OSP JA I Sre( Št. Let Cer 13.8 DEM SEK, 1 919 Slovenija Sreda, 6. julij 1994 Št. 27 Leto XXVIII Cena 100 SIT 13.8 KUNE, 27 ATS, 6 DEM, 6 SRF, 3 USA, 18 SEK, 6 AUD, 3660 1TL 1994 Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,27 COB1SS o Nagradna igra Nove dobe: Za zveste naročnike R5! Samo dva tedna do avtomobila Rom odstavil uspeinega Baniča Udarniki socializma na Pohorju Iz vsebine: Forum: Kje so osnovna sredstva štorske železarne stran 3 Forum: Fenomen slovenskega nacionalizma in človekove pravice stran 4 Konvencija o varstvu človekovih pravic stran 6 Anila Thanasi - Kodrič: Zdravo, Nova doba stran 7 Jari oblastniki stran 8 Počivaj mirno, dragi princ stran 12 Lepo je biti Janša, a težko stran 14 Nekje med Paragvajem in Gornjo Volto stran 15 V precepu stran 16 Upokojenci na Rogli stran 18 Atomske so pretesne stran 20 Kakšna je današnja mladina stran 22 Ekskluzivno iz Santosa: Svetloba na koncu predora stran 23 ... Začetek uspešnega... stran 24 Ko se odpre nebo stran 26 Kaj pa vi mislite o tem, gospod Miss Take? stran 29 Blagor tistim s satelitsko stran 31 Konec nogometnega polboga stran 32 Uganka stran 36 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 KUNE, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 SRE, ZDA 3 USA, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov RAZBURJENJE V AVSTRIJI IV/ledtem ko je obrambni IVlsistem v Sloveniji dodobra oropal slovenske banke in pokojninski sklad za nezakonite nabave orožja, razmišlja sedanji obrambni minister še o nakupu helikopterjev. V tem poslu je predviden nakup vojaških in šolskih helikopterjev, za kar pa seveda manjka finančno pokritje. Ob številnih nerazčiščenih slovenskih aferah je na površju že nova orožarska afera. Orožje, ki je bilo odvzeto na mariborskem letališču, ni edina najdena vojaška pošiljka, temveč je orožja mnogo več. Slovenija je posejana s skladišči orožja in torpedirana dežela. Po obrambnem programu ima namreč vsaka slovenska TERITORIALNA OBRAMBA v občinskih in krajevnih organizacijah deponirano orožje in vojaško opremo. Nove kape in nove uniforme pa bodo sedaj ena temeljnih nalog za vrnitev in krepitev zaupanja slovenski policiji, je pojasnil novi policijski minister. Tiskovne konference na evropskih zborovanjih pa razmišljajo drugače in prinašajo v svet različne podatke. Avstrija, ki je sprejela skupine beguncev, nastanjenih v begunskih taboriščih, meni, da je zaradi usihanja gospodarstva po skoraj pol stoletja v Sloveniji pričela znova rasti oboroževalna strast. Podobno razmišljajo tudi druge evropske države. Svet gleda na Slovenijo kot eno vojskujočih balkanskih plemen ali moderno partizanstvo, ki bo prišlo čez hribe preko svojih meja z brzostrelkami na ramah. Grožnja za delno vključitev v državljansko vojno na drugi strani naše severne meje narašča, po ocenah strokovnjakov zaradi političnega zloma v Sloveniji in zato, ker so obrobni kraji Slovenije obsojeni na životarjenje. Podtaknjeni eksploziv in nezavaro- vanost območij pa zaskrbljujeta vse evropske države. Glede na stanje v gospodarstvu se bo socialna stiska še stopnjevala, zato grozijo gospodarske in politične zmede, ki bodo merile svoje moči z orožjem. Smo na prelomnici tisočletja in nas popisane strani v naši zgodovini nenehno spominjajo na pretekle tradicije in nas hkrati opozarjajo, da je čoln, v katerem smo, že poln. Dr. Boris Ogrizek, Kranj, Koroška 16 PRODAJA PODJETJA JEKLO ŠTORE ~7 godbo o prodaji bi ^.lahko strnili v naslednjih štirih točkah: 1. Vlada se je odločila, da Jeklo Štore proda, če prodaja ne uspe, pa uvede stečaj. 2. Vladni uslužbenec sporoči vladno odločitev o prodaji na način, ki prepričuje potencialne kupce, da tega podjetja ni smiselno kupiti, ker ima slab management in nobene perspektive. Torej pripravlja teren za drugo varianto. 3. Po vladnih sklepih o prodaji podjetja Jeklo Štore se v vodstvu koncerna Slovenskih železarn pojavi bojazen o nevarnosti konkurence tega podjetja ravenskemu Metalu, če ne bo več koncerna. 4. Vladni uslužbenec v odgovoru na nenatančne trditve novinarja navede, da je avtor študije “Podjetniška strategija Železarne Ravne”, dokončane v letu 1991, torej pripravljene v času, ko se je Železarna Ravne preizkusila na samostojni poti izven sistema Slovenskih železarn. Za poznavalce razmer v Slovenskih železarnah je ta povzetek v štirih točkah dovolj, da si ustvarijo svoje mnenje. Ker pa se prestrukturiranje slovenskih železarn tiče vseh davkoplačevalcev, navajam še nekatere trditve iz svojih izkušenj. 1. Slovenske železarne niso nikoli zaživele kot konsistenten sistem, saj so bili vedno v konfliktu lokalni interesi s posameznih lokacij. Izbira vodstva koncerna ima zato vedno tudi vpliv na prevladovanje interesov posamezne lokacije. 2. Za druge sopotnike, ki so se oblikovali v ali okrog vodstva Slovenskih železarn, so bili vedno vabljivi posli okrog vojaške proizvodnje, za katere ima največje potenciale Železarna Ravne. 3. Naročanje strokovnih študij pri posameznih pomembnežih je včasih lahko le širjenje lobija posamezne interesne sfere. Z vidika avtorja pa pomenijo kasnejše možnosti vplivanja na odločitve, utrjevanje lastnih strokovnih referenc, če se omejimo le na moralno še sprejemljive motive v tej zadevi. Pri vladnih uslužbencih v zahodnih demokracijah se v takih primerih vedno pojavlja vprašanje konflikta interesov. 4. Program sanacije Slovenskih železarn je bil pripravljen kot sočasen in konsistenten sistem ukrepov, od katerih je bil del v pristojnosti manage-menta, del (predvsem finančna sanacija) pa v pristojnosti vlade. 5. Ukrepi finančne sanacije so časovno zamujali, zgrešili predvidene učinke (npr. banke po prejetju obveznic niso servisirane podjetij z obratnimi sredstvi), ali pa sredstva niso bila razdeljena po namenu (dokapitalizacija ni upoštevala stanja podkapitaliziranosti). 6. Pri izvajanju ukrepov, ki so bili v pristojnosti namage-menta podjetij, so se pojavljale ovire v hierarhiji nad podjetniškim nivojem, ki ga je predstavljal. Predloge manage-menta so po svoje preoblikovale službe koncerna za upravni odbor, katerega članstvo se je neverjetno hitro menjavalo, zato pa predajalo vse odločitve naprej v vladno hierarhijo. 7. Prestrukturiranje v Žele- zarni Štore je bilo po zaslugi managementa, v smislu podjetniških, strokovnih in tržnih ukrepov, uspešno speljano. Velika ovira, da bi tako prestrukturirano podjetje normalno poslovalo in izkoristilo konju-kturo na trgu jekla, pa je podkapitaliziranost. Ta je nastala kot strošek prestrukturiranja, tudi zaradi neizvedenega finančnega dela sanacije. Gorazd Tratnik, Valjavčeva 5, Celje Da bi sonce pravice posijalo vsem ljudem in vsakemu posamezniku KI aj obračamo list INI zgodovine z leve ali z desne, bomo vedno znova lahko ugotovili, da se pravzaprav skozi vso zgodovino vse preveč obračamo na vse ljudi in pri tem “izhlapijo” mnogi posamezniki. Tudi v našem sedanjem sistemu ni dosti drugače; nekatere “izbrance” preveč nagovarjamo in drugi ostajajo anonimni; nekateri se kopljejo v denarju, drugi nimajo za preživetje. Čeprav imamo toliko povedati čez prejšnji sistem, v katerem se je med drugim tudi govorilo “svim našim ljudima", je vendarle imel bolje urejene socialne zadeve, če se lahko tako izrazim. Mnogokaj, kar se dogaja danes - od kraj stanovanj do dobivanja visokih kreditov in še mnogo drugega, je velika provokacija za vest. Nič ne pomaga in ne bo pomagalo, da je Slovenija ratificirala Konvencijo o človekovih pravicah, s tem dejanjem je sicer simbolizirala ne le pomen, ki ga daje varovanju človekovih pravic, ampak je tudi dokaz visoke ravni tega varovanja, ki je doseženo v okviru Sveta Evropa, kakor je dejal Milan Kučan, če se ne bomo vračali k evangeliju. Brez konkretizacije je namreč silno težko govoriti o človekovih pravicah. Ali je sploh možno? V evangeliju Kristus pokliče vsakega človeka tako-rekoč z imenom in priimkom. Kaj pa mi? Nimamo človeka, ki bi ob dnevu slovenske državnosti pokleknil tudi na grob Makedonca. Človeka je potrebno potegniti iz brezna pretiranega egoizma. Devijacije so povsod: v Cerkvi in komunizmu, le da Cerkev v svojih “devijacijah” vztraja že dva tisoč let, ker je božje-človeška ustanova. Velikokrat se tu in tam srečujemo z dnevom in nočjo, mraka skoraj ni; priznati pa je treba vse napake. Devijacije lahko razreši le človek, ki jih je tudi sam “ustvaril". Gre za konkretnega človeka in morda je prav tu treba prisluhniti ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ko prizadeto pravi: “Prosim vas, da ne pride do grobega razpada naše domovine”. Čeprav vemo, da je tudi molk včasih zločin. Še vedno "slepe” prepuščamo v varstvo “enookemu kralju”. Človekove pravice bo obvarovalo le vračanje k evangeliju, ne pa seveda ecclesia mili-tantis. V svojem besedilu Cen-tesimus Annus papež Janez Pavel II. govori o tem, da je zdaj pomembnejše “VEČ BITI", kot pa “VEČ IMETI”. Ali ni v tem eden izmed vrhuncev gledanja na človeka in njegove pravice? Ivan Kepic, Dragomelj 22, Domžale KJE SO OSNOVNA SREDSTVA ŽELEZARNE ŠTORE? P o pogovorih z nekaterimi bivšimi sodelavci iz Železarne Štore sem se odločil postaviti javno vprašanje vodji Vzdrževanja ŽŠ, Ivanu Felcu, in vodji bivše MRA, g. Leskovšku. Prosim Vas, da mi pojasnite, kaj se je zgodilo, oziroma, kako in v čigavo last so prešla osnovna sredstva in instrumentarij Merilne službe po njenem razformiranju ter po tem, ko so njene naloge prevzela podjetja, ki so jih ustanovili nekateri njeni delavci. Ker ocenjujem, da gre za sredstva, ki presegajo vrednost 100.000 DEM, upam, da boste moje dvome o morebitnih nepravilnostih na Vaše in moje zadovoljstvo čimprej ovrgli. Jani Potočnik, upokojenec, Celje VOJNA Mrtev človek in mrtva duša. Hiša v plamenu, borec v puškinem objemu. Ni več tiste sreče, ni več tistega veselja in ni več tako, kot je bilo. V kleteh ljudje, kot živina, v bolnišnicah ranjenci ležijo in na grobovih sveče gorijo. Mira pa kot da nikoli ne bo, kot da je za njih vse odpisano. Dnevi so vsi isti, tako strašni. Poki granat in tistih zatolkli kriki, ki ponazarjajo smrt. S strahom spijo, s strahom jedo in s strahom upajo, da nekoč bo bolje. Qregor Lozer, 17 let MINISTRSTVU ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE g. ministru dr. Maksu Tajnikarju ZAHTEVA MINISTRU ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI dr. Maksu TAJNIKARJU ZA RAZREŠITEV DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA INDUSTRIJO dr. Iva BANIČA \ j prepričanju, da so V izkoriščene vse poti o-bičajnega razreševanja problemov, v katerih je kovinsko - predelovalna industrija in tekstilna industrija v Mariboru, predlagam razrešitev dolžnosti državnega sekretarja za industrijo dr. Iva Baniča. Utemeljitev: Verjamem v indekse gospodarskega oživljanja, ki jih ugotavlja Vlada Republike Slovenije. Toda v globalnih pokazateljih, ki veljajo na celotno državo, so zastrti problemi industrije Maribora, katere pokazatelji so v nasprotju z vseslovenskimi. Indeks padca proizvodnje v kovinskopredelovalni industriji v Mariboru za obdobje 1 - 5/ 1994 nasproti letu 1993 znaša 85,4, proizvodnje prometnih sredstev za enako obdobje znaša 61,4 indekse točke, za proizvodnjo tekstilne preje in tkanin pa 90,9. Stopnja brezposelnosti je v občini Maribor in v Podravju precej višja kot v Sloveniji. Tako znaša aprila 1994 v Mariboru 19,1 odstotka, v Poz-dravju 22,3 odstotka in v Republiki Sloveniji 14,8 odstotka. Zaradi premajhne učinkovitosti Ministrstva za gospodarske dejavnosti in drugih ministrstev je izostala nujno potrebna koordinacija vseh tistih dejavnikov, ki bi v procesu prestrukturiranja mariborskega gospodarstva morali sodelovati, kot je to Vladi Republike Slovenije s pose- bnim sklepom naložil Državni zbor dne 12. 11. 1993, ko je obravnaval “Projekt sanacije slovenskega gospodarstva v letu 1994”. Tako namesto oživljanja proizvodnje zremo v oči propadu tistih gospodarskih proizvodnih programov, ki so ali bi bili lahko konkurenčni na svetovnih trgih. Banke niso pripravljene spremljati proizvodnje. Razmerja med Skladom za razvoj in Agencijo za sanacijo bank pa so neusklajena. Glede na stanje razmer sem prepričan, da je zahteva za učinkovitejše ukrepanje Vlade Republike Slovenije utemeljena. S spoštovanjem! Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Maribor Anton Rous, dipl. iur. Fenomen slovenskega nacionalizma in človekove pravice pismo nemškega profesorja Narra premi-eru Drnovšku v obrambo profesorja Rizmana navdihuje nekaj premislekov o fenomenu slovenskega nacionalizma in kršitvi človekovih pravic. Premišljevati smo prisiljeni še posebej, če preberemo pismo dr. Rizmana omenjenemu profesorju z dne 3. 1. 1994. Ali pisma dr. Rizmana cirkulirajo po Sloveniji in tujini v večjih količinah? Ugotovitve dr. Rizmana o pojavu brutalnega naciona- lizma v Sloveniji so očitno utemeljene. Dokler bo Janez Janša v svojem pisanju nenehno razkrinkaval srbske rodovnike (preverke rodovnikov za več kolen nazaj so bile rutinska zadeva Hitlerjevega režima): “g. Igor Bavčar je jeseni I. 1992 razkrinkal g. Petra Rigla kot sodelavca srbskega poslovneža Borisa Vukobrata (dejansko uglednega francoskega državljana, op. p.); g. Peter Rigl nekaterih obtožb ni nikoli zadovoljivo pojasnil”... Dokler bo Janez Janša hujskal k pogromom zoper diskriminirane državljane Slovenije: “privilegij skoraj 5000 bivših oficirjev JLA ali njihovih vdov; več kot 10.000 kosih orožja, ki ga še vedno posedujejo bivši oficirji JLA”, bo isti Janez Janša veljal za epicenter vsega nacionalizma v Sloveniji, ne da bi se sam tega v najmanjši meri zavedal. Kljub temu pa bi veljalo slovenski nacionalizem obravnavati v razširjeni zasedbi od cveta slovenskih razumnikov okrog Nove revije, do Demokratske stranke s tesnimi sodelavci Janeza Janše Bavčarjem, Kacinom, in medijev, ki so več sezon zapored sejali sovraštvo na osnovi narodne pripadnosti (en Bog, en narod, ena država) ter vodilne nomenklature komunistične partije. Dr. Rizman je glede domnevnih kršitev svojih osebnih, svojih lastnih pravic, alarmiral evropsko javnost, ni pa bilo opaziti, da bi kot ustanovitelj ljubljanskega mirovnega instituta, član slovenskega Sveta za zaščito človekovih pravic, evropsko javnost alarmiral o kršitvah pravic drugih državljanov, na primer t. i. žrtev komunističnega nasilja, ki še do danes niso dobili nobene odškodnine, ali skupine diskriminiranih slovenskih državljanov, nekdanjih častnikov JLA, ki jim brez obtožnice, brez sodbe država Slovenija odreka pokojnine in zdravstveno zavarovanje. Dr. Rizman se ni odzval, čeprav je bil osebno opozorjen na take primere. Medtem pa naj bi se pre- ostali slovenski državljani kar najhitreje odločili v dilemi ali Janša ali Kučan (predsednika dr. Rizman označi s “socialdemokrat Vranitzkyjevega tipa” in “pacifist”). Pred nekaj dnevi pa je predsednik Kučan na TV pojasnil, da se je v Izraelu srečal z g. Kacinom po golem naključju, v tovarni orožja pa se je znašel po ustaljeni protokolarni praksi, in še to, da “Slovenci rabimo helikopterje”. Medtem pa za Slovenijo vendarle velja embargo na uvoz orožja - ali je to merodajno za predsednika države. In kdo je najbolj zaslužen za odcepitev Slovenije, Janša ali Kučan? Nacionalna revolucija vedno znova rojeva preveč čiste nacionalne države. Dr. Rizman, pravite, da se vam je sesul slovenski Svet za zaščito človekovih pravic, ki naj bi ga bogve kdaj nadomestil Ombudsman. Vabimo vas, da svoj mednarodni ugled zastavite za človekove pravice vseh in za civilno družbo zdaj - pri Helsinškem odboru Slovenije. Rezultat je bil predvidljiv: nacionalna revolucija je obrodila nacionalizem. Neva Miklavčič Predan, za Helsinški odbor Slovenije, Hiša za človekove pravice, Ciril Metodov trg 1 /III, Ljubljana P.S.: Besedilo napisano za DELO, Prejeli smo, polemika Rizman, Janša in ostali. Oddano osebno v ponedeljek, dne.... Objava obljubljena prvič za naslednji dan, drugič za soboto (nastopile so motnje v redakciji), tretjič - bomo videli. Neva Miklavčič Predan ŠINTARJEV SEZNAM (nadaljevanje) 55. Djordje Antič, ppuk.,Lj 56. Blagoje Prokopovič, puk., Lj 57. Momčilo Popadič, puk., Lj 58. Miloš Miletič, zast., Lj 59. Ernest Mandovič, zast., Lj Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonablja sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte! Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). 6 Varuh pravic Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin 47. člen Sodišče sme obravnavati zadevo šele potem, ko Komisija ugotovi, da prizadevanja za prijateljsko rešitev niso bila uspešna, in sicer v roku treh mesecev, kot to določa 32. člen. 48. člen Če prizadeta visoka pogodbena stranka, če je samo ena, ali pa prizadete visoke pogodbene stranke, če jih je več, priznavajo obvezno sodno pristojnost Sodišča, ali pa v primeru, če temu ni tako, vendar pa s tem soglaša prizadeta visoka pogodbena stranka, če je samo ena, ali pa prizadete visoke pogodbene stranke, če jih je več, lahko zadevo predložijo Sodišču: a) Komisija; b) visoka pogodbena stranka, katere državljan je domnevna žrtev; c) visoka pogodbena stranka, ki je zadevo predložila Komisiji; č) visoka pogodbena stranka, proti kateri je vložena pritožba. 49. člen Če nastane spor o pristojnosti Sodišča, odloči o tem Sodišče. 50. člen Če Sodišče ugotovi, da je odločitev ali ukrep, ki ga je sprejela sodna ali kakšna druga oblast visoke pogodbene stranke, v celoti ali delno v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz te Konvencije, in če domače pravo stranke dopušča zgolj delno odpravo posledic takšne odločitve ali ukrepa, zagotovi Sodišče s svojo odločbo, če je to potrebno, oškodovani stranki pravično zadoščenje. 51. člen 1) Sodba Sodišča mora biti obrazložena. 2) Če sodba v celoti ali delno ne izraža soglasnega mnenja sodnikov, lahko vsak sodnik poda svoje ločeno mnenje. 52. člen Sodba Sodišča je dokončna. 53. člen Visoke pogodbene stranke se zavezujejo, da se bodo podredile odločitvi Sodišča v vseh primerih, kjer nastopajo kot stranke. 54. člen Sodbo Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvršitev. 55. člen Sodišče sprejme svoj poslovnik in določi svoj postopek. 56. člen 1) Prve volitve članov Sodišča se opravijo potem, ko osem visokih pogodbenih strank poda izjavo iz 46. člena. 2) Pred temi volitvami Sodišče ne sme obravnavati nobene zadeve. V DEL 57. člen Na zahtevo Generalnega sekretarja Sveta Evrope mora vsaka visoka pogodbena stranka predložiti pojasnila o tem, kako njeno notranje pravo zagotavlja učinkovito uveljavljanje vseh določb te Konvencije. 58. člen Stroške Komisije in Sodišča krije Svet Evrope. 59. člen Članom komisije in Sodišča pripadajo med opravljanjem funkcije privilegiji in imunitete, ki jih določa 40. člen Statuta Sveta Evrope in sporazumi sklenjeni na podlagi njegovih določb. 60. člen Nobene določbe te Konvencije ni mogoče razlagati kot omejitev ali odpravo katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je mogoče uveljaviti po zakonih katerekoli visoke pogodbene stranke ali po sporazumih, v katerih nastopa kot stranka. 61. člen Nobena določba te Konvencije ne odpravlja pooblastil, ki pripadajo Odboru ministrov na podlagi Statuta Sveta Evrope. 62. člen Visoke pogodbene stranke soglašajo, razen če se posebej ne dogovorijo drugače, da ne bodo uporabile pogodb, konvencij in deklaracij, ki med njimi veljajo, za to, da bi v obliki pritožbe predložile, naj se spor zaradi razlage ali uporabe te Konvencije rešuje s sredstvi, ki jih ta Konvencija ne predvideva. 63. člen 1) Vsaka država sme ob ratifikaciji ali kadarkoli pozneje z notifikacijo, ki jo naslovi na Generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjaviti, da velja ta Konvencija tudi za vse ali katero od ozemelj, za katerih mednarodne odnose je odgovorna. 2) Konvencija začne veljati za ozemlje ali ozemlja, navedena v notifikaciji, trideseti dan po tem, ko je Generalni sekretar Sveta Evrope sprejel notifikacijo. 3) Določbe te Konvencije se uporabljajo na teh ozemljih ob upoštevanju krajevnih razmer. 4) Vsaka država, ki je podala izjavo na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko kadarkoli pozneje izjavi, da sprejema za eno ali več ozemelj, na katera se izjava nanaša, pristojnost Komisije za sprejemanje pritožb od posameznikov, nevladnih organizacij ali skupin posameznikov v skladu s 25. členom te Konvencije. 64. člen 1) Vsaka država lahko ob podpisu te Konvencije ali ob deponiranju svojih ratifikacijskih listin izrazi pridržke ob katerikoli posebni določbi te Konvencije, če kak zakon, ki tedaj velja na njenem ozemlju, ni v skladu s takšno določbo. Ta člen ne dovoljuje pridržkov splošne narave. 2) Vsak pridržek po tem členu mora vsebovati kratko oznako zakona, na katerega se nanaša. 65. člen 1) Visoka pogodbena stranka lahko odpove to Konvencijo šele po preteku petih let od tedaj, ko je postala njena stranka in po šestmesečni odpovedi, ki jo z notifikacijo naslovi na Generalnega sekretarja Sveta Evrope, ta pa o tem obvesti druge pogodbene stranke. 2) Takšna odpoved visoke pogodbene stranke ne razrešuje njenih obveznosti po tej Konvenciji za katerokoli dejanje, ki bi ga storila pred dnem, ko je odpoved začela veljati in ki bi lahko pomenilo kršitev takšnih obveznosti. 3) Vsaka visoka pogodbena stranka, ki preneha biti članica Sveta Evrope, preneha biti, ob istih pogojih, tudi stranka te Konvencije. 4) V skladu z določbami prejšnjih odstavkov je mogoče odpovedati Konvencijo za katerokoli ozemlje, za katero je bila podana izjava o njeni uporabi na podlagi določb 63. člena. 66. člen 1) Ta Konvencija je odprta za podpis članicam Sveta Evrope, ki jo morajo ratificirati. Ratifikacijske listine je treba deponirati pri Generalnem sekretarju Sveta Evrope. 2) Ta Konvencija bo začela veljati potem, ko bo deponiranih deset ratifikacijskih listin. 3) Za poznejše podpisnike bo Konvencija začela veljati z rinem, ko bodo deponirane njihove ratifikacijske listine. 4) Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti vse članice Sveta Evrope o začetku veljavnosti te Konvencije, o imenih visokih pogodbenih strank, ki so jo ratificirale, in o deponiranju ratifikacijskih listin, ki so prispele pozneje. Izdelano v Rimu, 4. novembra 1950, v angleščini in francoščini, od katerih sta obe besedili enako avtentični, in sicer samo v enem izvodu, ki je deponiran v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsem podpisnicam. Konec Zapor Koper, 13. junija 1994 ZDRAVO, NOVA DOBA! Želim pozdraviti vaše uredništvo in pohvaliti vsako številko vašega časopisa posebej, ker lahko vsak dan berem vaše čudovite in pogumne članke. Bolj in bolj verjamem, da: ..."prišel bo dan, ko bodo ljudje postali siti laži politikov in političnih bitk, ki imajo za alibi -"državne skrivnosti” in kot instrumente -‘‘nemoralne sodnike”... Zdaj je zadnji čas, da se mediji zbudijo iz dremeža ter storijo odločne korake naprej pri reševanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Nujno je potrebno zavzeti odločno stališče do je amaterizem novogoriškega sodišča, sramotna odvisnost sodnikov od politike, dejstvo, da je ravno institucija sodstva tista, ki meče senco na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Kako, hudiča, se lahko politični proces, kot je najin, nadaljuje, medtem ko člani sodnega senata niso še niti izvoljeni? Človeško je, da bo vsak od najinih sodnikov skušal ubogati voljo njihovih vsemogočnih parlamentarnih volivcev. Toda kaj se bo zgodilo s pravico? Na sodišče lahko obesijo napis “V NAJEM”. Najina zgodba je samo ena izmed mnogih! Bralcem, ki jih zadeva sploh ne zanima, sporočam: Samo stran vam je treba obrniti in vse bo za vami. Toda mi, ki smo tu v zaporu, nimamo te sreče. Prisiljeni smo prisostvovati in izkušati te grozote iz prve vrste, česar verjetno ne bomo nikoli mogli pozabiti. Vendar, ali ste Z.A-poia. KoPtE. ib 3vj(0£ / 9q j—j /X L_ L- O NOVA ' l WOULb wAlOT TO “h A.ILO ,. TO -CAOrt OF Vouvž. -fc-DlTlOVb , ' coose tACH t)AY | C.A-M RtAlb !b€A VTIFVL C_OvJIž_A (jfc OUS A C.T ( c L. e S l e><Ž.Ll eve KOS.6. HOtt THAT : lT cOu<č.i, ilAV wH6.lv THe ?€0?lC Uti „F -MU T„C VOL.T.^u attTu63 ThAT *S <-".'61 -• s+oi«-‘s . A,.lla „5, w ,, . ... problema sodstva, ki je ena izhodiščnih točk demokracije. Ni demokracije brez pravega sodstva, kot ni pravice brez spoštovanja ljudskega bitja; kajti nenazadnje, pravi predmet vsakega sodnega procesa je ČLOVEK - najdragocenejši del človeške družbe. Pišem vam iz koprskega zapora, kjer z možem že skoraj leto dni čakava na slovensko “pravico”, ob očitnem nespoštovanju Konvencije o človekovih pravicah in osnovnih svoboščinah Sveta Evrope. Sva talca konjukturnega scenarija, imenovanega “Afera HIT”, skuhanega v podzemni politični kuhinji. No, nisva ne prv, ne zadnji žrtvi tovrstnih političnih iger, kar pa me je resnično prizadelo, vi, srečni svobodneži, prepričani, da je to zadnja križarska vojna starega sovraštva, starega vohunjenja in starih zarot?. Če bi dovolj državljanov Slovenije lahko spoznalo ozadje te napihnjene afere, bi morda lahko ta dan poimenovali “A genetic mutation of demo(s)crazy” (“Genetska sprememba demos-crazy-je: demos - gr. ljudstvo, crazy - angl. nor, nori; besedna igra, ki se nanaša na lažno demokracijo, op.pr.), med upanjem na novo dobo in zmotami sedanje. Toda ... ali je to res zadnja križarska vojna? Nova doba, dobro delo opravljate. Vse najlepše vam želi: Anila Thanasi - Kodrič Jari oblastniki Nesporno dejstvo je, da je Janša simbol slovenske odcepitve, Drnovšek ga je “po-kronal”, ker je hotel, da bi bilo videti, kot da je zahteval zamenjavo Janše zaradi tega, ker so Janša oziroma njegovi ljudje kršili zakon ali ustavo. To isto počnejo tudi drugi oziroma druga ministrstva, pa je Drnovšek nojevsko tiho. Jasno, saj je zmagalo geslo: “Ne levo, ne desno.” Janša Pozornega bralca bi morala zbosti besedica “odcepitev”. Ja, to je bilo. Slovenski jastrebi so, zdi se, prav namenoma razkurili Srbe ali jugoslovenarje, hoteli so vojno. Janša jo je hotel, da je lahko dokazal svojo premoč - v strategiji, da je pametnejši kot Kadijevič? Da se razumemo: trdim, da smo morali ven iz balkanskega kotla, trdim pa tudi, da ni bilo potrebno, da to delamo z vojno, na način, na kakršnega smo to storili. Strinjali se boste, da je vojna pootročen način reševanja problemov: otroci se zgarbajo za prevlado, recimo v peskovniku, odrasli bi to reševali s pogovorom, na miren način. Morebitna slabost tega (mirnega) načina je samo to, da traja nekaj več časa: jastrebi pa so bili otročje nestrpni, hoteli so se pokazati heroje in zmagovalce tukaj in zdaj - ne glede na žrtve, ki jih je za njihovo nečimrnost moral žrtvovati brezimni povprečnež. Vsi tisti, ki toliko obožujete Janšo (ker da je “fejst fant”): Janša je človek, ki mu niso mar trupla, da dokaže svoj prav. Najbrž se še spomnite tistega napada JLA na Dolenjskem. Janša je takrat izdal ukaze, ki bi pomenili spopad (najbrž nekaj takega kot v Radgoni). Poveljujoči Dolenjec ni ubogal ukaza. To je v vojnih razmerah hud prekršek: ne ubogati predpostavljenega. Poveljujoči je bil seveda takoj odstavljen. Vendar je s svojo neubogljivostjo preprečil toliko in toliko žrtev vojnega spopada. Ali se je ta Dolenjec pametno odločil - premislite sami! Komunisti in Jelinčič Po prvih volitvah sem marsikateremu od znancev dal vedeti, da bom volil komuniste. Imeli so me za “rdečkarja”, jugo-slovenarja ali kaj podobnega. Praktično nikogar nisem mogel prepričati o naslednjem: komu- nisti so se imeli 45 let čas priučevati oblastovanju. Ti novi oblastniki, ki jih je spravila na površje demokracija, niso sposobni oblastovanja. Ali pa tisti, ki so še pravi čas obrnili jadra - saj poznate tisti rek, da je preobrnjena kurba največja čistunka. To se zdaj vsak dan kaže: zato, da dokažejo svoj prav ali svojo načelnost, jim je prav malo mar, če raja prak- tično nima ničesar za v lonec. To dokazujejo afere (vidijo samo svoj prav), predvsem pa to lepo dokazuje zadnja stanovanjska afera (ko so si “kori-tarji” mimo vseh pravil razdeljevali velikanska sredstva). Ali pa kar poslušajte Lapa (zelo primeren priimek ima - recimo, Tof v Moped šovu se lepo norčuje iz njega) in njemu podobne (npr. “banana’s Kra-n’a”): ni jim mar za prebivalce Slovenije, za žive ljudi, za nas. Pri njih lahko opazimo tudi goli revanšizem (dr. Pučnik) in podobne iz egocentrizma izvirajoče odločitve. Sicer pa velja za vse: za svoje riti so poskrbeli, zdaj pa morajo še “očistiti” Slovenijo “južnjaške golazni”. Kritizirali so Jelinčiča, npr. Janša je rekel v Ajdovščini, da je dvakrat obrnil ploščo za 180 stopinj (poročilo o tem sem prebral v Slovenskih novicah 13. 5. 1994). Podobno “bolano” dokazuje tudi neki Rozman, ki živi v Stuttgartu, da Jelinčič laže (Delova Pisma bralcev 10. 6. 1994). Jelinčičeva argumentacija, da je dosje “Padalec” ponarejen, je menda bila, da IBM v začetku osemdesetih še ni izdeloval glav tistega tipa črk, s katerimi je napisan obremenilni dosje (tip črk je cory). Po Rozmanovih izsledkih je IBM ta tip dal v prodajo po Evropi že konec 11. Ob tem Rozman spregleda, da se v teh časih v Jugoslaviji marsičesa ni dalo dobiti in prav verjetno je, da SDV takrat ni mogla legalno nabaviti te IBM-jeve glave za pisalni stroj. Razen, če jo je kdo prešvercal. To pa je samo dokaz, da je bil dosje res ponarejen. Jari oblastniki Sicer pa dajmo to na stran! Po mojem mnenju je Jelinčič dokazal, da mu je resnično za dobrobit slovenskega naroda, tako rekoč nas, malih ljudi: v svojem nacionalizmu, s katerim je pridobival volivce v predvolilni kampanji, je stopil korak nazaj zato, ker je hotel, da bi Slovenija imela neko vlado - pa čeprav bi bila ta “rdečkarska”. Če bi poslušali Lapa in ravnali v skladu z njegovo ortodoksnostjo, potem bi bili lahko še zdaj v brezvladju (Lapu je seveda vseeno, on je za svojo rit poskrbel). Najbrž pa si predstavljate, kako bi živeli v tem primeru (če še v tako imenovani pravni državi nimamo nobene socialne varnosti in velja absolutno samo tisti, kar je zapisal že Prešeren: ... da le petica da ime sloveče”). Tako je vsa ta jara oblast (podobno kot je Kresnik imenoval novonastalo gospodo jara gospoda) sposobna videti najprej samo sebe in svoje potrebe. Meni kot državljanu (in verjamem, da tako mislita vsaj še dve tretjini ljudi) je prav vseeno, kakšne barve je moja vlada, če mi le omogoča dostojno življenje. Nekaterim pa je več do tega, kakšne barve je oblast: “Bolje grob, nego rob.” Takšne je lahko naplahtati (to je npr. filozofija tistih, ki jih vsak dan nategujejo Miloševiči, Karaddžiči, akademiki SANU in podobni). Večina kolovodij teh ljudi je že davno prej, preden se gredo revolucije in vojne in podobnega obljubljanja boljšega življenja za vse, poskrbela za svoje potrebe, zato se jim narod fučka. Važno je samo, da jih volijo - kako pa to počnejo, je lepo pokazala TV serija “Vas bomo že kako prepričali” (nič presunljivo takega, česar ni vedel že Goebels). Ti ljudje vedo, na katere strune morajo igrati, da jim boste verjeli in jih volili. Ko pa so enkrat na stolčkih, se jim fučka za vaše potrebe. Čeprav so jih polna usta besed, da uresničujejo volilne obljube, da jih vodi samo to, da mora parlament za vsako ceno ostati reprezentant volilnih obljub oziroma volje volivcev. Cerkev Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Najbrž poznate ta pregovor in prav nič posebno znanstven ni treba biti, da ga znaš izrabiti. Mislim, da ga izrablja Cerkev, ko je znala spreti Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo. Vsi po vrsti pa se seveda križajo (in prisegajo), da je zadaj nekakšna udbomafija, jugoslovenarji. Kot da nam je bilo v Jugoslaviji ne vem kako hudo, da je bila Jugoslavija (Titova) nekakšna temnica narodov. Jaz in večina tistih, ki jih poznam, je prav solidno živela, verjamem, da še marsikdo, spletlo se je brez števila vezi med ljudmi vseh jugoslovanskih narodov. Vse te vezi je na silo pretrgala vojna leta 1991, včasih imenovana kar osvobodilna (česa neki nas je osvobodila?). S kakšno pravico, vas vprašam? Povsem upravičeno se to sprašuje Marija Vogričeva (Vojna iz ljubezni). In povsem upravičeno se vsaka zrela osebnost lahko vpraša: ali lojalnost neki državi, nekemu sistemu, nekim ljudem, ki smo jih izvolili ali pa so se sami pririnili do tega, da nam oblastujejo, ali torej lojalnost tem ljudem pomeni tudi to, da se moram odpovedati človeka dostojnemu življenju ali v končni konsekvenci celo svojemu življenju? Naš vsakdan Kratkovidnost na vseh nivojih se npr. kaže v naslednjem: v navdušenju, da smo postali samostojna država, se je velik del Slovencev pridružil geslu Naredimo to deželo spet slo- vensko. Zdaj pa je po njihovem ta Jelinčič izneveril njihovo otročje navdušenje, ker je podprl Drnovška in rušil Janšo. Pa je lepo povedal takrat, zakaj je ravnal tako, kot je ravnal. Ampak ljudem, ki naj bi sicer imeli kaj soli v glavi, njegovi argumenti niso prišli do zavesti in pred sabo ne vidijo niti pol metra: Slovenije ne bomo naredili slovenske z otročjim so-vraženjem in zaničevanjem vsega, kar diši po jugovini ali je bilo v jugovini. Otročje je mišljenje, da moramo zdaj, ko smo samostojni, vse čez noč narediti na novo, da ja nc bo dišalo po jugovini. Tako je npr. preimenovanje ulic ali mest nekaj neumnega: koliko denarja nas to košta (kakor da bi ga imeli toliko, da ga kidamo z lopato). Podobne so zahteve, naj bi odpravili številko 6, ki jo imamo v omrežni telefonski številki ali v poštni številki. Nihče pa ne zna pomisliti na to, koliko to vse stane. Npr. v ulici živijo ljudje, ki morajo toliko in toliko osebnih dokumentov spremeniti, zapravljati denar in čas na matičnih uradih, zato ker se nekomu, ki je oblastnik, zazdi, da zdajšnje ime preveč spominja na jugovino. Po drugi strani pa ste frapirani, ker nimate bolj- šega standarda. Bolano neumne so pravljice, da to delamo za boljši jutri. Ne samo, da smo jih poslušali 45 let: pameten oblastnik poišče smortn kompromis med tem, čemu se mora odpovedati sedanji živelj zato, da bo ostalo kaj zanamcem, in tem, kar nam mora vseeno dopustiti. Saj nisem pristaš tega, da vse požre-mo sedaj (“Za mano potop!”), vendar tudi nisem pristaš tega, da crkavamo zato, da bo dostojno življenje omogočeno prihodnji generaciji. Apeliram samo na pameten kompromis med odpovedovanjem in blagostanjem tukaj in zdaj! Sicer pa v ilustracijo gornjega ni treba prav visoko: kar v Pater Ašič je pomagal tisočim Zakulisje vsakdanjosti se dogajajo primeri (ne)kulture. Grdo je na primer, če nekomu, ki te pozdravi, ne odzdraviš. Zakaj to velja le za govorjeno besedo - na pisna vprašanja pogosto naletiš na ignoranco (da potem ne veš, ali je naslovnik sploh dobil pismo, ali je bil le toliko neotesan, da ni zmožen odgovoriti - ali celo samo polpismen?). Vaš razmislek ob vsem tem je mogoče približno takle: “S pogovorom se vendarle da vse urediti”, zato takole: Praksa, da moramo vedno vse urejati z osebnim stikom in pogovorom, vodi v končni fazi do tega, da se celoten službeni čas samo pogovarjamo in ne naredimo ničesar. Recimo, Peterletu očitate silna potovanja (nasprotno pa je Peterle prepričan, da so faksi in sodobna telefonija primerna povezana za njegov stalni stik z ministrstvom v Ljubljani), po drugi strani pa očitki Kučanu, d Mm Foto Bernardi Sprava Na berglah v Evropo Zakulisje da zakaj je sploh šel v Zagreb (se osebno pogovarjat) - morda bi bilo torej po vaše bolje, da Hrvate ignoriramo (ker očitno oni ignorirajo naše pisne “pozdrave” njim). Podobno raven kulture kažejo npr. tisti, ki tako rekoč ure visijo na telefonu (običajno službenem), da se pomenkujejo o vsem mogočem: o otrocih, kuhanju, sorodnikih, fuzbalu, boleznih in podobnem. Ne pride jim v sistem, da je telefon namenjen hitrim in jedrnatim stikom, ki bi ga radi vzpostavili ljudje, ki so narazen (ne pa klepetarjenju)! Kramberger Težko bi šel v tem razmišljanju mimo umora Krambergerja. V luči povedanega iščite naročnika umora v eni od novih strank - tistih, ki nimajo tradicije in prakse v politični borbi. Tako kot pametna ženska ve, da je napredovanje skozi direktorjevo posteljo kratke veljave, tako tudi stranske z dolgoletno prakso politične borbe za prevlado vedo, da politični umor ni dolgoročna rešitev. To so mogle misliti samo “frišne” stranke. Ker umor Krambergerja je politični umor. To najbrž ve ali sluti tudi Ku-čan, Kučan kot komunist ve tudi, da komunisti spričo dolgoletne prakse, kako se obdržati na oblasti (čeprav navidezno sestopiš), ne bodo naročali političnega umora. Prav to, namreč da sestopiš, pa si v resnici še vedno na oblasti, je primer prefrigane politične borbe - ne pa “lop po buči”. Pa še to: če je že kdo naročal umor, so ga tisti, ki jim je Kramberger prevzemal volivce! Slovenska pomlad Navsezadnje zaradi pravkar opisanega lahko Kučan zatrdi, da je sodeloval pri slovenski pomladi. Janša & co so bili tisti, ki so hoteli JLA “lop po buči” - slovenski komunisti so mnogo bolj prefrigano hoteli osamosvojitev Slovenije - pa so jim Janša & co skoraj zmešali štrene. Zato lahko zdaj Janša grmi, da je za njegovo aretacijo vede- la takratna slovenska vrhuška - kdo pa je bil Janša takrat, pa lepo pripoveduje upokojeni analitik nekdanje slovenske SDV (ND od 12. 6. 1994 dalje). To me spet spominja na otroško razmišljanje nekako takole: Mihec se pred sošolci hvali, da so bili (vsa njegova družina) za vikend na morju zato, ker je Mihec tako odločil. Ni pa sposoben ta Mihec doumeti, da če ata ne bi imel avta in dovolj denarja, ne bi šli na morje ne on ne njegovi starši ne njegovi bratje in sestre. Se veliko tega je, kar bi s treznim premislekom v naši majhni državici lahko teklo manj boleče. Ampak na žalost je tako, da pri večini ljudi prevladujejo vedno čustva, ne pa pamet! Zato je večino vas lahko voditi za nos in večina vas bo tole površno prebrala in zaključila: “Lej ga, “rdečkarja” (jugo-slovenarja)!” Uroš Blatnik Boris Kralj: Režanja, beganja, iskanja (iz knjige, ki bo izšla jeseni) V torek popoldne smo se poslovili od njega v preddverju ljubljanske Univerze. Že nekaj ur so se pomikale prave kolone ljudi mimo krste, vse do trenutka, ko so prišli noter igralci in predstavniki oblasti. Pred šestimi leti, ko sem se ob pljučni emboliji po kakih šestih dneh prebudil iz nezavesti, sem se zaobljubil, da nikoli v življenju ne bom več lagal. In res nisem. Tako tudi sedaj ne bom. Povedal bom po pravici, kaj se je v meni takrat dogajalo. Pošteno povedano, slabo mi je bilo in šlo mi je na bruhanje. Toliko mediokritete, toliko dvoličnežev na kupu nisem videl ne prej in tudi ne pozneje. Tisti, ki so ploskali pokvarjenemu pijancu, ko je zakričal: “Vrzimo ga na cesto pa bo mir!”, so stali v prvi vrsti in pretakali krokodilje solze, v srcih pa jim je butalo zmagoslavje, kajti podrli so hrast, v katerega senci so dolga leta vedrili in se hladili. Višek neokusnosti pa je bil govornik, ki se je postavil pred krsto in začel izlivati slavospeve na pokojnika. Res je, da jih je Stane zaslužil, samo ne iz ust tega človeka. Človek, ki je pri časopisu držal roko nad marsičim, tudi nad tem, kdo bo kaj zapisal v pismih bralcev, si je upal pred pokojnikovo družino lagati tako, da je grof Muen-chausen proti njemu navadna reva. Najraje bi mu iztrgal iz rok tisti papir in ga pretepel, kot nisem do takrat še nikogar. Enako je čutila njegova družina. Nikjer ne vidimo toliko dvoličnih obrazov in ne slišimo toliko laži kot na pogrebih. Hvala bogu, da je vsake stvari enkrat konec in tako je bilo konec tudi lažnivega leporečja tega “tovariša”. Prekleta naj bo ta grda lastnost, razvita še posebno v našem narodu, ko slavimo velikane šele takrat, ko nam niso več nevarni. Ko so mrtvi! Dvoličnost in postavljanje na glavo sta pri nas na žalost že kar folklorni običaj. Prijatelj je večkrat izrazil svoji ženi željo, da hoče biti upepeljen. Ker pa v tistih časih v Ljubljani še ni bilo krematorija, so morali tiste redke, ki so imeli tako željo, upepeliti v avstrijskem Beljaku. “Gospodje tovariši” so ji velikodušno ponudili velik črn mercedes, v katerem bi lahko spremljala svojega moža na njegovi zadnji poti. Prosila me je, naj grem z njo. Seveda sem pristal. Istega dne popoldne je bilo zadnje slovo na Plečnikovih Žalah. Bilo je slovo, toda še mnogo, mnogo več. Bil je plebiscit. Plebiscit, na katerem so ljudje z molkom in solzami v očeh izrekali, na čigavi strani so. Videl sem pogreb pesnika Župančiča, pa nekaj let kasneje Kidriča, na obeh je bilo ogromno ljudi. Toda treba je vedeti, da sta bila ta dva pogreba od oblasti organizirana in tudi vodena. Na prijateljevem ni bilo tako. Spontano, samodejno so množice dobesedno preplavile notranjost in zunanjost Žal. Že po obleki ljudi je bilo zelo dobro vidno, da niso bili v večini meščani, temveč preprosti ljudje, ki so prišli od vsepovsod, da izkažejo svoje spoštovanje človeku, ki so ga imeli radi. Na majhnem listu sem imel napisano tisto, kar sem hotel povedati, pa sem se v zadnjem trenutku premislil. Ustrašil sem se tega velikanskega izliva ljubezni, ki se je izkazoval v prisotnosti in molku. Ljudje so tako pritisnili ob mrliški avto in veliko limuzino, ki je stala za njim, da smo se Majda, zet Boris in jaz le z veliko težavo prerinili do njega. V avtu je poleg šoferja sedel gospod Dušan Moravec, mi trije smo se stisnili na zadnji sedež in krenili smo. Bolje rečeno, hoteli smo kreniti. Vendar ni šlo, kajti množica je neusmiljeno pritiskala proti vozilom. Tedaj pa so se oglasile miličniške sirene. Trije motoristi, prometni miličniki, so začeli polagoma utirati pot. Mislil sem, da nas bodo spremljali samo, da pridemo iz gneče, kvečjemu še, da pridemo iz mesta. Toda ne, spremljali so Staneta vse do mejnega prelaza Ljubelj. Ne spomnim se, da bi kdo v avtu spregovoril kakšno besedo. Vsak zase je bil pogreznjen v molk. Tudi jokal ni nihče. Pri ovinku, kjer se začne zadnja strmina in je do meje le še kakšnih petsto metrov, so motoristi z veliko naglico odbrzeli naprej. Ko sta naši vozili prišli do prehoda, je bila zapornica dvignjena, prostor pred njo je bil popolnoma prazen. Le vrsta carinikov na eni strani in druga miličnikov, med katerimi so bili tudi trije motoristi, na drugi strani je s pozdravom roke izkazovala čast temu velikemu mrtvemu Princu slovenskega gledališča. Bruhnil sem v jok, ki se v meni ni polegel dolgo, dolgo. Moral je umreti, da si je zaslužil spremstvo, medtem ko ga je v tistih časih imel že vsak “pikzigmar”, če je bil le dovolj visoko v orbiti oblasti. Pri tem nikakor ne krivim miličnikov in njihovega šefa Andreja Sturma. Vem, da so naredili le tisto, kar so mogli in kar so smeli. Vem, da bi Andrej veliko raje dal ukaz, da spremljajo živega Staneta. Pa tega ni smel in niti ni mogel. Preveč je imel “bogov” nad seboj, ki pa niso mislili tako kot on. Pa ne gre za spremstvo, saj ga Stane ni potreboval, pa tudi privolil ne bi vanj. Preskromen je bil” Gre za nekaj drugega. Gre za pomoč, ki jo je bil še kako potreben v času gonje proti njemu. Dovolj bi bila ena sama beseda iz političnih ust, ali besede samo nekaj razumnikov, pa bi bila ta nesmiselna gonja proti njemu utišana. Ni je bilo te besede in zato je morala zamreti Stanetova beseda. Da ne bi komu delal krivice, moram zapisati še tole. Edini, ki se je javno postavil na Stanetovo stran, je bil Igor Torkar, toda kaj, ko njegova beseda takrat ni na žalost veljala nič. Bil je samo izobčenec, tragična osebnost, brez lastne krivde vseeno kriv. Toda bil je in je še danes poštenjak, kakršnih je Oder tudi danes malo. Morda pa jih je danes še manj. Preden so spustili krsto v prostore za upepelitev, sem prebral tisto moje pisanje, ki je bilo v vseh ozirih slabo. Sam v sebi pa sem ponovil verz iz Kralja Leara, ki sem ga govoril kot Kent nad mrtvim Laerom - Stanetom: “Utihnilo srce je plemenito.” In verz Horacija ob smrti Hamleta: “Počivaj mirno, dragi PRINC.” Oder 14 Lepo je biti Janša, a težko 1. Slovenija je brez varuha pravic. 2. Tri leta se (ne) rešujejo problemi državljanov Slovenije, ki so bili uslužbenci nekdanje Jugoslavije, čeprav so pomagali preprečiti rušilno vojno v Sloveniji. 3. V teh dneh umira že tretji državljan Slovenije, brez temeljnih svoboščin in pravic. Medtem je izbruhnila afera z dodeljevanjem stanovanjskih kreditov brez potrjenega pravilnika funkcionarjem. Drnovšek je po televiziji iz Titovega salona na Brdu takoj pojasnil, da bo vlada ukrepala. Kdaj bo odgovoril na vprašanje, če je res, da slovenska vlada brez omejitev tolerira hrvaškim častnikom, ki sodelujejo pri klanju Bosne in Hercegovine, bivanje v Sloveniji? Ali je to poanta vprašanja Janeza Janše o oboroženih nekdanjih pripadnikih JA v Sloveniji? Do tega sklepa je mogoče priti, ker je policija pred nekaj meseci javno povedala, da pri pregledu oborožitve nekdanjih častnikov JLA, ki imajo slovensko državljanstvo, razen nekaj trofejnih pokalic niso našli ničesar! 4. Slovenija je versko pluralna dežela, saj na njenem območju deluje okoli dvajset verskih skupnosti oziroma Cerkva, poleg njih pa še kakih trideset društev, združenj in duhovnih družin, ki v veliki meri sodijo h gibanju Nova doba (Nevv Age). Vendar, ali oblast ve, da je že tri leta brez temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin tudi duhovnik, ki se je zatekel v Slovenijo pred vukovarskim rušilnim valom? 5. Na dan prihajajo hude napake in šlamparije policije, tožilstva in sodišča na novogoriškem procesu (negativna kadrovska selekcija naplavlja na površje dinozavre: pri aretaciji 32-letne Anile Kodrič je na primer sodeloval policaj, ki je pred leti s profesionalnim prijemom težko poškodoval zadnjo žrtev političnega procesa v Sloveniji). 6. Poslanci Državnega zbora so vgradili v Zakon o sodniški službi normo o moralno - politični primernosti in bodo s takšnim zakonom odločali o imenovanju sodnikov. 7. Advokati v kazenskih zadevah, Peter Ceferin, Nada Kunst -Koren, Dušan Pajk, Andrej Stanovnik in Stojan Zdolšek protestirajo, ker so pri obrambi pravic obdolžencev podvrženi političnim pritiskom. Zadevo je nato javno pojasnil dr. Boris Strohsack, predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije, češ da je svoj protest v zvezi z ravnanjem zagovornika Stanovnika, ki se je spotaknil ob sodnike, ker kršijo človekove pravice, naslovil na predsednika Odvetniške zbornice Slovenije, v vednost pa poslal predsedniku Temeljnega sodišča v Novi Gorici. Pri tem je predsednik Vrhovnega sodišča zamolčal, da ga je poslal tudi predsedniku Državnega zbora Hermanu Rigelniku, pravosodnemu ministru Mihi Kozincu in predsedniku Odbora za notranjo politiko in pravosodje Vitodragu Puklu, torej politikom, ki bodo odločali o imenovanju sodnikov. 8. Pismo advokatov v kazenskih zadevah ter protest in javni odgovor predsednika Vrhovnega sodišča Slovenije odpirajo vprašanje nedotakljivosti, samostojnosti in neodvisnosti advokatov. 9. Temeljno sodišče v Novi Gorici je šele 17. junija letos odredilo, da Univerzitetni klinični center v Ljubljani odgovori na vprašanja, če je Anila Kodrič zdrava, kakšno je njeno zdravstveno stanje, kakšne terapevtske ukrepe potrebuje za ozdravitev, če se je sposobna udeleževati glavne obravnave v Novi Gorici in v kolikšnem času je mogoče zagotoviti takšno stanje. Kodričeva je bila končno prepeljana v Ljubljano šele 29. junija. V bistvu pa bi morali pristojni organi iz humanih in zdravstvenih razlogov poskrbeti za zdravje obdolženke, ki je zaradi dokazane visoke telesne temperature najprej bolnica in že skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu! Našteta dejstva zmanjšujejo pomen in prepričljivost zadnjih polemik z Janezom Janšo, ki morbidno provocira. Vendar, ali je to po teži enako naštetim problemom, ki niso posledica (samo) njegove politike? Vsak, tudi Janez Janša, mora spoštovati silo zakona. Toda le od pravične pravne države mora biti odvisno, kdaj bo kdo in s kom strmoglavil v prepad, če se je pregrešil zoper njene zakone. Nič pametnega ni mogoče narediti z državo, kjer politiki kršijo tudi naravne zakone in polemizirajo o nebistvenih stvareh. Milan Meden BmoKRACnA: Mitrdni Sistem. kier v oblast j sivo iwjyi$jo Oder Nekje med Paragvajem in Gornjo Volto Ni še dolgo tega, kar smo se privoščljivo muzali ob aferah, ki so pretresale italijansko javnost in kategorično zatrjevali, da bi država Italija neprimerno bolje funkcionirala, če bi upoštevala izkušnje nasilnega vendar nadvse učinkovitega mafijskega paradržavnega ustroja. Da Italijani nimajo pojma o demokraciji, da temelji italijanska država na tradicionalističnih predstavah o avtoriteti, smo se hahljali in bili trdno prepričani, da pri nas kaj takega pravzaprav ni mogoče; da gre kljub vsemu - s pojmom žvse’ je seveda mogoče označiti marsikaj - večini slovenskih politikov predvsem za promocijo mlade države, demokratizacijo njenega političnega ustroja in blaginjo volivcev. Tako so nas vsaj prepričevali. Mi pa smo verjeli. Pa smo dobili svoje. Po vrsti bolj ali manj nerazjasnjenih afer smo nekako v času tretje obletnice osamosvojitve - kako prikladen časovni okvir - dobili še zadnjo, stanovanjsko, katere razsežnosti bi morale tudi najbolj trmastega in nekritičnega tepca prepričati, da slovenski politični prostor že nekaj časa preprosto ne funkcionira po načelih normalnih modernih družb. Pri tem niti ni tako problematično, da gre za ljudi, ki naj bi že zaradi svojega svetega poslanstva vsaj na deklarativni ravni spoštovali obstoječa moralna in etična načela; neprimerno bolj zaskrbljujoče je spoznanje, da glede na v slovenski politiki vse bolj uveljavljen princip plena stanovanjska afera pravzaprav ne more biti zadnja. Akterji slovenskega partito-kratskega političnega prostora namreč že tri leta vztrajno razvijajo mehanizme, značilne predvsem za politično nerazvite države Afrike in Latinske Amerike, kjer kraljujeta že omenjeno načelo političnega plena in princip političnega patronizma kot selektivnega izvrševanja uslug. Pri prvem gre predvsem za dejstvo, da je tistemu, ki ima politično moč, dovoljeno praktično vse: ima pravico do vrste navadnim smrtnikom nedostopnih olajšav in ugodnosti (v primeru stanovanjske afere nenormalno ugodnih kreditov), avtonomno pravico promoviranja lojalnih mu uradnikov, ne glede na njihove strokovne kvalitete (kot je to primer v nekaterih ministrstvih) ter pravico odstavljanja tistih, ki so po njegovem mnenju nepotrebni za krepitev njegovega političnega in družbenega statusa. Politična izvolitev torej ponuja brezrezervno in nekontrolirano razpolaganje s plenom, ki ga prinaša politični boj. V drugem primeru - v primeru političnega patronizma - gre za obraten proces, ko dosegajo politiku lojalni posamezniki svojo vertikalno promocijo izključno skozi malikovanje njegovega političnega in družbenega statusa, podkupovanje ter lobiranje. Izvoljeni politik predstavlja center svojevrstnega mi-krokozmosa posameznikov (praviloma somišljenikov), ki od njega pričakujejo najrazličnejše usluge. Le-te seveda niso zastonj. Tako se znotraj ene dru- žbe ustvarja vrsta različno močnih, praviloma med seboj izključujočih vertikalno stratificiranih piramid, ki predstavljajo pravzaprav edine kanale posameznikovega družbenega napredovanja. Njegova družbena promocija namreč ni odvisna od njegovih kvalitet, pač pa temelji predvsem na pripadnosti klanu, zato je vključevanje v enega izmed njih pravzaprav nujno. Slovenci se lahko sicer tolažimo, da je načelo plena uspešno institucionalizirano tudi v nekaterih razvitih demokracijah, n.pr. v Združenih državah, kjer predsedniku že sama izvolitev dovoljuje nameščanje in odstavljanje diplomatskega in administrativnega osebja, vendar pa je nujno poudariti, da ameriška zakonodaja nadvse precizno opredeljuje razsežnosti političnega plena, prav tako pa točno določa, katera darila lobistov in pristašev so še dovoljena, katera pa dosegajo razsežnosti neupravičenega in nesramnega bogatenja. Slovenija tovrstne zakonodaje nima, zato je tolažba, razumljivo, jalova. Prav tako nam ne more biti v zadovoljivo tolažbo dejstvo, da del slovenske politične scene -predvsem njen tisti del, ki gravitira okoli SLS in SDSS -vendarle odklanja in obsoja tovrstna početja in daje vtis, da bi s prihodom na oblast omenjene nenormalnosti zagotovo zajezil. Načelo plena ni namreč domena določene politične usmeritve ali stranke, pač pa sistem notranjega državnega ustroja, ki temelji na nerazvitosti ali pa močni razdvojenosti (skreganosti) nekega političnega prostora in deluje po svojih zakonitostih, ne glede na to, kdo je v dani situaciji na oblasti. Pa smo tam, mar ne? V Paragvaju namreč. Gregor Kozovinc Prispevki k novejši zgodovini (2) V precepu Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že več kot dvajset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske družine, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... Ob 10.20: Zvezni sekretar za LO se pogovarja s komandantom generalom Kolškom (pogovor poslušam v komandantovi pisarni - po interfonu) ter mu, dobesedno, poveljuje: “Pravni organi morajo delati strogo po zakonu, ker oni tam delajo nezakonito, vaša intervencija proti Peterletu je v redu, mi bomo skrajno strpni in odločni, naj Kučan dela, kar hoče, sprejel sem Drnovška in mu posredoval stališče o rekrutih, on pa je bodo dobili svoje, ni politike izvršenega dejstva - vojakov ne sme nihče aretirati, ker ■■ MMM, Split se ne sme nikoli več ponoviti - to sem rekel Drnovšku in vsem drugim, nočemo na sramotilni steber, kdor je ukazal njihovo prijetje, mora biti aretiran!” Okrog 12.00 ure Zvezni sekretar spet kliče komandanta generala Kolška in zahteva, naj razmisli, koga imenovati za Komandanta 31. korpusa, ker je treba generala Delič zamenjati zaradi samovoljnega blokiranja centra Pekre. Okrog 14.00 ure ponovno kliče in odstopil od namere zamenjave generala Deliča (Blagoje Adžič se ne strinja), ter tako vso odgovornost okrog “Primera Pekre” prevzame nase. Medtem me vojni tožilec (polkovnik Duspara) in predsednik Vojaškega sodišča v Ljubljani (polkovnik mag. Alojz Ferlinc) iz Maribora obvestita, da “primer Miloševič - Ozimec” vodi preiskovalni sodnik kapetan Mirko Stojanovič. Ukazal sem samo, da naj “delata strogo po zakonu” ter da v tej fazi “prepustita delo preiskovalnemu sodniku” (temu častniku sem še posebej zaupal). Organi varnosti in Vojaške policije, ki so izvedli prijetje in izročitev, niso preiskovalnemu sodniku izročile nikakršnega dokumenta o razlogih prijetja (ko sem vztrajal, da opravijo svoj del posla, mi je mmtKKt mmmmmammm- Načelnik organov varnosti 5. VO odločno rekel: “Mi smo izvršili ukaz, prijavo pa naj ti dajo tisti, ki so to ukazali”). To je bil razlog, da je preiskovalni sodnik ravnal tako, kot je - da je sprejel odločitev o izpustitvi prijetih, kar je izzvalo vihar in zahteve po odgovornosti, prvenstveno moji, ker se “po ukazu ni ravnalo v mojem sektorju”. Sobota, 25. 05. 1991 Sestanek kolegija na zahtevo in po ukazu Zveznega sekretarja za LO. Sestanku, v imenu Zveznega sekretarja, prisostvujeta podsekretar generalpolkovnik dr. Mičo Cušič in generalpodpolkovnik Mile Ružinovski, Načelnik Prve Uprave Generalštaba - cilj: ocena stanja v 5. VO. - Komandant, general Kolšek, je v referatu poudaril: V Republiki Sloveniji je vse usmerjeno na razdružitev kljub velikim dilemam - vsa propaganda kaže na to. Nacionalna vojska je formirana - TO RS je obrnjena proti JLA (ona je edina na področju RS). Nas ni nikjer v medijih - za odobritev Zveznega sekretariata za LO glede sporočila javnosti o dogodkih v Pekrah je bilo treba čakati 30 ur. V Mariboru se je pokazala enotnost ljudstva proti JLA in za politiko vodstva RS - ljudstvo je izkazalo splošno podporo vodstvu RS pri preprečevanju oskrbe JLA. Njihov štab deluje do popolnosti! V Republiki Hrvaški so stvari podobne: preko Ministrstva za notranje zadeve se ustvarja Nacionalna garda, izvaja se ogromen pritisk na Štabe TO, na Združenje rezervnih vojaških starešin, na aktivne in upokojene častnike, z blokadami in mitingiranjem motijo premike JLA, vztrajajo na služenju vojaškega roka samo v RH, propaganda je zelo ostra, Knin in Lika sta problema za sebe, podobno je tudi na Kordunu in Baniji (vodstvo RH zahteva, da se mi kot JLA ogradimo od SAO Krajine ter Martiča in Babiča), imajo krizni štab, ki je v stalnem stiku z enakim štabom v Republiki Sloveniji. Moči 5. VO so razvlečene na široki fronti. Motiviranost največjega dela častnikov je dobra - pričakujemo odpovedovanje posameznikov, 39 aktivnih vojaških starešin zahteva demobilizacijo (17 Hrvatov, 13 Srbov in 6 Slovencev), 57 aktivnih vojaških oseb je izselilo družine v “varnejše kraje”, od tega 20 iz Gospiča. V mojem kolegiju vlada enotnost in sodelovanje. Včasih neka naša razmišljanja in ocene ne naletijo na dober sprejem v delu organov Zveznega sekretariata za LO - mislijo, da nismo odločni, da smo liberalni (nakazal, toda zamolčal je informacijo Uprave varnosti Zve- 1941-.Ločitev družine v zbirnem taborišču okoliške osnovne šole v Celju Oder 17 znega sekretariata za LO, s katero bi moral biti, pa ni bil seznanjen, v kateri je bila podana ocena Komande 5. VO kot liberalne komande - informacija je bila napisana in razposlana vsem komandam in enotam JLA koncem leta 1990), vendar dojemite - stvar se drugače vidi z razdalje kot “iz prve bojne črte” - npr. priznavamo Republiko Hrvaško, ne pa njene zastave, ne njenih številnih zvez in stikov (to je prepovedano) - vse to ustvarja velike probleme. - Podsekretar, generalpolkovnik dr. Mico Čušič: Vaše Vojno okrožje je na najbolj izpostavljenem položaju. Zdaj morda prihajamo v najbolj kritično obdobje reševanja krize, v njega prihajamo v teh dneh: razpadlo se je Predsedstvo SFRJ in z njim ne moremo več računati, Skupščina SFRJ, razen ZlS-a, je blokirana in ne funkcionira, kot vse kaže, sta ZIS in JLA postavljena v položaj, da razrešujeta probleme, ki so ali niso v njihovih funkcijah. Smo pred razpletom - odločitev je nepreklicna, torej moramo prevzeti posle vojne obveznosti (rekrutacija, popolnitev...) v roku desetih dni - k temu spada tudi razbitje paravojaških organizacij, kaj pa bo temu sledilo, je težko predvideti - likvidacija tistih, ki se bodo temu uprli? Primer v Mariboru (Pekre) je relativno dobro končan. Ne bi se smelo zgoditi, da preiskovalni sodnik izpusti nekoga iz zapora brez stališča komande. Probleme je nujno potrebno reševati tudi z grožnjami (npr. če ne priklopite elektrike, je ne boste imeli niti vi), nujna so večja pooblastila poveljnikom na vseh stopnjah. Razgovori s starešinami v Ljubljani in Postojni (opravil jih ♦ je pred sestankom kolegija) kažejo, da je največ skrbi za eksistenco starešin in njihovih družin v Republiki Sloveniji, kjer je za to najmanj razlogov -Slovenci so kulturno ljudstvo, to bi bilo bolj normalno pričakovati na Hrvaškem in ne v Sloveniji. Ne moremo vplivati na selitev družin v “varnejše kraje” - to je njihova pravica. Vaša ugotovitev o ne (priznavanju) oblasti v Republiki Hrvaški zaradi njene legitimnosti ni dobra - tudi Hitler je bil legalno izvoljen! To oblast je treba ocenjevati po postopkih in ne po volitvah! Nisem proti sporočilom in nastopih v sredstvih javnega obveščanja, toda le-ti morajo podpolkovnik: Vsakdo ocenjuje položaj s svojega stališča (vi v primerjavi s Slovenijo in Hrvaško), moramo pa misliti na vso Jugoslavijo in vso JLA, pa tudi na okolico. Mi nismo botrovali takšnemu položaju, niti ne želimo oblasti. Moramo poudariti svoj poklic, ker ta zahteva pogum, dosto- danih ocenah s strani kolegija Komandantov 5. VO je bilo Upravi za moralno vzgojo ZSLO dostavljeno poročilo o stanju morale v 5. VO za mesec maj 1991, v katerem je poudarjeno, da so na graditev morale vplivali pojavi in problemi, pomembni za razreševanje družbene krize v Jugoslaviji na : -V: 4wC.,l4 ;pi:|' H • & 1 g* J BSEr i .. < fpl ( ''v "" (5 11 T* * 4 Izseljevanje partizanskih družin v vasi Koreno> julij 1942 biti stopnji komande in starešine primerni - npr. Lipnikov nastop na radiu Maribor ni bil niti dober, niti primeren. Nujna so posvetovanja, ker lahko ima takšen nastop pomembno dimenzijo. - Mile Ružinovski, general- janstvo, odločnost... Zdajšnje stanje je malenkost v primerjavi s tem, kar nas še čaka, torej mora biti delo pri dviganju morale primarna naloga. Sreda, 05. 06. 1991 Po izvršenih ocenitvah in splošno in posebej pojavi in problemi v območju odgovornosti 5. VO (Slovenija in Hrvaška). V poročilu je poudarjeno tudi: Se nadaljuje dr. Vašo Predojevič Oder Je Rogla. In bil je piknik. Tradicionalen piknik upokojencev Slovenije. Poldrugih deset tisoč se jih je zbralo prejšnjo sredo. Milan Kučan sicer še ni upokojenec, pa je vseeno bil zraven in lepo se je imel. Tako kot tisti malce manj mladi, ki so preživeli na Rogli čudovit dan, plesali, peli, jedli in pili. Pa nihče ni bil prehudo utrujen. Vreme in država sta jim bila naklonjena. Oder 19 Upokojenci vseh vrst in starosti so zdaj poleg poslancev in državnih uradnikov edini v nekdaj bogati Sloveniji, ki imajo zagotovljene vsaj redne mesečne prejemke. Onih, ki ne vedo, kaj so žuljave roke, udarniško delo in zategovanje pasu, pa imajo lepe penzije, na Rogli ni bilo videti. Bog jim daj dolgo življenje. Foto: Mitja Ocvirk Eni so za vroče Aleksander Renier Na vsake kvatre novost “Da ne bo pomote, Atomske Toplice ostanejo to, kar so, toplice, kjer se ne sme izgubiti individualnost. Nove naložbe so v glavnem namenjene posodobitvam in le v hotelskem delu razširitvi,” pravi gospod Boris Završnik, direktor. “Hotel bo na zunaj ostal skorajda enak, kot je bil 1978. leta zgrajen. Toda k 116 sobam, kolikor jih je imel, bomo dogradili še 106 sob, stare pa obnovili. Povečali bomo restavracijske prostore in pod njimi zgradili garaže, vgradili dodatna dvigala.” Letošnji obisk je nad pričakovanji. “Res je. Ob sobotah in nedeljah je ob bazenih že občutiti drenj. Žal ni dovolj denarja za vse. Posodobitev hotela in novogradnje zahtevajo kar 7,5 milijona mark. V načrtu je še izgradnja novih bazenov in razširitev kampa. Atomske so Po trije gostje na enega domačina -bazena do hotela in kampa - Na jesen Ko so se Podčetrčani pred leti pojavili na ministrstvu, da bi jim dovolili zgraditi velik bazen, so jih v Praznikovi komisiji posmehljivo spraševali, kje bodo vzeli kopalce. Pred osmimi leti so imeli v Atomskih Toplicah 2.300 tujih nočitev, letos jih bo okrog 20.000. Že nekaj tednov je tam trikrat več gostov, kot domačinov. Z osamosvojitvijo je Sotla spet postala mejna reka, zato se moramo za ureditev kampa dogovarjati z vodnim gospodarstvom Hrvaške, ker je zaradi nevarnosti poplav potrebno zgraditi varovalne nasipe. Kot je na prvih pogajanjih videti, ne bo težav, ker tudi nova hrvaška oblast vidi pridobitev za tukajšnjo živelj. Na življenje Atomskih Toplic je namreč iz leta v leto navezanih vse več kmetov, družin ali gostincev z one strani Sotle. Vedeti je namreč treba, da v Obsotelju in v Hrvaškem Zagorju ni industrije, ne drugega zaslužka.” Podčetrtek, zelena občina “Pred nedavnim so se Podčetrčani odločili za samostojno občino. Tudi sam mislim, da so pretesne! V Atomskih Toplicah je vse pretesno: od nova posodobitev za 7,5 milijonov mark. Boris Završnik se odločili prav, ker sem prepričan, da bomo samostojni imeli več, kot smo imeli doslej,” meni Janez Kovačič, župan Podčetrtka. “Z vodstvom Atomskih Toplic lepo sodelujemo in menim, da so na pravi poti. Tudi sam se navdušujem, da bi Podčetrtek z Virštanjem, Pristavo in Poljem ob Sotli, torej s pridruženimi kraji nove občine, bila zelena občina. Naše gospodarstvo naj bi tvorili turizem, trgovina, kmetijstvo in obrt. Letos zaključujemo skupno investicijo, ureditev potoka in izplak v trgu, da bi oboje priključili na že obstoječo skupno čistilno napravo. Vložek je velik, re za milijon mark, ki jih iz marja ne bi tako hitro dobili. Podčetrtek skorajda ne pozna brezposelnosti, devet kmetij se je uspelo preleviti in usposobiti za kmečki turizem, neizkoriščen nam ostaja še vinorodni Vir-štanj.” Cilj so samo zadovoljni gosti Aleksander Renier, vodja marketinga, meni, da je skrajni čas za posodobitev hotela, restavracije in bazenov. “Sama narava, zelenilo in zdravilna voda so premalo. Toda kako to programirati, da ne bi trpeli gostje. Po načrtu gre za zaprtje hotela za 40 dni, na jesen, ko bo, upajmo, vreme naklonjeno obojim: gostom in gradbincem. Zdaj iščemo izvajalce, ki bodo sposobni predvidena dela dokončati v roku, da bi namreč 20. septembra hotelski del ho- tela zaprli do 1. novembra. Zdraviliški del pa bi medtem normalno opravljal svojo funkcijo. S 1. novembrom bodo gostje že bivali v prenovljenem hotelu. Gre nam enostavno za cilj, da so gostje zadovoljni. Do osamosvojitve smo v Atomskih Toplicah beležili trikrat manj tujih nočitev. Za letos so tudi najbolj optimistične napovedi že presežene. Poglavitno, kar nas spodbuja, pa je to, da smo okrog Atomskih Toplic uspeli strniti tudi druge, za goste zanimive dejavnosti, urediti pešpoti, igrišča, razširiti izven-penzionsko ponudbo. V teh “pasjih dneh”, ko je vročina v napoto že tudi kopalcem, je lepo videti, kaj nam še manjka, da bi Zdravilišče Atomske Toplice bilo resnična oaza miru, počitka in razvedrila za čimvečje število gostov. ” J. Sever Foto: Nina Kakšna je današnja mladina PRIZADEVNA. POGUMNA IN DOBRA Po ugotovitvah raziskovalcev je bilo kar sedemindvajset milijonov ameriške mladine v starosti od trinajst do devetnajst let, ki jo je ameriški magazin “New York” poimenoval generacija Y, za marketinške stratege do danes neraziskano področje. Zadnjih štirideset let je namreč mladina tista, ki odločilno opredeljuje kulturne družbene vrednote. Generacija hipijev, ki jo je bilo najbolj strah atomske bombe in služenja vojaškega roka, je v šestdesetih letih sprožila seksualno revolucijo in za družbo sprejemljiv pacifizem. Vsi zaposleni so si v času gospodarskega razcveta želeli prestižne in dobro plačane službe, ki so bile koristne in so imele prihodnost, svoj prosti čas pa so turobno preživljali pred televizijskimi sprejemniki. Čeprav živijo njihovi nasledniki danes v slabših življenjskih pogojih, njihova prihodnost je negotova, odvisna od poslabšanega gospodarskega položaja, mnogi so prizadeti zaradi nevzdržnih odnosov v družini. Rojeni so, da ostanejo na strani poražencev, ob tem jih muči še strah za golo preživetje, saj sta aids in smrt iz strelnega orožja najpogostejša vzroka smrti ameriške mladine, pa je nova generacija po mnenju raziskovalcev bolj ognjevita in aktivna v organizacijah, ki se borijo proti aidsu, rasizmu, zlorabi otrok in za zaščito okolja. To pa reklamni strategi izko- riščajo v svojih reklamah, propagirajo ekologijo in človeka vredno življenje, s čimer na račun mladine na debelo služijo. Že sedaj v Ameriki mladi od trinajst do dvajset let porabijo na leto do petindevetdeset milijard dolarjev, saj od vseh raziskanih skupin prav oni najbolj zaupajo reklamam, pravi založnica časopisa “Seventeen” Jane Grossmanu. Vsi starejši od dvajsetih let se s prejšnjo generacijo ne želijo primerjati, kljub slabšemu gmotnemu položaju imajo močnejšo voljo po preživetju. Kar 87 odstotkov jih je s svojim delom zadovoljnih, 69 odstotkov je prepričanih, da lahko s trdim delom napredujejo. In čeprav tudi danes obsto- jajo skupine, ki ne želijo biti del kulture srednjega razreda, kot beatli v petdesetih in hipiji v šestdesetih letih, je po mnenju Davida Lipskyja, avtorja raziskav, večina prilagodljiva in normalna. Nina M. Iz Santosa ekskluzivno za Novo dobo Svetloba na koncu prodora Brazilija skuša ustaviti inflacijo S 1. julijem bodo v Braziliji začeli z izvajanjem novega ekonomskega načrta. Gre za nekak- šno “dolarizacijo” brazilskega denarja (CR$ -cruzciro real), ki temelji na “real unity of value - URV” (realni vrednosti valute). Namen je normalizirati inflacijo z ustvarjanjem novega in močnejšega denarja po imenu “real”. Splača se pojasniti, da mesečna stopnja inflacije dosega in včasih presega 45 odstotkov, zaradi tega. so v mnogih letih Brazilci izgubili občutek za vrednost. Poanta je, da plače ne rastejo tako hitro, zato se dnevno povečujejo socialne krivice. Bogati postajajo bogatejši in revni revnejši. Če imaš denar, ga lahko naložiš v enega izmed neštetih poslov, ki jih investirajo brazilske banke. Morda se bo komu, ki se ne srečuje s tem problemom vsakodnevno, vse zdelo čudno. Toda pri nas se vse draži iz dneva v dan, vsak dan. Vlada je že večkrat poizkušala zajeziti infla- cijo, vendar vsakokrat zaman. Pred dobrima dvema mesecema so cene spremenili v indeksno vrednost, imenovano URV (realna vrednost valute), ki popolnoma bazira na ceni ameriškega dolarja. Vrednost indeksa je do 1. julija dnevno dajala vlada, od takrat dalje pa se je indeks umaknil novemu denarju, imenovanemu “real”. Real ne bo spreminjal svoje vrednosti. Če bo kruh stal R$ 0,50 centov ali pol reala, bo tako najmanj eno leto. Brazilci imajo petnajst dni časa, da v bankah menjajo star denar za novega. V teh petnajstih dneh bodo banke poslovale tudi ob vikendih in po podaljšanem urniku. Zal pa se je pojavil nov problem. Lastniki velikih podjetij so že pred 1. julijem astronomsko navili cene svojih izdelkov. Ker do 1. julija ni bilo načina, da bi cene zamrznili, so si s tem manevrom pridobili gromozansko prednost in korist. Kmalu bomo videli, če bo načrt deloval ali ne in če bo vplival na predsedniške volitve čez nekaj mesecev. Zanimivo je, da je ustvarjalec načrta odstopil s svojega položaja in kandidira za predsednika Brazilije. Marcelo Netto Rodrigues Prevedel: MiO O čaropro Rf _1 t ocw- ip*s ■. K . . . 0 ' - . H < ^ v' * v ""X ^"iT. - v- i O v m Vt* :■ . mv >.< peesos pžMi. Mm, n-to m do i&zMsci p?frt£i3 ' / Finančne in )DNJO RAČUNALNIŠKE OPREME i: malo-podjetje r: VINKO KURENT >st: Industrija in rudarstvo, proizvodnja elektri- Oblika lastine: družbena Ustanovitelji: MK ZSMS MARIBOR n' *" f X m ' > Vh > ■ Srbto. podjetje za BACU-$TVOft MfOftMATOCO s Naziv: INTERLINK, d.o.o., Ljubljana Velikost: malo podjetje Direktor: KSENIJA MILIČ BJKAVNrVV 1/IVVJDnAIV ALEKSANDER MALAKOVSKV Naziv: UNIONTRADE - LEASING d.o.o., Ljubljana Velikost: tnalo podjetje - > Dj Deja . . . AGOLJUB BOŽIČ ipčne in druge poslovne storitve, storitv na področju prometa, komercialni posli Oblika lastnine: zasebna LADISLAV MEDVEČEK ZINKA SOMRAK Direktor: VINKO KURENT Dejavnost: Industrija in rudarstvo, proizvodnja elek Naziv: ASC ENGINEERlNG d.o.o., Ljubljana Velikost: malo podjetje Direktor: DRAGO BOŽIČ Dejavnost: Finančne in druge poslovne storitve, projektiranje in druge dejavnosti, inženiring Oblika lastnine: zasebna Začetek uspešnega Dejavnost: Finančni in druge poslovne storitve Istanovitelji: CIOS, Parmova«, Ljubljana DRAGAN BAVCio «.............. JANEZ SERVEi ALEŠ JEKI.IČ,' Kamnik . JANEZ JEKLIC, .v, IVAN JANŠA, Grosuplje MAJKO JANŠA, Grosuplje BOJAN JOVAN, Ljubljana ANTON KOGOVŠEK, Grosuplje SILVA PREDALIČ, Grosuplje § Naziv: MAC ADA LJUBLJANA, d.d. Velikost: malo podjetje Direktor: PETER PEČINA Dejavnost: Finančne in druge poslovne storitve Oblika .lastnine: mešana Ustanovitelji: CIOS, PETER PEČINA * SODELOVANJA Naziv: KI ING, KOMPLEKSNI INOVACIJSKI. v ‘2 Velikost: malo podjetje Direktor: STANE LENDERO - Dejavnost: Finančne in druge poslovne storitve v . > Ustanovitelji: SKUPINA OBČANOV - ZASTOPA STANE LENDERO KRMEL, MIKRO HIT RAČUNALNIŠTVO IN INŽI-NIRING LJUBLJANA, GLOBAL VELETRGOVINA DOBROVA * ..................■ fSv Naziv: MIKROHIT, lUČUNALNiŠTVO IN INŽENIRING p.O, Velikost: srednje podjetje Direktor: ZORAN ŠTRBAC Dejavnost: Industrija in Rudarstvo, proizvodnja električne energije Oblika lastnine: družbena Ustanovitelji: ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE :-if <. j ■ Naziv: GLOBAL DUBROVKINJA d.d. DOBROVA Velikost: malo podjetje Direktor: DAVORIN KAURIČ Dejavnost: Trgovina, trgovina na debelo Ustanovitelji: VELETRGOVINA GLOBAL PAVO PERIČ LJUBICA PERIČ BOJAN ŠUŠTERIČ Naziv: ADA GRAF - RAČUNALNIŠTVO, OBLIKOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO LJ., d.o.o. Velikost: malo podjetje Direktor: BOJAN POGRAJC Dejavnost: Industrija in rudarstvo, proizvodnja električne energije Uslanovielji: IGOR BAVČAR IGOR OMERZA JANEZ ŽIBERT LEA TRONTELJ DOLINŠEK PETER POGRAJC Naziv: MIKRO ADA CRU d.o.o. Velikost: malo podjetje Direktor: JANEZ TOPLIŠEK Dejavnost: Finančne in druge poslovne storitve Oblika lastnine: mešana Ustanovitelji: JANEZ TOPLIŠEK, SONJA ROZMAN Podivjani naravi ni mogoče uiti - lahko se le zavarujemo proti škodi, ki nam jo povzroči Sredino jutro je razkrilo, kaj vse lahko stori vodna ujma. Tabor in Ojstriška vas sta prekrita z blatom in naplavinami, voda pa se je v struge vrnila tako hitro, kot je prišla. Težko je dojeti, kolikšno razdejanje lahko povzroči voda v tako kratkem času. Vse se je zgodilo v nekaj urah. Nebo se je odprlo in poleg dežja spustilo iz sebe še točo, reke in potoki pa so prestopili bregove ter na svoji huronski poti odnesli in uničili vse, kar se jim je našlo na poti. Mostov ni več, pridelek na poljih je uničen, pritličja hiš so poplavljena poldrugi meter visoko. Vsepovsod so razmetane stvari, razbiti avtomobili, les, sredi travnika leži v mulju nekaj, kar je bilo včeraj štedilnik. Poleg njega je na drevesu prislonjen obračalnik sena, ki ga je zverižilo naplavljeno deblo. Gospodar snema utopljenega psa z verige. V ujmi ni mogel priti do njega in žival je poginila. Vdre skozi okno in odnese Ljudje poskušajo najti stvari, ki skozi vrata jih je odnesla voda in odstraniti tisto, kar je prišlo z njo. Škornji Zdi se, da se razdejanja ne se pogrezajo v blato. Na prizo-bo dalo kar tako pospraviti, rišču katastrofe so že prvi zava- J iEfTi 1 jSff. i 1 JrtL.nl !Jr Mostovi so običajno prva žrtev vodne ujme. Na sliki: izgradnja novega mostu v Miklavž pri Taboru rovalniški cenilci škode, ki popisujejo in fotografirajo uničeno in poškodovano lastnino. Silvo Plesnik in Martin Brilej, višja referenta za likvidacijo premoženjske škode pri celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav, nam povesta, da je pri ujmah takšnega obsega in jakosti potreben čimprejšen ogled terena: “Prej ko naši klienti dobijo odškodnino, bolje je, saj lahko prej začnejo s sanacijo. Vendar pa se škode prvi dan v popolnosti ne da oceniti, saj ljudje takoj še ne vedo, kaj vse je voda odnesla s sabo. Zato jim v takšnih primerih vselej svetujemo, naj sami sestavijo spisek mankajočih, uničenih in poškodovanih stvari. To precej olajša postopek.” Pred naravo se včasih ne da ubežati. Poplave še na posebej krut način demonstrirajo njeno moč. “Vodne ujme se za razliko od požara ne da ustaviti. Ko se začne neurje, lahko samo rešujete premičnine in čakate, kdaj vam bo vdrla skozi okno in odnesla skozi vrata tisto, kar ne boste uspeli umakniti,” pravi Martin Brilej. Popotnik Robinzon v Savinjski dolini Verdev Boža iz Kaplje vasi pri Preboldu je poplavljena skoraj vsako leto: “Odkar so zasuli staro strugo Eolske, imam vsako sezono poplavo. Novo cesto so speljali tako, da sem vsakokrat za par dni odrezana od sveta. Ko je drla voda, so prišli sosedi gledat, če nas že ni odneslo. Napraviti so morali zasilno brv, da so prišli do sem. Hvalabogu, da sem se zavarovala, sicer ne vem, kaj bi bilo.” Usode poplavljenih so si v marsičem podobne, razlikujejo se le v količini nastale škode in v stopnji zavarovanja. Dva dni po neurju si v poslovnih prostorih Zavarovalnice Triglav v Celju ogledamo fotografije, ki so jih posneli cenilci. Silvo Plesnik nam pokaže sliko povsem nove hiše, ki pa ni bila zavarovana: “Zaradi takšnih nesrečnih primerov bi se veljalo zamisliti, saj bi lastnika hiše minimalno stanovanjsko zavarovanje stalo le nekaj tisočakov, povrnjen pa bi imel vsaj del škode, ki je nedvomno ogromna. Poleg tega to zavarovanje pokriva tudi vlomske škode, ki postajajo dandanes čedalje bolj aktualne.” “Pri nas obstaja veliko različni zavarovalniških paketov. Poplavo pokriva stanovanjsko zavarovanje v osnovi, prav tako požarno zavarovanje, le da je pri slednjem treba dogovoriti nekatere pogoje, ker ne gre za osnovno nevarnost. Te nevarnosti marsikdo nima dogovorjene, čeprav bi bilo v kritičnih območjih to potrebno. Takšno zavarovanje ne krije le nastale škode, ampak tudi stroške sanacije zgradbe, ki so v takšnih primerih razumljivo visoki. Stanovanjsko zavarovanje pokriva premičnine in vidne vrhnje obloge kot so tapete, parketi in podobno, za kritje stroškov sanacije zgradbe pa se je treba dodatno dogovoriti. Naši agenti : t • m) E S v** .'.il , «£*»■ ' . _ v,-l' .1 ■ " j Francu Drolcu iz Ojstriške vasi je neurje prizadejalo ogromno škode Boža Verdev iz Kaplje vasi pri Preboldu: “Pri nas poplavlja vsako leto. Se dobro, da imamo zavarovano.” nenehno opozarjajo stranke na te pogoje in zdi se, da se ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti takšnega zavarovanja. Zal pa se še zmeraj včasih zgodi, ko je za razmišljanje o tem že prepozno.” Zanimalo nas je tudi, v kolikšnem času bodo zavarovanci dobili odškodnino. “Z naše strani ni nikakršnih problemov, saj si škodo ogledamo takoj po ujmi. Ker pa je, recimo, v mulju težko vse podrobno pregledati, se zanašamo na zaupanje in našemu zavarovancu v takem primeru svetujemo, da potem, ko malce počisti in normalizira celotno stanje, pripravi popis škode. Gre tudi za to, da so ljudje najprej v šoku in lahko marsikaj izpustijo, pozabijo. Za to je najbolje, da poplavljeni najprej normalizirajo življenjske pogoje in nato v miru pripravijo škodni spisek.” Voda je, vode ni Po poplavi se je najtežje domisliti, od kod sploh začeti. Potem ko se voda umakne, ostane pod njo debel sloj blata. Če so zamašeni hidranti, kar se pogosto zgodi, je blato pravzaprav nemogoče odstraniti, tako da nesrečni poplavljene! nimajo kam odlagati stvari, ki jih je treba posušiti in, sploh, umiti. Treba je tudi usposobiti cestne povezave. Most, ki pelje v Miklavž, je odneslo, kot bi bil iz dračja. Naslednji dan so delavci cestnega podjetja že postavili cevi in jih začeli zasipavati, tako da je osemindvajset domačij spet normalno povezanih s svetom. Stanje se normalizira, življenje se bo v nekaj dnevih vrnilo v ustaljene tirnice. Do naslednje povodnji? Vasja Ocvirk Foto: Nina 28 Glasba IN4S je kratica za It’s Not For Šale, za tem imenom pa stoji skupina, ki ponovno vnaša svež veter v sicer precej sivo rockovsko sceno v Sloveniji. IN4S delujejo že dlje časa. Skupina je nastala na temeljih razpadlih laških hardcorovcev Ujetniki svobode. Po začetnih iskanjih na sledi legendarnih Husker Du, nastopih doma in v tujini in nekaterih menjvah v zasedbi, so se IN4S ustalili v postavi: Dejan Požegar - vokal, Marko Radosavljevič - bas, Siniša Kranjec - kitara in Primož Oberžan -bobni. Zasedba je razvila lasten, prepoznaven slog, z izredno ekspresivnimi studijskimi nastopi pa si je pridobila dokaj številno množico pristašev. IN4S imajo za sabo dva 7" EP-ja, prvega, “Nikdar nazaj”, pri mariborski založbi Front Rock, in istoimenski izid novejšega datuma, ki je pred tremi meseci izšel pri dunajski založbi Sacro Egoismo. Kot zanimivost velja pripomniti, da so si IN4S izborili mesto ljubljencev izbirčnega dunajskega undergound občinstva in da so njihovi tamka-jšnji koncerti vedno dobro obis- kani. Skupina je poleg tukajšnjih in avstrijskih nastopov koncertirala tudi na Nizozemskem, pojavili pa so se tudi na številnih mednarodnih kompilacijskih ploščah. V oktobru lanskega leta so naredili nove studijske posnetke, ki jih kažejo kot zrel in izgrajen post HC bend, kakršnih je pri nas v zadnjem času žal bolj malo. IN4S trenutno iščejo založnika za njihov debitantski album in sodeč po kvaliteti ter energiji, ki jo izžareva njihova glasba, bi jim to moralo uspeti že v kratkem. OVA ZVOK IZ KONZERVE TEKTON, Human Race Ignition, CD, Peaceville Dromološka opera Formule 1 ljubljanskih Tekton na dobrih petdesetih minutah elekronske godbe odkriva srce in dušo strojev, ki nosijo dirkače po tanki ločnici med zmago, porazom in smrtjo. Vrhunsko delo za vse, ki so si želeli, da bi Yello zveneli bolj ostro in ostali nadvse poslušljivi. CD smo dobili v trgovini Studio N.L.P. na Ljubljanski 5 v Celju KONCERTI V petek, 8. julija, bo v koprskem MKC-ju koncert skupin V OKOVIH iz Maribora, VENTIL iz Opatije in DELIRIUM TREMENS iz Kutine. $$$ Dva tedna kasneje, 29. in 30. julija, bo v Kopru potekal DUTY FREE FESTIVAL. Prireditev bo na prostem, v centru mesta, na dveh večerih pa bo nastopilo osem skupin. Imena skupin še niso znana svoje nastope pa so do zdaj potrdili WHY STAKLA in MAJKE. $$$ 25. julija bo na Šalati v Zagrebu nastopil IGGY POP. LESTVE < > LESTVE < > LESTVE <> LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE > < LESTVE > < LESTVE > < LESTVE TEEN TOP 10 AMERIKA TOP 10 Slovenija - Ulrazvočne erozije radia MARŠ 1. 2 UNLIMITED - The Real Thing 2. MAXX - No More I Can’t Stand It 3. CAPPELLA - U & Me 4. BOBBV BROVVN - Two Can Play 5. WET WET VVET - Love Is Ali Around 6. AEROSMITH - Crazy 7. MARIAH CAREV - Without You 8. JON SECADA - If You Go 9. MARKY MARK - United 10. MARUSHA - Over The Rainbow 1. CRASH TEST DUMMIES - Mmm Mmm Mmm Mmm 2. JOSHUA KADDIKSON - Jessie 3. STONE TEMPLE PILOTS - Vasaline 4. METALLICA - One 5. PEARL JAM - Dissident 6. ERASURE - Always 7. SIMBOL - THe Most Beautiful Girl In The VVorld 8. SONIC YOUTH - Buli In The Heather 9. JON SECADA - If You go 10. ACE OF BASE - Don’t turn Around 1. BEASTIE BOYS - Sabotage 2. STONE TEMPLE PILOTS - Vaseline 3. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 4. NINE INCH NAILS - Closer 5. LIFE OF AGONY - This Time 6. SONIC YOUTH - Buli In The Heather 7. THE WALKABOUTS - Good Lučk Morn-ing 8. PRIMAL SREAM - Jailbird 9. THERAPV? - Die Laughing 10. HOLE - Ms. VVorld Strip 29 Intervju s karikaturistom Nove dobe, drugi del: Kaj pa vi mislite o tem, gospod Miss Take? Naš ilustrator je na vprašanja odgovarjal tako, kot najbolje zna: v risbi. Šport Mali nogomet - vse celjske lige Spomladanski del tekmovanja v malem nogometu je končan. Tokrat objavljamo rezultate zadnjega kroga in končne lestvice vseh celjskih lig v malem nogometu. 1. liga KMN SOKOLI - KLATEŽI BISTRO GOLF 3:4 KMN ČRNI BARON - KMN MIRO-TEKS 2:6 ZAGRAD - TRIGLAV SIPRO 0:4 KMN PZ VIVA LA MUSIČA - KMN ŠČUREK 6:2 KEVVIN - KMN UMETNIKI 2:4 KMN SKAVTI - PELIKANI 2:6 Vrstni red: 1. KMN PZ Viva la Musiča 14 68:38 24 +30 2. KMN Miroteks 14 32:23 18 +9 3. Pelikani 14 49:27 17 +22 4. KMN Črni baron 14 34:32 16 +2 5. Klateži Bistro Golf (-1) 13 54:55 15 -1 6. KMN Sokoli Cibby (-1) 13 35:32 14 +3 7. IBP Umetniki 14 41:41 14 0 8. Triglav Sipro 14 37:31 13 +6 9. KMN Ščurek Petrovče 14 42:47 13 -5 10 Kervin 14 48:38 11 +10 11. KMN Skavti 14 21:61 6 -40 12. Zagrad 14 27:66 5 -39 Najboljši strelci: 1. Savič 20 2. Simič 18 3. Vidmar, Zenzianowsky 17 2. liga ŠMARTNO MUZI - ESKI-MO 8:3 TELSIM - IZLETNIK 3:3 POLICIJA CELJE - LALE COMERC 5:2 AZZURI - PRI-MA SHOO SHOO 4:2 KMN RISTO - PETRIČEK 1:1 CETIS - IGM GRAMAT 3:3 Vrstni red: 1. Lale Comerc 14 70:35 20 (-1) +35 2. Cetis 14 39:25 19 +14 3. Izletnik 14 37:37 17 0 4. Azzuri 14 34:30 14 +4 5. Šmartno Muzi 14 43:45 14 -3 6. Telsim 14 42:42 13 0 7. Eskimo 14 48:70 13 -22 8. Policija Celje 14 46:43 12 +3 9. Prima Shoo Shoo 14 37:37 12 0 10. Petriček 14 32:38 12 -6 11. KMN Risto 14 31:44 9 -13 Najboljši strelci: 1. Gnezda S. 25 2. Drobne 23 3. Golač 18 3. liga EDA - SELMAR BULLS 0:7 NOVA VAS - ORKAN 2:2 ČRIČKI - VELTINS 1:1 VE-FLON - FANEL LAGUNA 9:3 TORCIDA BISTRO BARON -ZLATOROG 2:8 ŠPORT BI-LLY - ŠKORPIONI 3:2 Vrstni red: 1. Veflon 14 66:24 25 +42 2. Zlatorog 14 66:31 20 +35 3. Selmar Bulls 14 49:33 20 +16 4. Šport Billy 14 52:28 19 +24 5. Eda 14 60:42 17 +18 6. Torcida Bistro Baron 14 37:48 16 -11 7. Veltins 14 31:29 14 +2 8. Orkan Lilija 14 43:61 12 -18 9. Črički 14 35:48 10 -13 10. Panel Laguna 14 25:60 6 -25 11. Nova vas 14 24:47 5 -23 12. Škorpioni 14 33:69 4 -36 Najboljši strelci: 1. Vrbovšek 24 2. Mesarič 21 3. Seleš U. 20 4. liga: DINO - SATEN 1:4 HOP HOP - CETIS GRAF 1:4 GRAFIKA GRACER - FREDOV 2:2 SHALTER 05 - CAKANI BISTRO PANDA 4:3 LOPATA TRGOVINA IRENA - ZLATARNA 4:3 ALBATROS - REMONT 1:3 Vrstni red: L Zlatarna 15 44:26 21 +18 2. Cetis Graf 15 67:30 19 +37 3. Freddy 15 42:22 19 +20 4. Satex 15 39:24 19 +15 5. ZAM 14 34:32 17 +2 6. Lopata trgovina Irena 14 40:43 15 -3 7. Hop hop 15 36:43 15 -7 8. Grafika Gracer 15 35:47 14 (-1) -12 9. Dino 15 32:44 14 -12 10. Cakani Bistro Panda 14 40:43 13 (-1) -3 11. Shalter 05 15 28:45 11 -17 12. Remont 15 22:39 7 -17 13. Albatros 15 48:72 7 (-1) -24 Najboljši strelci: L Kovačič, Kompolšek 17 2. Kolar, Turnšek 15 3. Kraljič, Šnabl M., Bednjički 14 EKIPA PENAL: spomladanski prvaki v prvi veteranski ligi 5. liga: AC PERGAM - JAVNE NAPRAVE 7:2 PENTAGON -LISCE 3:2 IRŠIČEVA - SEGA MEGA 5:2 HARITRANS - OPTIKA SIMONA EL.KERŠ 8:5 ZG. HUDINJA - KOZOROG 1:3 ISLANDERS - FLAME-NGO 0:3 Vrstni red: 1. Islanders 15 81:32 22 +49 2. Haritrans 15 56:36 20 +20 3. Flamengo 15 44:35 20 +9 4. Iršičeva 14 55:32 19 +23 5. Zg. Hudinja 15 50:37 18 +13 6. Kozorog 15 46:42 17 +4 7. AC Pergam 14 47:44 16 +3 8. Občina Celje 14 47:32 14 (-1) +15 9. Pentagon 15 36:61 12 -25 10. Javne naprave 15 31:51 9 (-1) -20 11. Sega mega 15 25:50 9 -25 12. Lisce 15 30:56 9 -26 13. Optika Simona El. Kerš 15 27:67 4 (-1) -40 Najboljši strelci: 1. Veber 37 2. Jazbec, Tkavc A. 26 3. Perinič 23 1. liga veteranov: AŠKERČEVA - PENAL 1:3 MEGLLE - ARA SIPRO 0:6 AZZURI CC - KOVINOTEHNA 2:3 MANDRAGOLA -PIKAPOLONICA AGRINA 2:1 Vrstni red: L Penal 14 66:14 24 +52 2. Aškerčeva 14 60:17 24 +43 3. Azzuri CC SSS 14 41:18 19 +23 4. Kovinotehna 14 38:37 13 (-1) +1 5. Meglic 14 37:64 10 -27 6. Mandragola 14 19:53 9 (-1) -34 7. Ara Sipro 14 22:34 7 -12 8. Pikapolonica Agrina 14 17:64 4 -47 Najboljši strelci: 1. Bojovič Vlado 24 2. Kolenc D. 18 3. Sedovnik 15 2. liga veteranov: CETIS 57 - PTT CELJE 1:7 KOLEGI VULK.PREVOLNIK - OBRTNIK 2:5 SOKOLI ŠTORE - LB BISTRO OSTROŽNO 2:3 JAVNE NAPRAVE - ŠKORPIONI 2:5 Vrstni red: 1. Škorpioni 14 92:26 27 +66 2. PTT Celje 14 49:33 18 +16 3. Kolegi Vulk.Prevolnik 14 59:58 13 +1 4. Javne naprave 14 42:36 13 +6 5. Sokoli Štore 14 37:58 13 -21 6. Obrtnik 14 31:48 12 -21 7. Cetis 57 14 25:52 10 -27 8. LB Bistro Ostro-no 14 30:64 6 -34 Najboljši strelci: 1. Kiker 28 2. Goršič 20 3. Uran 19 Pripravil: Peter Hribernik Šport Blagor tistim s satelitsko Priznam. Nikjer na telesu, niti na tistih najbolj delikatnih delih kože, kot je to menda primer pri nekem znanem koroškem brivcu, nimam tetoviranega imena nobenega nogometnega moštva, niti Publikuma. Priznam. Nikoli nisem zbiral sličic nogometašev in niti približno nisem podoben Mara-doni, ko predme zakotalijo tisto značilno usnjeno žogo. Torej: nisem pretiran ljubitelj nogometa, vendar pa se s tistim modrecem, ki je nekoč izjavil, da je nogomet najpomembnejša nepomembna stvar na svetu bolj ali manj strinjam. In priznam, ko se je bližalo svetovno prvenstvo, sem bil zelo zadovoljen. Ni namreč lepšega, kot zavaliti se v udoben fotelj ter med obveznim srkanjem piva opazovati dogajanje na igrišču. In navijati za eno od ekip. Kamerun na primer. Še bolje je, če tekmo spremljaš v družbi znancev, s katerimi potem družno kritiziraš napake sodnika, hvališ najboljše, komentiraš zadetke. Spet ob pivu. Razumljivo. Težava je le v tem, da je za tovrstno početje potreben televizijski sprejemnik, ki v odsotnosti satelitske antene lovi le bolj ali manj domače TV postaje. TV Slovenija na primer. Tu pa se pojavijo problemi. Novinarji športnega programa TV Slovenija so, o tem ni nobenega dvoma, svetovno prvenstvo pričakali popolnoma nepripravljeni. No, če so se na veliki spektakel le pripravljali, so to počeli neznansko slabo. Kjub temu, da so vedeli, da se bo mesec dni ves svet vrtel okrog žoge. Medtem ko se sicer za nogomet ne pretirano ogreti Američani vztrajno drenjajo na tribunah, ko je na primer državna televizija v Kongu po mesecu dni nepred-vajanja programa samo zaradi nogometa spet vklopila svoje antene in pretvornike in ko se je tajska opozicija v čast nogometu odrekla vsakršnim demonstracijam, lahko Slovenci tekme spremljamo ob anemičnih komentarjih domačih novinarjev, ki poleg vsega nabijajo še nepredstavljive neumnosti - eni bolj, drugi manj. Sami so jih poimenovali zanimivosti. Ena tistih “zanimivosti”, ki bodo nedvomno romale v zgodovino, predstavlja izjava, izrečena ob prenosu tekme med Kolumbijo in Švico, ko je komentator - ime avtorja bom v prepričanju, da pri odkrivanju njegove identitete nimate prav veliko izbire, diskretno zamolčal -izustil, da se nikakor ne more znebiti občutka, da hočejo Kolumbijci žogo na vsak način spraviti v gol. Menda ja ne. Sam sem bil namreč prepričan, da se po igrišču podijo iz nekih samo njim znanih verskih razlogov. Glej ga no, pa sem se zmotil. Med vrhunce nogometnih prenosov ljube nam televizije nedvomno sodijo še reklamna sporo- čila, ki se kot po pravilu na ekranu pojavljajo ob najbolj neprimernih trenutkih, ter premori med polčasi. Slednji so dobesedno božanski. Medtem ko se bodo lahko tisti, ki premorejo satelitske antene, do onemoglosti nažrli najboljših golov vseh časov, sem se sam prve dni nogometnega prvenstva v glavnem zabaval z gledanjem psičkov, kamele, morskega leva, Kornatov in dolgočasne zadeve, ki so jo poimenovali žlgra barv in svetlobe’. In čudno, imel sem občutek, da me nekdo fino zajebava. Mogoče bi bilo celo bolje, da bi me televizijci odpravili z besedami “dragi gledalec, pojdi lepo na sekret, pripravi si nov sendvič in si odpri novo pivo, kajti nam se bolj ali manj jebe zate”. In bi šel. Delat sendvič. V dobri veri, da bo morda nekoč TV Slovenija pogorela do tal. Ne bi bilo slabo. Aaron W. Kronsky ZURKA Brat ameriškega predsednika nadaljuje s škandali Nova afera Ameriški predsednik Bill Clinton nikakor ne more ukrotiti svojega brata, ki veselo nadaljuje s pijančevanjem in aferami. Zadnja je še posebej žgečkljiva, saj naj bi jo ušpičil tik pred svojo poroko. Nagovarjal je namreč Angležinjo Liso Shead, zapeljivo topless plesalko. Ponudil ji je stanovanje, kjer bi se po njegovi poroki lahko nemoteno sestajala. Cisto je bil iz sebe. Klical jo je po šestkrat na dan, enkrat celo ob treh zjutraj, ko jo je vabil v svoj avto. Z Liso sta se spoznala, ko si je ogledal striptiz v nekem klubuv Dallasu in menda je ponorel od strasti, ko je videl njene prsi. Takoj se ji je približal in čez pol ure sta se že poljubljala. "Bilo je to bližnje srečanje s Clintonovo vrsto," je stvar komentirala plesalka. "Bil je strasten in vznemirjen, znal je očarati dekleta in na začetku mi je bil v-šeč." Nekaj časasta se dobivala, dokler se ni Roger aprila oženil s svojim nosečim dekletom. Na dan poroke, ki sta se je udeležila tudi ameriški predsednik s soprogo, naj bi Roger jokal od sreče, vendar Lisa trdi, da jo je na predvečer obiskal in ji zatrjeval, da bi mnogo raje poročil njo. Na vsak način je želel, da se njuno razmerje nadaljuje. Lisa ga je v pravi luči prvič videla, ko je s kolegicami nastopila na eni njegovih zabav za moške. "Odpeljali so nas v neko odvratno skladišče, povsod naokoli je ležal heroin. Ko smo prišli, je s 25 prijatelji igral poker. Bilo je grozno. Pili so vodko, pivo in šampanjec. Razen nas sploh ni bilo žensk. Z garderobe so nam sneli vrata, bilo je neprijetno." Roger in njegovi prijatelji so bili tudi silno neradodarni. Namesto obljubljenih 280 dolarjev in napitnine so dekleta zaslužila po 30 dolarjev za cel večer, medtem ko je honorar v nočnem klubu okoli 600 dolarjev. Lisa je bila besna nanj. Nikoli več ni spala z njim. Zapustila je plesno kariero in sedaj želi začeti novo življenje. Za Ro-gerja od njegove poroke noče več slišati. Roger Clinton o njenih trditvah ne daje izjav, vendar so tudi drugi potrdili, da sta se spoznala v klubu in se večkrat sestajala, prav pogosto so ju opazili s-kupaj in videti sta bila silno ogreta drug ya drugega. Zasoljena zgodba, ni kaj. V Beli hiši res nimajo lahkega spanja, kadar ima Roger svoje muhe. Oboževani nogometaš priznal, da je vzel poživilo - seks, droge in nogomet -zvezdništvo pokopalo narodnega junaka Konec nogometnega polboga Po tekmi Argentina - Nigerija so pri dopinški kontroli v urinu Diega Maradone odkrili efedrin, alkaloid, ki vzpodbuja delovanje živčevja in krvnega obtoka in se nahaja na seznamu prepoveda- nih poživil. Kmalu po prvi analizi je Argentinec priznal, da je to poživilo res zaužil. Skoraj zagotovo mu grozi takojšnja izključitev s svetovnega prvenstva, po aferi s kokainom, ko zelo dolgo ni smel nastopati, pa mu grozi še večja kazen. Ker ima fant iz Fiorita že triintrideset.let, pomeni to najverjetneje dokončno slovo od nogometa. In povratek nazaj v argentinska predmestja. Od ostalih nogometašev se je razlikoval po bolestni želji zmagovati in zmagovati. Ta želja ga je gnala k temu, da je treniral ure in ure ter postal legenda med nogometnimi legendami. Življenje - hitri avtomobili, drag nakit, lepe ženske, kokain in pogosti obiski po bordelih, so poskrbeli, da so se mu hitro pričeli nabirati odvečni kilogrami. Sledila je kokainska afera, ko je bil kaznovan z dolgotrajno prepovedjo nastopanja. Iz Neaplja, kjer ga je leta 1986 mlada domačinka tožila za očetovstvo (očetovstvo je priznal šele zdaj, med svetovnim prvenstvom), je dobesedno pobegnil. Po dolgem odmoru se je s trdimi treningi ponovno vrnil na nogometne stadione. Z odlično igro je do tiste usodne tekme z Nigerijo nakazoval, da se bo uspel vrniti med zvezde. Z odkritjem dopinga v njegovem urinu pa je njegova usoda skoraj zagotovo zapečatena. Njegov padec je takšen, kot je bil njegov vzpon - meteorski in z velikim truščem. Mitja Ocvirk ZURKA Predstavitev slovenskega gospodarstva na Madžarskem ifnui i rmn: Od 14. do 19 junija je bil v Bekescsabi na vzhodu Madžarske mednarodni sejem EXPO 94. Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica iz Celja, je organizirala predstavitev dvajsetih podjetij iz Slovenije, pretežno iz celjske regije. Most na vzhod, kot je neuradno ime tega sejma, je slovenska podjetja sprejel z velikim zanimanjem, kar je potrdilo opravičenost izbire sejma in organizacijo predstavitve, še posebej, ker v tem delu Madžarske skoraj ne poznajo Slovenije in njenega gospodarstva. Predstavniki podjetij, ki so se predstavila, so sklenili konkretne dogovore in nekateri že sprejeli prva naročila. Izredno veliko povpraševanje je bilo po stavbnem pohištvu, rustikalnem pohištvu, parketu, nasploh po izdelkih naše lesne industrije. Pokazale so se dobre možnosti za izvoz gradbenega materiala, vodoinstalacijskih izdelkov in barv za les. Z novimi predpisi, temelječimi na bilateralnem sporazumu o prosti trgovinski menjavi z Republiko Madžarsko, so možnosti za gospodarsko sodelavnjc zelo dobro. Mitja Ocvirk Razkosano ženo odvrgel na smetišče Grozljiva najdhii na anys-Imrškcmsmetišču: razkosano žensko truplo. Aujjshurški kriminalisti so na sledi šestintridesetletnemu Turku, ki je svojo ženo, rojeno Nemko, najprej uliil in nato razkosal. Ilele trupla je odvrpel v zabojnik za smeti. Gre za šestindvajsetletno domačinko, ki se je poročila z deset let starejšim Tur- kom. l*o prozljivi najdbi so policisti preiskali njuno stanovanje, kjer so odkrili velik krvav madež na prepropi. Ila so umor sploh odkrili, se yre zahvaliti okvari seži-jjaliie naprave na smetišču. Ker so smeti dalj časa čakale na sežij|, je eden izmed delavcev odkril dele trupla. Morilec je še na beyu, kriminalisti pa so mn na sledi. Obleke za Stonse Britanski modni magnat, John Galliano, se loteva svojega prvega resnega podviga v svetu rocka po tem, ko je na neki zabavi naletel na legendarnega Micka Jaggerja. Jagger, ki bo avgusta krenil na turnejo s svojimi Rolling Stonsi, se je srečal s krivovernim Gallianom v začetku tega meseca pri Deli-lahu v New Yorku, v nekem luksuznem nočnem lokalu. Njegov manedžer, Delila Ro-che - Kelly, pravi, da je iz prijateljstva nastala pogodba, po kateri bo Galliano za Stonse šival obleke, ki jih bodo nosili med turnejo. Arheološka karavana V soboto, 2. julija, je krenila na pot enodnevna arheološka karavana, ki jo je po šmarsko - šentjursko - kozjanskem območju vodil šmarski rojak dr. Slavko Ciglenečki ml., arheolog, znanstveni svetnik na Znanstveno raziskovalnem inštitutu pri SAZU v Ljubljani. Kolona avtomobilov je viju- gala skozi idilične, skrivnostne kraje z bogato preteklostjo. Ustavila se je na Rifniku pri Šentjurju, v Tinju nad Loko pri Zusmu, v Gradcu pri Planini in zaključila svojo pot na Svetih Gorah nad Bistrico ob Sotli. Organizator karavane je bila Kulturna skupnost Brecljevo (Atelje Jagodič). SLOVO MORENA ARGENTINA Triintridesetletni italijanski kolesarski profesionalec Moreno Argentin je prejšnji petek sporočil javnosti, da se poslavlja od tekmovalnega športa. V svoji skoraj štirinajstletni tekmovalni karieri je nanizal celo vrsto uspehov. Med drugim je bil leta 1986 svetovni prvak, štirikrat je zmagal na klasiki Luetich - Bastogne - Luetich, trikrat na dirki po ravnicah Valonije, nabral je tudi nekaj etapnih zmag na velikih dirkah, kot so Tour de France, Giro d’ Italia in La Vuelta. V ekipi Gewiss, za katero je tekmoval, bo ostal kot svetovalec tehničnega direktorja Emanuela Bombinija. ZURKA Srbska folk ■ mrzlica Helikopter spusti srbsko folk - zvezdo Lepo Breno na odprt oder v središču Beograda. Njeni oboževalci, ki jih majhen nalivček in sapica sploh ne motita, kričijo njeno ime, dokler ne začne. Po Srbiji koncerti novih izvajalcev narodne glasbe privlačijo več ljudi kot nogometne tekme. Vodilne pevce, kot so Lepa Hrena, Dragana in Ceca, obožujejo množice. Medtem ko ta glasbo po televiziji in radiu vrtijo tako rekoč brez premora, se namesto diskotek v mestu pojavljajo -“folkotke”. Oblasti so na začetku hrabrile ta sorazmerno kičast in skoraj ničvreden glasbeni žanr - električno mešanico hip-hopa, techna in orientalskih pesmaričic -, da bi s tem bodrile nacionalizem in mirile z vojno okužen narod. Vendar povezan s podzemljem ta narodni val zdaj v Srbiji požira druge glasbene in kulturne dejavnosti. Zaradi tega se zgražajo liberalci, nekaj bolj posvečenih članov vladajoče Socialistične partije in še posebno tisti pod vplivom Miloševičeve žene - Mirjane Markovič. Gospa Markovič je večkrat napadla to “invazijo primitivizma” in, zdi se, so zdaj tudi oblasti začele podpirati njene izjave. Tudi nova ministrica za kulturo Nada Popovič Perišič pravi, da je to kulturno davljenje treba ustaviti. Napada “nove bogataše brez okusa”, glavne finančne podpornike “pseudofolka”. “To so agresivni ljudje, ki so čez noč obogateli in to se zrcali v njihovi glasbi. In ta kaže, kaj je napačno v srbski kulturi, ki je postala kulturno revna. Da bi vrnila kulturno ravnovesje, je gospa Popovič Perišič pripravljena uvesti davke in uveljaviti zakon, s katerim bi prepovedali predvajanje te glasbe na državni televiziji. Priznava, da bo to težko doseči. “Seveda. Težko je spremeniti okus naroda. Toda, če želimo komunikacirati z zunanjim svetom, bo morala biti naša kultura malo bolj univerzalna.” Veteran beograjske rock kritike Petar Lukovič trdi, da načrti nove ministrice nimajo kaj dosti možnosti za uspeh in pravi: “Ta glasba je preprosto odraz naše družbe, ki je pač postala kičasta, primitivna in ksenofobična. Režim jo je tako ali tako že prej poskušal cenzurirati, pa v tem ni imel uspeha, ker imamo tu opravka s posledicami politike, ki so jo sami napeljali.” The Guardian Kakšen Reagan! Mala Reaganova ima pa res talent, da šokira ljube Američane. Patty Davis, hčerkica nekdanjega ameriškega predsednika (Ronalda), je dvignila preveč prahu, da bi ga nekateri lahko pozabili. Društvo za varstvo živali bo vzelo eno izmed mnogih Play-boyjevih slik, na katerih lepotica pozira GOLA!, za poster za svoje gibanje. No, njena mati in oče sta bila vse prej kot navdušena, ko sta kupila Play-boy in v njem našla devet barvnih strani v vseh mogočih pozah njune edinke. Patty pa je prav ponosna na fotografije in naslovnico, kjer ji prsi zakrivajo roke nekega mišičjaka, približno tako kot na naslovnici albuma Janet (Jackson). Poleg tega bo dala tudi polovico svojega premoženja, več kot milijon dolarjev, v dobrodelne namene za živalce. Na tisti slavni fotki je namreč za labradorcem Leilydomom, hišnim ljubljenčkom Playboye-vega lastnika Hugha Heffnera. Patty Davis pravi, da se sploh ne čudi očetovi reakciji. "On je bil glede seksa vedno bolj sramežljiv. Po moje sta oba takšna, ker sta bila zgrožena nad seksualno revolucije." Jacqueline Kennedy Onassis Milijonska zapuščina Jacgueline Kennedy Onassis je dobro poskrbela za svoje potomce. Sinu in hčeri je zapustila prek dvesto milijonov dolarjev, od katerih bosta neposredno dobila kakšnih sto milijonov. V zapuščino sodi še razkošna vila v Nevv Yerseyu, imenitno pohištvo, mnogo zemlje in nekaj dragocenih konjev. Potlej stanovanje v New Yorku, v katerem je živela zadnjih trideset let in je sedaj vredno dobrih pet milijonov, počitniško hišo v Martha Vineyardu z ogromno zemlje, ki jo cenijo za 25 milijonov dolarjev. Jacqueline je bila lastnica hiše Kenne-dyjevih na Cape Codu, kamor je v zadnjih letih življenja pogosto zahajala. Po smrti Johna F. Kennedyje je vdova s pomočjo številnih svetovalcev povečevala družinsko premoženje, po smrti svojega drugega moža Onassisa pa je njegovo 25 milijonov do-arjev predvsem po zaslugi svo-ega spremljevalca Maurica Tempels-mana pomnožila na dvesto milijonov dolarjev. Jacqueline je prvi denar z osemnajstimi leti podedovala po svojem dedu leta 1948. Tri tisoč dolarjev je porabila za poletne počitnice v Evropi. Leta 1951 se je zaposlila kot fotoreporterka v Washington Times Heraldu za plačo 4.250 dolarjev na teden, kasneje je napredovala in zaslužila že 5.667 dolarjev na teden. Oče ji je leta 1957 zapustil 80.000 dolarjev. Srečna babica z vnukinjo Rose ZURKA Rečica ob Savinji - Na tradicionalni 15. turističbni prireditvi Od lipe do prangerja so prikazali tudi delo nekdanjih rokodelcev, običaj, ki se v Zgornji Savinjski dolini imenuje štira. Ključavnica čez Marqee Samo beseda je dovolj. Marqee. Najznamenitejši londonski nočni lokal, luknja, v kateri so nastopili vsi znani londonski rokerji. Jagger osebno, Yardbirdsi, Sex Pistols... Vsi. Od zdaj tam ne bodo več nastopali, pač pa spali. Mar-qee se bo prelevil v klasična draga stanovanja. Heh... Rod Stewart, Traffic, Police, Slade, Aliče Cooper, Status Quo, Elton John, Long John Baldry, The Who, David Bowie... Imena, ki so s flomastri ali žeblji vpisana za zdolgočaseno steno garderobe, kjer so vsi ti in nešteti drugi tedaj anonimni legendaši čakali, da se poženejo pred publiko, ki je žrla njihove nore note. Roll-ing Stonesi so štartali tam in enako burno sex Pištolce deset let kasneje. In zdaj... je duhov konec. Ne vedo še, kakšne bodo, zagotovo pa bodo astronomske - cene namreč, cene apartmajev in stanovanj in vse drobne kičaste krame v trgovinah, ki jih bodo tam postavili namesto Marqeea. Skupaj bodo spravili 33 stanovanj za razvajene Londončane. Ohranili bodo le spomin - steno, polno napisov, znoja plesalcev in igralcev, neštetokrat polito z vinom, z grafiti tisočih obiskovalcev, polno spominov na težki zvok, ki ga je odbijala. Nova lokacija naj bi bila v Charing Cross Roadu, toda tisto, kar Marqee res predstavlja, je nemogoče preseliti. Ne tiste karizme, v kateri je tri desetletja Marqee utripal med svojimi štirimi stenami. Legenda, za katero se mnogi cmerijo, bo najverjetneje zamrla, kjer se je začela, tam v Wardour Streetu, v nekoč zloglasnem Sohou. Vse ostalo bo potem samo še spomin na kraj, kjer je rock’n’roll ostal večno mlad. Mick Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 I.O.O. CELJE Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375 faafičtti studio TEI«. 8 FAX; 063/34-222 GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE Z DISKET 1 DESIGN •FILMI* TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, ] j vizitke, računi, dopisi ...), PROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, ! BlOKI^EjriKETE, IZDELUJEMO TUDI ČRTNI KOD«! j I VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM, , , NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | I COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIČ- | l NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC. I ZE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE STAMPIUKO ZASTONJ! UKV 97.2 IM 88.9 MHz STEREO 36 Uganka SESTAVIL SIMON BIZJAK MONTA- NIST1KA ORESTOV OČE V GRŠKI MTTOLOGUI PRETIRANA BOLEZENSKA STRAST DO ČESA HEBREJSKA ČRKA (IZ ČRK JANI) NEKDANJI DAVEK NAPAD. NAVAL NASKOK MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČUO NOVA DOBA CENJENOST PRIZNANOST NPR. JAVNEGA NASTOPA BUDIM IN AMERIŠKI REŽISER KAZAN SL PISATELJ (JANKO, 'NA NOVlNAlf) UNO VENTURA SL ROKO-METACICA ČERNE SL. MANEKENKA GAZIBARA STARA BABILONSKA PRESTOLNICA MUSLIMANSKI POSTNI MESEC POŠKODBA TKIVA ZARADI OGNJA ? DAN, KO SE DELA IT. JEZERO (LAGO D) ' SL POU-T1ČARKA GLAVNI STEVNIK 1 1 PERGAMENT IDI DADA AVDIO - VIZ. PRIPOMOČEK JAMA ZA STROJENJE ANG. ŠAHIST (NIGEL) DEL LJUBLJANE KOROŠKI PLES SLAVKO AVSENIK ADAMOVA ŽENA ? MUSUM. MOŠKO IME (IZ ČRK DAU) SL PEVKA FALK GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SKOPSKA CERKEV (SVETI) PADAJOČA VODA MOČEN UDAREC OD ZGORAJ NAVZDOL (TENIS) PRITOK GANGESA ? IRANSKO NOM. PLEME NEIMENOVANA OSEBA MEDN, UT. ZDRUŽENJE TOMISLAV NERAUČ POSLOVNO ZDRUŽENJE FASADA OSPREDJE ZATOPEK EMIL PROSTOR ZA VOZOVE. KOLNICA ŠALA AMERIŠKI PLES SL PESNIK PAVČEK RIMSKI HIŠNI BOG Zgornja križanka je v štirih nadaljevanjih. Rešujemo jo tako, da iz gesel, ki so označena z vprašajem sestavimo misel. Obe križanki sta nagradni. Razpis in kupon na strani 39. ■ <. - <- -M 1 Uganka 37 Oven: Razume-ggjt, vajoči boste, prijetni in očarljivi in prav res ne bo nikogar, ki tega ne bi opazil. Česarkoli se boste lotili, vse vam bo šlo odlično od rok. Sreči boste hvaležni, da se je končno lotila tudi vas. Partner se bo odločil tako, kot želite. Srečne številke: 1, 7, 9, 11, 23. Bik: Tožili boste in tarnali, tako da vas bodo tudi najboljši prijatelji, sploh pa vaši domači že do grla siti. Preveč se zanašate na druge, a vedite, da se namesto vas ne bo trudil nihče. Partnerja boste pripravili do tega, da vam bo prisluhnil. Srečne številke: 2, 3, 6, 14, 27. Dvojčka: Ne boste preveč obupani, čeprav se vam bo podrlo kar nekaj gradov, ki ste jih že dalj časa postavljali v oblakih. Razočaranje ne bo prehudo, saj ste pri sebi vedeli, kaj se lahko zgodi. Drugo za drugo boste odstranili ovire. Srečne številke: 3, 7, 9, 16, 25. Rak: Ljudje, ki vas obkrožajo, vam ne bodo v nikakršno pomoč, tudi zato boste še bolj živčni in napeti, kot ste že sicer. Vaša odločitev bo presenetljiva, saj se boste oprijeli načrta, ki ste ga že zdavnaj opustili in zlahka boste prišli na cilj. Srečne številke: 1, 8, 9, 17, 20. Lev: Med kratkimi in prijetnimi počitnicami si boste telesno in duševno opomogli, potem pa se z novimi močmi spopadli z nalogami, ki vas čakajo. Morda boste malo žalostni, da je vse tako hitro končano. Drugače pa bo šlo vse kot po maslu. Srečne številke: 3, 5. 8. 19, 22. Devica: Navdajalo vas bo globoko notranje zadovoljstvo, kar boste prenašali na vse ljudi, ki bodo z vami v stiku. Prijetni boste in z vami se bodo radi družili. Zaupajte pa svoji intuiciji, ne nasvetom tistih, ki ne vedo vedno, kaj je za vas prav. Srečne številke: 1, 8, 9, 12, 27. Tehtnica: Žareli boste od sreče, saj so se reči obrnile tako, kot ste si ves čas želeli. Če boste vztrajni, se utegne vaš finančni položaj bistveno popraviti. S partnerjem se boste sprli zaradi malenkosti, kar boste kmalu uspeli zgladiti. Srečne številke: 2, 7, 9, 13, 24. Škorpijon: Vzne- senost vas zlepa ne bo zapustila, čeprav zanjo, če dobro pomislite, pravzaprav nimate več pravega razloga. Bodite malo bolj realni in poglejte okoli sebe, najbolj pa vase. Morali boste spoznati tudi manj lepe plati vaših načrtov. Srečne številke: 1, 8, 9, 10, 21. Strelec: Utrujeni boste, vendar je očitno, da si zaradi prevelikih obremenitev v službi že prav panično želite dopust. Še malo potrpljenja, pa bo vse tako, kot si želite. Prijatelj vam bo povedal nekaj, kar vam bo v pomoč pri pomembni odločitvi. Srečne številke: 2, 7, 8, 12, 24. Kozorog: Navdajal vas bo avantu-gnp ristični duh, zato se nikar ne prenaglite pri stvareh, ki vas trenutno najbolj mikajo. Vzemite si čas zase in dobro premislite vsak korak. Prijatelj vam bo zaupal, kaj ga teži in znali mu boste pomagati. Razvedrite se. Srečne številke: 1, 5, 6, 17, 28. Vodnar: Tako popi^ lni energije boste, Aft da ne boste niti za Č trenutek podvomili vase. Drobne tegobe vas ne bodo ovirale in z njimi boste znali opraviti. Pestil vas bo nek drug problem, ki se vleče za vami kot jara kača že dalj časa. Nanj se osredotočite. Srečne številke: 3, 7, 9, 13, 29. Ribi: Trmasti ste malo preveč, če bi bili malo bolj strpni, vzroka za slabo voljo že zdavnaj ne bi bilo več. Nekdo bo naposled ugotovil, da mu lahko samo skupaj z vami reši veliko težavo. Pazite, da romantično razmerje ne izgubi ves svoj čar. Srečne številke: 4, 6, 9, 17, 22. BIOENERGIJA O četrti, srčni čakri, ki nas povezuje z življenjem v celoti, poimenovali smo jo kot center skozi katerega ljubimo, smo že govorili. Tokrat podrobneje o čustvu ljubezni kot energijski frekvenci. Takole razmiSlja zdraviteljica Ajra MiSka v svoji knjigi Dotik večnosti: “Ljubezen je zanimivo čustvo. Ni le čustven odziv na energijsko frekvenco, pač pa je stanje blaženosti in čistosti. Ljubezen je temelj, ki se kot nečustvena vibracija ohranja v duhovnem nivoju kot podlaga za to, da duša energijsko biva. Ljubezen je prvo čustvo, ki sicer ni čustvo v temeljnem pomenu besede, pač pa je podlaga za vsa ostala stanja bivanja. Ljubezen je najbolj pozitivno Čustvo v smislu ustvarjalnosti. Pomeni zaupanje in pošiljanje vibracije dobrega v okolje. Ljubezen je sistem varovanja pred hudim in slabim. Ljubezen je način, kako premagati še tako močnega sovražnika, ker deluje pomirjevalno in blagodejno in zbuja nevtralnost. Nevtralnost pomeni najboljšo doto za vsak nov ali ponoven razvoj v mejah njegove naloge in spoznanja, ki mu je namenjeno. ” O duši in čustvenem telesu pa naslednje: "Duša je ncinkarnirana substanca in zato točka, v kateri je človek večen. Čustveno telo je frekvenčno najvišje inkarnirano energijsko telo. Ker je po frekvenci duši najbližji nivo čustvenega telesa, najlaže spodbudi v njem neko zahtevo, željo, informacijo ali vprašanje. Duša seveda ne miruje, opazuje inkarnacijo, ki v bistvu poteka zunaj nje. Duša aktivno deluje in vpliva na nižje frekvenčne nivoje. Zaradi bližine frekvence je vplivanje na čustvene nivoje najlažje. Če bi duša sprožila neko željo v zavestnem nivoju, bi jo ego takoj zagrabil in prilagodil vsem objektivnim dejavnikom, ki jih ima zapisane v svojem privzgojenem vzorcu gledanja. Zato je pomembno, da se želja duše sproži na čustvenem telesu. Tako dobi čustven značaj, zavesi ga prikroji svojim formam in s tem sprejme za svojo. Čustva so v tem pogledu močnejša od ega in ga večinoma premagajo v boju za vpliv nad situacijami." Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Voda je edina pomiritev na soncu razgretih živcev in osvežitev za tiste, ki še morajo delati. Trženjski škrat vam tokrat predstavlja, kaj lahko počnete v zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku, v enem najlepših bazenskih kompleksov v Sloveniji. Ljudje so začeli uporabljati termalno vodo za kopanje že daleč v preteklosti, saj so ugotovili, da sprošča, celo pospešuje celjenje ran in lajša bolečine. Hotelsko ponudbo zdravilišča sestavlja 136 apartmajev v naselju Atomska vas in hotel Atomske Toplice B-kategorije. Obiskovalci lahko izkoristijo tudi ponudbo zasebnikov in avtokamp. Možnosti za rekreacijo nudi pokriti bazen v hotelu, trije zunanji in dva notranja bazena v kampu. K notranjemu bazenu, ki ima slap, podvodne in rimske kopeli, ter del, namenjen nudistom, sodijo tudi solarij, finska in turška savna in glej, glej, bikini bar. Notranji bazen je povezan z zunanjim, ki ima med drugim tudi vodni tok. Skupaj štejeta 900 kvadratnih metrov vodne površine. Gostje se lahko rekreirajo na trim stezi, pri tenisu, košarki, mini golfu, balinanju in namiznem tenisu. Lahko kolesarijo v okoliške kraje, streljajo na športnem strelišču, lovijo divjad v bližnjih revirjih ali ribe v reki Sotli. Za popestritev sicer bolj umirjenega preživljanja prostega časa pa poskrbijo številne sprehajalne poti in knjižnica. Tudi prostori za igranje šaha so na voljo. Za zabavo in razvedrilo ob večerih je poskrbljeno z glasbenimi programi v hotelu, nastopi pevskih zborov, folklornih skupin ter z drugimi prireditvami in igrami. V hotelskih prostorih občasno organizirajo tudi predavanja zdravnikov specialistov. Ce odidete tja, se imejte kar se da lepo. Tako vam privošči škrat. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Trgovina s potapljaško opremo ♦ 36 A akumulator Peskovnik ♦ Računalniški tečaj za otroke ♦ Odojki za roštilj ♦ Otroški bazen ♦ Likalna deska ♦ Ventil zamašek za čoln Maestral ♦ Večerne šole v Celju in Ljubljani ♦ Hotel za pse Tomos avtomatik ♦ Plastični prti za okroglo mizo ♦ Porolit 8 cm in 12 cm Plastična miza in 4 stoli ♦ Fitness studii v Ljubljani ♦ Neopletene steklenice Generalno zastopstvo za Nike, Reebok in Adidas ♦ Aluminijasta ali lesena lestev 7 m ♦ Kartoni za zlaganje peciva ♦ Servis kovčkov Samsonite ♦ Plinski hladilnik Kdo dela strelovode ♦ Kdo goji polže ♦ Katera banka ima dolgoročni stanovanjski kredit ♦ Zimski vrt ♦ Rolke ♦ Tiskarji računalniških oz. neskončnih obrazcev Razdelilna omarica za talno gretje ♦ Hiap ♦ Toroidni transformator 220 V/ 12 V 100-150 W ♦ Kanu dvosed ♦ Sesalec Hoover ♦ Brivnik Panasonic ♦ Čistilni servis za stanovanja v Ljubljani ♦ Samostoječi štedilnik na trda goriva za etažno centralno Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINET0VE BAZE PODATKOV ♦ Anatomski vzglavnik Dormisan za vaše dobro spanje - tudi grosistična prodaja ♦ Prevozi bolnikov z reševalnimi vozili v tujino ali iz tujine. Nega in zdravljenje na domu, fizioterapija na domu, dostava zdravil na dom, odvzem krvi na terenu ♦ Expres izdelava, oblikovanje vizitk, vabil, tisk vizitk po sistemu topli tisk-zlatotisk ♦ Oblikovanje in izdelava prospektov, katalogov in celostnih podob. ♦ Postavitev razstavnih prostorov na sejmih po sistemu KNOW-HOW s sodelovanjem akademskega slikarja in arhitekta ♦ Gostinski pulti-hlajeni in nevtralni, kuhinjska gostinska oprema, oprema za picerije, termična oprema in nape ♦ Prodaja elektroakustičnih instrumentov in vsa ostala glasbena oprema ♦ Servis električnih aparatov, ozvočenj na manjših prireditvah, servis na domu za večje stroje Pripravila Sabina Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti 063/441- Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Od vrat do vrat Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 14. julija 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 10. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 8 iz številke 24-25 Vodoravno: sproščenost, prevetritev, Aiken, amaro, sen, eta, VR, Valter Bonča, Ari, Lao, Irci, priklon, odličnik, Renij, jasmin, oje, Eva, agenti, kol, Don, Rona, realije, Alain, Elija, icek, LT, Ra, cinek, Bata. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Danijel Klemenc, Cesta na Golico 10, 64270 Jesenice 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” -Damir Gregor, Čečovje 33, 62390 Ravne na Koroškem 3. nagrada: 1.000 tolarjev - Breda Krneč, Trg OF 14, 61000 Ljubljana Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! Tokrat začenjamo z novo serijo naše štiridelne križanke - nadaljevanke. Rešitve boste dobili tako, da iz gesel, ki so označena z vprašajem, sestavite neko misel, ki nam jo pošljite po izteku. Zadnji rok, do katerega bomo sprejemali pravilne rešitve, bomo objavili naknadno. Rešitve za prejšnjo križanko pošljite do petka, 8. julija. Kupon za križanko - nadaljevanko št. 1: Misel:_________________________________________________ Ime in priimek:_________________ Naslov:__________ Pošta,mesto:_______________________ _____________ NAGRADNI KUPON ŠT.10 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: ZDRAVILIŠČE DOBRNA ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA FOTO Mariborska S x, CELJE, Tel.: 32-475 S a Tel.: 32-475 - v stavbi zavarovalnice Triglav - expresna »zdel, do formata’ - expresne fotografije za’ - hitra in kvalitetna izdel sprejemamo naročila za e Ul z dl foto trgovina Mjhmhmi liM Sumot UKVstereo 959MHz • BREZ DLAKE NA JEZIKU liMMttM Lm %mm gsMb? Podjetje za najemni management IS Iskra BATERIJE MERCATOR Iskra elektrode I------------------------------------------------------ | Podjetje KATEDRA HIT d. o. o. je pooblaščena I izvajalska agencija za trženje tekem KENP I (kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo -----------------------------------------------1 V prvem krogu bo slovenska reprezentanca odigrala naslednja srečanja: 7. september 1994 SLOVENIJA: ITALIJA (Maribor) 16. oktober 1994 UKRAJINA : SLOVENIJA 16. november 1994 SLOVENIJA: LITVA (Maribor) 29. marec 1994 SLOVENIJA: ESTONIJA (Maribor) 26. april 1994 HRVAŠKA : SLOVENIJA 7. junij 1994 ESTONIJA : SLOVENIJA 6. september 1994 ITALIJA : SLOVENIJA 11. oktober 1994 SLOVENIJA: UKRAJINA (Maribor) 15. november 1994 SLOVENIJA: HRVAŠKA (Maribor) leta 1996) Spoštovani, naša predstavitev in hkrati prošnja ni vprašanje včerajšnjega temveč jutrišnjega dne. Način reševanja je dober, če lahko na samem začetku napovemo, kas-neje pa tudi potrdimo, da bomo z njimi dosegli svoj cilj. Ne želimo poveličevati naših priza-devanj, prav tako ne želimo, da Vi kot partner ostanete ravno-dušni. Slovenija v športu uspešno vstopa v evropski prostor. V obdobju 1994 -96 bo to poskusila tudi nogometna reprezentanca Slovenije. Septembra se pričenja krog kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo, kjer prvič uradno sodeluje tudi Slovenija. Vsa srečanja slovenske reprezentance bodo na stadionu Ljudski vrt v Mariboru v organizaciji NK Maribor in pooblaščene izvajalske agencije za trženje tekem KENP, podjetja KATEDRA H!T d. o. o. iz Maribora. Ta stadion sta Športna zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport deklarirala kot republiški center za nogomet, ki ga bodo postopoma usposobili za mednarodna srečanja skladno z zahtevami Evropske nogometne zveze (UEFA). Že v letošnjem letu bo iztržek iz teh tekem omogočil postavitev sistema razsvetljave ter sedežev z naslonjali na pokriti tribuni. Ta meddržavna srečanja so prva uradna srečanja slovenske nogometne reprezentance v krogu evropskih tekmovanj. Na vsakem pričakujemo med 10.000 in 15.000 obiskovalcev. Prva tekma s trikratnimi svetovnimi prvaki - ITALIJO, bo dogodek širšega družbenega, gospodarskega in političnega pomena ter nova možnost uveljavitve Slovenije v evropskem prostoru. Mesto predsednika v častnem odboru je prevzel Milan Kučan, predsednik organizacijskega odbora KENP je dr. Alojz Križman. Za posodobitev stadiona in organizacijo kvalifikacij pričakujemo sponzorske prispevke podjetij in družb, ki bi se jim oddolžili s stalnimi reklamnimi panoji, objavami v biltenu vsake tekme, objavami v medijih javnega obveščanja (dnevno časopisje, radio in TV), na plakatih in letalih, z zvočnimi reklamami in drugimi dogovorjenimi predstavitvami. Za celoten krog petih kvalifikacijskih tekem bi skladno s sponzorskimi prispevki in načini reklamiranja zainteresirana podjetja razdelili v glavne sponzorje, sponzorje in donatorje. Prosimo vas, da nas o Vašem interesu in Vaši pripravljenosti sodelovanja čimprej obvestite na naslov pooblaščena izvajalska agencija za trženje tekem KENTP; KATEDRA HIT d. o. o., T^rševa 23, 62000 Maribor oz. na tel./ fax: (962) 227-004, 221-675 SOBOTA, 16.7. Kulturni center - RAZSTAVA CVETJA Pivo Cvetje, MALA POVORKA 21.00 Aškerčev trg, SVEČAN ZAČETEK Z OQNJEMETOM banka celje 4*. *4*.. a V ..4. PETROL Slovenska naftna družba Iščem pravega jezdeca, dovolj nnrmmne.na za mnie visoke in Skoči z mano 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■ —— Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). POVPRAŠEVANJA TUJIH PODJETIJ: SL003-03184 AVSTRIJSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLEKAH. Naziv: DEUTSCH GesmbH Država: AVSTRIJA Kraj: VOITSBERG Pošta: A-8570Naslov: POSTFACH 21 Telefon: 031-42/222-330 Telefaks: 031-42/222-336 Kontakt: CLAUS DEUTSCH SL003-03185 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCE TISKANIH VEZIJ. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Država: AVSTRIJA Kraj: ADELSDORF Pošta: 91325 Naslov: OESDORFER STRASSE 11 Telefon: 091 95/63-48 Kontakt: BUHEINZ HEHN SL003-03186 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA ZAMRZOVALNIH POSOD ZA MLEKO. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: ESONA AG Država: AVSTRIJA Kraj: BADEN Pošta: CH-5400 Naslov: ZUERCHERSTRASSE 15 Telefon: +56/217-912 Telefaks: +56/218-176 SL003-03187 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE DOBAVITELJE JEKLENIH VARJENIH KONSTRUKCIJ Z IN BREZ MEHANIČNE OBDELAVE. Naziv: HAGE SONDERMASCHINENBAU Država: AVSTRIJA Kraj: OBDACH Pošta: A-8742 Naslov: HAUPTSTRASSE 52E Telefon: +3578/22-09 Telefaks: +3578/22-09-16 Kontakt: GERFRIED HAMPEL SL003-03188 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE MEHANIČNE DELAVNICE ZA STRUŽENJE IN FREZANJE. Naziv: HAGE SONDERMASCHINENBAU Država: AVSTRIJA Kraj: OBDACHPošta: A-8742 Naslov: HAUPTSTRASSE 52E Telefon: +3578/22-09 Telefaks: +3578/22-09-16 Kontakt: GERFRIED HAMPEL SL003-03189 NEMŠKI PROIZVAJALEC CESTNIH ZAŠČITNIH OGRAJ, CESTNIH SIGNALNIH NAPRAV, TER D-RUGE CESTNE OPREME IŠČE ZASTOPNIKA. KATALOG JE NA OGLED V IP. Naziv: VUL GMBH Država: NEMČIJA Kraj: EISLINGEN/FILS Pošta: D-73054 Naslov: POSTFACH 1251 Telefon: /0 7161/8-20-31-36 Telefaks: /0 7161/81-34-21 Kontakt: H.D. MAIBACH SL003-03195 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA TESNIL. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: ECONOMOS III Država: AVSTRIJA Kraj: JUDENBURG Pošta: A-8750 Naslov: GABELHOFER STRASSE 25 Telefon: 0043/3572/2555-0 Telefaks: 0043/3572/2439 Kontakt:L.A. MULNER SL003-03208 DUNAJSKO PODJETJE, KI DELUJE V MEDNARODNEM OKVIRU, IŠČE STROKOVNEGA ZASTOPNIKA / ZASTOPNICO, KI IMA PREGLED V MEDICINSKI STROKI. SODELOVANJE JE MOŽNO V SMERI AVSTRIJA - SLOVENIJA ALI ŠIRŠE. Naziv: DRAVA TRADING Država: AVSTRIJA Kraj: KLAGENFURT/ CELOVEC Pošta: A-9020 Naslov: RAMSAUERSTRASSE 25/1 Telefon: 0061-463/35074-0 Telefaks: 0061-463/35520-16 Teleks: 42-20-86 Kontakt: FELIKS WIESER SL003-03228 NEMŠKO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA ZA PREHRAMBENE IZDELKE, POHIŠTVO, KEMIČNIH IN NAFTNIH PRODUKTOV. Naziv: MAERKISCHES HANDELSHAUS Država: NEMČIJA Kraj: POTSDAM Pošta: D-14478 Naslov: UNTER DEN EICHEN 15 Telefon: 0049/4-93-31/86-31-04 Telefaks: 0049/4-93-31/86-31-04 Kontakt: M. KREBS SL003-03233 ČEŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO OPREMI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO. Naziv: AGROSTROJ JIČIN, A.S. Država: ČEŠKA Kraj: JIČIN Pošta: 506 48 Naslov: JUNGMANNOVA 11 Telefon: 0042/433/23-194 Telefaks: 0042/433/25-295 Kontakt: MR. K. REHAK SL003-03236 SLOVAŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO OPREMI ZA CENTRALNO OGREVANJE, IZDEL- KIH IZ ŽELEZA. Naziv: INKOMAT, S.R.O. Država: SLOVAŠKA Kraj: BARDEJON Pošta: 085 01 Naslov: DLHY RAD 15 Telefon: 0042/935/553-025 Telefaks: 0042/935/553-025 Kontakt: MR. PARANIČ SL003-03239 ČEŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO GRADBENEM MATERIALU TER IZDELKIH IZ ŽELEZA. Naziv: STANDOS, S.R.O. Država: ČEŠKA Kraj: KRINEC Pošta: 289 33 Naslov: VESTEC 8 Telefon: 0042/325/94-427, 8558-984 Telefaks: 0042/325/94-427, 8558-984 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kontakt: MR. JIRAT SL003-03241 SLOVAŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO OMETIH, OKNIH, VRATIH, SISTEMIH ZA OGREVANJE, PVC TALNIH OBLOGAH. Naziv: STAVOPROJEKT A.S. Država: SLOVAŠKA Kraj: PREŠO V Pošta: 081 48 Naslov: DUCHNOVIČOVO NAM. 1 Telefon: 0042/91-25-719 Telefaks: 0042/91/24-334; 22-156 KontakLMR. VELL, GEN. MANAGER SL003-03251 BELGIJSKI PROIZVAJALEC GRELNIH NAPRAV /GRELNIKI ZA GOSPODINJSTVA IN INDUSTRIJO/ IŠČE GROSISTE ALI EKSKLUZIVNE AGENTE ZA SVOJE PROIZVODE V SLOVENIJI. Naziv: ACV BEGIUM Država: BELGIJA Kraj: ZWALM BELGIUM Pošta: 9630 Naslov: VIJFLINDENLAAN 7 Telefon: 0032-55/49-86-26 Telefaks: 0032-55/49-61-37 Kontakt: RIDY MAGERMAN SL003-03260 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE SODELOVANJE S PODJETJI IZ SEKTORJA PROIZVODNJA PLETENIN. Naziv: M.F. CONFEZIONI Država: ITALIJA Kraj: ROVIGO Pošta: 45026 Naslov: LENDINARA VIA G.M. NUOVA 18 Telefon: 0039/425/601-417 Telefaks: 0039/425/601-417 Kontakt:M.J. CONFEZIONI SL003-03268 SLOVAŠKO IZ- VOZNO - UVOZNO PODJETJE ELEKTRIČNEGA MATERIALA ŽELISODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI NA NASLEDNJIH PODROČJIH: -ELEKTRIČNI KABLI, KON-DUKTORJI, IZOLACIJSKI TER ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL, ELEKTRIČNE APARATURE, STIKALA, VAROVALKE, KONDENZATORJI, VARILCI, ELEKTR. MOTORJI, VODNIKI... KATALOG JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: VARIA S.R.O. Država: SLOVAŠKA Kraj: PRAHA 10 Pošta: 106 00 Naslov: ŽIROVNICKA 2389 Telefon: 0042/2/71-92-805 Telefaks: 0042/2/74-99-00 Kontakt: LIBUŠE BUREŠOVA JITKA KAŠOVA SL003-03270 ČEŠKO UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE BI ŽELELO SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI NA PODROČJU DODATKOV OTROŠKIH OBLAČIL /KAPE, NOGAVICE, MALI NAHRBTNIKI/ TER SPODNJEGA PERILA. Naziv: J F B - TEKTILNI VVROBA Država: ČEŠKA Kraj: JABLONEC NAD NISOU Pošta: 466 04 Naslov: BOŽENA NEMCOVE 46 Telefon: 0042/428/262-69 Telefaks: 0042/428/262-69 Kontakt: JANA ZVAROVA SL003-03275 KOREJSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO GRADBENEM MATERIALU TER KONSTRUKCIJSKEM MATERIALU. Naziv: KILHOON CON-STRUCTION CO., LTD Država: KOREJA Kraj: VANGCHON Pošta: P.O.BOK 40 Naslov: KILHOON BLDG 78-7 Telefon: 0082/2/691-6600 Telefaks: 0082/2/698-3453 Kontakt: D.H.NVOO SL003-03295 ŠVEDSKI PARTNERJI IŠČEJO ZASTOPNIKE ZA SLOVENIJO ZA: MONTAŽNE HALE SKLADIŠČA, ŠOTORE, VARILNO ZAŠČITNO OPREMO, PRODAJO ELEKTRIČNIH PEČI ZA PICE, ŠV. TOVARNE AVT. PRIKOLIC, ZA PEČI NA TRDA GORIVA, ZA STROJE PRI VEZAVI PAPIRJEV, ELEKTRIČNE SVEČNIKE IDR. Naziv: MMAB - CONSULTING INTERNATIONAL BUSINESS Država: ŠVEDSKA Kraj: HELSINBORG Pošta: S-25020 Naslov: BOK 20045 Telefon: 0046/42/22-75-00 Telefaks: 0046/46/22-75-00 Kontakt: MILAN STARC SL003-03306 MADŽARSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO: SLADKORJU, ZDRAVILIH, PRALNEM PRAŠKU IN CEMENTU. Naziv: MIRENA BT. Država: MADŽARSKA Kraj: KOERMEND UNGARU Pošta: 9900 Naslov: SZABADSAG TER 5 PF. 74 Telefon: 0036/60/397-510 Telefaks: 0036/94/330-599 Kontakt: MILAN HAJDINJAK SL003-03311 AVSTRIJSKA FIRMA IŠČE REZAN BUKOV, SMREKOV LES TER REZAN SLAVONSKI HRAST. Naziv: EIGENIMMOBILIEN Država: AVSTRIJA Kraj: GRAZ Pošta: 8020 Naslov: KARL - MORRE-STR. 61 Telefon: 0061/316/586-568Telefaks: 0061/316/586-568Kontakt: UWE U. INGRID POHLMANN SL003-03312 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA LESENIH MASIVNIH OBEŠALNIKOV. Naziv: RAIMUND EBENSCHEIGER Država: AVSTRIJA Kraj: GROEBMING Pošta: A-8962 Naslov: WINKL 473 Telefon: 0061/316/601-650 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA NOVA DOBA Naročilnica Ime:........................... priimek:................. naslov:.................................................. naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte..izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika MALI ES? O0LASI • ENOSOBNO STANOVANJE z garažo v Celju ugodno prodam. Možnost plačila na dva obroka. Tel.: 063/ 763-139 • IGRE IN PROGRAMI za PC. Brezplačen katalog. Tel.: 0608/ 32-680 • TERMO ALI NAVADNO FASADO vam izdelamo hitro in kakovostno. Naročila za julij in avgust ter informacije po tel.: 062/ 724-123 • ZASTOPNIKI in vodje skupin (izkušeni!)! Vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehnični priročnik - prevod, Naselbinska kultura na Slovenskem - sl. in angl. jezik - lepo poslovno darilo). Tel.: 061/ 313-028 • TERENSKO VOZILO aro 4x4, letnik 11/88, rdeč, re- gistriran celo leto, prodam za 6.200 DEM. Tel.: 063/ 708-028 • KMETOVALCI! Agroizbira Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802 •VINOGRADNIKI! Ugodno, novoizdelani klopotci. Tel.: 063/ 27-513, po 17. uri • PURANI - beli pazinski velikani, težki 5 do 6 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo (dosežejo 25 kg), po najnižji možni ceni! Tel.: 069/ 82-838 • 30-LETNI FANT, 163/65, z novo hišo in nekaj zemlje, iz okolice Celja, želi po tej poti spoznati dekle do 35 let. Lahko si mamica enega otroka in pripravljena priti k meni na moj dom. Zaželena slika. Šifra: ŽELIM IMETI OB SEBI DEKLE • PREMOG iz Velenja z dostavo po najbolj konkurenčnih cenah. Tel.: 063/ 858-347 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • TRI PROSTORE, primerne za poslovno ali trgovinsko dejavnost, skupaj 80 m2, v Murski Soboti, telefon, centralna kurjava, prodamo za 130.000 DEM. Način plačila po dogovoru. B. I. K., d. o. o., Kardoševa 1, Murska Sobota, tel.: 069/ 21-049, od 8. do 16. ure • HIŠO, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje prodam ali menjam za lastniško stanovanje. Tel.: 063/ 37-989 ali zvečer 771-403 MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: ■ Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. igra nove do iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajsttisočega naročnika Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike KOVINOTEHNA LEASING KOVINOTEHNA LEASING Nagradno vprašanje ■Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša 1 Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5. NOVA DOBA - najstarejši zasebni časopis NOVA DOBA - resnica z drugega zornega kota NOVA DOBA - za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. Ne pozabite, prva nagrada je RENAULT 5! Žrebanje že julija! B)|iuaoiBu B6agosj)isfBU)ad ouiaos; ♦ aqop 9aou eipuooieu eBaoosiusfeuiad ouiaasj igra nove dobe Janezov evangelij V metropoli močvirništva pridno kopirajo in pod mizo prebirajo avtentičen zapisnik z zaslišanja sestradanega Janeza Janše iz časov JBTZ. Sodeč po vsebini ni verjeti v avtentičnost prepisa, ker gospod Janez Janša takrat, četudi je odklanjal hrano, ne bi tako govoril o svojih sodobnikih. Sojenje Simpsonu na televiziji Oči Američanov so te dni prikovane na televizijske sprejemnikepa ne samo zaradi svetovnega nogometnega prvenstva, pač pa predvsem zaradi neposrednega televizijskega prenosa življenjskega padca slovitega športnika OJ. Simpsona, nekdanjega igralca ameriškega nogometa, ki je vpleten v uboj svoje bivše žene in nje-' nega prijatelja. Proces prenašajo vse štiri največje televizijske mreže. Arafat brez glasu Glasno, čustveno in bučno je palestinski voditelj Jaser Arafat dva dni pozdravljal Palestince med svojim obiskom v Gazi. Zaradi tolikšnega govorjenja je povsem izgubil glas, zato je potlej ljudi le še pozdravljal, do ozdravitve je odpovedal vse intervjuje. Nad Arafatovim obiskom pa niso vsi navdušeni, izraelski skrajneži mu grozijo celo s smrtjo, če bi si drznil stopiti v sveto mesto Jeruzalem. Žirinovski na Dunaju Razvpiti ruski nacionalist Vladimir Žirinovski, ki je pred kratkim srečno prestal prometno nesrečo (sam pravi, da je šlo za atentat) je prispel na Dunaj, da bi se udeležil parlamentarnega zasedanja 53 - članske Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Žirinovski v Avstriji zaradi svojih izjav ni preveč dobrodošel, vendar je tokrat pripotoval kot član ruske parlamentarne delegacije. Panorama LIZA LIK , slikarka iz Zgornje Savinjske doline, v zadnjih osmih mesecih v oglju oblikuje svoj cikel konjskih glav. Konji so jo očarali: “Tako elegantni so, narava jih je izoblikovala do popolnosti, tako so lepi, somerni...” Foto: Nina Navijači na boginji Španija je kar preburno proslavila svojo zmago in novo uvrstitev v Svetovnem nogometnem pokalu, kjer incidentov res ne manjka. Tokrat ni šlo za človeške žrtve, pač pa je nepopravljivo poškodovana boginja, kip Cibelas na madridskem mestnem trgu. Na dve-stodvanajst let star kip so namreč spravili navijači. Več kot 2500 ljudi je po zmagi Španije nad Švico, s katerim so se uvrstili v četrfinale, prihrumelo na trg in začelo noro, divje in pijano proslavljati. Mnogi so se obešali in plezali po kipu, dokler mu ni odpadla roka in padla v množico, kjer je verjetno za vedno izginila. Madridski umetniki in intelektualci so zgroženi, saj je bil kip eden od mestnih zakladov. Očiščeno Trbovlje V nedeljo je krizni štab občine Trbovlje preklical izredne razmere, ki so jih uvedli zaradi nedavnega hudega neurja. Življenje se vrača v običajne tirnice, preskrba s pitno vodo je zadovoljiva, očiščena je večina površin v mestu, ceste v okoliške zaselke so prevozne. Strokovne komisije na terenu še ocenjujejo nastalo škodo. Ponarejen dnevnik Jacka razparača Pred letom dni se je senzacionalno pojavil dnevnik Jacka razparača, najslavnejšega morilca vseh časov. Ta ždnevnik' naj bi odkril londonski starinar Michael Barret. Toda Sanda/ Times ga je z gručo izvedencev napadel in razkrinkal, nazadnje je tudi sam priznal, da je vse skupaj napisal na računalnik v borih desetih dneh, potem pa s starim črnilom prepisal v zelo star fotografski album. Barret je že imel v žepu dobrih deset milijard, saj so se neštete založbe pulile za avtorske pravice. Vsekakor so dnevnik v Veliki Britaniji objavili in do danes prodali 50.000 izvodih.