I	I fJT a A M A Pflfl A I - * f
5 Izbija vsak dan izvzemši nedelj in $	1 J / m U	1	1 m B y y^T B # i m	$ Issued every day except Sundays J
praznikov.	|	' '^^^^^^^KHH I IS H M	MBB	%	and Holidays.	$
_list slovenskih delavcev v Ameriki.__
TELEFON PISARNE: 4687 CQRTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELET ON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 217. — ŠTEV. 217.	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1910. — PETEK, 16. KIMOVCA, 1910:	VOLUME XVHL — LETNIK XVIII.
TELEGRAM Cleveland, O., 15. sept. Frank Sakaer Co.
82 Cortlandt Street
New York. N. Y. Rojakom naznanjam, da sedaj bi *am ▼ Cleveland, O. Drugi teden pa v Chicagi, 111.
Frank Sakser.
Iz delavskih krogov, Stavkarji in policija.
Več stavkajočih pločevinarjev je bilo po policiji napadenih, pretepenih in aretovanih.
ZAHTEVE DELAVCEV V TOVAR NAH ZA KRAVATE.
Stavkajoči tobačni delavci v Tampi napadli knjigovodjo, na kterega je
nekdo streljal.
-o-.
Iz krogov atavkujočih pločevinar-j«-v prihajajo pritožbe, da nastopa policija proti delavcem zelo brutalno. Ko so se (»ogajanja med ploceviuarji in delodajalci razbila, sta bila David 11 iiHitnati in Jim Capuaui pred tovarno <Soiliani Can Company na Cliff in Pulton St. v New Yorku od policistov s k repel ei napadena in tako, prelepena, ila ata morala iti k zdravnika. Policiji so ju pretepli, ker sla stala na straži zaradi štrajka v tovarni, dva druga delavca sta bile tudi teipeua in vrhu tega še aretovana in stavljena vsak pod $300 varščine. Delavci so najeli advokata, ki se bode proti brutalnemu nastopu policije' pritožil.
Delavci v tovarnah za kravate v N w Yorku n»«4tavili zahteve, kte-, re predlo/e tekom teh dni delodajal-cem. Delavci zahtevajo pripoznanje unije, ureditev kon t rak t nega dela, določitev učnega (-asa in poravnanj■ v bodoče nastalih prepirov po posebnem razsodi.M-u. Vrh tejia zahtevajo tudi neznatno zvišanje plače in skrajšanje delavnega časa. Člani linije upajo, da bodejo s svojimi zahtevami prodrli.
Ttinvpa, Fla.. 15. s?pt. J. F. Aster-lmg, knjigovodja tobačne tovarne od Biustile Brw. i: Co., je bil blizo tobačne tovarne napaden in nevarno ranjen. I*red tovarno je bilo več stavkarjev in policija trdi, da je iz množice stavkarjev padel strt-1, ki je knjigovodjo i anil. Tudi na tovarnar-,|:i I. Cc-ie >e je streljalo. Knjigo-vodja se je bil »tavkarjem zameril, ker je iz Jacksonville, Pla., pripeljal htavkokaze. Mayor v Tampi j? zaprosil guvernerja, da posije vlada vojaštvo na p moč, da se more vzdržati red v mestu.
-o-
Trgovinska pogodba s Kanado.
iVewei-ly, Mass., H. sept. — S formalnim privoljenjem angleškega poslanika llrvce je predsednik Taft storil potrebne korake, da >e sklene tr-^oviuska pogodba s Kanado. Podajanja se bodo vršila direktno s kanadsko vlado. Pogajanja se pričuo v me-« cu oktobru iti bodo do konca okto-| bra tako daleč dozorela, da bodo tiplifvala tudi na tarit" Zjedinjenih držav, p<iH«bn«, če se pogodba sklene in se bodo kanadskim importerjem do-\olile večje olajšave, kakor jih uživajo zdaj pod Pay ne-A hI rich tariforn. A ko taka trgovinska pogodba sklene i.i jo senat potrdi, potem |>omeni to preklic Payne - Aldrichovega za-
Superintendent Oerbracht obsojen na dve leti zapora in I&000 globe.
V kriminalnem oddelku zveznega «krušnega sodišča v New Yorku je ftodnik Martin obsodil Krnesta (»erb-i ichta, superintendents od American Siiffar Refining ('o. v WUliamsburgu na dve leti zapora in $54)00 globe. — Sodnik, je dovolil obrtojeneu odlog kazni, da mor* pritožiti na višjo instanco. Oerbraebt je bi! obdolžen, da je v družbi m tajnikom imenovane družbe < harles R. Heikom pri. t?hta-nju Z jed- države o* lepa ril za pristojbine.
.»jih	»i odo
ai upn.otft.o, w mi*ttn.
lena izginila
kmalu po poroki.
Ivana Toepfer, ki je bila šele tri tedne poročena, jc na^agoneten način izginila.
VSE POIZVEDBE PO NJEJ BREZUSPEŠNE.
Policija misli, da je pobegnila s svojim častilcem, kteresa je šc pred poroka poznala.
Na zelo čuden način je izginila v nedeljo Mrs. Ivana Toepfer, zrna tovarnarja Viljema Toeplerja. .-»tan. š'. 050 Decatur St. Brooklyn Borough v New Yorku. Pila je šele tri tedne poročena. Njena mati Mrs, ZiejxPr in njen mož >i ne moreta razjasniti zagonertke. Obrnila sta se na policijo, da ona poizveduje, ali vse njene poizvedbe so bile doztlaj brez uspeha, V nedeljo jtopoludne je hotela Mrs. Ziegler iti na pokopališke, da bi obiskala grob svojega moža, mlada zakonska pa bi jo bila morala spremiti. Ker pa je bil Mr. Toepfer malo bo-1 -ten, se ,e odločil, da ostane doma. nakar je tudi žena rekla, da ne pojde z materjo. <^<tala je doma. Proti večeru pa je zapustila hišo, češ. da gre v delikatesno prodaja i nico nekaj nakupiti. Od teira časa je niso več videli. Med potjo v prodajalnico je morala iti mimo hiše svoje svakinje in ta jo je videla in Še z njo govorila. V prodajalniei ni bila, kamor je Šel mož pozneje, ko je ni bilo nazaj, vprašat. Ko do več.ra le ne bilo ženo domov, je mož takoj obvestil policijo, da je odredila poizvedbe jk) sedaj nem bivališču žene. ali j>o morebitni nezgodi, ki bi se jej bila pripetila. Mož in mati sta tudi sama pri vsi*h znancih in prijateljih poizvedovala po ženi. ali vsa poizvedovanja sla bila brezuspešna.
Mrs. Ivana Toepfer je velika in lepa ženska in znana telovadkinja in plavačiea. Pri kopanju se je bila seznanila z nekim mladim možkim, ki je bil njen eastilve šc med časom, ko je bila s sedajnim njenim možem zaročena. Pol'eija bi zdaj rada izvedela za naslov tega mladega možu, ker misli, da bode on kaj vedel povedati, kje s? zdaj nahaja Mrs. Ivana ri oepfer.
Mrs. Toepfer je siccr večkrat izra-razila, da ImmIc kmalu šla za očetom, ali njena mati ne veruje, da bi bila izvršila samomor, pač pa misli, da se jej je prim?rila kaka nesreča.
-o-
Diamanti ukradeni.
Winnipeg, Man., 14. sept. V noči od 1 ■'». na 14. t. m. so v Koval Alexandria hotelu neznani tatovi ukradli grofici Antrim diamantov in drugih dragocenosti v vrednosti oil $10,000. Grofica je b:la spravila dragocenosti v mali .-krinjici, katere ne zna nihče drugi odpreti, kakor ona. Skrinjica je bila zjutraj prazna in zaklenjena. Domneva se, da je tatvino izvršila neka na-\ ihana tatinska družba, ki že dlje časa straši po eanadskih železnicah.
Provid?nee, Conn., 14. sept. — V zadnjih dneh so navihani tatovi obiskali razne hiše v okoliei in odnesli dragocenosti za $30,000. Včeraj so ukradli sodniku Le Barron V. Colt iz njegove vile diamantov v vrednosti za $20,000, in v ponedeljek pa Mrs. C. M. Rurcel v Weterburu, Conn., dragocenosti za $10.000.
Orožna najdba.
Ob uznožju 89. ceste pri East Ri-verju v New Yorku so potegnili iz vode calico, v kateri so bile človeške koe»ti, srce in drob. Policija se trudi, da bi prodrla tajnost, ki obdaja to najbo. V culici so našli tudi žepni robec s črkama W. J. in košček pisa-ie srajce, kar služi fcdaj policiji za podlago pri poizvedbah.
Demokratska večina pri volitvah ▼ Maine.
Portland, Me., 15. sept. — Večina, ki jo je dobil demokratski kandidat zaguvernersko mesto, Plaisted, v državi Maine, znaša po natančnih poročilih 9114 glasov. Plaisted je dobil
73,801, republika sec Fernald pa 64,-9
t
_	... -	....... -	. Šrfi_šv . .. „ .<.;••..
Zeppelinova smola.
Balon zgorel.
Eksplozija posode za bencin je pro-vzročila ogenj in balon popolnoma
uničila.
POTNIKI SO SE SREČNO REŠILI.
Balon je zdaj velika masa aluminija. Vzrok eksplozije ni znan.
-o-
Paden-Raden, 14. sept. Nova ne-»r >"a je zadela starega, podjetnega zrakoplovca grofa Zep[>elina. Njegov halon **Z. VI." je ogenj uničil. Halon se je dopohidne dvigilil z 12 potniki v zrak. da bi poletel v Heilbronn. Ivu je bil kakih 20 milj oddaljen od mesta, se je [>okvaril motor. Poprave s1 niso moiile izvršiti v zraku in uko se je balon vrnil nazaj v Baden-liadcn. Potniki so bili že izstopili in ravno so hoteli balon spraviti pod <treho, ko se je na neznan način vnel bencin v hrambi v zadnji gondili i i provzročil eksplozijo.. Viiled te eksplozij/ ^nele so se tudi vse posode s plinom in eksplodirale. Naenkrat je bil ves balon v plamenih in čez par minut ni bilo od balona druzega videti. kakor velika masa aluminija. Tudi šupa. v kleri je bil balon navadno spravljen, je pričela goreti, pa so u-iisilfi ogenj jvi^asili. pred no se je bil razširil. Več delavcev je bilo pri poskusu ogenj zadušiti opečenih.
Zeppelin VI. je bil peti in najnovejši zrakoplov, kterega je zgradil stari grof Zepp?lin, pa tudi peti, ki je bil uničen. Zrakoplov je bil v prometu od 10. avgusta t. 1. Bil 472 čevljev dolg, 42 čevljev .širok in je imel tri motorje s 400 konjskimi silami. V eni uri je mogel poleteti 38 milj. -o-—
NOVA ZVEZA DRŽAV
PROTI JAPONSKI.
Zjedinjcne Države, Nemčija in Kitajska zavezniki na daljnem vzhodu.
Tokio. 1">. sept. List "Osaka Mai-nichi" izjavlja na juxllagi najvišje avtoritete, da je vest neresnična, po kateri je prišel nemški bivši državni tajnik Dernburg v Japan, da bi sklenil pogodbo med Nemčijo in Japonsko, nasprotno je zunanje ministrstvo prepričano, da je |K>tovanje nemške ira prestolonaslednika na vzhod posledica že sklenjene zveze med Zje-dinjeniroi državami, Nemčijo in Ki-tajsko. kOjtera pa se bode šele meseca marca 1011. razglasila.
—--o-
Slovenske novice.
Mr. Frank Sakser je bil šest dni v Denver, Colo., med rojaki in pri zborovanju J. S. K. J,, sedaj pa se nahaja v Clevelandu, O., med prijatelji in delegati društva sv. Barbare; prihodnji teden bode v Chicagi, 111., kjer s? bode mudil pri g. Francu-Me-doshu v So. Chicago. Proti kmicu tedna, to je v soboto ali nedeljo, 24. ali 25. t. m., pa se vrne v New York. Na vsem potovanju obiskuje rojake ir. s pota pošilja razglednice iz raznih krajev. Povsod so veseli, da se g. Fr. Sakser počuti zdravega iu veselega v jezo njegovih sovražnikov.
Denarje v staro domovino
loilljaa*
m f 10.86 ............. M km
z* 20.50 ............. 100 krom.
zm, 41.00 ............. M0 km,
ta 102.60 ............. 600 kros,
sa 204.50 ............. 1000 krw
ca 1020.00 ............ 6000 too*.
Poitartna ]• Titata pri %ah vrotak Doma m tiak« rine sroto popolaama izplačajo brv vinarja olUtka
Kai« denarna »oifljatra teylafej« c. kr. potad knudtaft mi v 11. ia 12. Iiuk
Denarje nam paatol |a BaJfrfUft-aaja 4o $26.00 w gi>>iUI v njpni cenam ali ngiHrim« ptan. sneaka po Domeailc PaaUl Money Order ali pa Kev York Bank Draft.
riAKX HflBl OO, . 82 Oortlaadl Sk« Me^ TerK *. T
. •
lAhiit.
Or. Crippen in Leneve pred sodniki.
Po izpovedbi izvedenca profesorja Pepperja je bilo raztelesenje trupla delo veščaka.
OBTEŽILNE OKOLNOSTI.
Dr. Crippen je bil popolnoma miren med razpravo, Miss Leneve pa se je bila zgradila na tla.
-o--
London, 14. sept. Razprava proti dr. Crippenu in proti Miss Leneve se je nadaljevala. Izvedenec 'profesor A. J. Pepper je oddal svoje mnenje o delih trupla, ki so se našli v kleti hiše, v kteri je dr. Crippen stanova!. Izvedenec je dejal, da je raz-telescuje moral izvršiti le veščak v :iuatomiji. Nadalje je izvedenec kon-.statiral, da pripadajo najdeni kosi mrsa različnim delom telesa in je identificiral vse kose mesa. Kosti se niso našle. Posebno važnost je polagal izvedenec na brazgotino na trebuhu, ktera je bila posledica operacije. l>r. Crippen je ves čas vestno poslušal zvedenca ia tuintam kaj pripomnil nasproti svojemu zagovorniku. Izvedenec je moral na zagovor-nikovo vprašanje pripoznati, da ni rasel sledu o spolu pri najdenih telesnih kosih.
Miss Leneve je mnogo trpela pod utisorn stavljenih vprašanj in je o-medlela. Strežnica, ki je bila prvikrat poleg nje, jo je spravila k zavesti.
—--o--—
DROBNE NOVICE.
—	Zvezni maršal je v Broadway Central Hotel a ret o val nemškega državljana Viljema Bashagen, ki je v Premenu izvršil večjo goljufijo. Aretacija se je izvršila na zahtevo nemškega generalnega konzulata.
—	Policaj MeAuley je zasačil 24 let sarega John Leonarda. ko je hotel pokrasti blago iz izložbenega okna pri prodajalniei Alfreda Drassmana na štev. 823 Broadway, Brooklyn. — Leonard je udaril policaja s sekiro po glavi, a vendar je imel policaj še toliko moči, da je tata držal, dokler ni dobil pomoči.
—	Dr. Lange, zdravnik v Scranton, i'a., ki je bil zaslovel, ko je svetu sporočil vest, da se mu je posrečilo najti način kako se električnim potom dela zlato, je prišel v konkurz. Električno pridobivanje zlata se ni obneslo.
—: Pred hišo Louis Palmerja, štev. 1667 Fulton St., N. Y., je včeraj zjutraj eksplodirala bomhaT katera je na hiši provzročila precej škode. Palmer je bil dobil od "Črne Boke" pretilna nisma, v katerih se je zahtevalo od njega $3000. Ker jih ni plačal, so mu zločinci položili bombo pred hišo.
V hiši štev. 182 Forsyth St.^New York, je včeraj nastal ogenj. Mrs. Clara Feller je bežala iz drugega nadstropja po lestvici na streho. Ko je prišla do četrtega nadstropja je omah" iiila in padla na dvorišče. Njene poškodbe so smrtnonevarne in zdravniki imajo malo upanja, da bi jej redili življenje.
—	Mrs. Jasee, ki je predvčerajšnjim vrgla svojega otroka iz okna na cesto, je bila včeraj odpeljana v blažil ico. Nesrečna ženska je stanovala v hiši štev. 1559 Broadway, Brooklyn, N. Y.
—• I>r. Morris A. Cohn je med vož-■jo k nekemu bolniku na Coney Isl-andu z avtomobilom zavozii v kup peska in avtomobil se je prevrnil. Njegova žena, ki ga je spremljevala, je bila teško poškodovana.
—	Obtoženi velemesarji v Chicagi morajo položiti vsak po $3000 varščine. To ni veliko za milijonarje.
—	Colninski uradniki v New Yorku so zopet ujeli več oseb, ki so hotele dragocenosti utihotapiti. Med temi je milijonar Higgins iz Yonkersa, ki je za $1000 blaga zatajil. — Miss Do^ lan in njena spremljevalka Miss Na. uete Guide sta bili zasačeni, ko ste hoteli pariške obleke utihotapiti. — Dr Menn iz Chicago je tudi hotel uteči čolni nskim uradnikom z zlatimi urami in drugimi dragocenostmi, pa sc mu ni posrečile. Vas nenapovedane stvari so «oUMki vatoiki jqfaitti
Kolera v Evropi se vedno bolj razširja.
V	Berolinu in ▼ berolinskem pred-kraju so se pojavili novi slučaji kolere.
KOLERA NA ŠPANSKEM PAR N1KU.
«
Na Ogrskem je na novo več oseb obolelo za kolero. — V Italiji kolera pojema.
Berolin, 15. septembra. — V Berolinu in v predmestju Schoeneberg sta dve osebi oboleli pod sumljivimi okol-uostmi in so se oddali v bolnico. Eden bolnik je potnik, ki je prišel iz okuženih krajev.
Gdansko, 15. sept. Bakteriologična preiskava pri vseh onih, ki so pod sumljivimi okolnostmi umrli, je dognala, da so umrli za azijsko kolero.
V	mestu je obolelo 15 oseb za kolero. V Marienburgu je umrl otrok, pri
katerem je obdukcija in bakteriologična preiskava dognala, da je umrl za kolero: Ys? osebe, ki so prišle z umrlimi osebami v dotiko, so izolirane.
Kolera na španskem parniku.
Almeria. Špatnija, 15. sept. — Na parniku "Antoine", ki je prišel sem iz Aleksandrije, je 14 oseb obolelo za kol?ro. Parnik je moral takoj v kva-raniteno in bolniki se nahajajo pod strogim zdravstvenopolicijskim nadzorstvom.
Novi slučaji kolere na Ogrskem.
Dunaj, 15. sept. V kraju Mobaes so v zadnjih 24 urali 4 osebe obolele za kolero. Oblasti so šole zaprle in pre-povedale sejme. Kolera se je v okraj zanesla po delavcih, ki delajo na par-ilikih, ki vozijo po Donavi v Črno morje.
Kolera pojema ▼ Italiji.
Rim, 15. sept. V Apuliji v jugovzhodnem delu Italije pojema kolera. Y zadnjih 24 urah so samo 4 osebe zbolele in dve umrli.
-o-
Dr. Cook in milijonar Bradley na severu.
Koda n j, 15. sept. — Danski vladni parnik "Hans Egede** prinesel je presenetljivo vest, da se nahaja John N*. Bradley, newvorski milijonar, ki je bil financiral dr. Cookovo potovanje na severni tečaj, na poti v Etah, da poišče zapiske in instrumente, katere je dr. Cook .baje tam pustil. Kapitan parnika domneva, da spremlja milijonarja Bradley na potovanju dr. Cook.
Parnik "Hans Egede" je isti parnik, na katerem se je dr. Cook pred enim letom vrnil iz severnih krajev. Parnik je srečal v severnih vodah vaehto, na kateri se je vozil Bradley. Ije-ta je sam izpovedal, da je na potu v Etah, kjer hoče poiskati dr. Cooko-ve instrumente in zapiske. Kapitan poroča tudi, da je izvedel od dveh misijonarjev, ki sta bila med Eskimi, kateri so dr. Cooka spremljevali na poti na severni tečaj da je dr. Cook bil pred Pearyjem na severnem tečaju. To so misijonarjem pravili Eskimi sami.
Morilec svoje žene.
Chicago, J1L- 14. sept. — Sodnik McSulerv je obsodil zdravnika dr. H. Cleminsona, ki je svojo ženo umoril, na dosmrtno ječo. Po izreku porotnikov je zdravnik s kloroformom usmrtil ženo. Zagovornik je prijavil pritožbo glede krivde in kazni.
Amerikanska družba gradi pivovarno ▼ Mehiki
Washington, 14. sept. Nkea amerikanska delniška družba iz države Ari-, zona je dobila od mehikanske vlade dovoljenje zgraditi v državi Sinaloa pivovarno in kuhati pivo. Družba je 15 let davka prosta in nobena druga družba ne more dobiti nove koncesije za pivovarno. Piva j« <sv ¥ehikv .zelo drigo iH	fitrom^if
legijem do^i^^U ^jpi^flpr^oma kk epfcje prodaja*,3
Y	-
... ^až^A^ii^i!. ■......r-...
Iz Avstro-Ogrske. Štrajk železničarjev,;
i
Na vseh južno-železniskih progah se i je pričej štrajk železniških uslužbencev.
NEMŠKI CESAR VILHELM POJDE NA OGRSKO.
Avstrijska vlada želi dobiti amerikan-ske stroje za tehnični muzej. -o-
[
Dunaj, 15. sept. — Na vseh južno-železniških progah se je upehala pasivna resistenea, kar je enakega po, i mena, kakor štrajk. Uslužbenci ni-o zapustili delo. marveč lc strogo drže i predpisov in zastarelih naredb, ki .še \eljajo za te proge. Posledica tega je, da je skox*aj ves promet ustavljen. | Povod temu štrajku so dale diference zaradi plače.
Nemški cesar pojde na Ogrsko.
Uradno se je naznanilo, da pride nemški cesar Viljem naj poprej na Ogrsko, kjer se udeleži velikih lovov j pri nadvojvodi Frideriku, potem pa obišče avstrijskega cesarja na Duna-; jn, da mu naknadno osebno čestita k njegovi osemdesetletnici. Dunajsko mesto j? dovolilo 20.000 kron za okrašen je mesta pri prihodu cesarjevem.
Katbinetna pisarna cesarja Viljema se je povprašala pri avstrijski in odrski vladi, ako bi bila kaka nevarnost za cesarjevo potovanj? zaradi kolere, in ko je dobila po vol j na poročila, s.' ie uradno naznanilo, da cesar odpotuje. Vlak ne bode vozil skozi one kraje, ki so okuženi, nego bode p<> ovinkih došel v Bellve.
Am.erika.nski stroji za tehnični muzej na Dunaju.
Avstrijska vlada odpošlje v Ameriko c. kr. komereijalnega svetnika Karala Egona Alma. da bode amerikan-ske tovarnarje in izdelovalce strojev interesoval za tehnični muzej na Dunaju in jih pregovoril, da postavijo svoje stroje v muzeju. Stroji so v muzeju v obratu in med obratom se drže predavanja. Muzej se je šele o priliki cesarjeve osemdesetletnice ustanovil.
-o-
Razpor med Zjedinjenimi državami in Venezuelo pred razsodiščem.
Ha^rue, 14. sept. — Mednarodno razsodišče se bode 28. oktobra bavilo z razporom med Z;j dinjeniini država-, mi in Venezuelo.
Orinoco Steamship Company, new-yerseyska korporacija je zahtevala svoječasno od vlade v Venezueli $1,-400,000 odškodnine, ker je vlada samovoljno preklicala privilegije, katere je bila korporacija dobila za časa vlade predsednika Castro in katere pravice so bile jamcene. Zahteve kor-poraeije so bile že poprej enkrat predložili posebnemu razsodišču, katero je bilo družbi priznalo $28.000 odškodnine. Ker je pa bila razsodba tega razsodišča pomanjkljiva, se je stvar predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Bogato ženo s silo vtaknil v blaznico.
Veliko razburjenost je provzročilo v Brooklynu oddanje Mrs. Gilbert Bush v blaznico, dasi je baje popolnoma zdrava. Zona je bogata in njen mož se menda hoče polastiti njenega premoženja in njene hiše štev. 52fi E. 8. St. Mož je na podlagi izreka dveh zdravnikov, da je žena blazna, izpo-sloval, da so prišli uslužbenci blazni-ce po njo na dom in jo s silo odpeljali. Sodnija ali kaka druga oblast do sedaj še ni nikdar izrekla, da s? je sme oddati v blaznico. Sosedje, ki ženo dobro poznajo, pravijo, da je popolnoma zdrava.
Portugalska vlada je izgnala španske jezuite.
Lizibona, 14. sept. Portngalska vlada je dala zapreti samostan v Aldeia-ponte, v katerem so se bili naselili španski jezuiti. Menihi so morali zapustiti deželo in vlada jim je zagrozila, da bo vsakega are t ovala, ki bi se
L jati
i™* ---» «.e k*
. . . ■ -ji itirtwii'irff ■ i," ■ ».
Vesti iz inozemstva. Grški parlament.
-—o—
3rški kralj Jurij je otvoril poslansko zbornico sprestolnim govorom. — Zasedanje parlamenta je velike važnosti.
PREVEČ REZERVNIH ČASTNIKOV V AVSTRIJI.
Na Španskem in Portugalskem sc šo vedno bije kulturni boj.
-o-
Atene, (irska. 15. sept. Kralj .Julij je včeraj s prestoluini govorom o-tvoril zasedanje zbornice. Zasedanju zbornice se pripisuje velika važnost zaradi napetih razmer s Turčijo. — Zbornica se !>ede bavila s. revizijo u-stave. Pri otvoritvi zbornice bili navzoči prestolonaslednik in člani diplomatskega zbora, (iylerije so bile napolnjene z občinstvom.
Dunaj. 15. sept. Državni vojni minister baron Scho*naich hoče odpravili privilegij enoletnih prostovoljcev. ali pa omejiti število rezervnih ('■astnikov, kteii'i je dovolj, nasprotno pa primanjkuje podčastnikov.
Madrid. 15. sept. Napeti-t med Vatikanom in špansko vlado še vedno obstoji, k -r Canalejas neče odstopiti od izvršbe svojega cerkveno-] »oliti'-nega pro.irrama. (Jrof Ramo-i ones, predsednik poslanske zbornice. se je izjavil, da dobiva minister->ki predsednik tudi v krogih opozicije vedno več pristašev za svojo po-liiiko.
Li/.hona, Portugal, 15. Pept. Mo-narljistična oi>ozicija hoče 2G mandatov. ki so v rokah vladnih pristašev, ovreči. 1 Vedno se snide zl>ornica, [morajo biti protesti o volitvah rešeni.
Berolin, 15. sept. Amerikanski 'ojni ataše stotnik Samuel (i. Sh: rti-se bode z dovoljenjem saksonske vlade udeležil saksonskih vojaških manevrov.
Geneve, Švica. 15. sept. Xa letnem zborovanju stalil *«a odbora mlado-egijK-anske stranke, ki propagira samostojnost Eiripta, so govorniki o--tro napadali bivšega predsednika T. Roosevelta zaradi isjegovih govorov v Khartumu in v Londonu. Imenovali so ga navadnega baha'a in člo-i veka, ki dela le za sebe reklamo.
<*harl?roi. Belgija. 15. sept. Na iprosioru, kjer gnidijo p<>- '-pja za razstavo, se je primerila nesreč;!, ki je zahtevala več žrtev. Eno poslopje -e je podrlo in podsulo delavce. Dva I delavca s!a mrtva in več je težko po-; škodovanih.
-o-
Senzacij on alna aretacija v Chicagi.
Chicago, 14. sept. — Veliko hrupa je provzročila vest, da je bil f»eor<»o I \V. Fitzgerald, bivši tajnik podza-jkladuega urada v Chicagi, zopet are-itovan. Fitzgerald je bil pred dvema letoma aretovan in v pre:>kavi. ker je I bil na sumu. da si je prisvoji! >fl7i).-'000. Preiskava proti nj *rnu se je ta-l krat ustavila ker mu niso mogli ni-Ičesar dokazati. Ko so ga izjnistili iz |zaj>ora. so gu detektivi neprenehoma ;zasledovali in opazovali. Detektivi so (dognali, da je Fitzgerald potem, ko je I prišel iz zapora, si takoj najel drago stanovanje in ustanovil razna podje-Jtja. Tako j<> ustanovil z glavnico $50.-000 Illinois Car Manufacturing Co. in pozneje Illinois Nut, Volt & Forging Co. Živel je jako potratno, kar je šc bolj opravičilo suni, da živi od !ukradenega denarja.
Aretacija se jo izvršila v njegovi i pisarni na 159 I>a Salle St. V pisarni j se je tudi vršila preiskava in mngoo pisem in listin se je zaplenilo.
Sodnik Landis je {.ostavil aretovan-jca pod $.'50.000 varščine. Oblasti upajo, da niu bodo zdaj dokazale, da si je j on prisvojili onih -fl 70.000, ki so bili I ia tako skrivnosten način izginili iz jzaklada.
Bančni blagajnik pobegnil.
Abilene. Kans., 15. sept. — John Flack, blagajnik neke tukajšnje banke je v New Yorku zapustil svojo ženo in pobegnii. Ko so pregledali knjige in blagajno, so našli, da manjka 25 tisoč dolarjev. — Flack je šel najpo-prej v Galveston in se je najbrŽe*TuT jkak parnik ukreni«' _
"GLAS NARODA"
(8lov«nlc Dally.; t Owned »ud published by the <Hov«nlo PublUihlng Co.
fa corporation.) FRANK SAKKKR, President. 1 ANKO PLEHKO. Secretary. 1 3UIS BENEOIK, Treasurer
Hae« of Burinem of the corporation and add wm of above officer« : 82 Cortlandt fcraet. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
celo leto velja liat ca Ameriko in
Caaado.........$3.00
poileta.........1.50
* lato ca nveto New York . . . 4 00 | * p«4 leta sa mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50
" polieia.....2.60
** " četrt leta ... .	1.75
•K1LAS NARODA" lakaja vaak dan ia-▼semši nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
("Voice of the People") 4—0 every da^, except Sundays aod
Subscription yearly $3.00.
.<li*i ll«*manta on agi ■■iiwit,
t>opi^i brez poilpiaa in oaobnocti ae aa Mtainijn
t kana r na] ae blagovoli pošiljati po — tlooey Order.
Pri iprvmeabi kraja naročnikov
Bsiino da «e nam to.li praJAnJe vallACo naznani, da hitreje najdo> ao naslovnika.
utmmmmmm^mm—mm—m smmmmhhhi
Dopisom in pošiljat va& naredite ta na-bov :
"OLAS NARODA"
WQortUndt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Preobrat v državi Maine.
T i	let je republikanska stran-
ka art Hue je no vladala v državi Ha i em* { n zanašajoča se na svoj« moč, grešila. Pred 20 lei i je republikanska' večina v zbornici sklenila probibieij-»ki xakun in u I t ga T-a^a so ti vodni in vodeni apostoli si prizadevali, da l»i *e la zakon najstrožje iz vel. To m1 njim »ictt ni posrečilo, ali dosegli i pa so prerej. Kouečno pa je državljanom iitvdo~t ajalo potrpljenja.
Vendar hi bilo napačno misliti, da bi biio proUibirijOnistieno zatiranje
edino zakrivilo poraz republikancev
. . 1
v Maine. Ne volja proti temu zatira-1 i ju j.- sicer pti]KMiiojrla do ]Hjraza. ali zakrivila ua j«* uaraiča joča nezadovoljnost z obstoječimi razmerami. Neiaitoana draginja. neomejeno go-»|M»Utvo trustor in razkritja o ko-liijxiji v kongresa in v lcgislaturi so bili iati faktorji, ki so provzročili prs-obrat v državi Maine.
Velika maaa aiuerikauskega naroda želi napredka in hove reforme v jm»- j liriki in se je odločila, da si te pri-bori.
Ta želja napol nuje maso naroda in želja i»o napredku in i»o reformi v politiki je jiorazi^i republikance v j Maine. Zmaga ni d emokratska zrna-1 ga, nlgo zmaga trezno mislečega i ljudstva, republikancev in demokratov.
Izid volitve v Maine naj bode nauk' in svarilo za državo New York. Akoj hoče New "Vtrk obdržati vodstvo mod j državami unije, potem mora prevzeti vodstvo v novem boju in se otresti1 bos-iztiM, ki tepta pravice in svobo-1 ščine naia»da.
Si are stranke, republikanska iu demokratska, m) d op >s poda rile. Ako ne morejo dokazati, da so se očistile korupcija in da hočejo pošteno zastopali interese ljudstva, potem bodejo izginile. Iz naprednih demokratskih in republikanskih elementov bode nastala nova narodna stranka, ki pordel Z ljudstvom za ljudstvo.
Naselniški samodržci.
I/. Washingtona prihaja vest, da liode trgovski tajnik Napel, kakor hi-j tro se vrne v svoj urad, izdal nove na redbe glede priseljevanja, ktere bo- ' dejo postopanje proti priseljencem v raxiirit uas-luiških postajah izjedna-' • g čile in i/.enotile.
Ako se ž« bode tr^avaki tajnik ba-. vil s pre-ured 1» naselniških predpi- i | mnr, (totem naj tudi (»oskrbi, da ae j ' bodejo nekteri Uedoatatki v n jego-; i \ m oddelku odpravili. S priseljenci sc po-iopa kakor s hudodelniki in 1 , lin « hriiki uradniki stikajo po vzro-£ kil<, da bi rnogli došlece j »os lat i na-r.aj. Pomožni ta.jnik je bil pred kratkem v (ialvestonu, Te*,, in je porazi: bil to priliko, da je sto ruskih prise- I £ Ijencev, ki s« niso nikakor cul drugih
-	razločevali, vrnil nazaj, češ, da se že Jr naprej, da ne bislejo s{>osobtii za j
-	delo. Komisar Keefe je pred neko-: liko dnevi b»l v lluladelphiji, Pa., in r je 2") o«lstotkov vseh priseljencev za-žr vrnil.
Hadi bi bili videli prednike teh mo-gočnih gospodov, ki zdaj tako postopajo s priseljenci, takrat, ko so prišli, v Ameriko, morda z zadnjim oven-kom, da »i tu ust nove novo eksistenco. Ni verjetbo. da bi ti predniki bili fi	titfyyiwriUfclnj*« ktere morajo
priseljen'i prestati, saj io ni
dolgo tega, odkar je rekel Cannon, da
bi bil on, če bi se sedajni predpisi bili uporabili pri prihodu njegovih prednikov v Ameriko, še zdaj na Irskem/ Najel naj najpopred uvede milc-■srčneje postopanje nasproti pri»eljen-cem. potem pa je naj šele izjednači in izenoti.
DOPISI.
Orient, Pa. Dragi goepod urednik:—
( Prosim, da priobčite ta dopis v i predalih priljubljenega nam lista i Glas Naroda. Ker se prav redko ke-daj oglasim, vem, da bodete ustregli •moji prošnji. Zahvaliti se imam za pr^ginljivi sprejem, kterega so napravili denverski Slovenci in Hrvati nam delegatom Jugoslovanske Kat. Jedno-j t \ Na kolodvoru so nas pričakovali: i društvo sv. Jožefa štev. 21 J. S. K. •T., društvo sr. Roka K. S. K. J. in društvo sv. Jakoba N. H. Z. ter več |x>sameznih Slovencev in Hrvatov; vsi skupno so nas spremili v dvorano, kjer smo potem zborovali. Društvo sv. Jožefa štev. 21 J. S. K. J. nam je darovalo krasno zastavo iu zvečer priredilo jako fino veselico pri rojaku gospodu Predoviču. Da je bilo veliko veselja in dovolj zabave, to mora vsakdo izme«l nas pritrditi; posebno ustregli so nam pa še v tem, ker so, »preskrbeli za dobri ječmrnovec. kte-; ;ie-ra smo tako željno pričakovali po 11 ako dolgem jM>tu.
K sklepu pa želim, tla bodo delegate bodoče konvencije v Pjttsburgu tudi tako sprejeti, kakor smo bili mi.
Jakob Novšek, tajnik in zastopnik drnštva sv. Roka štev. .Vi v Vniontown, Pa.
Ely, Minn.
t'enj ni gospod urednik:—
Oprostite mi, ker Vas zopet nadlegujem z mojim dopisom. Poročati imam zopet eno žalostno vest, ktera je zadela naše mlado samostojno dru-itvo sv. Barbare štev. 2. Izgubili «mo namreč iz naše srede dobrega jčlana Ivana Skerjanca. Pokojni je doma iz Iške vasi, fara Ig pri Ljubljani; >tar je bil šele 2G let. Ranjki zapušča tukaj na Ely enega in v Bar-berton, Ohio, pa druzega brata ter v stari domovini pa očeta, mater, nega brata in tri sestre. Bil je ustanovni član našega društva, jako mi-ran in povsod priljubljen mladenič, kar se je dokaailo pri njegovem pogrebu. Pokopali smo ga 8. sept. Naj [>očiva v miru in večna luč naj mu sveti!
Pozdrav vsem rojakom širom A-finerike. Tebi Glas Naroda pa obilo uspeha.	Fran Ereul.
Gilbert, Minn.
Dragi mi g. urednik:—
Prosim, priobčite teh par vrstic v j preljubljeni nam list Glas Naroda. | Poročati moram, da se nam v tej novi j naselbini godi ravno tako, kakor |x>-j vsoti po železnih rudnikih v Minnesota Oni, kteri delajo, so zadovolj-| ni in še nekaj zaslužijo, in drugi, ki t .'o pa brez dela, so pa klaverni, toda upati pa je, da bode na zimo bolje.
Objednem pa naznanjam cenjenim [rojakom po Zjedinjenih državah, da •«em se preselil iz Ohisholma na Gilbert in imam tukaj tudi saloon, kakor sem ga imel tam. Zato se vsem onim, kteri potujejo po naših "ren-čih", priporočam, da me obiščejo, ker bodo dobro postreženi.
Končno pa pozdravljam vse rojake i po Širni Ameriki, posebno pa one v Gilbertu, in se priq>oročam, da me obiskati blagovolijo. Vabim vse na vesdico, ktere bodem priredil dne 17. septembra; točil bodem dobro in sveže pivo in za okusen prigrizek bodem tudi skrbel, da si bode vsakdo lahko zbral, kar bode poželel.
Karol Zgonc.
Pomen nemščine pri
Slovencih.
j 0
Sleherni jezik je sredstvo, s kterim j občuje posamičen človek iste narodnosti z drugimi sorodnjaki in na ta način piiobeuje drugim svoje jnisli, t, j. proizvode svojega duha. razodeva li ugim svojo notranjost, svojo dušo.
Prav s tem sredstvom, z jezikom, pa tudi vsprejema otl drugih pojave njihovega duševnega delovanja. Ti j v sprejeti pojavi rode v njegovem duhu novo duševno delovanje, nove misli; tako se iz popoln nje misel z mi-j sli jo, sklep s sklepom skozi vse človekovo življenje.
< itn starejši postaja normalen Člo-\ek, tem bogatejši je njegov mišljen-ski zaklad, ako s? je v življenju sploh kaj prizadeval, da izpopolni istega.
človek pa, kakor vsako ostalo ži-iveč« bitje, čuti v sebi neizprosen pri-rodni zakon, da se namreč bliža njegovo življenje nekemu koncu, in temu naravnemu zakonu se vsako živo bitje na razne načine protivi na podlagi cakooa samoohran«. NaJ"podla^
—. ,—_____-
gj tega zakon« skuša človek —r ker že ne mote ubraniti r Marti svojega .lastnega -indft iduunt, : Kolikor možno oteti svoje lastnine nesmrtaostL Med to srejo lastnino šteje vsakdo, in čisto opravičeno, svoje mišljenje.
Misličemu človeku se je zdelo vsik-dar škoda lepega in skrbno nabranega mišljenskega zaklada, ki bode moral enkrat leči v grob z nabirateljem samim; zatoraj so si ljudje vseh vekov prizadevali, da bi ovekovečili svoje ideje.in jih tako ubranili po-zabnosti ter jih zapustili poznejšim rodovom kakor koristno in porabno I zapuščino.
Način, kako ohranjati dobre ideje, j .je bil v davnini jako neprikladen in | težaven. Pomislimo le na hieroglif-sko pisavo starih Egipčanov. Čim bolj pa se je Človeštvo vsestranski izpopolnjevalo skozi celo vrsto vekov, tem primernejši je postajal tudi način ohranjevanja idej — PISAVA! Docela pa se je rešilo to vprašanje še le, ko je bilo iznajdeno tiskarstvo.
Misleci so posilidob dajali svoje napisane ideje tiskat v knjige. Knjige so postajal? vedno cenejše in so jih v *Pim večjem številu širili med ljudi. Take duševne proizvode kace-:ra naroda, natisnjene po knjigah, imenujemo književnost ali literaturo (dotičnega naroda.
Ijteratura ni toraj nič druzega, | nego skrbno nabrana in izbrana ter J v knjigah ohranjena zaloga važnejših, vsemu dotičnemu narodu pristopnih duševnih izdelkov posamičnih najboljših mislecev istega naroda. ( Čisto naravno je toraj. da služi literatura vsacega naroda v toT da merimo z njo njega naobrazbo; je to-jraj merilo duševne zrelosti, do ktere .je dospel dotični narod na potu človeške civilizacije.
Narod brez literature je narod brez omike, je barbarski narod, ki mora polagoma izginjati s sveta v pozabno-sti in dati prostora, da se omikaui i narodi razširijo na njegovo mesto.
Iz literature spoznavamo še le. kolike in kakšne mislitelje je imel kak 'narod v minolosti in jih ima še v sedanjosti.
Do tu navedeni podatki nam kažejo, kake važnosti je duševno delo kakor za posameznega človeka, tako tudi za cele narode. Narodi, ki so že v davnini imeli velike mislece, postali so z njimi kulturni narodi. Ti j narodi žive še dandanes v zgodovini, j če prav so že mnogi telesno izmrli. !Nasprotno so narodi brez kulture izginili s sveta s smrtjo poslednje oso-,be. Za njimi ni danes več ni duha ni jsluha.
Vse, kar smo do tu navedli, velja splošno o literaturi vsacega naroda; nikakor pa ne smemo prezreti tega, kar je bistvenim pogojem vsaki literaturi. namreč jezika. Jezik, ki ga govorimo v vsakdanjem življenju v medsebojnem občevanju, se mnogo ločuje od jezika, ki je pisan v knjigah.
Kar govorimo v razgovoru v družabnem življenju, to velja 1? tistim, i ki so nam navzoči in traja le toliko časa, dokler se govori; nasprotno velja v knjigi natisnjeni jezik vsemu narodu, ki govori dotični jezik. Književni jezik mora biti toraj mnogo do-vršeneji od jezika v navadnem razgovoru.
Od tod prihaja dejstvo, da so jeziki narodov omejeni le na malo število besed in da v taikem jeziku ni možno izražati visoke ideje.
Zato je pa čisto opravičeno načelo, da prav jezik in kultura sta najzanes-1 ji veja znaka, po kterih se ločuje narod od naroda.
Če primerjamo po zunanjem teles-|nem ustroju Italijana, Nemca, Francoza, Angleža itd., vidimo le malenkostne in tako negotove razlike teh ljudi j, da niti ne moremo izreči, opiraje se na te dvomljive znake: ta je Francoz, oni je Anglež.
To, kar najbolj opredeljuje narod, je pač jezik, v kterem je izraženo mišljenje ene skupine ljudi, govorečih isti jezik.
Do tu smo govorili v obče o jeziku in leteraturi iti to zato, da olajšamo manj izobraženim čitateljem to. kar mislimo spregovoriti v naslednjih vrstah o tem. kar se tiče nas Slovencev j neposredno.
Namerili smo se tu spregovoriti nekoliko o nemščini in o razmerju nas .Slovencev do tega jezika.
Pri nas se mnogo kriči zoper Nemce, zabavljamo zoper nemške napise, napadamo po časopisju izzivajoče in arogantno vedenje prenapetih nemških uradnikov in jim s tem delamo to veliko uslugo, da ti gospodje pravna ta način lažje avanzirajo.
"Dogodki iz minolih let so nas poučili, da, kadar so kakega zagrižene-ga nemškega ali tudi nemčurskega uradnika prav dobro naphdali slovenski časopisi, se dotioniku še navadno ni izkrivil zato le en sam las, pač pa je sledil prav kmalu avansma.
Če pa se oziramo malo krog sebe, mari ne vidimo, kako se na vseh koncih in krajih goji nemščina z nekako asrzlidavo pohlepnostjo med vsemi
Razjasnimo si nekoliko povode tej pohlepnosti do nemščine!
Če jKJgledamo nekoliko v minolost, vidimo, da so inteligenti našega, naroda zajemali Svoje znanje v nemškem jeziku na nemških šolah in posledica temu je bila'"v t*ir"č£slft, ko
čut narodne zavednosti ni bil še tako
■
razvit, da so taki inteligenti, izišli iz našega naroda, ^»ostali nemška inteli-genta. ki je prav tako zatirala naš jezik in našo narodnost, kakor pri-! sten Nemec.
Kakor >o se Nemci s pomočjo la-Itiuščine in giščine povspeli do kultu-j re in jo pozneje začeli gojiti v donia-čem jeziku, velja isto glede nemščine j tudi nam Slovencem.
Tudi k nam je prodirala prosveta I v prvotnih časih od Nemcev in v nem-jtfkem jeziku, a sedaj smo dorasli toliko, da hočemo na svoji zemlji gojiti omiko v svojem jeziku.
Prav to, kar so storili Nemci z latinščino iu grščino, delamo tudi mi sedaj z nemščino: odpravljati jo moramo, ker drugače bi nam zamogla postati v "bodočnosti tako nevarna in j pogubna, kakor nam je bila v minulosti potrebna. Hvaležnost tu ne bi bila umestna.
Razloček med Nemci in nami je tudi ta, da oni so imeli že davno-'v minolosti 'lastno državo in so odločevali sami o svoji osodi, mi pa moramo ^voj tilnik uklanjati že preko tisoč let ptujcu. ki nam reže kruh omike v precej tankih kosčekih.
Vsak izobraženec, ki se je izšolal na avstrijskih srednjih šolah, se mora več ali manj priučiti nemščini; in prav mi Slovenci smo potem primo-rani nadaljevati visoke šole v tem jeziku. ker dosedaj nimamo še visokih šol v svojem jeziku.
Prav ta obširna raba nemškega jezika je začela postajati nam Slovencem nekaj let sem osodejxdna. Človek. ki se toliko let svojih študij peča skoraj izključno le z enim jezikom, navadi se mu tako, da se vse njegovo mišljenje vrši v tem jeziku. In to je pri naši inteligenci nemščina.
Večina slovenske inteligence misli nemško takrat, ko govori slovensko. Posledice temu ne izostajajo. Ta gospoda je začela nekaj let temu nazaj nehote pačiti naš jezik tako, da če pojde tako naprej, se bode po par desetletjih Nemec prav lahko učil našega sloveuskega jezika, ne da bi tre-bal niti Lentlovškove " Slovnice za Nemce'% ampak zadoščal mu bode Janežič-Bartelnov slovar.
Radi tega pa naj nam prizadeti ne zamerijo in naj ne mislijo, da je naš namen tudi komu zabavljati. Naš namen je le, da povedarao brit ko resnico, ki je res tako britka, da se jo da le v takem tonu primerno opisati.
Mari je kriv srednješolski dijak na tem, da se mora že eno leto prej. nego stopi v gimnazijo, mučiti z nemščino na vse pretege.
Vso srednjošol.sko dobo mu vtepajo nemščino v glavo z lepa in s huda. Slovenščini so odmerjene le nektere urice na teden; uspehov ne moremo pričakovati velieih od teh par uric, !četudi so vsi drugi pogoji, tičoči se lega pouka, izpolnjeni najvestnejše.
Privolilo pa se je na neki nemški gimnaziji pred leti. da je nerazsodna mladina štrajkala demonstrativno proti nekemu profesorju, ki je predaval v teh urah pastorko slovenščino. Dijaki so sredi šolskega leta izostali od slovenskih ur in niso več prihajali k temu pouku.
Kaj mislite, koliko "karcerja" so dobili za tof — Prav nič! Ravnateljstvo je to prezrlo in molčalo na vse to. —
Naj bi poskusil kedo kaj tacega s kakim drugim neobligatnim predmetom, n. pr. s petjem ali telovadbo! Ta bi mu druga pela!
To smo omenili le zato, da dokaže-mo, kako mrzli so nemški ravnatelji1 na i»wiflrih srsdnjih šolah še tisti m*v
Prava $t?*r t pravem
laso. # •
Kadar se leže v postelj, izgleda, da so vsi v družini zdravi, toda po noci javi se ta ali ona bolest, manjša ali večja.
Dete kašlja in joka, govorec materi, da ga boli v grlu. Zopet probudi se drugi in toži nad glavobolom in živcem, nekteri zopet ne more dihati, muči ga naduha. Preteče ura, predno pride zdravnik. Takrat je zanesljiv "Pain Expeller" vreden zlata.
Iemjte ga vedno pri roki, za vsak slučaj potrebe. Velike je vrednosti, da ga v pravi meri vzaxete preje pride zdravnik, da bolezen ne nadaljuje in Pain Expeller zavrne mnoge bolezni. Pain Expeller zamorete kupiti v vsaki lekarni za 25c. ali 50c. steklenico. Varujte se ponaredbe in pazite na steklenico, ktera je tu naslikana. Pravi Pain Expeler je dobiti samo v takih zavitkih.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. New York.
Dr. Riehterjeve Congo pilule olajšajo zaprtje. Cena 25 ali 50 centov.
vici slovenskega jezikovnega poduka, ki mu je tako skopo odmerjen.
Da bi me kedo ne umel napačno, moram povdariti, da kljub vsem tem neveselim razmeram je naša srednješolska mladina po ogromni večini vsejedno narodna in nastopa v boju za narodne koristi.
Toda kaj nam koristi vse n«rod-njaštvo, ko se pa znanje nemščine vedno bolj širi med najnižje sloje narodove! Ali je morila to kaj slabega, mi poreče kedo. če se ljudstvo nauči drugemu j ziku T
Jaz trdim, da samo znanje nemščine brez driiire omike je koristno za posameznika, a je škodljivo za našo narodno celoto.
Vsestransko znanje nemškega jezika odpira na široko vrata Neme ni. da prihajajo meti nas kot uradniki, sluge, službeno osobje raznih področij, da, celo kot delavci in celo* trgovci. Ti poslednji prihajajo med na = vsaj brez dekreta, a so pri tem še mnogokrat tako predrzni in objestni, da prav nič ne skrivajo svojih nemških rožičkov. Pač dobro vedo, da Slovenci smo krotki in iz srca ponižni.
Kedo pa je kriv vsem tem žalostnim razmeram? Po eni strani smo krivi mi sami, |>o drugi strani pa vlada, ki postopa kljub vsem osnov-i nim zakonom tako mačehovsko z nami. —
V	tisočletnem podložništvu se je Iv našem narodu izgubil docela smisel
za kako samostojir je politično živ-■ Ij^tije. Naš človek se je naučil misliti, da je njega res Bog ustvaril sa-,tno za hlapca in sužnja, ki naj služi ptujcu.
Ta napaka je prešla pri jedru našega naroda, pri kmetu, že tako v kri in meso. tla je ni mogoče izkoreniniti.
<'e potuje po Kranjskem ali Štajerskem med Slovenci količkaj bolje oblečen človek, takoj ga ljudstvo po-, zdravlja jio nemško, na Primorskem i pa j)o italijansko. Kedor govori s kmetom v ptujem jeziku, tega drži i naše ljudstvo za človeka boljše vrste. Če se pa slovenski inteligent izda za j Slovenca, tedaj pa pade njegov ugled • jv kmetovih očeh vsaj za 50 odstotkov. —
! Naš človek misli potem takoj, da ti je dorastel, če si tudi trikrat doh-tar. Pripravljen je takoj piti bra-j tovščino s teboj in te tikati.
V	novejšem času mu nehote poseže j vmes šc vprašanje, če si liberalec ali 'klerikalec, ktero vprašanje pa pri i ptujcu odpade in mu ostane samo
ugled in spoštovanje zato, ker je ptu-jec. —
Našemu preprostemu ljudstvu ve-iflja še danes zna/nje ptujih jezikov |za mero učenosti, pa se ne vpraša pri tem, če si je kedo pridobil to znanje pri vojakih, ali pri rokodelstvu v m--ijstu, ali na univerzi.
Ker ima kmet po več otrok ifTvidi, da IkkIo morali po svetu s trebuhom za kruhom, razun onega, ki ostane na doma, zato je prišel tudi naš kmetic do spoznanja, da je treba, da otrok tudi kaj »na. preden gre-m-d svet. . Se pred par desetletji tako nasproten ljudski šoli. kakor vsaki novo-tariji sploh, sprijaznil se je v sedanjosti z njo skoraj docela, dasi mu šola naklada tako občutno davčno I breme. Samo radi nemščine pa 1? jprerad tarna, da se je ne goji že v prvih letih in to celo v enorazredni-cah. ako bi šlo po njegovem odloče-|vanju.
Tu je brezvspešen vsak ugovor, vsako dokazovanje. Zastonj mu dopoveduješ, da namen ljudske šole je, razvijati v nežni mladini nerazvite dušne sile, širiti duševno obzorje in | izpopolnjevati bodočega, s socijalni-mi dolžnostmi- obloženega državljana za samostojno mišljenje/ Človek, ki se sam v to ni vglbbil, tudi vsega te-ntf°!tor(r li&tnftfeti,' ih *llal"kifletiČ ien*	"ip^flfeo" je
podp. društvo	sveteBarba
' ° ■ -— *
Zm Zjjedinjene države Severa« AmrT^ v J
Sedež: Forest City* Pa.
.Ifkorporirano doc JI. lanuarja 1902 v driatl Pfcfl»cr*o?0£ ^
__J
ODBOIHIC:	,
Predaodiuk: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box «85, Forest City, Pa.1? Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Minertl, Kani. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 F.. SOth Street, Cleveland, Okle. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa,	i
— - -i
mm	imm
#rr,	MADZOUfTKZ:
MARTIN GERČMAN, predsednik. Box 683, Forest City, Pa.	j
KAROL 2ALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BVQENELI, starejši, EL aadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL aadzornik, M Mill Btrost Lazsras, Ea. 5
■	- " V.
poxotni nr PBinvm odbok*.
PAVEl'OBREGAB, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. } JOS PETERNEL, l porotnik, P. O. Box »5, Willock, Pa.	|
IVAN T0RNIČ, IL porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. _ ^ ,
Dopisi naj m poKljajo L tajnika: CYAN rZLBAJT, 9. T, Forest City, Pa.
_Drojtvene glasil« js *'QLAg NAKOPA."_
slovensko katoliško
•	treba znati, če že ne za drugo, pa saj
i pri vojakih bi koristila njegovemu' j sinu.	" •. f. 4
Vse te slabosti našega Človeka j>.< ; poznajo vladajoči faktorji prav do-jbro. Znio nam vlada nastavlja po vseh slovenskih pokrajinah vse p<>lno ponemčevalnie. ker n.un že ne mor I vriniti nemščine kar naravnost v jljudske šole.
Naši narodni nasprotniki, poznavajoč našo šibko stran, pa tudi delajo dosledno, da 'prepričajo naše manj j razsodne mase o resnični potrebi nemščine. Kaj da porečejo na t<» od-vetniki in drugi izobraženci, ki vidijo v tem krivico, ki se nam godi. za to se ona gospoda malo briga.
V ta namen se širi na vseh državnih uradih na prvem mestu nemščina. Ce se vpraša, čemu to, dobiš za odgovor. da je notranji poslovni jezik. Ce j je to notranji poslovni jezik, čemu pa je na nadpisih v čisto slovi iski j krajih na prvem mestu nemščina i*i še le na drugem ali celo na tretjem slovenščina, če jo -ploh ui-o ksir enostavno prc?.rli?! Ta notranji uradni je^ik ima to moč, <la daja mastne službe na vseh visokih mestih v uradih Sirom naše cele domovine le iz-, ključno Nemcem, ki znajo razun nemščine tudi — latinsko in irr^k'i. kar jjim je še ostalo iz gimnazijske dobe. 'ali se pa bahajo s francoščino in angleščino.
Naši sinovi pa. zmožni po dveh ali j treh deželnih jezikov, se morajo za-[dovoljiti z nižjimi mesti v službi, i kjer morajo občevati s strankami in I služit i objednem za tolmača svojim j le notranjega jezika zmožnim predstojnikom.
Tako. kakor v državnih uradih, je povsod v državnih službah.
Od policaja, žandarja, financarja. | železniškega paznika, da. celo navadnega cestarja se zahteva znanje nein-ščine in to čisto opravičeno, ker dru-
;gače ne morejo ti služabniki obče-I ,	...
j vat i s svojimi nemškimi predstojniki.
S tem načiuotn je res vsakdo prisiljen doma na slovenski zemlji znati mmščino, če ne. mu je jK»t zaprta do ! vsake službe. Nemcem pa je čisto | lahko zasesti pri nas vsako službeno ; mesto, ne da hi poznali jezik naroda. ! med kterim žive; saj se uče Slovenci I jezika za nje.
Kolikor jezikov človek zna. toliko iglavelja, se glasi star pregovor, mi | jKireče kedo. ki ve. kako koristna mu je bila nemščina pri vojakih in mu še sedaj prijetno doni pri kaki veteranski slavuosti. Tudi to j- res, kedor zna dva jezika, velja toraj dve glavi. Vendar pa nemški birokrat, znajoč en sam jezik, toraj z eno sa-
•	rco glavo, zasede pri nas na kakem uradu prvo in dobro plačano mesto,
| naš mož pa. znajoč dva jezika, toraj mož z dvema glavama, mu je pa sluga.
I Tz tega je razvidno, da ni m"ro-dajno za človeka število glav, ampak to, kar je notri.
Da si pa Nemec pribori v isti učni dobi več znanja knkor Slovenec, ako sta oba enako pridna in zmožna, je čisto naravno, kajti ves ta ča- in trud, ki ga Slovenec žrtvuje naučenju ptujega jezika, uporabi Nemec, da še uči raznih znanosti na podlagi svojega materinskega jezika.
(Konec prihodnjič.)
Ca Tsabino rtnjlh oglasov ni odgo-verao m vpraTniitro a« uredništvo.
OPOMIN.
Podpisani opominjam vse one rojake, ki so bili pri meni na hiatii iu i stanovanju, ter so odšli, ne da bi po- i ravnali -voj" dolgove. ProScni so se zglasiti pismeno ali ust meno ter mi j poslati njih naslove v tridesetih dneh, ako ne. jih obelodanim v vseh sloven- j >kih in hrvatskih časopisih. Zasledo- I v al jih bodem tudi postavnim potom. I Ako pa kteri pride v neprijetnosti, I naj nikar ne reče, da sem slab člo-1 vek, ker si bode sitnostij sam kriv. 1 Ako sem bil jaz v sili dober, zakaj i tni ne bi povrnil vsak, kolikor je v njei^gvi moči. ali mi pa s pismom naznanil. v kakšnih okoliščinah se nahaja, da ne more povrniti?
John Knkar, 101 4th St., San Francisco, Cal. _(8-1G—9)_
OKLIC.
Tem jjotoin obračamo se še enkrat -lo ct.i jenih naročnikov in rojakov širom Amerike v sledeči zadevi:
l'red 8 al i 1<I meseci delal je v Fre-' rick. Colo., rojak Janez Malovrh, ■loma iz Zagorja ob Savi. Iz Frcde. rick. Colo., je bi] menda namenjen v državo Alabamo. kjer je delal že po-! preje.
Njegovi sorodniki so v starem kraju v velikih skrbeh, je li š • živ ali ne. ker nič ne piše svoji ženi in stari-šem. Žena je v sled tega popolnoma obupana; brez denarja in j>odpore ne more preživljati sebe in nedoraslih ot ročice v.
Kdor ve kaj podrobnega o njem. naj izvoli nemudoma naznaniti uredništvu 4if;ia- Nn roda *ali pa nje-■govi ženi: Ana Malovrh, Zagorje ob Savi št. 31. Kranjsko, Austria.
(14-10—0)
PRIPOROČILO ROJAKOM.
Letošnjo j'-sen delam nove vrste vino iz samega šampanj grozdja. To v i 11«» bode glede jakosti in okusa prekosilo vsa tlrtiga kalifornijska vina, ker je te vrste grozdje drago; bode 'cena šampanjcu -10 centov galon. Z vsakim naročilom tnl 50 galon tega vina pošljem 24 steklenic mošta za-|stonj.
Cena navadnemu vinu, bodisi muškate! ali črno vino. 30 centov galon, rie-linz centov gal.. rudeči zinfan-Idel 35 centov gal. Lansko vino je po isti ceni do 15. oktobra. Drožnik ali tropi novec po $2.50 gal.; pošiljam od 5 gal. naprej. V-eli vrst vina pošiljam (hi 2.S in 50 galon.
Ako s- kteri rojakov hoče osobno prepričati o naravnosti vina, naj pride sem. Moj vinograd in klet sta samo 200 korakov od postaje St. Helena oddaljena. Naslov za naročila: Stephen Jakše, Box 657, Crockett. Cal.
Spoštovanjem (13-23—9)	Štefan Jakše.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA I'' GLAS NARODA'NAJVEČJI IN 'NAJOSMfcf DNEVNIK I SLOVENSafcf iJNEVkfK!
jupslovanska||jj^ Katol. iadnota.
kkorponrvu dne 24. jmuarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
,±J	URADNIKI;
I	FRAK MEDOŠ, 348J	Ave., So. Chieago, m.\
F Padpndsednik: IVAN GRBM. P. O. Box 57, Brafldoik, Pa.
Olavni tajnik: JCRIJ L. BROŽIČ. P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽiŠNIK. L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
^ lUa-ujuik; IVAN OOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
•r	NADZORNIKI:
; uojnj TIUKT, prMft »bomo ^ I7W ». »tK Bt,
Emwb, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box «41, Eveietfc, Man. MIHAEL KLOBUČAR, m. aadaornik, 11» — 7th "»tr
«Ukifai.	''
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽifiNTK, p« hi to Ik porotnega odbora, P. #. Box 138,
Sardin«, p-
IVAN MERHAR, drogi porotnik, Bx 96, By, Ifi™. I fTEFAN PAVLLSlC, tretji porotnik, Bx S PSiwvflk,
Vrhovni zdravnik: l)r. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Jtiffliet* III.
■■ • »
Draft veno glasilo je "GLAB NARODA." •-
NAZNANILO.
V odbor .o bili izvoljeni:
JOHN <;E«M, predsednikom,	i
JOHN PKIMOZJČ, podptcdsedri&am, * C KO L. BHOfcICII, I. tajnikom, M IK K M K A V IN AC, 11. tajnikom JOHN OOVŽE, blagajnikom, ALOIS lvASTELl<\ I. nadzornikom^ M IKK KiJOBI"CAR, JI. nadzornikom, I'KTF.R KPKHAK. III. iiadsornikcuu, IOIiN KKIfŽIŠMk*, I. j « rotnikom, FRANK COVŽK II. porotnikom, MARTIN Kl.OPt ČAR, III. porotnikom, / FKAiNK MEIKKSIL zaupnikom,
Dr. MARTIfN 1VBC, vrhovnim zdravnikom
!'i lodnj« horovanje lH»de vrnilo Čez tri leta v Pittsburgu. Pa. Oh. do je "(ila> Naroda". Sprejet je asesment po lestvicah in ženski
oddelki.
ZAPISNIK OSMEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA JUGOSLOVAN. KAT. JEDNOTE
pričenii 6. septembra 1910. v Denver, Celo.. r	Dopoldanska eeja dne 9. septembra.
)
Predsednik otvori sej«. /. molitvijo ob pol devetih zjutraj, na kar preči- j U	i tajn i i. iirt ,.a delegatov in uradnikov. Navzoči so vsi.
"n-bviv -e zapisnik od pnjioldanske seje dne 8. septembra in potrdi.
<	klavni tajnik <Uxla mah* po|H-»vke pravilom.
<	«M \\1.\. to. ka 22H M' iua jrlasiti: V>i člani Jednote in društva, ki'
......"M'' * M i	" " lN,r" za bolezni ali poškodbe o<l .Jednote mora- |
j" P*iM'*v«t«	redni a-.-ment naprej, kakor drugi člani v vse sklade, v
kater i h s«> bili zaiamvani oh času njiih bolezni.
\l oj<- I aieri član wiobolem in nima nikogsr, ki bi zanj plačeval pri--(►♦•vi-e. s< i-ti lahko plačujejo iz njegove bolniške pofci'pore od društva iti
Ji" llioti
<	Un XXIV. to« ka 2-10 se nekoliko spremeni.
i Un XXXI. k točki 324 »e doda formalni dodatek:
IVi ka ; i2 -lasi: A ko želi kak Man Jednote. ki bojuje za dolgotrajno j " ' , lx<> 1 "-cenijo, /a kateio ji že prejemal |Mwl|iuro od svojega kra-jeM.iM d i-tva, it- V stMio <l< trnovi no, tedaj mu Jelnota izplača svoto o«i '
"!> pk-[>»■ ' biti člani društva in Jednote. Predložiti pa mora /.-ira* n i-k«» -pru-evalo od po-ta vnejra zdravnika, kakor določa točka 7 tega
I • k a ; 1 «e - a -i: V slučaj«, da kak član ur ur je brez oporoke in zapu-1 - !l "	j«'dini dedič; ako pa zapusti še otroke, ali ako
s.itno otroci de.! i i. mt rtuina razdeli na vse jednako; ako pa ostavi zrno in otroke dola /.ena polovic*, otroci pa drujro polovico. ('e ni ne sojin..« . ne oilok. tedaj |kM«vih dediči stariši, bratje in sestre, ali oni, ki zeiij »krbeli v bolezni.
Tin ki :142 !.»■ «'oda: Poviša -c *\ola za pogreb na .$150.— • < WXII. tt« ka lil se |M plavi, da se mora (»oslati asesment na tajniki in č rt s glede |M»T>ameznili članov.
Pied dnik do lot'i dvajset minut o«lmora za pogovor glede novih razrednih a«fMnentov.
Po odmoru.
'učka .11'"i se -pri meni jk» daljši delmti sicer po lestvici: Za zavarovalnico $1.000.00.
'«d!«t:	Za >miv5tt.	Za fK^k.	Zastroš. Za rezerv. Vkupno:
Od 10 do	leta.	——.15	—.0«-)	$1.00
<• i 21» .1.	J, ta.	—SO	—.1.-»	—.10	—.05	$1.10
<>d L1 "i i ki	i" leta,	— .INC	— .1"»	—.10	_.0-->	$1.20
Od do	li ta,	1.00	—.1.-,	—.10	— 03 .	$1.30
i' hI«,	10 leta,	1.10	—.15	—.10	—.05	$1.40
O i *<» do	1"» Ifta.	1.20	—.15	—.10	—.OS	$1.50
Ti ia/r li sp .-prejmejo in v si člsni imajo plačati vse »klade. Žene udov i" ■ *' in'«jo placvati a?+>nHit, kakt»r cr«»sk! za smrtnino in pet M Um *a reaervni zaklsd. lwrsni> se r»a laliko za' $500.— ali $1,000.—. <;;.I\ I taj.lik pripel«!« S, da tudi ženske plačajo pri vzprejemu en dolar v rt-/.« v zaklad. Sj>rcjrre -e tudi pr« llo*. da mora v-ak novo printopiv-ši <"iau ol.nati |-oU'y	dularja \ »t opni ni*. Se en doltr za rezervni zaklad.
Spri, n.e sc pfMtog. da s«- nniški in žeiu^ki »klad f*poji.
Torke 34.1» 346 in 347 se črtajo.
To« ia H -e jrla t; V>ak s»e*m»*nt <ie mora vkn.jii.iti na račun sklada, kar« ici. i na-T« njen. k,i+T ^e morajo zaznamovati tudi vsi izdatki dotie-i5i i • ' 1» . ka<tar pla« ujejo. Ako pa asesmenti po lestvicah ne zadostujejo tf *!aj imi Jf inc^a pravico a moment zvii«ti. v kolikor je potrebno. Ako hi pa a-et-renti nanesli ver je premoženje, nego je po mnenju nadzornega n<ihera potrebno, tcda.i se lahko eden ali vm asesmentov opusti na leto. Iz-i '<- n- . nni »klad. ki sc pa n ore spremeniti le na generalnih zboro-vsn,'«.h Jednote.
Točka 340 te eft a.
Clen XXXIII. točka 351: Smrtni sklad obstoji iz mesečnih prispevkov »1i s-i -nxntov, ki iih oals ?s gla\Tii tajnik Jednote na njene člane in članicc po razredni lestvici.	i
r^f-	».-.'V-.-	* ■ 'i-J .	I ■, ■
^Ačka	jrl^i: Poškodbe no sklad Jednote obstoji iz prispevkov, i
i katere * plačajo Hani Jednote za razne poškodbe, izgnbe udov in za droge ;
dolaot raj	neozdravljive bolezni vlanov, za katere prejemajo mesečno
podporo od Jednote.
Vsi pri-a»evki v poškodbeni sklad se razpišejo le po ra^delni lestvici. Točka 353: Splošni sklad Jednote obstoji iz prispevkov, ki jih plačajo fkrajevna društva, oziroma njih člani in članice za stroške generalnih zborovanj Jednote. plače uradnikov in vse druge redne in izvanredne stroške.
Točka 354: Rezervni sklad obetoji iz mesečnih prispevkov, ki jih plavajo č'ani Jednote, kakor določajo tozadevna pravila. Ta sklad mora biti ; obrc-te nosno naložen na ime pre<lsednika, tajnika in blagajnika Jednote, v lobri banki, ki mora predložiti "Surety" bond za vse take vloge. Svota naložeua v tem skladu se vporablja le v skrajni sili in to z dovoljenjem ' eelcg«. upravne^o odfcora Jednote.
To<"-ka 350 se glasi: Sirotinski sklad, ki obstoji iz naloženega denarja za ffJadole-tne dediče članov ali članic Jednote, katerim se niso postav} jen i varuhi, kakor tudi vseh drugih dedičev, kateri se iz kakoršnjega koli vzroka ne morejo pravočasno najti.
Brzoj^vi:
Joliet, 111. 8. septembra, Olavnim uradnikom in delegatom želimo obi'Io uspeha pri delovanju na korist slovenskemu narodu.
Nemanich, Zalar in Sitar.
Cleveland. Ohio. 8. septembra. Dasi ne več ud J. S. K. J. želim isti najbolji uspeh v korist članov in I občega slovenskega naroda. Obžalujoč, da ne morem biti ta teden osebno pri sestanku v Denverju, prisrčno pozdravljam vse zborujoče prijatelje in delegate. Nazdar!
Cor. Gorup.
Johnstown, Pa. 9. septembra.
Živeli delegatje na osmem glavnam* zborovanju J. S. K. J. Živel naš
delegat! Delujte v korist naroda.
Več članov J. S. K. J. v družbi pri Fr. Gabrenja.
Predsednik predlaga, da se vsem brzojavnikom zakliee trikrat živijo; i nakar *». zaključi seja o dvanajsti uri.	_ |
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Porotne obravnave pri okrožnem
sodišču v Novem mestu. — Amalija
f hoehola, roj. Kavčič, obtožena radi
poueverjenja, je bila rojena 1. 1800.
v Ljubljani in je pristojna v Klad no
na ČVškem. Živela je kot vzgojiteljica
io leta 1802., ko se je omožila z urad-j'
likom bolniške blagajne v Pulju. Mož [
l-a ie bolehal na sušici in na umu bo-!
.....
lan umrl leta 1904., zapusti vsi vdovi .Ivoje nedoraslih deklic. Po moževi | smrti je skrbela za šolanje obeh hčerk in za staro mater. Pomagala si je s , :em, da je imela v Ljubljani dijake , ;a stanovanju. Da bi dala hčerkama' Kdjžo vzgojo, se je pripravljala za 1 izpit in šla praktieirat k pošti v Ljub-jani, in sicer na lastne stroške. Letu j1 1906. je bila kot poštna ekspedijenti- IJ lja nastavljena na pošti v Suhorju v Beli'Krajini Poleg tega, da je morala , sv«)jo boro plačo skrbeti zase, za od bin o in mater, je opazila prima n j-I ixljaj v blagajni, ki si ga ni znala raz-Lolmačiti. V štirih letih je znašal pri-I manj lil jaj okrog 1100 K, kar je verjetno, kakor izpove priča Erker, biv- | ekspedijent tia Suhorju, ki mu je, manjkalo samo v treh mesecih krog. ro K. — V začetku meseca decembra! leta 19<M«. je prišla na pošto u Suhor : liara Kočevar iz Bušinje vasi po \-so- j' i o 1078 K 44 vin., ki jih je mož, ka-, kor ji piše v pismu, poslal iz Ameri- i ke. Chochola ji je rekla, da naj poča-; ka. da denar ni š • prišel. Takisto so j -e oglasile na pošti Marija Smiljanič | sa 200 K in dela Popovič za 550 K,: l>islanili iz Amerike, a že dne 14. de-! i-embra 19(H). je bila Amalija Choeho-! Ia odpuščena iz urada, žrtev tožba nekaterih sosedov. Stranke so se obrnile s svojimi zahtevami na pristojno J oblast in izvedele od direkcije v Tr- j »tn, <la je bil denar oddan na pošti v, Suhorju, kar svedočijo podpisi na re-, oepisih. Ker pa te stranke v istini ni-j so dobile denarja, je pal sum na Ama- I lijo Chochola in uvedla se je proti nji! preiskava radi poneverjanja. Obto-ženka opisuje svoje tedanje razmere, j pravi, da je imela več izdatkov, kot dohodkov., in ker je ravno takrat revizor revidiral pošto na Suhorju in se je bala. da bo radi neraztolmačenih primanjkljajev odpuščena iz urada in bi bila izročena na milost in nemilost kruti usodi in tako tudi z njo vred uničeni mladoletni hčerki, ki jih je šolala, je sama podiri-sala stranko, kakor je to že večkrat storila na prošnjo strank in iz prijaznosti, in zapi-j sala vsoto Bare Kočevar v izdajno, knjigo kot izplačano, da bi pokrila neznano nastali primanjkljaj. Drugače »i ni znala pomagati, ker je trkala na vrata usmilj?nja pri usmiljenem žup-'niku. in pri dobrem varuhu otrok in • pri pre bogat i gospe Kočevarjevi v 'Krškem, a ni bila nikjec uslišana. O |denarja Marije Smiljanič in Jele Po-| povit- pa pravi, da ga je najbrže po i»omoti izplačala komu drugemu istega imena, kakor v slučaju Predovič. ki mu j:* dala 80 K, mesto Po[>ovičii. iti neki Smiljanič mesto neki druiii \soto (»00 K. Sodni dvor stavi tri (vprašanja o krivdi in dodatno vpra-jšanje o znesku, a zavrne predlog g. i zagovornika, dr. Globelnika. da se naj |stavi k vsakemu glavnemu vprašanja dodatno vprašanje, če je obtoženka Morila dejanj* v nepremagljivi sifT. Porotniki (prvomestoik g. Pirker iz Ribnice) odgovore ua vprašanje o krivdi z 8 glasovi ne proti 4 da. Na $pdlf0i t*ga ojreatti sodni drat ebto-
ie*iko in se zasebni tožitelji zavrnejo ia civilnopravno pot. Iz Vnanjih Goric pri Brezovici. —
fukajšnji zidarski mojster in posest-lik Franc Stanovnik j;> bil vedno izvrsten klerikalen agitator in na videz ' roreč katoličan, k temu tudi že več et abstinent in občinski odbornik, rsak. ki ni bil njemu enakega misije- | ija, je bij od njega pr;-ziran in zato; e tudi dobival razna dela pri prenov- j jenju in popravku tukajšnje župne ■erkve in mlekarne. To leto je delal j lovi doui za izobraževalno društvo na Jrezoviei, pri katerem se govori, da jo on imel čistega ostanka še čez ti-.oč kron. — Ravno tiste dni pa, ko je jil novi društveni dom na Brezovici dagoslovljeu, rodila je neka okoli 15 et stara deklica v Vnanjih Goricah, . j. hči Stanovnikovega soseda, dete.: catero pa ni dolgo živelo. Nikdo ni akoj vedel, kdo je zapeljivee dekle-ov. Hudobni jeziki so začeli govoriti.s !a nihče drugi ni bil kriv nesreče de- j dice kot pobožni Stanovnik in da jej lila deklica že preti preti dvemi leti »d Stanovnika zapeljana, akoravno je mi oženje ti in star 42 let. Ko je pa irišla ta govorica v javnost, začela je Stanovnika roka pravice zasledovati, i on je, čim je uvidel, kaj ga čaka, Hjpihal menda v Ameriko, pustivši :eno in unesrečeno deklico doma. Je ; >ač žalostno, če klerikalca zapusti1 uč svet? vere.
Iz Mirne peci. Dne 27. m. m. ob 1. j tri popoldne je nastal ogenj v Gor. Korteljevem pri posestniku Matiji Pivcu in pogorela so mu popolnoma .sa gospodarska jioslopja in sicer hi-«a. hlfv, skedenj, svinjak in kozolec, craven pa obleka in pohištvo, poleg ega pa še dva prešiča. Tik tega poslopja sta se še nahajala skedenj An-ona Lokarja in kozolec Jos. Kranj-•iča. ki sta tudi do tal pogorela. V teh t>osloj>jih se je naiiajalo polno krifte. ill a in slame. Poškodovanec Matija Pivc je takoj začel s trudom gasiti, lio je ogenj zapazil, pa ni nič pomagalo; ogenj se je čedalje bolj širil, da mu ni bilo mogoče ndbene reči rešiti. Revež, ki je že v 72. letu. se je še zraven tega tako liudo po levi strani lic ia po roki opekel, da se je š? isti dan moral v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo podali. Zahvala gre gg. orožnikoma Ljubcu in Lovšetu, ki sta se isti dan mimogrede iz patrulje vračala ter ogenj takoj zapazila in ljudi naglo sklicala. Ti so potem sktrpno z
oirožnikoma neumorno pri gašenju delovali in obenem požarno brambo iz Mirne peči obvestili. Ona je bila v kratkem času na mestu požara in je ogenj popolnoma zadušila, tako, da se ni mi»gel dalje širiti K sreči ni bilo nikakega vetra, drugače bi ogeuj lahko dve vasi (Dol. in Gor. Korteljevo) popolnoma uničil, to je 45 do 50 hišnih številk. Požar so provzročili skoro gotovo otroci, ki so se tistikrat okoli omenjenega poslopja igrali. Škoda je sicer ogromna, a poškodovanci so bili pri banki " Sla v i ji" in pri zavaroval-uiei "Donau" le za malenkostno svoto zavarovani. Požar je torej za nje velik udarec.
ŠTAJEBSKE NOVICE.
Iz Trbovelj. V sotboto, dne 27. avg se je poročil v Ljubljani brat tajni* trboveljskega Sokola g. Jožef Velka vrk z gde. Silvo Počivavšekovo, hčer ko staroste našega Sokola.
V Vuxenici je žalostno smrt stori neki 18-letni Andrej Železnik. V noč iod 28. na 29. avgusta je najbrže hote j ravno pred brzovlakom prekoračit že i lezniško progo, toda nepremišljen eg; ^mladeniča je zgrabil stroj ter mu gla
:o razbil. V jutro so ttaili fanta Is-tati mrtvega med tirom. M	. d r>i
Ha Br«gn pri Pfea|Q > xgorelo 30 i
ivgusta dopoldne pet poslojiij. Skoda j ie precejšnja, ker je pogorela t udi le-ošnja krma in slama. Največjo "ško-lo ima posestniea Zaklcž in Kotlrovi lediči. Ogenj se je razširil tako na-tlo, da ga ni bilo mogoče poprej ome-iiti.
Nesreča v trboveljskem premogov-, liku. 31. avgusta je bilo v trbove4j->kem premogovniku zasutih deset de-avcev, od katerih je eden umrl.
Stavka mizarskih pomočnikov. Pri ,-eliki mizarski tvrdki Krajzer v Ptu-iu se pripravlja splošna stavka. Ako vrdka do mala ne iz|M>lni želja po-, nočnikov, bodo vsi stopili v stavko.'
Tatvine v delavnici južne železnic?. T Mariboru. Že večkrat se je opazilo, j la so zmanjkali y delavnici južne že-eznice v Mariboru razni kovinski Jeli. Dognalo se j?, da prinaša, neka šena večkrat prodajat kovinaste kose rgoveu Alojziju Rieglerju v Mari-joru. Policija je dognala, da je to darija Marčič, žena nekega delavca, »službenega v delavnici, ki je kradel. :ena njegova pa je prodajala. Družba ina nekaj sto kron škode. Delavca Harčiča so zaprli.
Požar je dne 110. avgusta uničil posestnikoma Steklecu in Dominiku v jožkem Vrhu pri Ptuju vse imet j ■. 'ogorelo jima je vse poslopje do tal. Jominiku pa tutli obleka in vsi polj-ki pridelki.
Predrzna tatvina. V Rožpohu j»ri; Harihoru je izvršil 21 let ni hlkpec Fr. vokol od Sv. Barbare pri Vunbergu >ri posestuici A ng lic drzno tatvino, j ilezel je na streho, odstranil opeko er skozi luknjo prišel v hišo. Z ne-' :im železom je vlomil vrata in razne >niare. iz katerih je pobral pripravil
■	tvari v vrednosti 200 kron.
Nesreča na župnikovem podu. 2:t-elni posestnikov sin Gregor Marošek r Bercah pri Dtdierni je mlatil na jk>-lu župnika Friderika Kokovica na _)obrni. Mladenič j:» šel zvečer spat
■	s visi i, zjutraj pa so našli mrtvega :a podu. Padel je dva in pol metra ;loboko tako nesrečno, da se je ubil.
Ubesel poslanec. Štajerski deželni >oslanec in občinski svetovalec Josip fodlbauer jo je pobrisal iz zelene Sta-erske. Za spomin je vzel s seboj neto omoženo žensko.
Tatvina. V Gradcu so aretirali ne-
ga Franceta Ottorepca, ki je po go--tilnali izvršil več tatvin.
PRIMORSKE NOVICE.
Na kak način se vse v Trstu slepari.
?red tržaškim kazenskim sodiščem j • iil te dni obsojen neki Stefan Troha j ia mesec dni zapora, ker je na nesra- i c:'ii način ogoljufal Antona Radniča i :a 100 K. Dne 18. avgusta je bil nam-•eč u "Piccolit" priobčen sledeči | »glas: '4 Blagajuičarja. izterjevalca, j šče zavod i»rve vrste. Plača, provizija u u«leležba na dobičku. Potrebnih [000 K. Ponudbe "Blagajničar 894., 'iccolo." Na podlagi tega oglasa je iapravi| Raduič ponudbo ter povedal. I la ima na razpolago zahtevanih 1000 cron. Dobil je takoj odgovor, da se; »prejema njegovo ponudbo in da se Ia-; coj javi }ui **gosi»«Klu" Štefanu Tro-ia. stanujočem v ulici deli' Almo št. L5.Radnič je seve«la šel k Trohi. ka-:eri poslednji ga je takoj vprašal, če ma s seboj denar. Radnič mu je izrodi. kar. je imel slučajno pri sebi. in sicer 100 K. Nato sta napravila pogodbo. Radniču je pa vsa stvar le jm»-stajala nekako sumljiva in ni verjel, ia bi bil to res kak zavod "prvega re-la'', zalo je šel drugi dan k Trohi in mu rekel, da se je skesal ter da odstopa od sklenjene pogodbe. Troha ni imel nič proti tetou da odstopi, pač pa mu ni povrnil nazaj danih 100 K, ker rekel je. da "za sedaj" nima nič denarja, pač pa mu jih vrne do 24. avgusta. Nato je Radnič odšel s pri-i>ombo, da se vrne 24. avgusta. Dne 23. avgusta je bil v "Piccolu" zopet priobčen gori navedeni oglas, ali ni bilo drugega — Radniča, ki bi bil šel sleparju Trohi na linianice. 24. avg. je pa šel Radnič k Trohi in zahteval, da mu takoj povrne 100 K. Ali Troha je žalostno zmigal z ramama, češ: oglas v "Piccolu" ni imel uspeha, in jaz nimam 100 K, da bi jih povrnil. Nato je Radnič ovadil sleparja Troho policiji, ki ga je takoj izročila kazenskemu sodišču. Kakor gori rečeno, je stal pred sodnikom Sezuianom, kateri ga je radi goljufije po paragrafu 400 k. z. obsodil n amesec dni zapora. — Troha se je izgovarjal, da je Radni-čev denar porabil za prve stroške svo-jega "zavoda prvega reda',
BALKANSKE NOVICE.
Sprememba taktika bosanskih mo-hamedancev? '1A grame r Tagblatt" j javlja, da so imeli voditelji bosanskih I mohamedaneev dni zaupno posvetovanje. na katerem so sklenili, da bo-jdo opustili svoje Srbom prijazno stališče. V jesenskem zasedanju deželnega zbora bo baje mobamedanski klub izdal deklaracijo, v kateri s? 1h izrekel za skupno postopanje s Hr-) vall V koliko odgovarja ta vest res jniei, ne venlo,rgfiypqjwiw»o fsatoo^ jfr
'Agramer Tagblatt" v zadnjem času zajema iz vira .ki je jako blizu dr. Stadlerjevi klerikalni stranki.
Vznemirjen Balkan. Srbsko časopisje se obrača proti turški vladi. — "Politika" jej o"-ita, «la pripravlja za jesen na meji velika iznenailjenja. katera hoče izvršiti v zvezi z Avstrijo. Ta iznenadjenja so v stanu, spraviti na Balkanu mir popolnoma iz ravnotežja. List |»oziv!ja -i"'-.ki» in bolgarsko vlado, da naj bo«let:v >kr:ij-no |>«»zorni in naj niti za tr/nutek ne pustiti izpre«l oči d«ivrodkov, ki =e vr-~e v Maeedoniji in na mejah. Turški vtjaki imajo zastraženo želez.iico o«l Mounstirja do Carigrada.
POZDRAV.
Pr «1 odhotlom v staro domovino še enkrat pozdravljamo vse prijatelje i:: znance širom Amerike. [Kisebno one v M id vale in Murray. I tab ter v Golden. Colo.
New York. 15. kimovca. 1910.
J. l?e«leii(" i-\ J. Goršič. F. (»oršič.
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in
AMERIŠKI PISAVI 7
Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in iepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna Sol% 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom na zapadu naznanjamo, da je g. MILAN KR1JŠI0 pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga rojakom priporočamo Upravništvo "Glasa Naroda".
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obi&čs PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO
GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Back, 137 Washington St., New York City, kjer bode dobro postrežen in na razpolago so vedno čiste sobe za premočen je. Dobra domača hrana.
KRETANJE PARNIKOV.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 20. septembra v Bremen.
Spominjajte sa stare domovine in družbe SV. CIRILA IN METODA ^----
Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska druHtva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. "Na ta n^čin ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
Ciril-Metodove smodke razpcSiljamo tudi pesameznikom Si-om Amerike in sicer 50 komadov za $2.00. ll'<> kcm. za $3.60, fine ha. vanske pa 50 kc-znadov za $3.80, lUOkorn. za J7.00 poštnine prosto.
Pojasnila dajejo in naro£ila tprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
A. AUSEN1K & CO. 82 CORTLAND! ST., NEW YORK, N. V.
RYNDAM odpluje 20. sepflbpibca v Rotterdam.
ADRtXTTC
odpluje 21. sept. v Southampton. LA LORRAINE
odpluje 22. septembra v Havr«.
NAZNANILO.
Cen j. članom društva sv. Alojzija it.
36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa.
Na redni seji meseca avgusta 1910 je društvo sklenilo sledeče:
Clan, koji ne plača točno vs^ki me--t-c mesečnine in istega meseca oboli, >e mu za isti mesec bolniška podpora ne nakaže. Dalje, ako član ne plača tnesenčine dva meseca za poredoma. <e tacega člana suspendira ter nima pravic do podpore.
Pomisliti je treba, da društvo je primorano plačati asesment na Jed-uoto za toliko članov, kolikor je o-zna<Vnih v asesment u, poslanem iz u-rada Jednote. Od kje naj dobi društvo potrebni denar, da istega plačat Vsacega člana je sveta dolžnost, da plača svojo me=ečnino pravočasno društvu, ako pa tepa ne stori in če -e <*a zato suspendira, naj pripiše krivdo pozneje sam sebi, ne pa društvu.
Daljp se je sklenilo tudi. da so redne mesečne seje zgoraj navedenega društva od sedaj naprej vsako tretjo nedeljo DOPOLDNE in ne popoldne, kakor dosedaj. Pričetek točno ob 9. tiri v društveni dvorani v Conemaugh, Pa.
Oddaljeni člani naj blagovolijo pošiljati denar za mesečnino naravnost na tajnika društva. Za vsako sprejeto svoto, namenjeno društvu, dobi dotičnik pobotnico (potrdilo) od prejemnika. Ako se bodo oddaljeni člani ravnali po tem navodilu, ne bode nikdar nepo;rebuilt neprilik in izgovorov. "zakaj so me suspendirali, saj bi bil plačal." To nezadostuje. za-dostuje pa. ;«ko se pravi čas pošlje denar na društvo.
Prosim toraj cenjene člane, kteri >o s tem prizadeti, da spolnijo svojo dolžnost in prepričani bodite, da bo vse v pravem redu.
So tudi člani, koji pošiljajo denar za društvo rojakom, koji niso v odboru. Tukaj naj bode pojasnjeno takim članom, da ako društvo ne dobi istega denarja pravi ča« v urad, ter da sledijo za tacega člana pozneje 'neprijetne posledice s suspendacijo. naj zopet tak član pripiše krivdo -am sebi.
Frank Perko, tajnik društva. L. Iiox 101,	Conemaugh, Pa.
(31-8 1 fix v 2 d)
TELEGRAM
POZOR! ^
Svoj k svojim. Nezabite tega!
Spodaj podpisani priporoča svojo dobro založeno grocerijsko trgovino z najboljšim blagom In po najnižjih cenah. V zalogi imam najbolj fino olje in dobre klobase postarokrajkem načinu narejene, kakor tndi vse droge take jedila kar nas m rod Ijnbi. Vozim na dom. Pošiljam naročila znnaj mesta po Express V. O. D.
Moje geslo je: Pošteno blasro. poštenim ljudem in biti vedno priprarljen narediti kako uslugo, teivpomagnti t vsa V i zadevi, knr je J moji moči ljudem, kateri tndi mene poznajo.
Ako hočete poslati denar v atari kra j, ali naročnino za' '(ilas Na roda''n ar or l>o knjig, izvršujem hitro in točno, ter sem pooblaščen od tvidke Fr. Sakser Co.
Za obilen obis ; in naročho se priporočam
Frank Jurjovec,
1801 W. 32nd St4	Chicago, iii.
Phone:
f - _ i . 1^
Vstanovljena doe 16. avfvsta 1908. Inkorporlrana aprila 1QOQ v drtavl Panna. • sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI TJKADNIKI:
" Predsednik: IfTHAKT R0VAN9EK, K. T. D. K« 1, Cecamasfk, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 624 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Coneman^h, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 623, Conamaacfc, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaujh, Pa. Poaooini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box «. Consonasgk, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preda. nads. odbora, Box MS, Conemangk, Pa.
FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangb, Pa.
ANTON STRAŽIŠAR, nadzornik, Box 511 Conemaugh, Pa.
' POEGTHIda
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Danlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 6. Box 323, Conemaagh, Pa.
VRHeVNI ZDRAVNIK: B. X. S. BKALLIXK, Grsevs Bt., Consanaagk, Pa. £
. ■ . 0 m mm
Cenjena dmitva, odroma njih aradnikJ so aljudno proleni poiiljati (mar naravnost na blagajnika in nikommr drugem, vse droge dopise pa
aa glavnega tajnika.
V sfa&ajn da opazijo druitruii tajniki pri mesefcnfh poročilih, ali aplofc kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se t* nsmndoma naznani na urad flamega tajnika, da s« v prihodnje popravi
Drmfttveae glasila |a "SLAB WABOD* '»
__-______________
VELIKI^ PUNT.
Kmečka zgodba iz 18. stoletja. — Spisal Alojzij Remec.
"Nikar e* nt- boj! Za menoj je cela mečka \oj>ka. iu <*e mi le la> skrivi k !<> — j:orje mu!"
"Ne razumem le, Ivan, nekaj mi
•	vrivaš, kar snu že la.i>ko jes^u slu lila iu kar ijitdje na skrivnem govore Ali si us <rln\ni vodja puutarjevl I '»»vej mi )h> praviei!"
"t "emu I r. li prikriva) to, kar je z -I«ur- jim dneiu ovito iu znano }m d<veli! Vedi torej, Anica: vodja •<•« ''-ko Min iu bom tako dolgo, ti »r e zmaga stara pravda nad kri-
•	H' ! '
I VUe je tiho zajokalo. Ivanu se je čudno zdelo, da joče, in jo je vprašal; "Čemu jočeš, Anica? hjtf to ni nič hudega!"
"Vem... A vendar mi nekaj ne da ■mu, sama ue vem, kaj... Bojim se
*' Iie/,i, beži! . . . C'e*a bi se bala! < v:« vojska nas bo in pravica je na i strani in mora zmagati. Vesela i .«di. kajti /e jutri Ik> o«-e doma!" "IK' daj!' je dejala Anica in si
•	I ,iivi. prav, ua ne jočeš več! ■ i i pa n itram iti. llo-* s teboj in
' .una ostani do jutri, ko se vrneva
l*i♦■tal ji je roko, vzel mušketo, jo z . noin piijM-t ]K»straui čez hrbti in t twi in zajahal konja.
"Z.np-otn!" je zaklical in ga vz-
" Po,ff s t alio iu s kmečko vojsko!** je mrmral klapoe Luka in z bleičeči-Uii očmi gleilal za mladim jezdecem. Anica pu je >la v sobo in zrla skoz
' o > solznimi očmi za Ivanom, do-
1 r ,;i ni izginil iz vidika.
•	■>•» težko ji je bilo srce, ne da bi
*
Ja* io je sijalo nad hribi predpol-d.iiisko -oinee in lilo luči iu gorkotc
je lesketala kakor srebrn lica. ii; gnala urno svoje narastle vo-<ie proti jugu. Ob bregu se je vila ee-1 ' ' i*11 nj* j« korakala kmečka vojaka proti (JoricL Oči v*?h so bile željno uprte tja proti jugu, kjer je bilo a deli krog gor še bele vence meglic, Vi mj se jKilagoma dvigale iu izgublja-j:«® le v ozru<-ju.
Kmalu je izginih zadnja in na po-JN^olem, skalnatem vrhu se jp pokazalo belo svetišče — cerkev Matere ■Do/je na Sveti Gori.
Stari Gradnik, ki je jezdil s sinom pied čel o, se j» odkril in zaklical: Cerkev M al ere Božje se že vidi! Po-h lokiiiiuo in iz molimo očena« za srečen « te» in konec naš ga boja!"
Kakor mladenič je skočil a konja in pokleknil na kameuita tla; isto so ftt«*riii njegt*v kin in vsi drugi.
it iho je bilo vse, hrepeneče oči so tri« polne zaupanja na b?lo svetišče taai v daljavi in iz kmečkih src je kipela molitev za »rečen izid vojske, za dosego pravice in prostosti, po kateri ao z« »tol«*tja vzdihovali njih očetje, dedi i a pradvdi.
Potem jo Gradnik zopet zasedel ko« nja in kmalu je korakala vrsta upor* sikor dalja, hitrejie ia z večjim pogumom nego prej. kajti vsak trenutek J« Ml bi4j« a^ih cilj ia namen.
1 stavili se niso več, dokler niso prišli ilo cerkve svetega Koka na solkanskem ] »o kopališču.
Tam so jiolegli j>o travi, potegnili iz torb kruh in sir, ki so ga bili prinesli s seboj za kosilo. Ta in oni je imel čutarieo vina ali žganja in ga verno ■ I iil z drugimi, ki niso imeli ničesar.
Načelniki pa so stopili v krog in začeli i»osvetovanje. Prešteli so bili ljudi iu se željno ozirali na cesto, ki pelje v (Jrgar, in na cesto, po kateri -o bili sami prišli. Pričakovali so še -:<.-te trume, a p»riše4 je po kanalski <-< - i le zda.jpazdaj j>oedinee, po gr-*arski pa ni bilo nikogar.
Najprej je izpregovoril Lovrenc Kragulj in dejal: 4'Veste kaj — premalo nas je še. da bi jo mahnili v 'lorico. ( e bomo tu samo čakali, osl«-icmo lahko do svetega Lovrenca tu->aj, pa nas ne bo dosti več, kakor nas je. Tolminec in Kanalec pride morda -e kateri; Ranjškarjev, Trc*bušarje\ n Cepovaueev pa ne bo, od drugod pa še manj."
"Prav pravite, Ix>vrenc," je dejal mladi uradnik, "a kaj naj naredimo, la spravimo več ljudi skupaj?"
Čakajmo! Sčasoma se jih že na-i«re več!" je dejal Pod gornik,
"S čakanjem ne bo nič!" je odvr-• il Kragulj. "Če hočete, da se nas več nabere, moramo sami iti po vaseh •vk I i ca vat ljudi. Saj vetn. kako si.mi-1 i«li vsakdo. i4Brez menf že opravijo!" pravi in ostane doma. Slednjič pal ostanemo vM na cediluf"
'' To je t ud^ moja misel!" je vzkliknit mladi*Gradnik. "Zato bo najbolje, da gremo vsi. ki Imamo konjfe £n smo ( šf izpočhi, zlArat sami kmete po se- ' lih in vaseh." *
"Tako j !" so pritrjevali vsi. "Munili. Kobal in jaz gremo dra-mit Grgarce, Banjškarje, Trebušarje in Cepovance. Poilgornik. Lahajnar iu Papanja naj gredo v Brda. Vi. oče. in vi, Lovrenc, posodita konja Pod-1 gorniku in I-a panji, ki ga nimata, in "danita tu s temi, kar nas se je doslej nabralo!"
4'Kam pa mene pošlješ T" je pr?- i ki nil Jeramit Gradnika.
44 No, ti pa idi peš v Kronberg, v Ixike in Ravnico!" je odgovoril Ivan.'
"Kaj pa naj storimo, če pride kdo iz Gorice irt nas napade?" je vprašal •»tari Gradnik sina.
" T zlepa in v miru se pobotajte z njim! Mislim pa, da nikogar ne bo. < 'e bi pa le prišel, čalfajte na nas. preden se udarite. Sicer pa menim, da vas bo dovolj tukaj in da se ni treba bati cele kompanije mušketirjev!";
Gradnikov nasvet je ugajal vsem. Kmalu fo sedeli načelniki na konjih in se poslovili od tovarišev. Trije so ixl jezdil i po cesti proti Sveti Gori. drugi trije pa doli proti Soči, da se Z brodom prepeljejo na drugi breg. berač Jerami* pa je odkrevsal ekoai Solkan v Kronberg.
Ni bil še daleč od pokopališča, ko , je zagledal pred seboj dva gosposko oblečena jetdeca, ki sta mu počasi prihajala bližje in bližje.
Ko sta bila dovolj blizu, da ju je spoznal, je šinil Jeramitu čuden na- , smeh, kajti jesdeca rta bil« — tU-j
RrOlF/^ki v*
' iJt iijeggv pgl^telj, baron Orzon. f Ko |ta jezdna mimo, se je berač jprihulil, poniilio vzel klobuk z glave in zaprosil: "Ponižno prosim, žlahtna ;tro«poda, kak krajcar v dar! Bojeval 'sem se s Turki in nogo izgubil!"
Tolminski grof je posegel za ško-jrenj, privlekel bič iz njega in zavpil: ("Nesnaga beraška, ali ne ves, da je (beračenje prepovedano? Jaz ti pokažem Turke in ti namažem pete. da po-teeeš. dasi imaš le eno nogo!"
Zamahnil je z bičem proti beraču, a Jeramit je odskočil še o pravem času in se spustil v tek. Grohotaje se sta vzjiodbodla grof in njegov prija-11 olj konja in oddirjafa'iiaprej.
Jeramit pa se je hstavil streljaj za .njima, se ozrl jn pqnjgljivim nasmehom dejal: "Lie jezdita dalje, gospod-jka naduta! Kmalu zagledata nekaj, ikar vaju ne bo veselilo, in ne bosta se ,več smejala, ko izvesta, kaka kaša se j kuha za vaju in za vse take kavke!"
In res sta grof in baron obstala v j neprijetnem presenečenju, ko sta za-j gledala gruče kmečke vojske krog 'cerkve svetega Roka.
4 4 Prekleti psi, kaj jih je prignalo i sem? Rad bi vedel, kake namere !imajo!" je šepnil grof prijatelju.
"Dobrih že ne!" je odgovoril ta. "Najbolje bo, da jima ne prideva pre-jblizu in da se takoj vrneva v Gorico.
44Ne. tega pa ne. Ne smeva se pokazali. da se jih bojiva, gospod Orzon ! I>e bližje idiva in vprašajva, po kaj so prišli!"
Tolminski grof je jezdil bližje k kmetom in baron mu je sledil, dasi je bil precej v strahu, i Tudi kmetje so bili zapazili plemenit aša, se zbrali iu ju združeni pričakovali.
4'Kaj iščete tu?" se je zadri nad njimi grof, ki jih je hotel z osornim. zapovedujočim glasom ustrahovati.
Toda varal se je.
Stari Gradnik je izpregovoril z mirnim glasom: "Žlahtni gospod grof"! Nikar naj ne kričijo tako, saj nismo na roboti ali tlaki!"
Grof se je ozrl po kmetih in videl i njih cepce in kose in pritem in onem (celo puško. Prebledel je od prikrit1 (jeze in srda, obenem mu je pa tudi -trali prešinil srce, kajti videl je, da lii lahko le z eno nepremišljeno besedo užalil kmete in potem bi se slaba rodila njemu in prijatelju.
Zato je izpremenil glas in vprašal izlepa: "Nisem vam hotel hudega! L? to bi rad vedel, po kaj ste prišli v takem številu sem."
"Po našo staro pravico smo prišli!" je odgovoril Gradnik. 41 Gospodje so nam jo ukradli in mi kmetje jo hočemo sedaj nazaj!?'
"Kdo vam jo je ukradel?" je vpraša 1 grof.
4' Mnogo jih je, ki so nam ukradli iašo staro pravdo in ki žive od naših, žuljev. Taka pijavka je tudi daear Jakob Bandel in on bo prvi, s katerim obračunamo. Potem pridejo pa drugi, j s katerimi se še pomenimo."
'"Kako krivico vam je pa storil RandeL
da hočete obračunati z
njim?"
"Krivične davke pobira po deželi in naš krvavi denar stavi v lastno malho, mesto bi <ra dal cesarju. Nedolžne ljudi zapira po krivici, mi pa tega nočemo več trpeti in Iximo za-, i Iitevaii natančen račun od njega!"
"Bodite pametni in mirni! Vrnite j»e dom ov iti jaz obravnam z Bande-' | lom \ se. kar vam je ]wi krivici na davkih iztirjal!" jih je izkušal potolažiti grof.
Phone 34«»
FRANK PETKOVŠEK,
]avnl notar - Notary Public,
718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje fganje te-isvrstae smotks — patentov ana zdra vila.
PRODAJA roine listke vseh prekomor skih trt
POŠILJA denar ▼ stari kraj zanesljiva in polteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
g\ EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
B| ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE
PEČATE IN VSE POTREBŠČINE Ijfll	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
IflV D*lo prva vrata,	Cant niste*.'
tU;	F. KIRŽE CO.
r SLOTfemS WKUUS POSltJAlO SiSIOHI,
j ■ * " . ■ ■ - i ' > =... j	» .
Avsts*o - A mer ikanska črta
[preje bratje Cosulichj •
NajpripravnejSa in najcenejša parobredna črta n Slovence in Hrvata.
Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington".
Regulcrna vožnja, med New Yorkom, Trstom in RekOk
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred M A t
Vsi spodaj navaden; botIparobro*	TBSTA.........................................»35 0Cj
di na dva v^aka imajo bras-	LJUBLJAJTB..................................... 35 qq
nMKM______________________________________________ 35 00
ALIOS. LAURA,	trAm„A
'	ZAOBBBA........................................ ^,20
MABTHHA WAJBHOTGTOB	----------
mua	*	KABLOYOA..................................... 3626
ABOnrOTA.
OCBAMXA.	^
^ h	TBBtA aU MKB................^fi^^t^atfagaeDT
PHELPS BIO& Jk CO,, GefL^AyenjSa
. ■,.	.-i *.	..j .	■	•	•	/	i
A km? t je o. se za smejali in vJ zadnjih vrstal ? zaklical nekdo: "'Mc bo kruha iz te moke, ker vrana vrani i»«-i ne izkljuje!"
Stali Gradirik pa je dejal z mirnim ulasom: "Dovolj smo čakali in trpeli, mera krivic je že polna. Kar smo žareli, to tudi dovršimo iu ne umaknemo s? niti za ped!"
"Potem pa sami sebi pripišite posledice svoje neumnosti in trmoglavosti!" je viknil srdito grof in obrnil konja. Tudi baron je storil isto in oba >ta se podvizala, da bi prej ko mogoče izginila kmetom izpred of-i.
Mlada fanta, ki sta stala s puškami v prvi vrsti, sta jiomerila za plemičema.
'' Oč? Gradnik, ali naj izproživa ? Dve pijavki manj bosta na svetu!" sta dejala.
A starec je mignil z roko in rekel: •*Ni še treba krvi prelivati, dokler oni ne začnejo. I11 obljubili smo, da boja ne začnemo, dokler ne bo cela
I kmečka vojska zbrana."
{
Kje je MATIJA KLEMENČIČf Bival je v La Veta, Colo., in sedaj je menda v Oak View, Colo. Do-tičnik naj se nemudoma pismene j javi pri nas glede neke denarne nakaznice iz stare domovine. Frank Sakser Co.. 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.	(14-19—0)
, WWc^^.. V
nil ^ I, By
Na pozabita, da sdino jaa igen BRIMJEVEO is importiranefa bri
cja.
BRIUJEVEO zaboj od 12 stekle nie (5 steklenic 1 galona) 913.00. Manj kakor an zaboj na raapoii
ljam.
DROŽJIUC, galona $2.75. Bazpoii ljam ▼ sodik- od io 10 ali 5(
galon.
TROPDf JEVEO, galona 02.60. — Bazpoliljain 5 v sodih kakor droinik 1 CONCORD DOMAČE VHTO, galo na 504\ v sodih od 60 gal
CATAWBA DOMAČE VIVO, ga Iona 75^; ▼ sodih po 50 gai Priložita naročila tndi Asaar. JOBJT KBAOKEE,
EUCLID. OHIO.
W	naravna	)&
g KALIFORNIJSKA VINA «
fl NA PRODAJ. J
Dsbrs £ns vi as po 50 do 60 ct.	^
galea s posodo vred.	W
gf Oskrs beta vise od 60 do 70 ct.	A uf. galon s posodo vred.
JW Izvrstas trspsvks od $2.60 do II	Ji-
JJ galon s posodo rad.	£
Manj nego IO galon na}	fjt
nihče ne naroča, ker mmnle ko-	{*
mu ličine ne moren razpošiljati,	Jbf
fl Zajedno z naročilom naj gg. na-	"
Wj ročalki dopofliejo denar, osiro-	W
npSf ma Money Order	¥p|
ml SpoStov^njem	—
TU Nflt Radovich, iR
fM Vcrsisa^SL, Ssa Frsadsca^ Csl. M
km Mf^KO^IK^DoVV je j iz Smerjen pri Ilirski Bistrici, Notranjska*.	eiftm letom je bival v Florence in Edinburgh, Pa. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani nje- j gov naslov. — John Meršnik, Box 143, Nottingham, Ohio. ' (14-10—9)
HARMONIKE ■
bodisi aakorine^oli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesli ivo. V popravo zane sljivo vsakdo polije, ker sem 2e nad 16 let tulcaj v tem posla in sedaj v svojenr i lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te račun «m po deln kakortno kdo zahteva , brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62ad Str.. CUvaUad. O
i _
POZOR! /-V
^MK^M	Rojakom pripo-
rocam svojo trgo-vino s urami, veri-J^EmtB&B^ žicami in s drugo , MUj^H^a zlatnino. Imam tn-di veakovrstne p rs tans z jednotinim znakom, privezke
^BV int d-
Sedaj potujem z blagom po državah Ohiho, W. Va. in Pa.
JOHN RBBOL
box 68
GLENCOE. OHIO.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Driluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
JOSIP SCHABABON-a, 415 W. Michigan St., Dnlnth, Minn., kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je ]-ri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denar v staro domovino j najceneje in najhitreje po našem po-. sredo van ju. Zastopa nas v vseh po->lili. Toraj j»azite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev. kterih v EHiluthu ne manjka. ! Spoštovanjem " j	Frank Sakser Co.
Kdor kopa)«
aj^^M^pK^	aro iB drag«
tUtniLo. n«j
pite po Itpoil-
i kaai ibfiMKi oanlk. Cms to sate nizka, orini* m
m blago. Mi poiiljaino boiUaa h novoletna dmrl-> la direktno v atari kraj bi iamčimo za aprajom PiSIta daaaa po coaik.
DERGANCE, WIDETICH A COn : 1822 Arafrahoa St^ Daavrr, Calorado
POZOR ROJAKU
^^^^^	Po dolgem faan a«
mi je posrečilo iz-^^H^^^aa	najti pravo Al pen
mB^Sk*^ ^fla tinkturo in Pomado ^BH^r	_ ^^^m proti izpadanja in
flV OB	zarast laa. kakoržne
^^ r^/m	6e doaedaj na »vetu
^^ ni bilo. od katere moškim in ienskim roeti in dolgi ladje QC^^BWMSBt	resnično popolnoma
BBsHBBI	zrastejo in n« bodo
^JS/EmBKHBBS	izpadali, ter ne
-^SmKQK.	oaireli. Ravno tako
^^cHBBHSSjBv. moikini v 6. tednih 1 —krasni brki popolnoma zrastejo. Re_matfa* a v rokah nofrah in kriiičah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa ' bradavice, potne nose in ozebline ae popolnoma ■ odstranijo. Da je to resnica jamčim x $500. Piiit» po cenik katerega pošljem zaatojn.
JAKOB VAHČIC, P. O. Boa 69	CLEVELAND. C
RED STAR LINE.
Plovltba med IV©w Yorkom In Antwcrpom.
Redna tedenska zveza potom postnih paroikov i brzoparniki na dva vijaka.
, LAPLAND	A	f KROONLAND
18,694 ton;	.l^gO^C	1?,185 ton
FINLAND JBSB^^^R^^^J VADERLAND 12,185 ton ^^^^^^^^^ 12.018 ton
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ie-lezniaka zveza
Posebno se se skrbi ta ndobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoj', t malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke^obrniti se je na.
RED STAR LINE.
W^SBrojdwav^	1306 "F** Sti est. N. W .	205 McD.nnot A vs.* r
new york|	Washington, d. c.	Winnipeg, maw - ~
JSfJ&SSaSttSrft	21» Sl. Chsrls. Street,	319 Gaary Strast.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CAL.
x 7P? ^.TTt...	»O-S« Dearborn Street.	121 So. 3rd Street.
SEATTLE. WASH.	CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MINN.
900 Locust Street.	31 Hospital Street.
PHILADELPHIA PA.	.ST. LOUIS. MO.	MONTREAL. QUE
SilvOVEXCI IX SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "CIL.VS NARODA '\ NAJVEČJI IN NAJCENEJŠISIjOVENSKI DNEVNIK!
C0MPAQNIE GENERALE TRANS ATL ANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Likapres parnikl so: /LA PROVENCE" 'LA SAVO IE" /'LA LORRAINE" "LA TOURA INI
M dva vijakS	na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka
PoAtnl parnlicl sos "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" ns dvs vijska.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
orner Pearl St., Cbesebroafb Buildiif. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča ster. 57 North River In ob so bo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
*LA LORRAINE	22. sept. 1910.'LA SAVOIE 13. oktobra 1910.
•LA TOURA IN E 29. sept. 1910. *LA L Alt RAVINE 20. oktob. 1910. *LA PROVENCE	6. okt 1910.
P01XB1TA FL0VITBA. V HAVRE:
Krasni parnik "NIAGARA" odpluje dne 17. septembra ob 3. uri popoldan Krasni parnik "LA GASCOGNE" odpluje 17. sept. ob 3. uri popoldne. Parnik "FLORIDE" odplij-j 1. oktobra 1910. ob 3. uri popoldne Krasni parnik "CHICAGO" odpluje 1. oktobra ob 3. uri popoldne.
i
Parniki' z zvezdo zaznamovali imalo so dvs vliska.