-tev. Vrstni red se tukaj ne da zamenjati.« »Zak.cn naj bo opora v vseh do-brih in slabih Casih.« »Nimam pogleda v zakon.« »Zakon za intelektualko je težka stvar.« »Ce je zakon sklenjen iz Ijube-zni dveh, ki si vse zaupata in v življenju drug drugega dvigata, je to najlepša stvar na svetu.« »Vrsak naj bi se trudil, da ustva-H čim srečnejši zakon, pa čeprav bi se moral pri tern marsiCemu odpovedati.« »Tistd, ki ni poTočen, sili vanj. Poročeni pa se ga naveličajo. Tre-ba je spremeniti mnoga načela.« »Mogoč je na podlagj ljubeznl.« »Najiprej kruh in potem šele za-kom z vsemi pritiklinami.« »Zakon je velik korak v življe-nju. Zato je treba o njem precej misliti, preden stopiš vanj. Odlo-ča o usodi dveh življenj.« »Vsaj zase ga ne b.j hotela jema-fci za neko labilno, začasno vez med zakoncema. Vez spolne Iju-bezni je preslaba.« ^Zakon smatram za nujno po-trebno družbeno ustanovo, ki j« . prothitež -vsemu zlu. Trdni zakoni so osnpva zdrave družbe.« »Nisem za ločitve in prepire. Priznam, da je treba za relatirvno srečen zakon precej žrtvovati, zla-stii pri ženi.« »Vsaik človek napravi v življenju kakšno neumnost. Zakaj si tudl te ne bi privoščil. Vedno se najde pravna oblika za ljudi, ki ne mo-rejo živetl brez zakonoiv.« »Na zaikon gledaim iz ptičje per» spekttve.« »Z veseljetn in skrbjo.« • »Pota usode so za nas smrtnlke nepreračunljiva.« »Zakon je potreben za spdno življenje.« »To so težke stvard.« '•Zakon le redko prlnaša Anketo izvedel: Zdravko Tomažej Platonska ljubezen "Vf ed nama so sicer butice ¦*¦*¦*¦ ostrižene in neostrižene, mirujoče in migljajoče, a vse tamaknjeno zroče ttrmo v klop; med nama so mnoge sve-tilke s svojimi gobjimi pokro-vi, s svojo skrito željo, rado-darno nuditi luč vsakomur, ki pritisne na gumb; in med na-ma, ravno med natna je naj-hujši, neprosojni lik knjižni-čarja. Pa vseeno se krotovičim in naprezam vrat in lovim tvoj pogled. Poslal sem ti poljub z mezincem. Si hudd? Povej in bom začel Studirati in čm obup mi bo bmel v laseh. Kdo si, neznanka? Povej mi svoje ime kar preko vseh, ki povzročajo to neznosno tišino. Klical te bom Na. Večno boš zame moja draga Na. Tudi svinčnik nosi poljube. Glej, to je poljub na-jine bratovščine, klavrne bra-tovščine brez vina, a to me ne moti, ker vino so tvoje ustnice, ki vise na, svinčniku. Moje ime je Da in me veseli, da me po-znaš. Plah bruc sem, ki je ne-dolgo tega sovražil ženske. A od sovraštva do Ijubezni je samo en korak. In zdaj delam ta dolgi korak do tebe, ki si . HUMORESKA prva in za vedno edina in ena sama in ki si mi kot zvezda ali kot luna v srebrni noči brez deija. Rabil bi teleskop, da bi odčital vse prelestne in grenke skrajnosti tvojih oči. Na kaj misliš, ko me gledaš? Ali me sploh gledaš? Siguren sem, da me gledaš, čeprav si daleč in so med nama mnoge reči in vidim le polovico tvoje-ga milega obličja, ki je kot zadnji krajec. Rdečica me ob-liva, sveža kri, ki brizga pod britvijo tvojih oči in preplav-Ija nohte, dokler ne steče na tla. Glej, kako pust je ta svet. Bliža se pomlad in prosim te Ijubezni. Upam, da nisi v ka-kem četrtem letniku. Ne bi bila prestara, le jaz premlad. Hočem reči, da bi bil jaz kriv, ne ti. Poglej, moje hrepenenje je veliko, me boš uslišala? Ljubim te z Ijubeznijo na prvi pogled, s prečisto Ijubeznifo mlade, nedolžne salame. Vidiš, kako sem ti pomežiknil? Sko-da, če si prezrla, jaz znam ne-pozabno pomežikniti. Do zdaj sctn se vadil vsak dan nad lavorjem vode in zdaj sem pr-vič v življenju pomežiknil de- Kandidatka za najprikupnejšo slovensko mačko je po rodu iz Kopra. Med italijansko okupacijo je živela v ilegali. Posebno so jo zasledovali karabinjerji zaradi privlačnih telesnih oblik in užitnega mesa. Po vojni so njene zasluge zlasti v razmnoževanju mačjega rodu v Koperščini. Posebno priljubljena je naša kandidatka med tujimi turisti. Njer\e globoke sive oči, ki se ponoči svetijo, so zmešale načrte že marsikateremu parčku. Mačka je zna-na kot zagovornica kontracepcije v živalskem svetu. Stevilo točk (od l-r-10): kletu. Ljtibljenemu, oboieva-nemu dekletu, samo dvajset metrov daleč in ¦ neizrekljivo toplemu kot vilinska zadnja plat. Ozri se spet preko svo-jih skript in daruj mi vsaj be-ten pogled, ki bo kot hladna prha na moje vroče čelo, ali kot nežnost materine roke, ali kot pomladni vetrič, kot igoča raketa iz polivinila. Zelim, da bi nehala študirati in da bi prišla k meni in povedala kaj lepega o meni, o vremenu in o tem, kaj študiraš. Mogoie bi te lahko inštruiral in najina Ijubezen bi bila naslada. Po-tem bi te vprašal, koliko je ura in če greva v kino. Ti bi dala za karte in tam bi te dr-žal za roko in sanjaril poleg tebe o tebi in o menzi, kjer dobiš dva obroka. Potem bi bila noč in pospremil bi te do tvojega bloka v Naselju. Če bi imel dovolj korajže, bi te pro-sil za poljub v skrvo, a šlo bi tudi brez tega, ker sem skro-men in še premlad za to. Sploh bi mi bila ti v uteho in vzpod-budo za najintenzivnejH itudij in kmalu bi diplomiral in te po-ročil. Poglej, moj pogled te neutrudno prosi, krepko sili po balistični poti preko vseh ovir in trka na tvoje srce in trepata kot proinfa, kot droben ptič, kot tenak list jesenske breze, skratkc^ kot hladetina. In ti? T» si nema v svojem marmor-nem miru in v svojem boliča-nju v prekleta skripta. Sovra-žim vse podobne reči, ki so med nama kot zid iz alaimstra ali železo-betona. Naphal bom trinitrotoluola ali fižola pod te mize, da ne bo ničesar ostalo. Sama bova na čistini, ti in jaz, in potopil se bom v tvoje nebeiko sitije oči, zlil se bom s teboj v krepko žlindro. Sedla bova na edini preostali gobji pokrov, pestovala sanje najine bodočnosti; poljubil bom meso Ijubkega nosa in predlagal, da greva v kino. Veš, Ijubim te. Ne smej se, to je pesem mo-jega srca in Selesti kot Poro-čevalec v pomladni sapici ve-čera. Usliši me in poglej me ie zadnjič. Potem lahko umrem in ielim, do me neseS v kre-matorij in škatlico pepela do smrti nosii na prsih. Zadnjo prošnjo nesrečnika boš pa že uslišala. Na in Da. Ali se ne sliH lepo: nada? Nada samo v španščini pomeni ničlo, pri nas pa nekaj zelo lepega, čeprav praznega kot vacuum. Vstala si. Greš. K meni? Res? K meni? Si te odzvala. Jaz, jaz sem predrt. Spet buljim v skripta. Vrtilni moment, vrtilni mo-ment, vrtilni moment. Si to ti? Saj sploh nisi ženska, moja nesrečna prva Ijubezen. Si to res ti...? S te.be. je nastal mulc, kar mimogrede. Skoro neverjetno. Cisto navaden mulc, baraba. Prisiljen sem, da pridem k sebi... Niko LOV NA MOTORIZACIJO Pnri potni ldsti so ie žtgoaaoi. Lov na motorizacijo bo kmaki v polnem teku. Zaradi tega »mo naprosili našega karikaturiata, da izdela risan vodič za prakso v inozemstvu. K njegovl zamisU samo nekaj dopolnil. naj preizfeuša trdnost tovorov na goli tooži. Skoda erajce, ker se tkaniine v tujini raameroma drage. Koža pa. ka-dar fle strga, se tudi aaana zaši« Mnoge angleSke univerze in collegei so ananl po svojih vsakodetnih prireditvah, imenovanih Rag. LoOcalne oblasti in meiCanl se zelo zanhnajo za te študemteke priredltve, iker Jim ipolndljo deoamice. Praznični dnevi prinašajo po&ebno velike zaslužke v Sheffieftdu In Birminghamu, Inštruktor A&voaom naj gi aapamni, da neraSki konji niso kar tako in da s» lahko vsafca dva metra ne-spodobaio obnašajo. Brez sTanvu. Pazite na kaloritoo vredinoat konjskih odpadkov. >Ali ti je jaano?« Stelepni pa^uni eo nejbolj do- mišljav del maftem*tike; rafuni so se k 6re6i vrnili v vozni xfrd dru^e gAnnoazdije, tam je \rse«no, č« 61ovek pade, »aj je mlcud in neumen ln ima čas; ffklepni ira&uni, dobro, da nieo v vfSjd ifimnaaiiji ali na umiijverri, ker bl tam d«Aali mesansBoo kla-n>je in povajro6ali šloripafnje i zcbmi, zlctano natolcevain|]e in ihtenj« mateir in iena; puMle bl »1 laee. Stelepni računi, obsojam va« na sed«ml«fcno neneh.no gir-granje koruzn«gia močniikia. »Mi ti je jastno?« »Pogiej, to je pr«no merje. Več krav da v©č mleika. Manj ga da manj.« — In nekait»-re ga n« dajo nič. To &o še ne-dolžni skdeprLi ra6unčik4 in nA-ma še kar «r©jo. Bajtm *>e pa ti»tih, kjer dvaoset oelih iai pet sedmin delavca teopld© divesto tridleeeit celih dv«niaj®t oestnto rn tr"Jnaosit cemtiineferov šl-roik jarek dvaindiva3i9e.t dn»i in pcitoadst sekuind. KoJiko časa koplje sediemidieset celih Stiiri dielavca, če je jairek en centimetier dn dolg p«t- celih dvesto trilnsed^em-deset potnaiii«iti.n metra in če nitč procemtov delavca zboli in Če zgnačejo lopate isa. ta-ko dalje. Ko bodio taflci pniišll na spared, bom pustil učitedjigiki poklic vnemar in. nar«dil p«>go-je za trettjii letnik isn ee selai v traaiafoirinaitoir. »No, vidiš, to raffiumeiš. Zdaj pa sklepetf z mnoMne n« mao-ž:no. Sedienunadst Jorav...» naftune ljubim kot ip revmaitiizem. Tudj moj padenit, ki je oaebno prizaudeit pri »I«heimeffn mojem epodirsljaiju, ki je ptnd«n In ki me je siiit za naaledinje leto dnl. Je fantek sredmjih l«t 4n raisli n« kino in poBluša n»ko dwte, svojega fco-lftgo, ki čepd v soeedinji drvaimi-ci in oponaša Amnstranga, ko poje janeakpanjekijan««. »AIl zdafl nKEiumeš?» A tudi oaz ndsem kdonBdbodl. Sem innrsten inšfcruktor eksafct-nih ved, posebno matemaitike. OkoMSčine so me po*uinkale v ta mok»r položaj. Rekli ao, da me bodo vrgli iz omare, v k*t©rl »teiivujem, *e ne bo Borts zdelal. Potem bi vriskal in se eeliil v tisto sobo, kjer imajo kopalno kjad in kadar bi bila praana, bi poertelje n» Tabil in bi jo prodai ali ramenjal isa kiravato ali krta-6o »a čevlje Ni še konec leta in nd* še ni tegubljono. Ko sem še hodil v gl(minaz.ijo, sem imel redikotedaj mam(i kiot štlri cvefce. Zaito tudi Borisu zaradi petih ni tieba nehati tirebiti zob m čaika-ti na swnrt. Sai je vemdar dofbil viražje doboega iniStrudctorja. »To boš p« ja razumel, da. ©na krava naž««hta dva litra mletea. Sedem krav pa koliko?« Njegiov oče bi ga rad naprej Studiral in zato kupuj« mulca vse, česar mu ni treba, še sak-sofon; sploh imata oba preveč aenartja. Jaz sem žrtev, Boris pa sabottra in kmalu bo cvetoča maj nn jasno milo nebo, pod katerian nl tzreba strehe. Sa>mo pogotjni izpiti bodo oblački. Dober večer, dušica draga Ni bil ZALJUBL5BN V TRI OHAN2E, aanpak v punč-ko z modriiimi očmi in kanjskiim repom. Ne vern, kaiko ji je bido irrve, a VESNA prav gotovo nl bila. Ko jo je prvifi sr«čal na promenadi, se j© po-frutil kot SVEJK V DRUGI SVE-TOVNI VOJNI. Potem io je sre-fal vedno pogositea«. V SOBOTO ZVECBR, ko so nad NASlM LJUBLJBNIM MESTOM podire-niaivale SIVE VERTIKALE in *» je pripiravljalo na dež, M je re-kel: Famt. NE CAKAJ NA MA.T! Rekel ji je: Dober v©čer, du-šioa diroiga, ona pa je sbresla s konjskim reipom: N&ma voze, buirazeru! Poteim ji je rekel, da ee ob njej poduiti kot VECNI MORNAR na DOBREM MOR-JU. ali pa v&ai kot 2ELEZNI-CAR na POSTAJI TERMINI. Oaa pa je odvrnila, da je njeno življenje kot REKA BREZ VR-NITVE in pristeviia: Toda VA-RUJTE SE PLAVOLASK! — MOST VZDIHLJAJEV pen«icml-®ta s padčkom, ki je šei mlnao njiiju iin je bil itakšem kot UM-EERTO D., je bil nerazločen, da se je konnaj čulo: Oh, NASl LJU-BI OTROCI!, potem pa se je zdtrznil: Moram pdhiteiti, 6aj v.ndar pričaktijem OBISK STA-BE GOSPE, ob ipetth pa m© 6aJka PLESASTA PEVKA ZA UCNO URO. — Dušica draga — je rek&l niodem,; TRUBADUR — Če sd pri volji, Te popeljem, da si ogledaš moj SEMENJ ZELJA. Najlbolje, da se sprehodiva po Tlvoliju, VZHODNO OD RA-JA. — O. k. — je reikila SILFIDE in potem staodšla po ulici OHO AHA. ONSTRAN V GOZDU Bta sedla na lcLopoo. Ko jo je prvi6 pcljubdl, ae je počutdl kot KRALJ V NEW YORKU. Zne-nada sta opazila, da sloaij nekido ob bližnjem dreiv&sti. Ona je za-kriičala: KLICI M ZA UMOR on pa TATOVI KOLES! (pri tem, Pb se nd spomn.il, da kolesa sploh še niima, amipak da si ga bo prihodnji mesec postausil ku-piti na obrotee ...) Izikazalo se j&, da sfta ju opazovaJa izza dire-ve«a poravzaprav dva človeka, kl &ta bdla videti kot POP ClRA IN POP SPIRA. Tisti večer je bil siceir s tean pri kr&ju, toda z*a njim so s© zvirstili drugi, še bolj ppLjietnl CESTA, DOLGA LETO DNI je bila tistega večera, kto js bid NOVOL.ETN1 PLES, p«rd kraju. Pogovairjala sta se o tem, kdo je SVOJEGA TELESA GOSPO-DAR lin ke,r se ndsifca mogla ze-diniti, sita ge razišla. Vidiel je v nie,j MILIJONE NA OTOKU, se-diaj pa se je osmešil kot DON KIHOT. NASE MESTO je zadl-halo v trdi temi skoz;i šikirge ve-lemeiatneiga prahoi, ko sta se razšla. Nazdar! je rekel on njej. Ziivio! j« refela ona njemu. JOCl, LJUBLJENA DEZELAl Mlade OREHOVE LUPINE V PRISTANU so potandle v GLO-BOKO SINJE MORJE. MK Njegova ufrMeljica je mlada, kar se 1« da, a grda, ker ne pde-še. Če ji izpovem djufbezien, bo gotovo iepustiila Barisa in če Jo pposim za nofco, bo Bonisek va-ren v vseh nastedmjih letih. Srečna slabša polovica bom, ketr bom im«l stanovainje. V le-pih etpomilfldiniiih daiefvih se bova sprehajala po Rožn.itou in msibi-rala ireigrat. »To je ot>na*no eoaiazm&rj«. v4>diiS Boniseik.« O, ne! Ne bom fli grendl živ-Ijenja. Retkiel bom gospodarju, raj si. najde driagega oepoa ra 6vojega fandfea, ki ga ne smeS ne zmlatiiti, ne n«Mestiiit4, n« premaihatl, ne naisefkattd dn sploh.. Naj da oglas v 6aso(pds » po>go(31, da mora bitd šibudemt mlad ln bister, brea detoleit, da mora bd-ti po dtev-etilh v poertelji, da mu ne emejo smrdieiti ncnge dn podoto-no. Mogoč« bo kdo zblaznel, kot eem jaz, in, nasedel. A jeoa ne pomaga nlč. >P»t krait šest? Se tega ne vei? No, malo pomdsli, eaj ni tečlko.« A jeza n« pomaga. Treba Je ob devetdh v positeJjjo. Saj to je doibro, ker si duševinio miren in sposoben za diivji šttidi|i drm-gošolske maitematike. To kotri-sti. Tu je zameitek integralov. Če sktepnih rai-unov ne razu-meš, bolje, da taikoj p*resedllaš t tethmdik« na ldnijsko plavtoo tm. psa čuva.Ja ali za kabaretoaiga pevoa v ARHEOLOC, Arheolog — rudnikl so zlata jama za starine. Seveda so po-mežane s premogcmn. — nadprej vozniško dovoljenje za samofkolnico, po-tem šele plezanje po fasadi. MEMCINC Mcdicinec — brez komentap-ja. »Borisek, zamlži In pomMi. koliko je pet fcratt Sesrt. BoS v4-del, kar samo se ti bo odpdlo.« Maj prihajal Sli bomo v naaia-vo trgait travo, diihat vonj de-kleft, iki so kioit aniamas. Denairja ni treba, dovolj je n«zelieno ar-ce in modre hlače. Opttmtoeim mi razsaja pod ipebrl. Boris, m danes je dovolj in spat pridean ob devetiih. Zjutraj. LEHRIMUN NBKO Ekonomlst — položaj delav-skega razreda v kapitalizmu. LJUDJE IN MESTA Oblaki železa Sivkast, modrikast. rd&ikasrt dim. Dimniki, dimniki. Desetine ton zarjavelega feleza, po kaite-rem grabijo nena-sitna in hrupna dvagala z veli-kimi magnetnimi rotkanii. Ob vsem tem si^kastordeč« hiše. romarji preteiklostd. Preteklostd nelkaj desetletij. Ti'krart je prišel velilkain, s cigaro v usbih, in legel v to oziko, ko-rirtasto dolinioo, da bi za hip zadremal. Mtooli več ®e ni zbu-dil, iz njegove oigairc pa se Še •vedno kadi. Oželez.nel je. Ka-deče dgare so zirasle iz tai kar čez noč. Zelezarna se je rar,-lezla po dolinici ki izpodrinila 68 stemovanjskih hiž. Daines s« razteaa njen prostor ve*č kot pol kJometra v dolžiino, ob njenem epodnijem delu pa rase vsaik dan vtčji nasip odipadlega mat&riala, j že več mnetrov vdsok. a kavarna im slaš&ičar-&a Koroitain, imenitna železndška poataja, rumeino, zasrtairelo po-slopje simnazioe, gledaliSka •tavfoa, predvsem pa železairna — ma vse ito verjetno pomislirao, k»dar nam kdo pripovedujife o Jtesenicah. Ob vsem pa ne sme-¦K> pozabiti na ljudi, pretežno delavce, železarje. Lani je bllo na Jesenicah 12.051 moških in 12.002 žensk (umrl je ea moSkl več kot ženska), tako da se de-kletom ni baitd pomanjkanja no-vih »kadirov« za zaikonsko iw-ljenje ... Prijeifcno, čeprav nekoliko ne-vadno, je srečanje z jeseniškio železarno in njenimi ljudmi. 7000 jih je zaiposlenih v njej. V&ako jutro se pr&taika proti to-vatrnl reka ljudi. Od vsepovsod pj;ihiajajo. S kolesi, a\rtobusi, vla-ki. Z Bleda, Bohinja, Radovljice in od drugod. Od zgodnjih 1u-tramjih. ur delajo pri v.ročih P»-č<>h, za stroji, v obnati'h, kj«r švigajo žareče Sice in kjer po-vsod preži nevairoost, da bi zgra-bila neprevidneža. Prodzvodnja neneiino raste. Mordia samo neikaj aavideano suhcp&mih številk, ki pa kljub vsemu pripovedtijejo o mainsi-čeim. Froizvodnja surovega že-leza je od 5983 tom v letu 1939 ncrasla v preteklem letu na 122 tisoč ton, le»tos pa .predvidevajo, da se bo ob cnakem vložku in enakd kvaliteiti koksa poveiala na 130.000 ton. V martlmamah plamirajo steupno z elektro Ifrkli letošnjo prodzvodnjo euroveg« jeikla na 253.000 ton, proizvodmjo ekktro pečl pa na 11.100 too. LeitoSnji plain valjane žice je 45.000 ton, dekopiarane plofcevin* pa za 4000 toh več kot land. 67 članski delavski sveč za težiko delo, eo me zaposlili ki&t r.očnega 6uvaja, kair pa se je se-veda zelo poznalo prt plaii ...« Potem, čez fcas, pa je priatavil: »¦Danea je vse drugače. Vse na škripce, dvigala, vse zavarova-no iin uregeno ...« Cas je, da se poslovimo od že-lezame in njenlh Ijudi, čeprav bi lahlko Se mnogo pripovedovalj o naihovem življ&nijiu. če na sprehodu po Jesendcah prisluhnefte ljudem, utegnete zvedeia marsikaj zanimdvega, kar bi sicer šlo mimo vas. Mi-mogirede vam kdo pove, da se je Mestno gledaliSče preiimenovalo v Cufa.rjevo in da bo letos maja gcnstovalo na avtocesti Braitstva in enotbnostd. Sfclenilj so tudi, da se bodo vsd člani gledališča včlanild v eno izmed Svobod ln prosvetno društvo. Kdo drug spet jpravi, da bd bil že stkrajni 6as, da dobe Jesenrice nov zdnav-stveni dom, kjer bi bilo dovolj prostoira za ainbuilante in upra-vo. Težaive so ttidi z zdravsibve-nim oseibjem. V ambulaintl je®3-nišk« ž&lezairne sta za 7000 de-lavcev SBmo dva zdiravniika. Eden pregleda v šestih urah S0 paclentov... Ce sretate gospodinjo, vam bo o spreskrbi indusitrdjsikiih Jesenic pripovedovala pribMžno takole — Na jesenicah v sobofo ali ka- delavnik ob desetih do- poidne: Cakaim, da pridem nt vrsito v miekaffnd. Mleika j© sic«r že zmamijikalo, zato vpraišam ta jogurt. »Tega pa pozimi ne ino-rete dotoM«, je vljudno pojasntla prodajalka. >Kaj pa sfcuito ima-te?« »Ne, tudi te nimamo. Zelo poredko jo dobiimo. Vzemite rna-slo, jo popolnoma sveže!« Odgo vorila sem: sxDirugi4!« in odiala po sre<5o na trg ... Morda boste na evojii poti po Jes©n.icah srečali v kaki zakiottiai gositilnd moža, ki vam bo pripo-vedoval o TniaiTsdčem. Po 27 letdh sLužbe so ga upoikojili, ker Je b-ez desne strani pljuč '^n treh rebeor. Zapdl se je siromak. Go-tovo bo tudi vam pripovedoval, kako j« pred dnevi »potegnil« 10.000 dinarjev, ki iih je v dveb dnevih »pognal« z znanci. »čez dva dni sem prlšel domov e 45 dinarji v žepu ...« J«senWani &o tudi veseli lijud-je. Znajo se zabavati. Kadar jiti obdščetta Adamičev orkester ali Mojimir Sepe, je dvorana vedao nabita. Tud; za gledaHške pared-stsav« in kiino je veliko zandma-nje . .. Večeiri so na Jesenicah taJd -io* drugod. Tihi doma, hrupnd na ulioi iin v kavarnd. Nad vsem tem Pa ilebdi fimdkast dim, železama v poMemi in misel na jutriSnj« delo. Iz dineva v dan iista pesem. Sivkast, modrifcast, rdečkaot dim. Dimndki, dimnilkl. M K Pomen in vlcga mednarodnih lesnih sejmov v Žarometi na GR 2E XZ DAVNIH CASOV — 2E IZ DOBE RIMLJANOV -JE LJUBLJANA (EMONA) ZNANA KOT IZREDNO PO-MEMBNO KRI2ISCE NAJKRAJŠIH POTI MED ZAHODOM 1N VZHODOM TER MED JADRANSKIM MORJEM IN OSTALO EVROPO. PRAV TA IZREDNO UGODNA PRO-METNO-GBOGRAFSKA LEGA LJUBLJANE JE DALA TEMU MESTTJ SKOZI VSE ZGODOVINSKE DOBE ZELO VA2NO VILOGO V POSREDOVANJU DOBRIN MED PROIZVAJALCI IN POTROŠNIKI R.AZNIH DE2EL. PRAV ZARADI TEGA JE LJUBLJANA DOBILA ZE LETA 1479 (TOREJ 2E PRED POLTISOCLETJEM) POSEBNE PRAVICE IN PRIVILEGIJE ZA ZASCITO POTUJOClH TRGOVCEV, KI SO SE USTAV-LJALI TUDI V LJUBLJANI TER NA NJENIH SEJMIH PONUJALI SVOJE BLAGO. POSEBNIH PRAVIC SO BILI DELE2NI TUDI KUPCI NA SEJMIH. Ljubljana kot takšno pomemb-no križišče najkrajših poti med Srednjo (Severno) Evropo in Ja-dranskim morjem (Trft) ter med Tzhodom in Zahodom je pove-čevala važno vlogo središča za blagovno izmenjavo zlasti z raz-vojem slovenskega gospodarstva v obdobjih splošnega gospodar-skega poleta, zlasti pa v obdob-jih relativno večje narodne, go-spodarske in kulturne svobode in neodvisnosti, In pa po zgra-ditvi žclezniSke proge Dunaj — Trst ter poznejše Južne železni-ce. Ze leta 1811 je bil v Ljubljant znameniti vinski sejem »posknš-nja ilirskih vin«. Kmalu nato pa je bila v Ljubljani prva razsta-ra kranjskega obrtništva, ki je s svojimi krasnimi izdelki (zlasti iz lesa) vzbudila pozornost in razrušenega gospodarstva. Takoj po osvoboditvi pri nas ni bilo pogojev za nadaljevanje sejemske tradicije. Sele po ob-novi gospodarstva in s preho-dom od administrativnega nači-na gospadarstva v vse večjo sprostitev, se je spontano poja-vila potreba po prirejanju po-dobnih prireditev. Tako so se le-ta 1949 pojavile prve razstave obrti, lokalne industrije in ur-banizma, na katerih so zlasti vzbujali mnogo pozornosti in odobravanja zelo kvalitetni mi-zarski izdelki. Kmalu za tem je prišlo do obnove »Ljubljanske-ga velesejma«, toda pravilna analiza sejemsklh prireditev je pokazala, da splošni sejmi vzor-cev, kjer se hkrati razstavljajo vsi mogoči izdelki iz vseh pro-Izvodnih panog, torej od šivan- Izdelek tovorne pohištva Alpas v Šentjurju priznanje tudi daleč izven Sred-nje Evrope. Razen tega pa je Ljubljana prirejala redne me-sečne velike sejme, katerih so se radi udeleževali tiidi trgov-ci jz vseh sosednjih. pa tudi od-daljenih dežel. Z združitvijo Slovenije z osta-limi narodi Jugoslavije so se zlasti poveSali pogoji za hitrejši razvoj industrije in obrti ter v zvezi s tem domače in medna-rodne trgovine. Latentne gospo-darske sposobnosti in maierial-ne sile, ki so bile doslej duše-rie v c. kr. Avstroogrski, so se sprostile in kmalu se je poka-zala potreba po neki čvrstejši posredniški oi-ranizaciji za po-speševanje domače in medna-rodne trgovine. Ze Ieta 1921 je bil v Ljubljani ustanovljen »Ljubijanski velese-jem« (za razliko od mesečnih tradicionalnih velikih sejmov se je tokrat prvič pojavil izraz ve-lesejem). Namen te organizacije je bil z rednimi pomiadanskimi in jesenskimi velesejemskimi prireditvami posiedovati daleč preko meja domovine proizvode ne več samo slovenskega, tem-Več tudi vsega jugoslovanskega gospodarstva. Prav v tem času se je začel razvijati pri nas tudi mednarod-ni turizem ter je »Ljubljan&ki velesejem« tudi v tem pogledu bistveno prispeval k napredku. * osebnost in prednost tega vele-sejma je tudi v tem, da je uspeš-no vzbujal ambient domačnosti in družabnosti ter ustrezal oku-su in potreban. razstavljalcev \u obiskovalcev sejemskih priredi-tev. »Ljubljanski velesejem« je bil zbirališče poslovnih ljudi, orga-nizator poslovnih seštankov pro-izvajalcev in trgovcev iz vseh strani. Marsikdo danes ne vc veS, da je bil »Ljubljanski ve-lesejem« prva tovrstna organi-zacija na Balkanu. Nepričako-vani uspehi velesejma so dali pobudo za organiziranje podob-nih prireditev v največjih me-stih naše države ter sploh Bal-kana. Tako je jeseni leta 1922 blla organizirana prva velese-jemska prireditev tudi v Zagre-bu pod imciom »Zagrebački zbor«, nato pa sv. sejem v Osije-ku, kmetijska razstava v No-vem Sadu, velesejem v Solunu, Plovdivu, Varni, Beogradu i' Ljubljana ima tako ne samo dobre pogoje za tako posredni-ško komercialno in vzgojno vlo-go pri gospodarskem in kultur-nem razvoju, temveč tudi naj-starejše sejcmske in druge s tem povezane tradicije v Jugo-slaviji in na Balkanu. Italijan-ski okupator je leta 1941 sic hotel nadaljevati s takimi pri-reditvami, toda politvra ca-jt nost in zavedncst slovenskega naroda sta m^ takoj v začetku preprečila namare. »Ljubljanski velesejera« je prenehal s svojim delovanjem vse do konca okupa- ter prve povojne obnove ke do lokomotlve, ne odgovar-jajo več novonastalim potrebam in razmeram. Proizvodnja se je v zadnjih desetletjih tako močno razvila, da je število najrazličnejših iz-delkov naraslo v bajne številke. Razstavljati vse te proizvode na isti sejemski prireditvi zahteva ogromne površine. Na drugi strani razni manjši izdelki na takih sejmih ne pridejo do po-trehne veljave in komercialnega učinka, a sami obiskovalci sej-ma se (prerivajoč še po nekaj desetin kolimetrov dolgi poti ob razstavnih kojah) prekomerno utrudijo ter odhajajo iz razstav-nih prostorov apatični in pre-utrujeni od množice najrazlič-nejših vtisov, ne da bi imeli ne-ko jasno sliko o dejanskem na-predku v proizvodnji tistih iz-delkov, ki jih zlasti zanimajo. Silno razvita in izredno pestra industrijska in obrtniška proiz-vodnja zahtcvata, da preidemo od prirejanja splošnih vzorčnih velesejmov na prirejanje speci-aliziranih strokovnih sejmov, kjer hkrati nastopa ena ali naj-več dve sorodni proizvodni pa-nogl, kar omogoča razstavljanje posameznih eksponatov na naj-učinkovitejši komercialno-pro-pagandni način. To, seveda pri-speva k večji preglednosti iu uspešnejšemu medsebojnemu primerjanju er.akih in podobnih proizvodov ter ugotavljanju nji-hovih tehničnii in drugih pred-nosti ter s tem k večjemu in lažjemu zaključevanju komerci-alnih poslov. Obiskovalci dobe na takih spe-cialnih sejmih hitro jasen pre-gled nad vsemi eksponati. Tu imajo več možnosti za informa-tivno-poslovne in druge kontak-te z razstavljavci. Na special-nih sejmih je tudi več strokov-nih posvetovanj, konferenc, iz-menjave izkušenj, iskanja no-vih oblik kooperacije, ekskurzij itd., kar prispeva k nadaljnjemu razvoju pro? odnje in biagov-nega promef"1. Specialni sejmi omogočajo anketiranje obiskp-valcev, ngotavljanja njihovega okusa, želja in potreb ter vzve- proizvodnje temu in obratno. Specialni sejmi omogočajo tn-di proizvajalcem in trgovcem, da seznanjajo potrošnika z novimi stili in modnimi spremembami v proizvodnji, da jih vzgajaju za sodobnejše potrošnike najno-vejših modnih izdelkov itd. Skratka, specializirani strokovni sejmi nudijo celo vrsto raznih prednosti in ugodnosti in prav zaradi iega, se je Ljubljana od-ločila — zopet prva v Jugosla-viji in na Balkanu — da name-sto prejšnjih plošnih vzorčnih velesejemskih prireditev uvedc specializirane strokovne sejme, ki se vrste drug za drugitn skozi vse leto. Na ta način je potre-ben manjši razstavni piostor, ki Pa je na drugi strani skozi vse leto intenzivno in smotrno izko- riščen, medtem ko so prej taki prostori zaživeli le dvakrat let-no (pomladi in jeseni) za ne-kaj dni, sicer pa so ostajali mrt-vi in neizkoriščeni. Od množiee raznih strokovnih sejmov, ki so se prirejali v Ljubljani, so postaii tradicional-ni, svetovno znani in zanimivi, zlasti vsakolet.-i modni, promet-ni, vinski, ra iijski in drugi sej-mi. Te prireditve privlačrjejo leto za letom več tujcev. Njiho-va komercialna vloga narašča % razvojem naše proizvodnje. V preteklosti so na splošnih velikih sejmth ter na velesejmih v Ljubljani predstavljali les tef lesni polizdelki enega izmed najvažnejših eksponatov. Po vojni se je stalno pojavljalo tu-di vprašanje vežje in uspešnej-še afirmaclje celotne proizvod-nje naše lesne industrije. Znano je, da je ta najrazvitejša v Slo-veniji in da Slovenija izvaža ve-čioo teh izdelkov in da prav za-radi tega predstavlja Ljubljana tudi središče zelo pomembne les-no-predelovalne industrije in trgovine na domačem in zlasti tujem tržlšču. Popolnoma naravno je, da je zaradi tega Komite za zunanjo trgovino FLRJ sprejel sklep, da se naj v prihodnje zopet redno prirejajo specializirani lesni mednarodni sejmi v Ljubljani, saj bodo ti sejmi ena izmed naj-uspešnejših oblik in načinov, kl bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju kapacitet naše lesne fndustrije ter k nadaljnjemu po-večanju izvoz« vseh vrst final-nih prolzvodor na tuja tržiSča ter k uvelja \anju naših lesnih izdelkov na raznih novih tujih tržlščih. Obratno bodo ti sejmi omogočili naši lesni industriji, da se seznani z najnovejšimi tn-jimi tehničnimi dosežki v pro-izvodnji raznih strojev in ro-možnih sredstev za potrebe les-ne lndustrije v celoti. Ti sejmi bodo omogočili tudi nabavlja- Obiščite Na Gaspodarskem raz-stovišču v Ljubljani bodo v letošnjem letu še ti-le velikl mednc-rodni sejmi: II. mednarodnl lesnl sejem od 22. maja do I. junija II. mednarodni sejem prometnih sredsiev od 4. Julija do 13. juiija IV. mednarodni vinski sejem od 29. avgusta do 7. septembra V. mednarodni sejem radio, televizije, tele-komunikacij in avto-matizacije pod noslo-vom »Sodobna elek-tronlka« od 31. okto-bra do 9. novembra Izkorlstite 25% po-pust na železnicl! nje teh sredstev, kar bo omogo-čilo uspešnejšo rekonstrukcijo in modernizacijo domače proizvod-nje. Mi smo dežela gozdov-listav-cev. V tem smo nad evropskim povprečjem. Doma imamo dra-goceno surovino, ki smo jo prej izvažali komaj v napol obdela-nem stanju. Razvitejša lesna in-dustrija natn bo omogočila po večanje proizvodnje finalnih proizvodov vseh vrst ter v zvezi s tem povečan izvoz teh izdel-kov, kar pomeni, da bomo ob manjši količinl predelanega lesa dosegli mnogo večji izvoz po vrednosti. Les je bil na vseh ljubljanskih sejmih eden izmed najpomemb-nejših razstavnih predmetov, nedvomno bodo v prihodnje predstavljali moderni medna-rodni lesni sejmi v Ljubljani z vsem svojim programom in vse-bino bistven člen v nadaljnjem razvoju našega darenja, našega predelovanja ln obdelovanja lesa, zlasti pa na-šega izvoza lesnih izdelkov. Smatramo, da je prav Ljubljana poklicana, da 3 ozirom na svojo prometno-geocrafsko ter proiz-vodno-izvozno lego predstavlja najprimernejši center za učinko-vito propagan^o kvalitete lesnih izdelkov s področja vse Jugosla-vije ter da je Ljubljana zaradi svojfh dosedanjih sejemskih tra-dicij najpritnernejša za prire-janje mednarodnih lesnih sej-mov, ki se bcdo nedvomno stop-njevali kakor po svoji vsebini, tako tudi po svojem komercial-no-propagandrem učinku. •la Toplovod je izvedla instalacije tudi v novi menzi v Stadentskem naselju. Obisk v montažnem podjetju Toplovod Žačetki sedanjih uspehov segajo že v leto 1945 i lažjega in boljšeiga ra-zumevairuja razvojne rasti pod-jetja TopJovod je potrebno, da n© krartikio pregledaimo, kako je bilo z instalacijslko strokio pri nas pred vojno. Lahiko rečemo, da je bila ta stroka skoraj v vseh svojih vejah slabo razvita tn j« zadiovoljdvo raven dosegla šele v zadirnjem 6a.su. Po pinvi svetovni vojmd smo imeLi v Slovenilji imalo vodovod-Riiih instalateuijev. Po sftrovkovni usposobljenosti jiih zdaileka ne bi mogli primarjati z danalnjim strokovnim kadrom. Monterjev centralniilh kucrjav sploh nisrno imeli, toko da ®o ta dela v več-jih me.sitih opnavljala tuj'a pod-jdtja. Vodilni momit«r,j.i z.a cen-traine kunjave so prihajali ve-5:nomia iz Avsfarije. Pomiembnej-3i tuji in poz.neje taidi domaii rion/teirji so ijtilbosiUTrmio skrivali ns5rte in si pnizadevald, da ss njihovi sodelavci n-e bl mogli uaposoibiitti za ta potolic. V tri-dfcscttih le*ih našeigš fetoletja pa eo s<5 polaigoma za^ela razvij^afti domaiča podjiatja in z rnjiimi se je positopoma usposablj al *udi rr.ladi naraiščaj. Oerabralaiia kurjava že od ne-kdaj velja kot težja stroika, ker zeiiteva pol«tg drugih pogojev tudi precejžnje tehnično znanje. Se slabše pa je btto stanje pri preziračeval-nih im. toplozračnLfa napravah. Te vtrste naiprav 50 do lefca 1935 proj efctirali in ve-&»oma izvaljall izključno tujci. Sele po tem letu sp se pojavili i domafri pirojetoti in izvedb». Pri vodovodnih ki p-linskih na-pi>aiv.a4i je bil napredek Juiitrejšl. Vodovodine lnsitaiacije so v teh- pogl«du mani zabtevne, je bilo razmepoma dosti podjetij, ki go usposobtla domaiče lgudi v tej strofci. 0'pisana pogled v nazmere in-si alecijs-kiih strok pned vo(}no kaže, da smo pod&dovali 1» skrorrune pridobitve brez poseb-cih tradiciij. Brugače pa j« bdlo z eletotiro-iriiSibailacidslko &trofeo. Ta je bila v sbairii Jtngoslaviji mnogo bolj razvita tooft druge instalaciijsike &1vro-ke. Strokovni kader je bil na vižini, ker so bili v ta na-r.i>«n ongianizLrana posebn^ te-Čaji in izpitd. • Komen na kamen... Kdotr je »pazoval opravljeno delo instalacijske narave v vsen glavndh smietreh v povojnih le-tih, je večforat zasledil v poro-čilih podjetje Toplovod, kl je v i.aši ožji doTnov-iini nadveij« pod-jetje te vrste.. Zaičetki današnjega podjetja segaijo tja v l&to 1945, ko so se v Kranju, kamor se je p.re*lek v Stevilčno skoraj najmočnejši elektroiinstalacijsiki kolektiv v S^oveniji. Strokovna sposoibnost s« je dvigntlia do fake v^Išme, da so monterji foos najbolj kom-pHoirandm opravilom. V prvih letih obstoja je mo-ralo podjeitje premagovali raz-M&ne težave. Najhujši problem je bilo pomanjkanje maiteriala in njegova slaba izdelava. Mo na izpite. Podjetje je posdalo na prakso v nekftitere tuje drža-ve tudi nekaj svojih uslužben-cev. Tako so bili strokovnjafci podijeHja v Avstriji, Nemčiji in Svici. O naglem razvoju podjetja ram govorijo tud; podatki: o^d leta 1948 do vklju&no 1951 obračunan po nižjih enotmih ce-nah, od leta 1952 naprej pa ja cbračunan po prosto foamLraniih cenah. Najv.^Jia realizacija je bila dosežena v leitu 1955, ki pa je v letu 1956 močno padla za- zmajijšsnega obsega inve- dejav-no&ti v diržavi, vendar pa je še vedno višja v primerjavi s prejžnjimi lefci. L^hko rečemo, dia obseg dela narašča xz leta v leto. V letu 1956 je prišlo tudi do s^truktur-ne spremembe monitažn« dejav-nasti in sic&r v korist družbe-rega gtandarda (sitanovanjsica i/.gradin(ja) ter v šlkcdo kapital-ne dasradnije (industrijaki objefc-ti). Vzporedno z ra^vojeim obse-ga poslovanja je podjetje skr-be-lo tudi za r.ove .jnvesitiiclje ka-pitalne fegiradinje. Investicii« zadevajo v glavnem nabave strojev, prevoznih sred;itev m inventajija. Največje inve?t:;cij« pa predstavlja v letu 1955 do--grajeua d^lavndca na Trati. Razem investidj za kapitalne lzgradnje je podjetje za 51-ms svojeg.a kolektiva zgradilo leta IP53 stanovanjski blok z 12 s.ta-novanji. leta 1953 s«tar^:)var,isko h!šo s 7 stanovanji. v Maciboru pa j« kupilo štim družinska stanovanja. Za fiinansiTanje mvesit.icijske d«-javnosti se je podjeitije poslu-ževalo lastniih finantnih sred-siev in sicer v večji meri iz s.klada za prosto razp.&lagtmje, v manjši meri pa iz amortiz.a-ciijskega sklada. Kolektiv se js v 1-etu 1952 i:n 1933 odipovedal pls-čmenvu fondu v višiitnl Leto Druto dohodek Dobiček Promet. davek Skupns akumulacija v 000 din v 000 din v 000 din v 000 din 1948 55289 5575 1367 6942 1Q49 89040 8128 2007 10145 1950 114949 7504 3083 10537 1951 97091 8434 3975 12409 1952 529141 73514 — 73514 1953 612633 175161 — 175161 1954 832857 206857 — 206857 1955 1019120 197184 27437 224621 1956 920917 148605 * 13821 16242 Pri piresojanju navedendh po- 5,\797.000 din v koris-t skladu za cetkov moraino imeti v mislin dejstva, da je bruto dohodek Gospodcrsko razstavišče dobtvv v©dno lepio in modani^šo podobo prosto razpolaganje. Zbraaa siedčitva so bila vedno vložena tja, ktfer so bila najbolj ,po-trebna. Delav&ko samoupravljanje irr.a veliko zaslug, da je pod-jetje tako hitro prišlo na zele-no vejo. Delavci — člani delav-?kega sveta — govore na sejah delavskega sveta in upravnega odbora 0 najrazli&nejših pro-biemih, ki se pojavljajo na te-r^nu. Ukrepi, ki j:ih delavski organi sprejmejo, so se pokazah koristni za kvaliteto deJa in proiz-vodnjo sploh, so pa tudi v prid izboljšanju življenjskih to delovnih pogojev na deloviščih, za porast delovn« discipline in vrste drugiih vprašanj. Kra-tetk pregled dela orgaaov samoupravlja,nja kaže. da so ti organ,,; opravičili svoi obatoj Ln i'..kazali zadositno sposobnost prl up-ravlija-nju svojega podjetja. Pred dvema letoma je bHa iz-colnjena tudi želja kolektiva po Isstnem počitndškem doami ob morju. Tak dom &i je kolektii/ uredil v Fiesi prj Piiramu, kjer p?eživi svoje leitirie dopusite pir»-eej&ije Stevilo člano-v z diružl-* mmi. Dom dma privlačno in Je vzoimo Manifestacija športno tefosne vzgoje m univerzl v, l «i v Skupščina študentskega športnega društva IV. REDNA LETNA SKUPŠČINA AKADEMSKE-GA ŠPORTNEGA DRUSTVA OLYMPIA JE IMELA SVOJE POSEBNO OBELEZJE. TEMELJITO JE RAZ-PRAVLJALA O ODNOSIH M2D POSAMEZNIMI KLUBI IN NJIHOVIH DOLZNOSTIU DO OSRED-NJEGA DRUŠTVA. ODLOČNO JE ZASTAVILA SVO-JO BESEDO ZA POSPESlTEV STUDENTSKEGA SPORTA NA UNIVERZI 1N KONČNO DALA PRI-ZNANJE VSEM, KI SO V PRETEKLEM LETU NA SPORTNEM PODROCJV DOSEGLI USPEHE. LE NEKAJ SMO POGRESALI — PREMALO MLA-DINE IN ČLANSTVA JE SODELOVALO NA ZBO-ROVANJU, PREMALO JE BILO VOLJE IN PRl-PRAVLJENOSTl ZA SODELOVANJE PRI RESEVA-NJU PROBLEMOV SPORTNEGA ZlVLJENJA NA UNIVERZI. Skupščina je pričela z delom s poročilom predsednika dr. Stojana Pretnarja, ki je v svo-jem uvodnem govoru opredelil dejavnost študentskega šport-nega društva v preteklem letu. Delo v društvu nam kaže nekatere pomartkljivosti, ki se pojavljajo že nekaj let nazaj in so postale nekako že tradi-cionalne. To velja posebno za delo posameznih klubov, kiko- S plezalne šole maj vedo, da je matično dru-štvo še za kaj drugega kot za črpanje iinančnih sredstev in da so poleg njih v društvu še drugi klubi. Vsak se zanima le zo. problematiko svojega kluba in pri tem pozablja, da mora društvo skrbeti za vse soraz-merno in enako. Pri tem delu, feo vleče vsak na svojo stran, ne bo mnogo uspehov in še ti, kar jih bo, bodo skromni. Vod-stva posameznih klubov bi morala vedeti, da imajo do matičnega društva precej ob-veznosti, najmanj pa, kar je, moramo od njih zahtevati, da poznajo cilje, za katerimi stre-mi študentsko športno društvo. Naša naloga ni samo skrbeti za kvaliteten šport, ampak mo-ramo športno dejavnost razši-riti kar najbolj v širino, da bodo naši študentje v celoti občutili skrb za njihovo zdrav-je in razvedrilo. V sedanjem položaju, ko na univerzi še ni redne telesne vzgoje in ko precej zaostajamo v tem po-gledu za ostalimi državami (tu-di republikami), je delo našega športnega društva tem bolj po-membno. Žal se to sedaj še ne čuti dovolj, kar pa ni samo krivda našega društva ampak tudi Hudentov samih. Le-ti so v veliki meri nezainteresirani za športno dejavnost. Zato je na-ša naloga, da jim to dejavnost približamo. Pri pregledu dela posamez-nih klubov je upravni odbor ponovno ugotovil, da je naj-boljši akademski košarkarski klub. Osvojili so naslov drzav-nega prvaka, poleg tega pa ni-so skrbeli samo za kvaliteto ampak tudi za množičnost. Na gimnazijah so odprli košarkar-sko šolo za ženske, kar je edi-ni primer pri nas. Podobno so poskrbeli za mlajši naraščaj — pionirje. Gotovo je, da je lah-ko le taka kadrovs ka politika jamstvo za bodoče uspehe. Planinci so gotovo drugo najboljše društvo. Dobili so v svojo upravo dom v Tamarju in ga sami uredili v prijetno letovišče. Poleg tega je to naj-bolj množičen klub v našem druitvu. Upamo, da bodo svo--je vrste še razširili in izrabili vse možnosti, ki jih imajo za širjenje telesne kulture med študenti. Ta dva kluba sta prav go-tovo lahko vzgled vsem osta-lim. Prepričani smo, da v bo-doče ne bo več treba ugotav-Ijati, kakšne so dolžnosti osnovnlh enot in da je štu-dentsko društvo celota, ki le kot takd celota lahko uspešno dela in živi ter vrši svojo druž-beno in športno nalogo. V razpravi na sami sfcupšči-ni je najprej povzel besedo tov. Popovič, ki je v svojem govoru nakazal smer, po kateri naj bi se razvijal v bodoče študentski šport. Opirati bi se morali na naše študentske do-move, v katerih je veliko štu-dentov, ki bi se radi v prostcm času razvedrili na Športnem igrišču, ko bi le bilo nekaj pri-mernega v bližini. Našim štu-dentskim domovom moramo torej pomagati in jim nudv.i vso materialno in moraln^ pomoč, ker bomo na ta nač':n najbolj koristili in se bomo najbolj približali našim željam in ciljem. Ves naš napor naj velja predvsem borbi za uvedbo te-lesne vzgoje na univerzo, s ka-tero bi se zdravstveno stanje in splošna telesna vzdržljivost naših študentov gotovo izbolj-šala. To pa tudi želimo in menda tega ni treba posebej poudarjati. Potrebno je, da vključi uni-verza v svoj letni proračun tudi športnp dejavnost, kakor je to na vseh drugih visokih šolah v Jugoslaviji. Dokler bo naša najvišja znanstvena usta-nova pasivna pri pomoči špor-tu, toliko časa^se stanje bist-veno ne bo popravilo. Vedeti r\uramo, kdo skrbi za nas, no ko(.a se lahko obrnemo. Vclitve nt vega upravnega oabcra, iz kcterega so izpadli •ng. Bloudek, tovariša Lužnik in Zvekič, so dale na plenumu 12. t. m. pobudo za ponovno reševanje vseh spornih proble-mov v društvu. Pr&pričani smo, da je ta ple-num bil koristna oblika za do-končno rešitev vseh nezažele-nih pojavov v društvu, žiprav r,a ni bilo treba sklicati zato, da na njem Ugotovimo ve.-iko športno delavnost tovarišev, ki so iz upravnega odbori izpadli in katerih delavnost je bila potrjena s ponovno izvolitvijo v novi upravni odbor, za kate-rega upamo, da bo pravilno prijel za delo in čigar uspehe bomo v naslednjem letu z ve-seljem ocenjevali. Najmlajši študentski klub Medtem ko izkoriščasjo smu-čarji še zadnje bele površine, se ^ljubiitelji letnih športov mrzlič-no pripravljajo na. začetek nove sezone. Ni torej činino, če so vse ljubljanske telovadnice zasedene še celo ob nedeljah. Treba se je pripraviti, pa čeprav ob nede-ljah. Tako se godi igralcem bad-mintona, ki sestaivljajo naj-mlaj-ši klub v študenitekem društvu 01ympia. Prvo nedeljo, ki je bdla pro-sta, sem izikoristil za obisk pri nažih igralcih. Presenečen sem opazil precej&nije število članov in lep red, ki vlada v telovad-nici. Ker je prostor precej maj-hen, lahko igra le en par. Osta-li pa izkoristijo še preostali del telovadnice, da s« ogrevajo im trenirajo. Zvedel sem marsikaij zamimi-vega. Sedanji klub se je razvil iz skupine igralcev, ki so igrali sami zase v Trnovem. Misel, da bi ustanovili svoj klub, so itres-ničili in se tatao kot dnigi klub (za Vevčami) resno pripravljaijo na letošnja tekmovamja, katerih ne bo malo. Prav v tem Casu imajo tiirnir za prven&tvo kluba, na katerem igrajo člani, članice, mladinci in mladinke. Posebno razveselji-vo je dejstvo, da imajo v svojih vrstah veliiko število srednje-žolcev ln se jiim tako ni treba bati za kadre. Prav ti so tudi po kvaliteti na vidnejših.mestih. Najveoji uspeh so dosegli v pre-tekli jeseni, ko so premagali si-cer odlične Vevčane. Fravijo, da so jdh le-ti podcenjevali, pa se jim je mažčevalo. Težko že čakajo na pomlad, da se bodo lahko preselili pod Cekinov grad, kjer so jim teni-sači odstapiili emo igrišče. To bodo raadelili na štiri dele in tako imeli kar četvero igrišč. Igrišča so podofana oniin za te-nis, le da so manjša. Mreža, pre-ko katere igrajo, je višja, pravila pa so nekaka združitev teniških in odbajkarskih s speeifičnim dodatkom. Vse to bodo lahko vi-deli pTav vsi študentje na odpr-tem prveriistvu ljubljanske uni-verze, s katerim bodo začeli ta- koj, ko bo to dopuščalo vreme. Seveda ne gre tudi tu vse ta-ko gladko, kakor bi človek mi-slil. Pojavljajo se težave pred-vsem v denarni obliiki. Pravijo, da so žogice z aziuram na nji-hovo »življenjsko dobo« predra-ge. Prav tako se pritažujejo nad izdedki tovargani-zacija najmo<5nejža. Vsakdo se spominja velikega Wimbledon-skega turnirja v teaisu, malo pa jih vs, da igrarjo tu paleg tenisa tudi badminton. Prav tako, kakor Igrajo igral-ci tenisa v tekmovajnju za Da-visov pokal, igrajo tudii igralci badmintoma za Thomasov pokal. Vse to nam kaže, kafeo velik ob-eeg je zajela ta mlada športna panoga. Tudi želje imajto naši igralci. Prva je ta, da bi se v njihove vrste vflsljufcilo 6iim več igralcev in igralk-&tudentov, ki bodo kmalu spotmali vredmoat tega špcrta. Morsdikdo si misili, da to ni nifcateršen šport. Pa ni takol Kdor ne verjame, naj samo en-krafc posikusi, pa tega ne bo ni-boli vei trdil. Druga želja, ki jo imajo, je, da bi videli, kako igra^jio to igro v tujini, da bodo moglt primer-jati svoj« z.nanje z drugimi in da bodo videli, kje so njihove pomanjkljivosti. Zelimo jim, da bi se jim želje izpolnile in da bi v bodoee diosegli veliko uspe-hov v obajestransko zadovolj-stvo. Tradicija se nadaljuje Tradicija se nadaljujc. Naše planinsko društvo že nekaj let prireja smučarske tečaje. Na Kofcah pri Triiču so se trikrai med.zimskimi po6itnicami zbrali študentje naše univerze. \3dele-lencev je bilo iz leta v leto , več, lani pa je doseglo število 150. Ko pa ao študentje - planinci prevzell v svoje upravlJanje dom v Tamarju, se je tradicija nadaljevala v Tamarju. Tako so v februa-rju in marcu naši gtudenti in študentke (približno 50 po številu) iz tedna v teden motili vsakdanjo tišino, ki obi-čajno vlada v dolinj Tamarja. Vsaka skupina je bila na tečaju sedera dni, od jutra do mraka pa ie bilo tnoč slišati vesele in jadovoljne klice »mojstrov« belib poljan. Tečaj se je začel s smučarsko abecedo. Vsaka skupina je ime-la tudi svojega »profesorja«, ki je imel sc.eda prccej blažji kriterij kot tisti na fakulietah. Vča«ih pa je bil strog in zahte-val, da »slušatelJi« večkrat po-nove vajo. Tudl smeha Je bilo na pre-tek. Nekateri so paznali kristia-nljo, drugi pa so le slišali za-njo. Slednji so po fizicnib zako-nih vozili toliko časa, dokler se smučke niso same ustavile. Vsi pa so. razumljivo, imeli največ težav s privlačnostjo zemlje. Ta jlh je privlafiila bolj, kot so Wll doslej navaJeni. Ob menjavi sknpin pa so bilj >st»ri« za svoje tbove kolege pravi »profesorji« Jn «el« ponosni na svoje smu-iarsko znanje. Lepl se tereni v Tamarju. |(&<>zaben je pogled na veliki planinski masiv Jalovca, ko ga obsije sonce. Medtem ko so te-čajniki padali in se valjali po snegu, pa spet vstajali in pu-ščali za seboj sledove na snežni površini, je grmenJe plazov mo. tiJo njihovo delo in jim omo-gocilo, da si malo oddahncjo. Zato pa zvečer! Zivljenje te-čajnikov je bilo prav tako za-bavno. Star pregovor pravi: »Vcč glav več ve!« Tako je bilo tudj v domu. Vsak je poznal kako šaljivo igro, peli so, poslu-šali originalni jazz orkester, ta- rokirali. Skratka: bilo 3e vsega za vse. Dnevi so hitro tekli. Vsi so se tega zavedali in skušali čas čim bolJe izkoristiti. Prišei je tudi zadnji dan. To je bil pri vsaki skupini pone-deljek, ko so opravili primo. predajo. Dopoldne je bilo na sporedu še zadnje smučanje. Po kosilu — odhod! Prtljaga je bila pospravljena, slovo težko. Vsak si Je skušai čim bolj vtisniti v spomin smučišča, na katerih je končal osnovno iolo obvla- danja lesenih plohcev. Zato jim je noga zastajala, ko so se pri-bliževali vzpenjači v Planici, kjer je teren le za pogumne. Še zadnjikrat so pregledali plani-ška giganta — mojstrovino ing. Bloudka — 120 in 80-metrsko skakalnico, pomahali Jalovcu —-»Nasvidenje« . . . Vlak je že čakal. Na poti pro-ti Ljubljani so bilj vsi kot ena družina. Kar niso se mogli ločiti. Temelji prijateljstva so bili ntr-jeni, čeprav so se nekateri v Tamarju prvikrat srečali. D. P. letoSnje tekmovanje za coup d* europ je bilo za nas, jugoslovane, §e posebno pa slovence, zelo zanimivo, saj so nas zastopau v tem tek-movanju slovenski kosarkarji — člani akadem-skega drustva oltmpia. po prvem uspehu nad prvaki turcije so nas prijetno presenetili v dru-gem kolu, ito so v sofiji z najmanjslm možnim rezultatom zapustili igrlsce. pred vstopom v ce- TRT FINALE S# SE MORALI POMERITI SE ENKRAT Z BOLGARI. TOKRAT NA DOMAClH TLEH, KJER PA 2AL NISO VZDRŽALI IN TAKO IZPADLI IZ NADALJNJEGA TEKMOVANJA. KAKO SO SE BORILI NASl KOSARKARJI? TAKOLE!: Po izdatni zmagi nažih košar-karje»v nad turškim državnim prvakom »Modasiparoim« v Istam-bulu in Ljubljani so naši igral-ci odšli na mo dogodke na igrisču, moramo priznati, da so "biii Bolgari boljši nasp-ro.tnik. Kojidicijsko so bili boJje pri-praivljeni, odlično &o obvladali tehniko in iztorali pravo taktiko. Zaradi precejšnje višine igralcev je zadostovalo, da so poikrivali svoje nasprotniike bliže in, ker ti tudi v metih od daleč niso blesteli, so imeli Bolga>ri toliko lažje delo. Kar povejmo^ da naših fantov skoraj nismo poznali. To ni bil tisti ASK, kot smo ga vajeni z vseh prejšnjiih telkem. Od sicer sijajne tehniične, duhovite in taktične iigre ni osrtalo s.koraj ničesar Je bila to tretna? Pred-nost domačega igrišča bi bilo treiba drugače izikarisMti. Z ozi-rom na to, da so v ie.ošnjem letu največkrait igrali na stadi-onu v Siški, je bilo pričakovati, da bo tudi to srcčanje odigra-no na itstem igrišču. Vendar sino se vsi zni&tili. Na hitro so me-njal\ kiraj igranja, čeprav se tiu-di igralci ntso strinjali s tako odločitvijo. Dviorana, novi koši s ple-ksi tablo, nakatero igralci še niso navajeni, in mogoče ne-lcoliko slabše razpoloženje igral-cev je zadoščalo, da se igra ni odvijala tako, kot je bilo priča-kovati. Ali je bila odločitev uprave kluba pravilna? Gotovo ne. Zaman smo čakali od minute do minute, kdaj se bo našim »odiprLo«, fedaj boimo videli mefte od daleč v sitarem stilu. Ni in ni hoitelo biti koša. Kandusu že dolgo ni šlo tako slabo. Se oseb-ni meti »o ositali neizkoriščeai. Podoibno se je godilo ostalim. Izjema je bil Danev, ki je tudi tokrat opravil svojo . nalogo. Lahko bi rekli, da je igral za vse. V metih na koS je bil sko-raj nezmatljiv. Vsaj eden, ki nas j© od časa do časa razvese-lil! V tolažbo nam je le to, da rao-remo reči, mojoče bi bilo kaj bolje, če nas ne bi sodmiiki, predvsem v dnugem delu, ne-kajkrait pošteno oškodovali. Lali-ko bi reldi, da so videli preveč v korist Bolgarov in premalo v kori&t naših. Prav res, da smo imeli občutek neotojekitijvnoiati sodnikov, in mimo lahiko trdi-mo, da s-ta bila sodniika iiz preijš-nje tekme proti Modasporu ve-liko boljša in predvsem — ob-jektivna. Upamo, da nas študentje v tekmovanju v zvezni ligi ttndl letos ne bodo razočarali in. da jim ta poraz ni vzel volje dlo dela. V nadaljnjem tekmovanri delu uredništva, pripravljamo brezplačen štirina:. dnevni seminar izven Ljubljanp., kjer se bodo lahko na osnovi pogovorov in predavanj o novinarskem delu po-drobno sezna ili z delom uredništva. Uredništvo Svetlo modro nebo brez oblačka je pozdravilo »-borce«. Sonce je že v ranem jutru neizprosno pripekaio in napovedovalo hud boj. Odkritje spomeniika na startu in govor Nika Kavčiiča je samo še stopnj«val pravo partizansko razpoloženje. Spomin na veliko in težko zmago, ki jo izbojevala Ljubljana, bo ostal trajen! Prvi so odSli na pot tekmo-valci mestnih reprezentanc. Glavni favoriti so bili Beograj-čani, saj so nastopali z. močno ekipo, ki ji je stal na čelu Mi-ha.lič. Le tega je publika navdu-šeno pozdravljala na vsakem ko. raku. Prav res, nai Franjo je pokazal, da je prav; športnik. Beograjčanj so bili ves čas v, vodstvu in so kljub t«m«, da je Subotič celo zašel, ofivojili prvo mesto. Drugi so bili mladi Celjani, ki so dosegli svoj uspeh kljub temu. da so nastopili z ofernjeno vrsto. Manjkala sta Važič in Vipotnik. Na tretje tnesto pa so se uvr-stili kot edini predstavniki na- glavnega mesta v te-kmo- štaf«t, atleti Ljiubljane. Kakor smo slišali na zaključ-n} svečanosti, nameravajo pri" hodnje leto to tekmovanje razši-riti preko naših meja. Piriredi-tev bi tako pridobila na potnenu in zanimivosti. Za letos lahko trdimo, da je veljalo g-lavno zaniman,1e še vedno pohodu, v katerem je na. stopilo nad 350 moštev. Staro in mlado se je pred odhodom zate-kalo v senco. Od časa do časa se Je zalesketala Spomenica na prsih starega, prekalj&nega bor-oa, beli robec na Čelu mlajšega je potrdil, da bosta sonce tn Povest o morali vročina glavna naspTOteiika tek-movalcev. Prvi so cdšli s štarta nekdanji borci, člani Okrožnega komiteja Partije in za njimi vsi ostali, po vrstnem redu. Kar smo videli v nedeljo, nam lahko sarno potrjuje, da naši ljudje še niso pozatoili na težke čase voj-ne, da še vedo, kako se prenaša trpljenje, kaj je tovarištvo.-Eki-pe so odhajale na progo, ta hi-treje, druiga počasneje. kakor so si naredile načrt. Zapihal je blagodejen veter, mlado žito je vzvalovalo po poljih, s čel tek-movalcev so padale kaplje potu. Kdo bi mislil na to?! Kar na-prej mimo tiskarne Podmomica v Vrhovce. Pozdravljeni od množice pionirjev so hitele dalje borci tega pohoda. Prha vode, Studentski tabor f Ankaran f ZSJ LIUBLJANSKE UNI- 1 VERZE PRIREDI V LETOSNJIH I POCITNICAH ZA STUDENTE | TABORENJE V ANKARA.NU OD 1 15. JUNIJA DO 15. AVGUSTA I V STIRIH IZMENAH PO 14 DNI. 1 PRIJAVE VSAK DAN RAZ.EN I SOBOTE OD 12.30 DO 13.30 NA 1 UO ZSJ. MIKLOSICEVA 5 a. I CENA DNEVNE OSKRBE JE I 275 DIN. PRI PRIJAVI MORA | POSAMEZNIK PLACATI 500 DIN I KAVCIJE. ! hvaležni pogledi izčrpanih tek-movalcev, okrepčevaLnice — vir dodatne energije. Strelišče na Dolenjski cesti. Tre&oče roke graa čimprej za-dosti potrebant naše družbn po strokovnem In pedagoškem ka-dru. Ce vse to upoštevamo, uvidi-mo, zakaj študentska organiza-cija posveča tolikSno pozornost študentskim volitvam v organe druSbenega samoupravljanja na fakultetah. Te volitve so v Casu, ko se študentska organizaeija bori "a čimboljše fakultetne statute, študijske načrte ln programe. Jasno je, da bo tam, kjer je študentska organizacija uspela zainteresirati 6im več štadentov za študijske probleme, tndi vo-Hlna udeležba zadovoljiva. Na koncu so se pogovorili tadi o kandidatih, ki naj bi zastopall študente v faknltetnem svetu in fakultetni skupščini. RB 91, je poleg vsega še velik jezl-koslovec. » ... ker Vašega je-zika ne znam (piše v Nemčijo) Vas prosim, da mi oprostite da pišem nemško.* (— slabo op. uredništva. Ubogi Nemci, za-kaj niste sprejeli tako visoke ponudbe. Še žal vam bo!). » ... Midva sva dva Jugoslo-vana (dva brata uboga ...) L. T. 21. 4. 1932 in C. F. 29. 6. 1934 gebcrena. Obadva sva sposobna risati, stružiti (in po-metati op. uredništva),.. pri tem delu bi gotovo spoznala vašo visoko industrijo ... čepa imate za naju kako drugo delo, zagrabiva tudi zanj ...« Obo brihtneža sta tudi ugotovila, da izdaja^jo jugoslovanske ob-lasti potne liste svojim držav-Ijanom le z nemškimi priporo-čili (ubogi Jugoslovani!). » ... Čas, ki bi mi odgovar-jal 20 prakso v vaši svetovno znani tovarni, je julij, avgust in september. Samo po sebi je razumljivo, da rad primem za vsako delo... moj lebenslauf — Name K. J. Geburtstag u. ort. 31. mai 1936 in Ljubljana, Wohnung Ljubljana, Korytko-va 23.< Dva kolega H. H. in M. A. priimka katerih se končujeta na -ič, pa pišeta na Svedsko pismo iz Leibacha in ne Ljub-Ijane. In vendar gre za isto mesto »in Slowenien«. Ravno tako dobro in do vseh potan-kosti bi rada spoznala tudi ob-Ijubljeno deželo — Svedsko. Nekaj mesecev bi jima za to popolnoma zadostovalo. » ... Zelo spoštovani gospod-je (zakaj ne tovariši?) Ich hei-se J. P. und ičh bin 20 let star. Rakek 114, Jugoslavija. »... Imam staro željo, da bi prišel na Svedsko, toda pri nas je bolj težko priti v inozemstvo, posebno za študente, ki imajo velike želje in malo denarja. Mislim, da bi mi Vi lahko pri tem pomagali... Jaz sem zdrav in močan in mislim, da bi lahko opravljal kakršnokoli fizično delo.« Da bi bolj gotovo uresničil to staro željo, je moi pisal kar na dva (morda tudi več) kraja. K drugemu pismu je pristavil P. s.: — prišel bi konec julija (morda }e računal na pravilno zaporedje, če bi užpalo, bi bili kar dve praksi!). Pri vsem tem je odveč vsak komentar. Da si študentje že-limo v tujino, je povsem ra-zumljivo, le način, kakršnega se poslužujejo nekateri naši kolegi, je vreden vse obsodbe. Primitivizem v pisanju, pros-jačenje za vsako ceno, nava-janje podatkov, ki niso točni, vse to kaže na moralo, ki mea našo mladino ni običajna. PLENUM CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJK 10. in 11. maja je bil v Beogradu plenum Centrainega odbora Zveze študen-tov Jugoslavije. Razpravljal je o nekaterih aktualnih nalogah te organizacije po referatu, ki ga je imel podpredsednik CO ZšJ tov. Pero Ivačič. V nad&lj«-vanju svojega dela je plenum potrdil delo na mednarodnem področju v obdobju med obema plenumoma in dal smernice za bodočo dejavnost. Določil je tmti posebno komisijo, ki bo skrbela za pripravo kongresa te organizacije, ki bo proti koncu leta. Plenura je potrdil nekatere spremembe v CO ZŠJ. V predsedstvo sta bila kooptirana tov. Miloš Bjelič, ki bo po odhodu podpredsednika Pttro Ivačiča vodil mednarodno dejavnost, in Blaž Vrečko, predsednik UO ZSJ ljanske univerze. O plenumu bomo raradi zaključka redakdje podrobno poročali v prihodnjl StevHki. Naša Pred volitvomi v srote manifestacija leios bomo že tretjič voJili svoje predstavnike v organe družbenega upravljanja univerze # Družbeno upravljanje je najznačllnejsa pridobitev povojnega razvoja univerze # V baju za sodob-no univerzo se je uveljavilo kot močan činitelj $ Uspeh naših teženj je odvsen ad našega sodelo-vanja z organi družbenega upravljanja in z vsemi naprednimi silami na univerzi. Velike družbeno politične spre-membe po vojnl so našle svoj odmev tudi v ždvljenju nniver-ze. Družbene potrebe po viisako-kvalificiranih strokovnjakih so zahtevale stalno krepljenje ma-terialnih ©snov študija in veča-nje števiia predavateljev in dru-gega pedagogkega o&ebja. Toda uaiverza je bila v svojem raz-voju jn premagovanju vseh mo-gočih težav več ali manj prepu ščena sama sebi. Peleg tega pa se je število' študentov večalo i;eskladno z obstojcčimi materi-alnimi sredstvi. Zato se je v razvcnju univerz pojavljalo toliko ne-hladno»ti, nepravilnosti in samovoljnostl. Svoj delež k te-mu pa so gcfcovo prispevala -5e marsikje prevladujoča zastarela naziranja o metodah študija, o njegovem obsegu in vsebini, o univerze v družbi itd- Z uvedbo družbenega uprav-ljanja je bil indlTidualističnim in vsakršnim negativnim ten-dencam na univerzi zadan smrt-nii udarec. Prav zaio pa je druž-beno upravljanje za bodočd raz-voj pomembnejše kot pa večanje materialnlh sredstev. Že takoj na začetku, ko je bil sistem družbenega upravljanja na univerzi še mlad in nedo-gnan, se je znašel pred težkimi iii odgovornimi nalogami. Maral se je spoiprijeti z navidez ne-rešljivimi problemi neurejenegu študija, p>ri čemer pa je naletel na nasprotovanja za-g-ovornikov siarega tn že preživelcga. Kljub vsem slabostim, ki jih je moralo prema-gati, kljub vsem tcžavam, ki jih je moralo pire-broditi, je danes družbeno uprav-l,ian,ie moto činitelj v nadalj-njem razvoj« univerze. Edino družbeno ¦upravlja.nje nam je laftko porok, da bo refarma aniverzitetnega študija azvede-na, eduio njegovo krepljenje in razvijanje je lahko gonilo na- raivoja univerze. Or- dmžbenega upravljanja vedmo uspešneje uveljavljajo na univerzi zahteve družbe in zbiraoo okoli sebe napredme zavestne sile ter jih usmerjajo v orgatiiziran boj za sodobnosti ustrezajočo univerzo. Obdobje izgradnje univerze Je v glavnem končano, kakih po-sebno olbsežnih investicij torej ne moremo več pri&akovati. Razipoiožljiva sredstva bo, torej treba izkorišSati čim racional-neje In v njihovih mejah omo-gočiti reformo univerzitetnega študija. Pri tem bodo imeli or-gani družbenega upravljanja kakor tudi ostali upravni orgrani univerae mnogo težkega dela. Boriti se bodo m»rali za sklad-no funkoiioiniranj« vseh posa-meznih univerzitetnih instituoij, fakultet, oddelkov in iiistitutov. Po obdobju burne izgradnje je prJšel čas notranjdga grajenja, urejevanja in vsklajevanja. To bo gotovo najbolj prišlo do tzraza pri študijskih programih, s katerimii bo šele dana dolk&nč-na vsebiua začeti študijski re-tormi in bodoči pod&bi univer-ze. Koliko naporov, borb in konfeno tudi kompromisov bo še potrebniih, nam da^ie slutiti pre-teklo obdobje sestavljanja in sprejemanja unfverzitetnega ter fakultetnih statutov.. Sedaj bo mnogo bolj kot kdajkoli po3>rej važno, ali bodo /.nali sveti pri-lagajiati svoje delovanje vsako-kratnim pogojem in možnostim in ali bodo imeli pri vseh svojja v bodoče visokokvalifioiiramc stroikovnjake čim uspešnejša, čim popolnejša. Zato nam ni vseeno, kako se univerza razvija in kakšno podobo dobiva. V na-šem interesu in v interesu skup-nasti je, da scdelujemo ppi re-ševanju vseh mogofcih proble-mov univerze. Zveza študentov se kot na-predna družbeno politična orga- nizacija postavlja ob stran na prednih zave&tnih sil na univer zi ter se tako bori za uresniče-vanje reforme univeraitetnega študija. Toda usp«h v tem bojti ji je Kagotovljen le, če tesao sadeluje z ostalimi napredmimi silami in z organi družbenega upravljanja. Naša dolžnost je, da tem crganom pomagamo pri odkrivanju razMnUi nepravil-nositft in pri reševanju sodobnega iMiiverziitetnega študi|ja. Svoije delovanje na tem področju pa inonuno stalno kontrolirati in vsklajevati z delom svetov, sicer postanemo kaj zlahka orodje v rokah nazadnjaštva. Ko so borimo za izboljšaaije študija v skladu z zahtevami družbe in republlškega zakona o univerzi, lahko pričaknjemo pomoč edinole od naprednih sfl in od organov družbenega upravLjanja. Nasloniti se mora-mo torej kar najtesneje nanje in jim ob«nem po svajih močeh nuditi podporo pri njihovih pri-zadevanjih. Slabost, ki nam je že dostikrat preprečila d»bro zamišljeno ak-cijo, je ravno v tem, da s« §e vedno premalo zanimamo za de-lo organov družbenega uprav-Ijanja in — kar je najšlabše — za delo naših piredstavnikov v njih. Večima študentov — člano"/ svctov — se pritožiije, da jim nudijo žtudentje — volivci pre-malo podpore, da Jlh nc seuia-njajo dovolj s problemi posa-meznih fakultet oziroma oddel-kov in da jim n« sporočajo svo-jega mišljenja in predlogov. S takim ravnanjem si sami pre-prečujemo vsakršno možnost za uspešno uveljavljanje našlh te-ženj in naših predlogov. Rred naml so volitve v unl-verzitetnl in fakultetne svete. Na teh volitvah moramo izpri-čati, da smo pripravljeni poma-gati pri reševanju unlveraltetnih vprašanj, delovati v skladu « potrebami in zahtevaml drnibe ter sodelovati z org-ani družbe-nega npravljanja. Važno j«, da se udeležim« volitev ptvlnoSte-vilno, da nam nihfe ne bo mo-gel očitati, češ da se za reSeva-nje raznih vprašanj ženejo le redki funkcionarji, ostali pa se za to niii toliko ne zanimajo, da bi šli na volitve svojih pred-stavnikov. Bližnje voilitve bodo torej preizkušnja in manifeste,-cija naše zavesti in. ttaše pri-pravljenosti za resno dekh Titova miadina je svojemu dmgemu vzgojitelju ponesla najtoplejše čestitke za njegovo praznovanje. 13. maja so množlce Ljubljančanov pričakovale nosilce Ti- tove štafete ter jih navdušeno pozdravile. VELIK ODZIV ijubljanskih študentov za letošnjo delovno akcijo V KRATKEM SE BODO FORMIRA-LE TRI STUDENTSKE DELOVNE BRIGADE. PRUAVILO SE JE PREKO 1000 STUDENTOV. NA CESTO BODO ODŠLE JUL^A IN AVGUSTA. Za letoSnjo zvesno mladinsko delovno akcijo na cesdi Bratstva iin enotnostl je zavladalo med Studenti velikt) zaniman}e. Na- s katerim so se pri- j« bilo prava manife- mladosti. Na združ&nja so se prihajall prijavljat v sku-pinah po dva ali trije, marsikdo pa j« prišol tudi sam in iskal po prijavnicah, kateri znanec ali prt*a*elj s« je tudi že prijavll. Vsi so prlhajali z zavestjo, da s*orili in doživeli nekajl Prijave so sedaj ie zaključene. Prijavilo sc je kar 1025 študen-tov. Zaradi tega bodo odšle na cesto tri študentske delovne brigade namesto dveh, kot je bi-lo prvotno določeno. Poleg teh txeh brigad pa se bo akcije ude-ležilo še okoli 150 študentov goz-darstva, gradbeništva, arhitektu-re, m«dicine in stomatologije, ki bodo delovali v raznih »trokov-nih službah. Potreba po tem strokovnetn kadru pa je na le-tošnji delovni akciji mnogo več-ja, kot pa jo moremo študentje zadovoljiti. Prejšnji *eden so blli vsi prl-javljenci tudl zdravniško pregle-dani. Kot ,)e bilo pričakovatl. Jih je bilo zaradi slabega zdrav-stvenega stanja izločenih prav- zaprav malo. Studentje, katerih sprejem na delovno akeijo je to-rej že odobr«n,se bodo v krat-kem zbrali v posamezne brlgade. Zaradi boljšega dela pri formi-ranju brigad bodo za5as«o do-ločenj za vsako posamezno brl-gado pripravljalni štabi, ki jih bodo nato zamenjali pravi bri-gadni štabi, ki pa bodo izvoljeni. V obdobjih po 10 dni bodo od-šle na cesto tudi študentske knl-turne skupine in študentie aka-demijc za igralsko umetnost. Te skupine bodo pripravlle posebne kulturne program«, s katerimi bodo gostovale po posameinlh brigadnih naseljih hi tako pri-spevale svoj delcž k požlvitvi brigadnega življenj*. Na to smo ponosni Menza z vsemi prdključeniinft aeli je uEJO VOLITVE V TE ORGANE SAMOUPRAVLJANJA 2». MAJA, NATO PA SO RAZPRAVLJALI IN Z NEKATERIMI SPRE-MEMBAMI TUDI SPREJELI PREDLOG STATUTA FI-LOZOFSKE FAKULTETE. STATUTA NARAVOSLOV-NE FAKULTETE PA SE ZARADI POMANJKANJA ČASA NISO LOTILI; O NJEM BODO RAZPRAVLJALI NA PRIHODNJI SEJI. Za dosedanje delo unlverzltet-nega sveta okrog statutov je značilno, da se pojavljajo vedno Isti problemi, ki jih člani sveta spet in spet obravnavajo ter osvetljujejo z ozirom na speci-fičnd položaj posameznih faktil-tet. Tu mislimo predvsem na dolžino študija in v tej zvezi na problematično možnost podalj-sanja statusa študentov za' šest mesecev. Clani sveta so namreč ugot»viiii, da skoraj vsaka fa-kulteta računa na ta »zaščitni« semester in skuša to »pravico« uveljaviti ne le zato, da se po-daljša študijska doba, temveč predvsem zato, da se Cim manj skrčijo študijski programi in na-črti. S tem pa se seveda ne bo omogočilo študentom, da bi k»n-čali študi.j v osmem semestru, ampak šele v devetem, kar prav-zaprav pomeni, fe upoštevamo, da je raziporeditev novih ka-drov v srednje šole že v avgu-stu in septembru, študentje pa bi diplomirali marca. da se štu-dij v resnici podaljša za celo leto. Navzočl sekretar Sveta za šol-stvo LRS je poudaril, da je tre-ba stremeti za tem, da na filo-zofski fakulteti, katera daje v največji meri pedagoški in stro-kovnl kader za naše šole, za-ključijo štadentje študij v šti-¦ ih letih. Svoje inisli je pod-krepil s statističnimi podatki, ki opozarjajo na kritifnost položaja Jn zahtevajo energigne ukrepe, da se to stanje izboljša. Trenut-no n. pr. nima niti 50 °/o sred-njeSolskih učiteljev potrcbne kvalifikaclje za svoje delovno mesto. Poleg tega ao vsi preko-merno obremenjenj s honorar-nim delom, kar jim ne le omo-goča, da bi se kakorkoli stro-kovno izpopolnjevalj in znan-stveno udejstvovali, temveč pod temi pogoji niti ne morejo dati svojim učencem znanja in vzgo-je, kakršno od njih zahteva na-ša družba. Iz vsega tega sledi, da je osnovna naloga vseh pe-dagoških skupin na tej fakulteti, da čimprej zagotovijo ta kader. da bodo kos nalogi, morajo v prvi vrsti skrajšati študijske programe jn načrte ter na ta na-čin omogočiti, da bodo študentje lahko diplomirali v štirih letih. Seveda bi bilo napačno, če bi vso krivdo za tako stanje naprtili fakulteti, njenemu študijskemu sistemu, ki onemogoča hitrejšo »produkcijo« diplomantov, tem-več moramo iskati vzroke drug-jc, v dosedanjem plačnem si-slemu, ki ni v zadostni meri zadoščal potrebam srednješol-skih vzgojiteljev. Tako se je zgodilo, da je šlo le 50 % peda-goških diplomatov s filozofske fakultete na srednje šole, ostali pa so si raje poiskali zaposlitev v dmgih strokah. Jasno je, da se bo to stanje z novint plačnim sistemom občutno pnpravilo, saj lahko pričakujemo, da bodo mnogi, kj delajo v operativi, za-sedli na srednjih šolah tista me-sta, za katera imajo potrebne kvalifikacije. Poleg tega pa je potrebno poiskati tudj vse osta-le možnosti, da se poveča dotok študentov na pedagoške skupine. Ko je predstavnik študentov pojasnjeval članom sveta stali- šče združenja filozofske fakul-tete do statuta, je deja)., da ga študentje ne morejo sprejeti, ker ni upoštevana njihova zahteva, da se statut obravnava istoLas-no s štndijskimi programi, kate-ri pravzaprav določajo % obse-gom smovi dolžino štndija. Štn-dentje pa se z vsaklm statutom ne strinjajo tudi zato, ker di-ferenca med A in B predmetom ni zadostna, t. j. od B predmeta se zahteva skoraj prav toliko kot od A predmeta. Za primer naj navedemo program zgodo-vinskega oddelka, ki je že izde-lan. Ta »ahteva po vežji dife-rencj med obema predmetoma pa še ne pomeni, da študentje zahtevajo redukcijo B predmeta na »t&pnjo C predmeta. Vsak študeitt se dobro zaveda, da je le treba nekaj znati, če hoče predmet uspešno poučevati na srednji šoll. Ker je univerzitetni svet z ve-čino glasov priporočil fakulteti, da uvede na vseh skupinah predmetov štiriletno dobo brez zaščiitnega semestra, ki naj bi bil — mimogirede rečeno — pravzaprav le v korist tistih štu-dentov, ki iz kakršnihkoli vzro-kov ne bi zakljuČili študija v tem roku, ni popolnpma nespre-jemljiva, da jim da B predmet, če je možnost, da ga bodo po-učevali na srednji šoli, le dobro orijentacijo v snovi in napotke za nadaljnji individualni in po-diplomski študij ter za izpopol-njevanje na raznih dopolnilnih tečajih in kurzih. Da se od B predmetov preveč zahteva, posebno od tistih, ki se v srednji šoli sploh ne pouču-jejo, nam potrjuje tudi določba, da je mogoče diplomirati iz B predmeta šele po šestem seme-stru. To se pravi, da bo Študent tri leta v glavnem študiral B predmet, glavni predmet pa le dva semestra in še od tega bo porabil šest mesecev za pisanje seminarske naloge. Razumljivo je, da so člani sveta opazili ta absurd in priporočili fakulteti, da naj omogoči diplomiranje iz B predmeta že po četrtem se-mestm. RE Menza je bila zgrajeina v letih — kar je ža aaše razmera dokaj hilro. Prvotao je bilo za invesrticije predvideiruh 27o mi-lijcimav. Vendar se je ta števil-ka zaradi povečanega tempa gradnje v zadnjih fazah in pa zaradi n&katerih dirugih ovir, na priimer zairadi nenadne p1 UREIVNIK PRVEGA LETNTKA »TRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVILK. — ~ ZADNJO UREI>I STANE SAKSIDA — Kl IZHAJAJO STIRINAJ STDITOVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS, IMA 4 STEVILKE. LETA 1953 PREVZAME S 16. STEVTLKO UREDNlSTV O PRIMO2 KOZAK, IZIDE 18 ŠTEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOGDAJf PLESA UREJUJE LIST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 18. V. LETNIKA, KO OA ZAMfidSFJA S&OtANJI UBEONCK JANKO POPOVIC.