Poštnina plačana v gotovini
Največja pridobitev naše ljudske revolucije, ki so jo izvojevale najširše ljudske množice, zbrane v svoji Osvobodilni fronti, pod vodstvom Komunistične partije, je ljudska oblast. To je pogoj za socialistično graditev države, pogoj za nenehno odstranjevanje vsakršnih izkoriščevalcev delovnega ljudstva, pogoj naše enotnosti, pogoj ustvarjanja lepšega življenja
Z E SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — Št. 44.
Ljubljana, 4. novembra 1949
* WUULaHEaB—BB! ss
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
TRETJE PIElSiEB ZKSEDHIUE GLRUflEGH ODBOR* OSUOBODIUIE FRONTE SLOVENIJE
28. oktobra je bilo v Ljubljani III. plenarno zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Zasedanja, kd ga je vodil podpredsednik Osvobodilne fronte tov. Edvard Kocbek, so se udeležili sekretar Osvobodilne fronte tovariš Miha Marinko, člani sekretariata Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tovariši Boris Kraigher, Marijan Brecelj, Janez Hribar, Vlado Krivic, Franc Primožič in člani Glavnega odbora.
Na zasedanju je imel glavni referat
sekretar Osvobodilne fronte Slovenije tov. Miha Marinko. Po referatu tovariša sekretarja, v katerem je podal podrobno poročilo o vlogi in nalogah Osvobodilne fronte v sedanjem času, predvsem pa pred volitvami v krajevne ljudske odbore, se je razvila diskusija, v kateri so sodelovali člani Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije iz vseh treh slovenskih oblasti in mnogih okrajev.
Po diskusiji je bila sprejeta naslednja resolucija:
Resolucija o delu in nalogah Osvobodilne Sronte
V izvajanju sklepov LIL kongresa LFJ kakor tudi sklepov plenarnih sej GO OF Slovenije ter na osnovi analiz in smernic V. kongresa KPJ ter plenumov CK KPS je Osvobodilna fronta dosegla tudi v letošnjem letu pri graditvi socializma nadaljnje velike politične, gospodarske
organizacijske uspehe. Ti uspehi _ so “ili doseženi kljub temu, da je Sovjet-skg zveza ob pomoči deoel ljudske demokracije v svoji nenačelnosti še zaostrila borbo proti naši državi, naši Par-’i"i in njenemu generalnemu sekretarju maršalu Titu, Ti uspehi pa so toliko bolj Ppniembni še zaradi tega, ker se je So-vletska zveza, pogrezajoč se vedno bolj v blato revizionizma in laži, zatekla k najbolj nagnusnim oblikam horbe, vse do sramotno prirejenega procesa v Budimpešti.
Največja pridobitev naše ljudske relacije, ki so jo izvojevale najširše mno-*ttfang v Osvobodilni fronti pod
ustvom Komunistične partije, je ljudska oblast. To je pogoj za socialistično graditev države, pogoj za nenehno odstranjevanje vsakršnih izkoriščevalcev delovnega ljudstva, pogoj naše enotnosti, pogoj ustvarjanja lepšega življenja. Zato le potrebno s še večjo vztrajnostjo razvijati iniciativnost in kritiko, utrjevati samostojnost ter s tem razširjati notranjo demokratizacijo zlasti osnovnih organov budske oblasti. To bo pospeševalo zmago socializma in še posebej zmago socializma ®a podeželju. Pritegnitev množic zlasti v delo krajevnih ljudskih odborov je zato glavnih nalog organizacij Osvobodil-se fronte. Dokaz, da se je Fronta te v°)"e naloge tudi doslej v polni meri pedala, je nov Splošni zakon o ljudje odborih, ki je izraz nadaljnje demokratizacije ljudske oblasti in tudi UsPehov Fronte pri vključevanju ljudskih množic v zavestno sodelovanje v delu ludske oblasti Možnost sodelovanja in kontrole je učinkovita zlasti preko Ijud-ske inšpekcije.
Osvobodilna fronta bi brez dvoma dojela še večje uspehe, da ni bilo neka-•erih organizacijskih slabosti in napak v tieju njenih organizacij. Nedosledno iz-
oij,^čestokrat zaradi birokratsko-centra-mtičnih tendenc okrajnega frontnega ^kfiva. Nadaljnje slabosti v delu frontnih ”rSanizacij so predvsem v nepovezanosti Posameznih nalog s celoto socialistične y®ditve, kar je še vedno odraz nedo-J^JDega poglabljanja našega frontnega tetiva v vsebino ekonomske politike 4rtiie na vasi.
I.
^Osvobodilna fronta je najmočnejša Sj °Žična politična, organizacija v LR U OVeniji, Osvobodilna fronta je ves g.‘Varjajoči delovni slovenski narod. Z J0 in z ostalimi množičnimi organizaci-umi gradi Partija novo, srečnejše živ-lj®nJe in vzgaja novega človeka, ga kva-Slivno dviga skladno z vsem politič-/m, gospodarskim in kulturnim razvojem » * s pravilnim tolmačenjem perspektiv ,e8a razvoja.
h i" Frontne organizacije so danes še Sr5Y Posebno dolžne storiti vse, da pojdejo množicam osnove marksizma-
ninizma in jim s tem omogočajo razu-tja V’. Kako pogubni so poizkusi VKP(b), bi vnašala revizionizem v mednarodno ojetarsko gibanje. Fronta se bo s po-cj® Partije z vso odločnostjo borila za
pojmovanje odnosov med narodi drž rzav,aml’ posebno med socialističnimi do a^am*’ za pravilno pojmovanje odnosa grad;, v®*13' ^a .moralo, vredno pravega u$np,‘e )a socializma. Dnevno tolmačenje sfsno°V v graditvi socializma in nepre-Sonie razkrinkavanje ozadja umazane ’ .	J°, vodijo proti nam Sovjetska
obj;; to. države ljudske demokracije, bo ne»a . a slehernega frontovca v zavest-Tesnir lni • brezkompromisnega branilca ‘fiban;,’ kl 1° Pre“ zž°dovino delavskega zastopa naša Partija, oblikovala
ga bo v nepopustljivega graditelja socializma v naši deželi
2,	Frontni tisk mora s konkretno kritiko ter s širšim populariziranjem uspehov pri graditvi socializma postati še močnejše, akcijsko in mobilizacijsko sredstvo. Končati mora s prakso poročanja, ki daje vtis, kakor da se Fronta bavi skoraj izključno z gospodarskimi nalogami in organizacijo prostovoljnega dela. Dvig kvalitete tiska — predvsem lokalnega — pa je odvisen od široke mreže dopisnikov, čemur naj frontne organizacije posvečajo mnogo več pozornosti kot so to delale doslej.
3,	Frontne organizacije naj še bolj vztrajno skrbe za sistematično organizacijo ideološko-vzgojnega in poUtično-agitacijskega dela, zagotove naj kvaliteto in redno delovanje frontnih tečajev, posvečajo naj vso pažnjo izbiri kadra za te tečaje, pri čemer naj zlasti upoštevajo tudi novoizvoljene odbornike v krajevne ljudske odbore. Skrbe na/ zet množično vključevanje frontovcev v izobraževalne tečaje, v študijske in bralne krožke ter za pestrost agitacijskih oblik in razširitev mreže agitatorjev.
4.	Fronta naj skrbi za politični vpliv na množice tudi z raznimi oblikami demokratičnega sodelovanja ljudstva pri upravljanju države, kot so: zbori volivcev, sveti državljanov, aktivi, ljudska inšpekcija.
5.	Frontne organizacije naj popularizirajo splošni zakon o ljudskih odborih zlasti preko seminarjev, ljudske univerze in množičnih sestankov.
Plenum ugotavlja, da se razvijanje socialističnega sektorja na podeželju ne vrši skladno s splošnim tempom graditve socializma kljub temu, da so se izboljšali objektivni pogoji in razpoloženje delovnih kmetov za vstopanje v zadruge in za razvijanje zadružništva. Tempo graditve socializma zahteva, da pričnemo v široki fronti borbo za razširitev zadružnega sektorja. Osvobodilna fronta mora v zvezi s tem;
1.	Prelomiti z dosedanjim načinom dela ter z intenzivnim političnim delom odločno razširiti sektor zadružništva, med zadružniki pa poglabljati zavest njihovih obveznosti do države. Frontni funkcionarji na vasi morajo z lastnim zgledom pokazati pot vaškim množicam.
2.	Nuditi zadrugam, ki se borijo z raznimi objektivnimi težavami, večjo pomoč, ..zlasti pri notranjem utrjevanju kmetijskih obdelovalnih zadrug,
a)	v zvezi s plani jesenske in spomladanske setve,
b)	pri. gradnji gospodarskih poslopij, ki so nujna za razvoj raznih živinorejskih farm, ki predvsem lahko zagotove hitrejši razvoj socialističnega sektorja na vasi.
c)	V agitacijskem delu je potrebno, da se članstvu Fronte na vasi tolmači pomen socialnih fondov kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki omogočajo starostno in bolezensko zavarovanje zadružnikov.
č) Fronta mora v bodoče povesti široko akcijo za čim uspešnejše izkoriščanje vseh obstoječih poljedelskih strojev, s katerimi naše kmetijstvo razpolaga, da se z mehanizacijo izboljša način obdelave ter sprosti odvišna delovna sila.
3.	Posebno pomoč mora nuditi OF zadrugam v partizanskih krajih, ki so bili v osvobodilni vojni najbolj gospodarsko prizadeti in si še niso povsem opomogli. Fronta mora bedeti nad tem, da dobe v teh krajih zadruge prve material za gradnjo raznih gospodarskih objektov, stroje, živino itd,
4.	Fronta mora nenehno skrbeti, da bo zagotovila naši industriji čim več nove delovne sile s podeželja. To pa je mogoče doseči le s krepkim razvijanjem zadružništva vseh oblik in izkoriščanjem vse obstoječe mehanizacije. Posebno zdaj, ko bodo končana poljska dela,
mora Fronta storiti vse, da vključi v naše rudnike, težko industrijo in gradnje dovolj frontovcev in novih delavcev ter s tem zagotovi, da bodo planske naloge izpolnjene.
5.	Uredbe, vlade o odkupu kmetijskih pridelkov; žita, živine, prašičev, mleka itd. temelje na zanesljivejšem planiranju kmetijskih proizvodov. Zato mera OF temeljito seznaniti delovne ljudi na vasi s političnim ib ekonomskim ciljem novih uredb. Posebno skrb pa mora posvečati pravilni realizaciji setvenih planov, na katerih temeljijo navedene uredbe.
V zvezi z izvajanjem gospodarskih nalog na vasi mora biti osnovna naloga Fronte, da. stalno zaostruje razredno diferenciacijo na osnovi prayilnih obremenitev, borbo proti špekulantom, proti administrativnemu izvajanju nalog in proti kršenju uredb. Pri operativnem izvajanju gospodarskih nalog na vasi naj Fronta podpira organe ljudske oblasti s široko zasnovanim političnim delom.
6.	Posebno skrb naj Fronta posveča pravilni mobilizaciji voznikov za spravljanje in prevoz lesa iz naših gozdov, da zadostimo našim planskim obveznostim in zagotovimo dovolj kurjave našim delovnim ljudem.
7.	Frontne organizacije morajo prav posebno še v času pred volitvami razviti široko aktivnost svojega članstva za izpolnitev planov KLO-jev, za sprejemanje novih obveznosti, za dograditev gospodarskih poslopij na ekonomijah in državnih posestvih, za dograditev zadružnih domov, za popravilo cest, mostov, regulacijo potokov, izsuševanje zemljišč, elektrifikacijo, gradnjo vodovodov itd, S tem bo Fronta najbolj učinkovito pomagala omejevati špekulantske elemente na vasi in ustvarjati ekonomske pogoje socializma na našem podeželju. Pri tej svoji dejavnosti pa Fronta ne sme niti za trenutek: pozabiti na ostale naloge v industriji rudarstvu, gradbeništvu, gozdarstvu.
8.	Pri razvijanju aktivnosti ljudskih množic in v odstranjevanju nepravilnosti ter za dviganje življenjskega standarda ima ljudska inšpekcija pomembno vlogo. Fronta mora storiti vse, da se v najkrajšem času ustanovijo vse skupine ljudske inšpekcije in vplivati na njihovo dejav-nos ter vzgojo. Zlasti naj Fronta popularizira na sestankih in v frontnem tisku delovanje ljudskih inšpektorjev ter s tem dviga interes frontovcev za sodelovanje v ljudski oblasti.
9.	Fronta naj v sodelovanju z AFŽ in mladinskimi organizacijami posveča vso pažnjo razvijanju socialističnega patriotizma naše mladine. Zato naj nudi pomoč vzgojnim ustanovam, zlasti pa šolstvu preko roditeljskih sestankov.
III.
1.	Osnovni pogoj za utrditev frontnih organizacij je izvrševanje političnih in gospodarskih nalog. Na deželi mora biti odnos do zadružništva, do socialistične preobrazbe kmetijstva kriterij za' dobre voditelje frontne organizacije, za dobre irontovce. Povsod so frontne organizacije zanemarjale sprejemanje novih članov. Tak odnos do številčne krepitve frontnih organizacij naj takoj spremene. Fronta se mora najodločneje boriti proti administrativnemu načinu vključevanja in proti sektaškemu odnosu do sprejemanja novih članov. Frontni odbori se morajo upostaviti v sleherni slovenski vasi Najboljše sredstvo za izboljšanje dela frontnih odborov je planiranje. Zato naj frontne organizacije še bolj kot doslej posvečajo vso pozornost sestavljanju, sprejemanju, kontroli in evidenci izvrševanja planov. Uspehe množičnih organizacij v akciji čestokrat moti nekoordinirano delo. Zalo naj frontne organizacije povezujejo vse množične organizacije za učinkovito izvedbo skupnih nalog.
2.	Okrajni forumi Fronte morajo zagotoviti zadostno pomoč osnovnim frontnim organizacijam predvsem s tem, da jih usmerjajo v njihovem delu in jim nudijo tudi neposredno pomoč pri izvajanju nalog, ne da bi s tem dušili njihovo iniciativnost.
3.	Posebno skrb morajo frontne organizacije posvečati izpopolnitvi stalnosti in vzgoji profesionalnega kadra v lastnih organizacijah, prav tako pa tudi v organizacijah AFŽ in ZB NOV, Oblastni in okrajni odbori OF morajo nadalje številčno zelo okrepiti profesionalni aparat z najboljšimi aktivisti Fronte. Posebno skrb naj posvečajo izbiri kadra za ideo-loško-vzgojno delo ter za agitacijo in tisk.
4.	Frontne organizacije naj skrbe, da se aktivu, predvsem pa profesionalnemu kadru omogoči dostojno in primerno življenje. Zato naj se stalno zanimajo za njihovo materialno, finančno in zdravstveno stanje.
Naloge Osvobodilne fronte
za volitve v krajevne ljudske odbore
V času od 4. do 18. decembra bodo voilitve v krajevne ljudske odbore. Novi odbori naj zagotove ob vsestranski pomoči Fronte nadaljnjo demokratizacijo ljudskih odborov in s tem še povečajo uspešnost borbe proti špekulantskim elementom in infonnbirojevskim Škodljivcem borbe za zgraditev, socialistične družbe. Zato je vsestranska pomoč Fronte pri pripravah in vodstvu volitev v tem času ena njenih glavnih nalog.
Neposredne naloge, ki jih ima Fronta, da bodo volitve v KLO-je izvedene in da bo KLO-jem v bodoče zagotovljeno revolucionarno izvrševanje nalog, so naslednje:
1.	Novi Splošni zakon o ljudskih odborih je s celo vrsto odločb okrepil položaj ljudskih odborov, njihovo samoupravo in dal pobudo ter osnovo za nadaljnji razvoj njihove demokratičnosti. Poznanje tega zakona je močno orožje proti vsem sovražnikom naše svobode in demokracije. Osvobodilna fronta naj o njem široko razpravlja v svojih organizacijah, kaže naj perspektivo bodočega razvoja ljudskih odborov ter pravice in dolžnosti, ki jih imajo volivci. Zdrava kritika na zborih volivcev mora biti stalna metoda v izboljševanju dela ljudskih odborov. Kritična analiza dosedanjega dela bo najboljše napotilo bodočemu odboru, kakšno mora biti njegovo delo, da bo v interesu prebivalstva in skupnosti, Tolmačenje pomena, ki ga imajo volitve v ljudske odbore na sedanji stopnji socializma, razlaga njihove demokratičnosti ter splošna kritika dosedanjih napak v delu ljudskih odborov naj bodo glavne oblike propagande, ki jo vrši Fronta za popularizacijo volitev v KLO.
2.	Zelo važna naloga Fronte v tem času je pravilna izbira kandidatov za bodoče odbornike. Od pravilne izbire bo v marsičem odvisna hitrost graditve socializma, zlasti na vasi. Zato mora biti osnovni kriterij za novega ljudskega odbornika njegova iskrena volja, da pomaga pri graditvi socializma, in možnost njegovega strokovnega razvoja.
Da bodo ta načela čim bolj zajamčena, naj frontne organizacije predlagajo kandidate in sokandidate na množičnih sestankih, kjer naj ljudstvo o njih obširno razpravlja, predlagatelji pa na se-' stankih podpisujejo predloge za kandidate in sokandidate. Med predvidenimi kandidati naj bodo tudi članice AFŽ primerno zastopane. Samo na ta način bo Fronta preprečila, da bi se na kandidatno listo ne vrinil kdo, ki bi kakor koli skušal ovirati delo KLO-ja. Frontne organizacije morajo poskrbeti, da bodo v proračunih KLO-jev zagotovljena sredstva za stalno in polno zaposlene odbornike.
Fronta mora skrbeti za izvajanje zakonitosti v votivnem postopku, da se vsa dejanja glede predlaganja kandidatov in volitev izvršijo točno po predpisih zakona o volitvah ljudskih odbornikov in v rokih, kot jih ta zakon postavlja.
3.	Organizacije OF naj bodo novo izvoljenim ljudskim odborom še bolj kot
doslej v močno oporo, predvsem s tem, da pravilno tolmačijo vse važnejše oblastvene ukrepe in preprečujejo birokratizem v njihovem delu. V tečaje, ki bodo za voljeni kader ljudskih odborov letos pozimi, bodo poslali ljudski odbori vrsto poverjenikov. V času njihove odsotnosti naj Fronta nudi ljudskemu odbori! vso potrebno pomoč, da bo svoje naloge lahko dnevno izvrševal.
4.	Zbori volivcev so ena najprimernejših oblik sodelovanja volivcev z odbori ljudske oblasti. Zato naj bodo frontne organizacije še bolj iniciativne pri njih rednem sklicevanju in naj se jih tudi v celoti udeležujejo. Z zdravo kritiko in koristnimi predlogi ter aktivizacijb svojih članov za izpolnjevanje konkretnih nalog bo Fronta najučinkoviteje pomagala ljudskim odborom izpolnjevati njihove naloge v korist pospešene graditve socializma.
5.	Frontne organizacije naj poskrbe, da bodo volitve izvedene mamfestativno in v prostorih, ki bodo že s svojo zunanjostjo kazali na pomembnost tega akta,
V votivne odbore naj Fronta predlaga take frontovce, ki so vestni in pošteni ter zavedni državljani ter bodo jamčili, da bodo volitve potekale tehnično v najlepšem redu. Hitro in točno poročanje votivnih rezultatov, ki naj ga organizirajo organizacije OF na dan volitev, naj dvigne tekmovalni duh za udeležbo in čimprejšnji zaključek volitev. To naj bo še en dokaz enotnosti in strnjenosti našega ljudstva v borbi, ki jo vodi pod vodstvom KP in maršala Tita za zmago resnice o naši deželi.
6.	Potrebno je, da organizacije OF sodelujejo tudi pri raznih tehničnih nalogah v zvezi z volitvami,
a)	Frontne organizacije na; nudijp vso pomoč pri pregledu votivnih imenikov ter naj predlagajo v votivne imenike vpis vseh volivcev, zlasti pa tistih, ki so se preselili na sedanje svoje bivališče po zadnjih volitvah, ter mladincev, ki so v tem času izpolnili 18, leto.
b)	Frontne organizacije naj nudijo vso pomoč okrajnim votivnim komisijam ih ljudskim odborom pri določanju števila votivnih enot in števila odbornikov, ki naj v njih volijo po načelu en kandidat — ena votivna enota, z izjemo v primerih, kjer je naselje težko deliti.
c)	Frontne organizacije naj skrbe, da bodo iz vrst volivcev izvoljene pri ljudskem odboru komisije za vsa tista vprašanja, ki jih ljudski odbor ne bi mogel sam uspešno rešiti. V vseh teh organizacijah in komisijah naj bodo delovni frontovci, ki bodo s svojo iniciativnostjo v močno oporo ljudskemu odboru.
d)	Organizacije OF naj poskrbijo, da bodo frontovci, ki bodo neposredno zadolženi za izvedbo volitev v votivnih komisijah in votivnih odborih, res izvršili svojo dolžnost in da v tem času ne bodo obremenjeni z nobeno drugo nalogo, ki bi jih pri tem delu ovirala.
e)	Sekretariat 10 OF Slovenije naj izdela podrobna tehnična navodila frontnim organizacijam v zvezi z izvedbo volitev.
DELOVNI KOLEKTIV V KAMNOLOMU KOKRI JE IZPOLNIL PLAN
V Sloveniji je 25. t. m. izpolnil letni plan kolektiv kamnoloma v Kokri, republiškega podjetja »Slovenija cesta«. Čeprav se je plan zdel v začetku leta mnogo prevelik, so vendar z velikim uspehom premagali vse težave. Delavstvo je bilo zelo požrtvovalno. Do konca leta hočejo plan še za 15% preseči. Kolektiv je prispeval primeren delež za zgraditev avtomobilske ceste Zagreb—Beograd.
Tiskarna- »Ljudske pravice« je že izpolnila letošnjo delovno obveznost
Med številnimi delovnimi kolektivi, ki so se obvezali izpolniti svoj proizvodni plan do 29. novembra, je bil tudi delovni kolektiv tiskarne »Ljudske pravice«. Že v prvi polovici leta je tiskarna med vsemi grafičnimi podjetji najvišje presegla plan. Ta uspeh ter izboljšanje delovne discipline je kolektivu pripomogel do visokega priznanja. Vlada LR Slovenije mu je podelila prehodno zastavo in denarno nagrado kot najboljšemu grafičnemu kolektivu Slovenije.
Na slovesnosti ob prevzemu prehodne zastave so dali mnogi delavci individualne obveznosti, delovni kolektiv pa se je obvezal, da bo v odgovor informbirojev-
cem izpolnil plan do 31. oktobra. V tiskarni se je medtem močno razmahnilo tekmovanje. Čeprav so številni tovariši odšli v delovne brigade in so bile razne težave v dobavi materiala, je delovni kolektiv presegel tudi drugo obljubo ter izpolnil svoj plan že 26. t. m. K temu uspehu so zelo pripomogli tovariši Až-noh in Kolarič, oba racionalizatorja, ter mnogi udarniki, med njimi tov. Poženel, Hvastja, Ivančič, Jerič in drugi.
Tekstilna tovarna v Kočevju izpolnila plan
V torek ob 9. uri dopoldne je delovni kolektiv tekstilne tovarne v Kočevju izpolnil letni proizvodni plan po asortimentu in količini. Vrednostni plan je delovni kolektiv izpolnil že 18. oktobra.
Delovni kolektiv tekstilne tovarne v Kočevju se je že meseca februarja zavezal, da bo izpolnil letni plan do 29. novembra. Veliko delovno zmago so delavci dosegli z zboljšanjem delovne discipline in s socialističnim tekmovanjem.
V PIVOVARNI LAŠKO SO IZPOLNILI LETNI PLAN
Že prejšnji teden je delovni kolektiv pivovarne Laško izpolnil svoj letni plan proizvodnje piva, V četrtek pa je dosegel in presegel celotno proizvodno nalogo za letošnje leto.	________^
Vietnamsko ljudstvo v borbi
za svojo neodvisnost
Reakebnartio vodstvo Kongresa industrijskih
organizacij ZDA
duši napredne ameriške sindikate
Nekateri kolektivi se borijo it izpolnitev plana - drugi so to zmago že dosegli
Kapitulacija Japonske, ki je v drugi svetovni vojni izrinila Francijo iz njenih položajev v Indokini, je dala signal, da se uresničijo težnje vietnamskega ljudstva — za končno osvoboditev izpod kolonialnega suženjstva. Na čelu z vodite-. Ijem narodnoosvobodilne borbe Vietnama Ho Ši Minom je bila 2. septembra 1945 proglašena demokratična republika Vietnam, kar pomeni »država juga«.
Toda Francija ni, mogla preboleti izgube svoje kolonije — Vietnama. Pod krinko, da bo razorožila japonske okupacijske čete, se je konec septembra 1945 izkrcala v Saigonu francoska vojska in začela nasilje z namenom, da vzpostavi svojo kolonialno oblast v Vietnamu.
Upor vietnamskega ljudstva pod vodstvom Ljudske fronte — Vietmin, ki se je ojeklenila v borbi proti japonskemu okupatorju, je bil resen opomin francoskim imperialistom, da bodo svoj avanturistični poskus za zasužnjevanje mlade demokratične republike drago plačali. V razmeroma kratkem času je v Vietnamu zrasla močna armada 150.000 oficirjev in vojakov, ki je ob aktivni pomoči velikega števila partizanskih odredov povzročala kolonialnim četam ogromne izgube. Uporniško gibanje je zajelo vso državo. Samo v 10 mesecih lanskega leta so francoske čete izgubile v Vietnamu nad 30.000 borcev in oficirjev. Zato so se takrat vladajoči krogi v Franciji odločili, da bodo s političnimi manevri in na podlagi sporazuma s peščico izdajalcev vietnamskega ljudstva zadušili nadaljnji odpor narodnoosvobodilnih sil.
Po neuspelem poskusu maja 1948, da bi ustanovili odvisno vlado v Vietnamu, na čelu katere bi se nahajal general francoske armade domačin Hguen Ksiam, ki je precej časa živel v tujini in celo pozabil svoj materini jezik, so francoski oblastniki napravili nov korak — in sklenili 3. marca 1949 sporazum z nekdanjim vietnamskim carjem Bao Daiem, ki- je živel kot emigrant v Kanu. Bao Bai je obljubil, da bo vzpostavil v deželi »mir« in da bo Vietnam popolnoma podredi! Franciji. Toda tudi ta poskus ni uspel, predvsem iz enostavnega razloga, ker se je vietnamsko ljudstvo že na volitvah 1946 s 97% glasov izjavilo za demokratično republiko, za Partijo, za vietnamsko koalicijo vseh naprednih sil v državi. In ker Ho Ši Minova vlada ni priznala tega »sporazuma«, se je osvobodilna borba nadaljevala še z večjo odločnostjo.
V Vietnam so prihajali novi kontingenti francoskih oboroženih sil. Naraščajoče nezadovoljstvo ljudskih množic v Franciji, ko so francoski možje in sinovi krvaveli v Vietnamu in je francosko ljudstvo letno plačevalo za to vojaško akcijo nad 60 milijard frankov, je prisililo francosko vlado, da je sestavila svoje kolonialne čete v glavnem iz tujih legionarjev. To so bili v pretežni meri" nekdanji Hitlerjevi esesovci, pobegli vojni zločinci in drugi izprijeni elementi. Že sam sestav francoskih oboroženih sil dokazuje, kakšne nečloveške metode se poslužujejo ti ljudje v borbi proti vietnamskemu ljudstvu. Vasi in kraji, skozi katere se pomikajo kolonialne čete, so spremenjeni v pogorišča in pokriti s trupli civilnega prebivalstva — žena, starcev in otrok. Da bi z gladom in pomanjkanjem prisilili vietnamsko ljudstvo h kapitulaciji, francoske čete požigajo na tisoče hektarjev riževih polj, s tanki uničujejo riževe nasade, uničujejo živino itd. Pisarne in zasebna stanovanja oficirjev kolonialne vojske so »okrašena« z opremo, ki je izdelana iz lobanj ubitih vietnamskih rodoljubov. Krvoločni esesovci in nekdanji jetniki prirejajo posebne vrste zabave — »lov na partizanske uši«. Po službenem poročilu vietnamske poroče-
valske službe je bilo samo v 7 zaporednih nočeh v marcu letos ubitih 500 vietnamskih ujetnikov. Žrtve dovažajo z avtomobili do reke, nakar jih mečejo v vodo zvezane v skupine po 5—7 ljudi.
Rezultat tega zverinskega početja je prav nasproten tistemu, ki ga pričakujejo francoski nasilniki. Vsak nov zločin vzpodbuja vietnamsko ljudstvo k še bolj odločni _ borbi za njegovo neodvisnost. Že aprila letos je Ho Ši Minova vlada kontrolirala 90% vsega ozemlja z 20 milijoni prebivalcev, medtem ko je bilo v suženjstvu francoskih okupatorjev le 10% vsega ozemlja z okrog 2 milijona prebivalci. Od takrat so čete narodnoosvobodilne vojske izvojevale že celo vrsto zmag in osvobodile veliko število mest in pokrajin. V prvih 8 mesecih letošnjega leta, so francoske čete izgubile nad 15.000 oficirjev in vojakov ter pretrpele ogromno škodo. Iz raznih vietnamskih pristanišč, ki so ,še v rokah francoskih okupatorjev, pogostokrat odplujejo tako zvani »konvoji smrti« — ladje, ki odvažajo v domovino trupla padlih oficirjev in vojakov okupacijskih čet.
K uspehom uporniškega gibanja v Vietnamu je znatno pripomogla združitev vseh demokratičnih sil države v enotno fronto vietnamskega ljudstva. Vlada Ho Ši Mina predstavlja zvezo naprednih organizacij, ki zajema vse sloje prebivalstva — kmete, delavce, inteligenco, narodne manjšine in drobno ter srednjo buržo-azijo. Vidno vlogo v borbi za neodvisnost pa igra delavski razred Vietnama, ki je združen v vietnamski Konfederaciji dela, ki šteje okrog 300:000 članov, in je članica Svetovne sindikalne federacije. V uporniškem gibanju aktivno sodelujejo tudi organizacije demokratičnih žena Vietnama z 2 milijonoma članic, Kmečka zveza z 1 milijonom članov, Zveza mladine, Študentska zveza in številne druge napredne organizacije.
Ob podpori teh organizacij se je demokratični vladi Ho ši Mina posrečilo, da je kljub težkemu vojnemu položaju izvedla v državi celo vrsto socialnih, gospodarskih in kulturnih reform. Orna zemlja je razdeljena kmetom in ukrenili so vse potrebno, da se izboljša obdelovanje zemljišč; siromašni kmetje dobivajo posojilo v denarju, potrebno živino in gnojila, z vso odločnostjo pa se vlada bori tudi proti nepismenosti. Odprli so številne šole, univerze in druge znanstvene in kulturne ustanove. Takšna politika demokratične vlade republike Vietnama, še bolj utrjuje odločnost ljudskih množic v borbi za svobodo in neodvisnost njihove države.
Težak položaj brezposelnih delavcev v Zapadni Nemčiji
Brezposelnost v zapadni Nemčiji čedalje bolj narašča. D el o dajalci izkoriščajo to brezposelnost za povečanje svojih profitov. Brezposelni delavci se zadovoljujejo z vsakim delom, samo, da bi prehranili svoje družine. JCer no morejo dohiti stalne- zaposlitve, begajo brezposelni od podjetja do podjetja im prevzemajo vsaka tudi najmanjša začasna pomožna dela.
Številna, podjetja in delavnice, k; bi sicer potrebovalo stalno delovno silo, izrabljajo položaj takšnih delavcev in jih sprejemajo na delo ob znatno nižjih mezdah, kakor jo dovoljeno. Takšne delavce niti ne prijavljajo, in tudi no plačujejo za nje nobenih dajatev. Tako delajo zlasti gradbena in transportna podjetja, v katerih opravljajo posamezni kvalificirani delavci; najtežja fizična dela in zato delo prejemajo mezdo, ki znaša približno 2 nemški marki dnevno, ■ Samo v pokrajini Hessen, je sedaj več kot 71.000 brezposelnih delavcev. Njihovo število pa je dejansko še precej večje. Prav nobenega upanja ni, da bi se v zapadni:-.Nemčiji ob tej finančni krizi, ki je nastala, proizvodnja popravila, ampak grozi nevarnost, da bodo ostali brez dela še novi tisoči delavcev.
V - industriji železniških vagonov v zapadni Nemčiji se kriza čedalje bolj zaostril-
V Clevelandu se je 29. oktobra začela redna letna skupščina ameriške sindikalne organizacije — Kongresa industrijskih organizacij ZDA, na kateri bo kakor poroča ameriški tisk, prišlo do dokončne razcepitve med desničarskimi in levičarskimi elementi v kongresu. Reakcionarni predsednik Kongresa industrijskih organizacij Filip Marey, katerega je ameriški monopolistični tisk stalno hujskal, naj prekine z levičarji, je že na-poveda, da bodo v Statut Kongresa industrijskih organizacij v-nešene nekatere »manjše spremembe«. S temi spremembami bodo dejansko odvzeli pravico ameriškim sindikatom, da bi volili v izvršni odbor Kongresa industrijskih organizacij tiste voditelje in predstavnike, ki nočejo podpirati politične linije desničarskega vodstva Kongresa industrijskih organizacij ZDA.
Kljub prizadevanju Mareya in njegovih pristašev, da bi te načrte obdržali v tajnosti do občnega .zbora, je agent, velikih ameriških družb, Ris el, že objavil v listu >Daily Miror» vest, da so desničarski voditelji že vnaprej pripravili vse potrebno za izgon vseh levičarskih sindikalnih organizacij iz Kongresa industrijskih organizacij. Prav tako je objavil, da je desničarsko vodstvo Kongresa industrijskih organizacij pripravilo vse potrebno, da iz naprednih sindikatov električarjev napravijo nov reakcionarni, sindikat. Po njegovih napovedih so baje že ustvarjeni pogoji za ta nov sindikat, določen je predsednik njegovega izvršnega odbora, sestavljen statut in celo predviden tudi že sedež za njegove člane. Poleg tega je komisija za resolucijo že vnaprej izdala načrt resolucije, v kateri se odobrava delo vodstva Kongresa industrijskih organizacij, posebno pa njegovo sodelovanje o novi razbijaški mednarodni sindikalni organizaciji, ki se bo ustanovila konec novembra, in se izrekla proti Svetovni sindikalni federaciji.
Takšen vnaprej pripravljeni protide-lavski postopek in ukrepi reakcionarnega vodstva Kongresa industrijskih organizacij, so naleteli na obsodbo voditeljev in članov naprednih sind bratov v sklopu Kongresa industrijskih organizacij. Znani napredni javni delavec in vodja sindikatov pristaniških delavcev zapadne ameriške obale Harry Bridges, je na seji komisije za resolucije odločno nastopil proti takšni vnaprej pripravljeni resoluciji.
Bivši član ameriške nacionalne uprave za delovne spore Ervin Smith, pa je objavil v »Daily Compasu« članek, v katerem glede protidemokratičnih namer vodstva Kongresa industrijskih organizacij poudarja, da predstavlja kriza v Kongresu industrijskih organizacij krizo splošnega ameriškega življenja. Ko obsoja poskuse Mareva in njegovih pristašev, da bi zadušil nrfpredne ‘sindikate piše:-
»Napredni sindikati se borijo za avtonomijo. Borijo se za svoje pravice, da na podlagi svojih političnih prepričanj lahko govorijo in sklepajo o vprašanjih zunanje in notranje politike. Njihova borba je borba vseh poštenih Ame-rikancev.«
Pred letom dni je bil I. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, V razdobju od Kongresa pa do danes so se izvršile pomembne spremembe v načinu proizvodnje in socialističn. tekmovanja sploh. Začelo se je v Brezi, v rudniku, kjer je, sedaj povsod znani Sirotanovič, prvi začel z visoko proizvodnjo. Danes se v vseh republikah naše države bije boj za to, kako bi v borbi za visoko produktivnost dela čim bolj uspeli. In to ne samo v rudnikih, nove načine dela so uvedli skoraj v vseh strokah, posebno v stavbarstvu, tekstilni industriji in tudi kovinski stroki. Pred dobrim mesecem je predsedništvo Centralnega odbora ZSJ naslovilo na vse naše podružnice pismo, v katerem poziva na širjenje novega načina dela za visoko produktivnost, ki naj ostane stalen način dela v naših tovarnah in delavnicah Ob obletnici I. kongresa moremo ugotoviti, da so številni kolektivi v vseh republikah prešli na nov način dela, pri katerem so se posebno izkazale dobro organizirane brigade. Poglejmo nekatere kolektive v drugih ljudskih republikah.
k
h
tudi nagrajen z zastavo CO ZSJ in denarno nagrado 100.000 din. Polletni plan j je izpolnil s 104%. Navedeni kolektiv je imel 26 .oktobra veliko zborovanje, katerega se je udeležilo 800 delavcev. Sklenili so, da bodo vključili v brigadni način dela vse kvalificirane delavce, poleg tega pa uvedli tudi povsod, kjer je to mogoče, nov način dela. Kvaliteto dela bodo izboljšali za 15%, produktivnost dela povečali za 15%, a plan bodo iz- « polnili do 28. decembra, na prioritetnih k gradbiščih pa še prej. Na tem zborova- |. nju so pozvali vse gradbene kolektive. U svoje republike na tekmovanje,	k
Uspelo proizvodno posvetovanje v rudniku Rtanj pri Zaječarju
Na iniciativo sindikalnega sveta je bilo v tem rudniku proizvodno posvetovanje, ki je imelo za cilj proučiti dosedanje slabosti pri delu v rudniku. Bile so razne pomanjkljvosti, tako pri prometu z jamskimi vozički, nadalje niso imeli na razpolago jamskega lesa, nedisciplina je vladala v vrstah samih brigad. Na tem posvetu so bili sprejeti sklepi, ki so jih tudi takoj izvedli ter odstranili glavne ovire in pomanjkljivosti. Poleg že obstoječih brigad so ustanovili še pet novih in sedaj izpolnjujejo plan povprečno 150odstotno, do čim ga niso pred to reorganizacijo niti dosegali.
Tovarna strojev »Jastrebac« v Nišu Tudi v tem podjetju so izvedli reorganizacijo ter uvedli nov brigadni način dela. V livnici dela 8 brigad, ki tekmujejo med seboj. Rezultat je bil takoj viden. Brigade so začele presegati dnevne naloge ter izpolnjujejo plan z 120%" do 130%. Tovarna izdeluje med drugim tudi črpalke za črpanje vode iz parnih kotlov ter črpanje nafte, kar smo prej uvažali. Še bolj pa se bo proizvodnja dvignila, ko se bo livnica preselila v novo zgrajeno delavnico, ki bo v kratkem dograjena.
»Konstruktor« najboljši gradbeni kolektiv v LR Bosni in Hercegovini Borba za visoko produktivnost dela v gradbeni stroki se je posebno, .razvila v LR Bosni in Hercegovini. Kolektiv »Konstruktor« v Zenici spada. med naj-. boljše kolektive gradbene stroke v tej. republiki ter je bil za svoje uspešno delo
Nove brigade v tekstilni tovarni »Stalingrad«, v Beogradu Prvotno organizirane brigade v tej tovarni so bile predvsem preobsežne, saj je na primer brigada zajela vse delavce, zaposlene V enem oddelku. Na množičnem sestanku so o tem podrobno raz-1 pravljali, nakar so reorganizirali brigad-J ni način dela-. Sedaj imajo samo v tkal-l niči sedem brigad, ki. so začele delati na nov način, Ze v prvih dnevih so dosegli dnevno normo od 107% do 140%. Nov način dela so osvojili tudi v predilnici, kjer tudi ne zaostajajo z uspehi.
Avstrijska sindikalna zveza izstopila iz SSF
Na seji izvršnega odbora avstrijske zveze sindikatov so sprejeli predlog frakcije desnih socialistov o izstopu zveze iz Svetovne sindikalne federacije in njeni priključitvi k novi razbijaški mednarodni sindikalni organizaciji. Ta sklep, ki so ga izglasovali desno socialistično vodstvo in predstavniki ljudske stranke, so izdali, ne da bi vprašali članstvo zveze, sindikatov, ki je preko svojih podružnic po podjetjih v veliki večini zahteva tov da
se ohrani enotnost delavskega razreda,,
in protestiralo zaradi poskusa rušenja Svetovne sindikalne federacije.
Izpolniti letni plan čimprej! To je tista borbena, želja delavcev tisočih kolektivov širom naše države. Delavci tovarne v Osijeku so imeli razne težkoče pri svojem delu. Odpravili so jih in začelo se je tekmovanje v čast 29. novembra. Prvi desetdnevni plan v oktobru je bil izpolnjen z 147%. — Silen je polet v tobačni tovarni v Titogradu, kjer želijo izpolniti plan do praznika nastanka naše nove države. Do 20. oktobra je bil izpolnjen plan 85odstotno. — Tovarna mila v Kotarju je že do konca avgusta izpolnila plan po obsegu z 79%, a po vrednosti z 91% In tako dalje. Imamo pa tudi kolektive, ki v tem pogledu še zaostajajo, ker niso znali odstraniti raznih pomanjkljivosti in napak. Marsikaj je mogoče odstraniti, če je kolektiv čvrst, če sindikalna podružnica dobro dela in če je pravilno sodelovanje, z upravo podjetja. To dokazujejo' kolektivi: Brod o’
Čradilišče v Pančevu jo izpolnilo let n
" pTaa f ponTprcir koncem letajnajvsčp
oduetek v komhinaiu Borovo »Pnevma-
tik ar e«, kjer med drugim izdelujejo de-
Brezposelnost na Danskem
jo. Medtem, ko jo bilo še lani zaposlenih 12.000 delavcev, jo letos oktobra delalo v tej industriji samo še 8500 strokovnih delavcev, do konca leta pa jjh bodo odpustili še 3000. Kakor številno druge industrije, tudi to industrijo čedalje bolj upropašča Marshallov načrt, ker železniških vagonov za Nemčijo ne izdelujejo v Nemčiji, ampak jih uvažajo iz inozemstva, čeprav plačujejo te izdelke za 50 do 100% draže, kakor bi stale, če bi bili izdelani v Nemčiji. Posledica Marshallovega načrta pa se odraža tudi v tem. da je Nemčija izgubila že skoraj vsa svoja prejšnja svetovna tržišča Za proizvodnjo vagonov in ima sedaj samo še naročilo 500 vagonov za Avstralijo, katere bo dobavila v inozemstvo.
narašča
Brezposelnost se širi tudi na Danskem. Socialistična vlada skuša s potvorjenimi podatki prikriti pravo stanje brezposelnosti. Uprava za statistiko je objavila, da je konec septembra letos na Danskem le 13.000 brezposelnih več, kot v istem mesecu lanskega leta.
»Land og Fclk« piše, da je - število brezposelnih veliko večje, zlasti med nekvalificiranimi delavci in da 'Uprava ~z& statistiko namenoma objavlja netočne podatke, da bi tako prikrila .'odgovornost vlade za takšno stanje v državi. List navaja, da je bilo od 25. avgusta; do 29. septembra samo med nekvalificiranimi delavci povprečno 34. 400 brezposelnih.
set novih proizvodov, ki smo jih prej VeŽ ali manj uvažali, med njimi tudi avtomobilske gume, je izpolnil letni plan 27. ok tobra. Kolektiv traktorske postaje v Mladenovem ki je bil za svoje uspešno delo že pohvaljen in nagrajen, je izpolnil pls* 43 dni pred rokom. Med kolektivi, kj so izpolnili plan za 1949 leto, je tudi rudnik boksita v Drnišu, rudnik krom8 Brezojče, kolektiv železniške delavnic® v Sarajevu, zatem oddelek livnice železarne v Sisku, Daruvaru in Slavonski Požegi. Ti in še ostali kolektivi stojijo v ospredju z bratskimi kolektivi v LB Sloveniji, ki so prav iako častno dob o jeva!! bitko za izpolnitev letošnjega plana-Uresničili so s tem sklepe svojih sindikalnih organizacij ter mnogo doprinesli k temu, da bo delovnemu ljudstvu lepŠ® in bolje.
ai:BasiBB»«eeeB»aB»Baa»eeeeae»e»»»BBe«eaeeBeBBe»eeeeE*eeeeBBieeaeiieBaeaaaBaBeBB»eE»Bn DBBBaaBaBBzaacusjaoaaaBnBnaBnBaaaBnBBaEaaBnaBnBBBaaaBBaDaaBBBaauEBaanBaaaaaaaBaBaaaasBaaazaaazasESssa
KRISTO BULAJIČ:
O pravilnem uporabljanju
.Komunista1 in .Partijske izgradnje1
Ob izidu prve številke »Komunista« (okt. 46) je izšel v »Borbi« članek pod naslonu »Novo orožje naše Partije v borbi za ipredek naših narodov«. Po dveh in po! tih velikih naporov naše Partije in delov-h množic pri izpolnjevanju petletnega ana, lahko upravičeno trdimo, da je »Ko-unist« v tej borbi zares predstavljal eno med najmočnejših orožij. S tem, ko je •ikazovai jasno perspektivo nadaljnjega zvoja naše države in srečnejše bodočnosti ilovnih množic, je »Komunist« pritegnil na iočo novih borcev v izgradnjo socializma, zgibaval partijsko članstvo in delovne nožiče za nove podvige, za nova prizade-mja.
Dela, objavljena v »Komunistu« (v prvi •sti tov. Tita, Kardelja, Djllasa, Pijadc, ■ driča in drugih), imajo tako teoretično, ikor tudi glede jasne in konkretne perspek-vo v reševanju posameznih vprašanj ogro-en pomen za našo Partijo in naše narode, njih je ocena naše ljudske revolucije (ze prvih številkah), jasno začrtana Unija iz-■adnje socializma, pravočasno poudarjena nazorno pojasnjena vsa problematika, ki nanaša na nadaljnji razvoj naše države. Po svoji vsebini in kakovosti obdelave isameznih vprašanj in po načinu podaja-a ter jasnosti, lahko trdimo, da so redki oretični politični časopisi komunističnih irtij, katere bi tako preveval ustvarjalni ih marksizma-lenlntzma in od katerih bi iclo partijsko članstvo in delovne množice liko koristi — kakor je to »Komunist«, ito je »Komunist« tudi tako blizu ne le išemu partijskemu članstvu, ampak vsem lovnim ljudem naše države.
V	čem je velika avtoriteta »Komunista?«
V	tem, ker je v njem povsem ohranjeno ito, kar daje moč markslstično-Ienlnlstični lanosti, to pa je resnica, tako o stanju v 1Š1 državi in o ciljih našega nadaljnjega izvoja, kakor o vseh dogajanjih v svetu, er »Komunist« daje znanstveni odgovor i vsa važnejša načelna vprašanja, ki se v •aksi pojavljajo v socialistični graditvi In >r je po svoji problematiki tak, pride •av partijskemu, gospodarskemu in držav-imu delavcu, znanstveniku in umetniku — jakemu, ki danes sodeluje v socialistični radltvl naše države.
Posebno zanimanje vzbuja »Komunist« iradi tega, ker so v njem znanstveno pome naše revolucionarne izkušnje, prldo-itve naše ljudske revolucijo in ker nadalje izvija znanstveno revolucionarno misel. V
»Komunistu« ni okorele dogmatike in receptov in neumestnih analogij. To je časopis, Iz katerega prepričljivo zvenijo znamenite besede Marxa in Engelsa: »Marksizem ni dogma, ampak vodstvo za akcijo«.
S podajanjem prvih izkušenj socialistične izgradnje na podlagi koristnega uporabljanja markslzma-lenlniznta, so bili v začetku zadani Idejni udarci »teorijam« odkritih in prikritih sovražnikov naše države, raznim dogmatikom in oportunistom, ki ne upoštevajo naših specifičnih pogojev, ampak se pri graditvi socializma drže natančno oblik in tempa, ki So odgovarjale drugačnim pogojem v drugih deželah, s čimer skušajo zavirati graditev socializma v naši državi. Zgodovina jo pokazala, današnja praksa In bodočnost pa nas bosta šc bolj prepričali, da se poti in oblike graditve socializma, v eni deželi, ne morejo, niti jih ni nujno ponavljati v drugi državi in da se stvar ne razvije dobro kjer koli se držijo zgolj receptov.
»Komunist« Igra tudi veliko vlogo v Ideološki vzgoji partijskega članstva, v ideološki krepitvi enotnosti našo Partije. S tem ko osvajamo ustvarjalni markslzem-Icntnl-zem, k čemur je s svoje strani mnogo pripomogel tudi »Komunist«, je naše partijsko članstvo lahko premagovalo oportunizem in revizionizem, katerega jo s seboj prinesla resolucija Informblroja. Ob Ideološki enotnosti naše Partije so se razbili vsi umazani valovi kontrarevolucionarne kampanje, ki so hoteli prevpili ustvarjalno revolucionarno misel, katero poraja revolucionarna praksa naše Partije in delovnih množic in jo znanstveno podaja naše partijsko vodstvo.
Itedko najdemo danes teoretični časopis drugih komunističnih partij, ki no bi bil zastrupljen z oportunizmom in revizionizmom in v katerem ne bi bili okrnjepl osnovni principi marksizma-ienlnizma posebno še kadar gre za našo Partijo in našo deželo. Zato pa »Komunist« visoko drži nepremagljivo zastavo marksizma-ienlnizma, zastavo proletarske ideologije. Medtem ko se s pomočjo »Komunista« vzgaja našo partijsko članstvo, ki se veseli vsake, tudi najmanjše zmage socialističnih držav in naprednih sil v svetu (praktično to pomeni vzgajati partijsko članstvo v duhu inter-naclonallzma), o katerih govori tudi »Komunist«, pa časopisi VKP(b), partij držav ljudske demokracije in drugih, lažnivo prikazujejo stanje v mladi socialistični državi, vnašajo zmedo ln nepoučenost v vrste par-
tijskega članstva in delovnih množic, rušijo bratske odnose med komunističnimi partijami ln s tem objektivno slabijo ves socialistični sistem.
Ena temeljnih nalog »Komunista« na idejnem polju je danes borba proti inform-hlrojevstvu, to pa dejansko pomeni borbo proti reviziji marksizma-ienlnizma. S teoretično obdelavo najaktualnejših vprašanj usmerja naše partijsko vodstvo spor med VKP(b) in našo Partijo na področje načelnosti, na katerem so se v tem konkretnem primeru zamajala tla tudi najvišjim avtoritetam — ustvarjalcem te nezaslišane kontrarevolucionarne gonje. Preteklo leto sramotnega življenja resolucije Informblroja jc pokazalo, da informbirojevci ne morejo niti v enem vprašanju voditi idejne, načelne diskusije. Za idejno borbo je potrebna načelna podlaga, katere oni nimajo. Povsem nesmiselno bi bilo, če hi danes pričakovali, da bodo glavni pobudniki tega nepoštenega in stvari socializma nenavadno škodljivega dejanja, spoznali svojo zablodo in znanstveno ter načelno obdelali vprašanja, katera je postavila prgksa pri graditvi socializma v različnih državah. Veličina naše Partijo In njenega vodstva se odraža tudi v tem, da danes, ko brani osnovna načela marksl-zina-icnlnizma, ko prodira vedno bolj v bistvo spora, ko se dosledno drži osnovnih načel Marxa in Lenina glede odnosov med socialističnimi državami, kaže pot, kako bi se tl odnosi mogli in morali rešiti.
Naše partijske organizacije so pravilno doumele pomen in vlogo »Komunista«. Vendar lahko rečemo, da ga vse partijske organizacije ne znajo pravilno izkoristiti ln mu najti pravo mesto v sistemu vsega ideološko vzgojnega dela.
Z ozirom na veliki razvoj partijskega tiska po V. kongresu KPJ, katerega mora partijsko članstvo redno spremljati in si z njim pomagati pri svojem praktičnem dcln, stopa v ospredje tudi vprašanje pravilnega uporabljanja »Komunista«. Zato bi bilo treba bolj načrtno, bolj skrbno in z večjo prožnostjo uporabljati »Komunista« in druge partijske časopise.
V glavnem se postavljata pred partijsko vodstvo dvo vprašanji: prvič, kako doseči, da se proučijo In pravilno izkoristijo vsi važni članki iz »Komunista« in drugič, kako naučiti partijske organizacije, da bi uporabljalo partijske časopise, ki naj bi jim postali priročniki pri vsakodnevnem delu.
S »Komunistom« ln »Partijsko izgradnjo« naše partijsko vodstvo neposredno pomaga vsaki organizaciji in vsakemu članu Partije pri njegovem praktičnem delu. Nalogo je, da se ta pomoč pravilno izkoristi. Neki okrajni komite jo poudaril instruktorskl ejcipi CK KPJ ob priliki obiska komiteja, da je eno osnovnih vprašanj pri njegovem delu — kako voditi, kako organizirati delo komiteja in vse organizacije. Na vprašanje, ali je komite proučil članek »O metodi par-
tijskega vodstva« (»Komunist« št. 2/49), se je izkazalo, da ga skoro nihče na komiteju ni čital, kaj šele, da bi g* komite skupno preštudiral. To pomeni, da si koinlte ni znal pomagati s svojim časopisom. Da bi partijske organizacije in vsak član Partije čim laže in uspešneje reševal vse naloge, se morajo vedno bolj posluževati knjig, časopisov, člankov in govorov naših voditeljev, iskati !>rl njih popka ln pomoči pri svojem praktičnem delu. Na partijske časopise' in tisk je treba gledati kakor na neposredno pomoč in zvezo med partijskim vodstvom in partijskim članstvom.
Okrajna in mestna vodstva so doslej delala precej grobo napake pri uporabljanju teh časopisov, še vedno bolehajo za staro navado, to je, da čakajo direktiv od višjih partijskih vodstev in da šele potem začnejo nekatere članke proučevati. Taka praksa je danes škodljiva. V tem pogledu morajo bili okrajni ln mestna partijska vodstva, pa tudi osnovne organizacije povsem samostojne, Prav nobene škode ne bo, če osnovna organizacija samoiniciativno preštudira članek, ker ji to lahko samo koristi.
Kako bi morali okrajni in mestni komiteji oziroma agitpropi organizirati uporabljanje »Komunista«?
Oddelek agitpropa bi moral z ozirom na njegovo vsebino po prejemu vsake nove številke časopisa napraviti plan, ki bi obsegal v glavnem naslednja vprašanja:	katere
članke Je treba obvezno preštudirati v vsej organizaciji, katere pa v posameznih orga-
pripravili seminarji s sekretarji osnoviiil1 organizacij itd.
Kar sc tiče časopisa »Partijske izgradnje' in njegovega pomena, je že obrazloženo ; uvodu prve številke časopisa. Da bi bogate praktične izkušnje naše Partije postale las? vseh njenih članov, »sc je Politbiro CK KP' odločil, da začne z izdajanjem »Partijsk® izgradnje«, časopisa, ki jo pretežno nem* njen vodilnemu partijskemu kadru, ki »K bo pomagal izpolnjevati načine vodstva \ Partiji, opozarjal na napake in ga vzgaja na bogatili izkušnjah, katere si je pribori*" ln jih stalno pridobival a naša Partij«' (»Partijska izgradnja«, št. 1, Uvod).
Medtem ko je »Komunist« teoretično P?, lltlčni časopis, ki v prvi vrsti obdeluje H«? važnejša vprašanja iz prakse socialistične!," razvoja naše države, jo naloga »Parti.1s»’ Izgradnje«, da neposredno podpira nadalje! izpopolnjevanje partijske izgradnje in P.f, činov vodstva. Z ozirom na to, ju je trd’ različno uporabljati in proučevati.
Za pravilno uporabljanje časopisa »Pafj ' t« bi moral posebno skrbd
nižacljah (podjetjih, ustanovah, vaseh). Nato določiti, katere članke naj bi pre-
je treba_______________ ..
delali tovariši iz državnega in gospodarskega aparata, prosvetni delavci, šolska mladina itd. Na primer, članek tovariša Djllasa »O narodni zgodovini kot vzgojnem predmetu« (»Komunist« št. 1/49), bi se moral predelati z vsemi učitelji in profesorji, ki predavajo ta predmet z ozirom na težave, na katere naletijo pri pouku tega predmeta.
Nadalje bi moral Agitprop določiti: ali je treba imeti seminar s partijskim aktivom o kakem članku ali skupini člankov (na primer: skupno predelati članke: »Naloge naše politike na vasi«, »Komunist« št. 2/49 in »O prehodnih oblikah kmetijsko obdelovalnih zadrug«, »Komunist« 3/49), ali morda seminar z odgovori iz osnovnih partijskih organizacij po posameznih scktorjih( zadružništvo. Ljudska fronta, agitacija itd.); določiti bi morali izbor predavateljev ln način njihove priprave, potrebno literaturo (pravilno razdelitev časopisov in oskrbeti prepise člankov);
S tako izdelanim planom bi moral vodja Agitpropa (član biroja) priti na sestanek komiteja, kjer bi so plan še pretresel in dopolnil, recimo, z vprašanji: Ali je z ozirom na važnost nekaterih člankov potrebno, da jih komite (plenum) skupno predela (na podlagi predhodnega individualnega proučevanja), ali naj bi se o nekaterih člankih
tijska izgradnja« ___________ ____________
organizacijski sekretar. Ker časopis obdc, luje vprašanja iz vseh področij partijskel? dela, bi moral organizacijski sekretar skOI' no z vodji drugih oddelkov (instruktorskeg" kadrovskega, agitacijsko-propagandnega) delati plan, kako se bo izkoristila vs«JL številka časopisa. Pri proučevanju tega sopisn je treba posebno paziti, da ne^ b formalno proučevali člankov In izkuš«J, posameznih organizacij, ampak je treba P5, nesti težišče na pravilno uporabljanje P1 dobljenih izkušenj.	(j
Prav tako je treba različno obdcl«o uvodnike časopisov in članke, v kateri!* tjjj prikazane Izkušnje posameznih partijsjL. organizacij. Uvodnike, v katerih so Pr jj-zanc izkušnje posameznih partijskih °r5»-
n 17 *l o H In 4 <x vr n i ! h nolrUTonn rl/iin JinTld .
nizacij In je v njih nakazano določeno ;lf. lišče, jo treba smatrati kot članke dirc*1—.
noga značaja. S članki o izkušnjah posa”* [g nih organizacij pa je treba preizkušat* bogatiti lastne izkušnje.	_ »gtl
Na »Partijsko izgradnjo« moramo Sle“udi kot na priročnik, ki s svojimi članki ’a, veliko pomoč pri širšem proučevanju i” 1 viinemu izvajanju Statuta KPJ. -vliti0 Ta dva partijska časopisa bomo Pr“: pfl uporabljali če bodo partijska vodstva ^ tem vprašanju držala načela — n v»r kontroliranja stavljenih nalog. Kontrola tijskega vodstva mora posebno še v **, afl-pomagati osnovnim partijskim °rlyJr izkti' jam, dokler sl ne pridobijo nekateri*1 ..^tl šenj ln se ne navadijo koristno nP° časopisa.	,, nrak'
Izkoristiti ta močna orožja teorije *** <ivik se tako v sklopu splošnih naporov & zjgg' tcoretično-politlčne ravni partijskega p stva, kakor tudi v njegovi vsestran *'j.11fcre pravi za izvedbo vseh skupnih «al“”Vua n«' zahteva graditev socializma — Je v loga partijskih organizacij.
NOVA GORICA - ponos socialistične Jugoslavije
Med Sabotinom, Sveto Goro in Katrino na eni strani in Staro goro,ter Kostanjevico pri Gorici na drugi strani, raste iz tal novo mesto. Široka magistrala že deli planjavo v dva dela, ob katerih bodo stale stanovanjske zgradbe, gledališča, kino palača, palača plastnega odbora, palača oblastnega v>miteja KPS im mnoge druge stavbe novega mesta, ki ga gradi naše dekrete ljudstvo. Mesto bo vezalo Št. Peter W Gorici s Solkanom, industrija pa i|*> klicala tisoče in tisoče delovnih ondi, da si tu ustvarijo nov dom, novo telovanje. Tako bo ob stari Gorici, Izpriča socialističnega ljudstva, Gorica, kjer ne bo breizposelnosti, temveč ži-te, delovno življenje.
Meja, ki so nam jo začrtali namišljeni gospodarji sveta, živo reže v Mšo zemljo, tik ob meji so nam pu-
i.
Alojz Simčič
l' Ali železniško postajo, poslopje, te ' fsterega lahko gledaš naravnost v e talijo — v mrtvo Gorico, kjer vidiš '* d1 in tam kakega človeka, ki strmi sem ® ! rek. V Sabotinu so potegnili črto n . do vrha, da bi Badoglio lahko ob-1‘, Ate! svoj naslov: Sabotinski vojvoda. '!	— na naši strani je zagon, delov-
raste iz dina in ovira odtok. Nikogar ni, ki bd strugo stalno čistil. Nujno bi bilo, da prevzame skrb za Koren okrajni ali oblastni odbor, ki bi oddal košnjo ob strugi kmetom, ti pa bi se naj zavezali, da bodo skrbeli za čiščenje struge. In še nekaj je ob novi strugi Korena. Material, ki je izkopan, leži kar v kupih ob strugi. Ko bi ga razmetali in s tem planirali teren, bi pridobili ogromen kompleks plodne zemlje, ki ni več močvirnata. Tako pa je zemlja izgubljena za obdelovanje. Vse to bi opravil en sam buldožer v mesecu dni.
NOVI STANOVANJSKI BLOKI RASTEJO IZ TAL
Do sedaj so zgrajeni štirje trinadstropni stanovanjski bloki, kamor se bo že prihodnji mesec delno preselil oblastni odbor iz Postojne. Hiše so moderne:	imajo široke, svetle balkone,
prijazne sončne sobe, viša stanovanja imajo kopalnice in vse pritikline vse hiše - imajo tudi samska stanovanja-Pred bloki bodo parki in igrišča, v zelenju direves bo našel tu vsak stanovalec svoj počitek. Zdaj so začeli s štirimi hitrogradnjami. Iz tal raste 22 metrov široka in 95 metrov dolga štirinadstropna palača oblastnega odbora, ki bo nekaj res lepega: obdana bo s stebri, imela bo veliko dvorano in vse prostore, da bo oblastni odbor lahko opravljal svojo pomembno funkcijo-Kanalizacija je že povsod izvršena _in tako bodo lahko zrasti e nove palače, hoteli, stanovanjski bloki.
‘ Gradijo pa tudi mogočen lesni kombinat, ki ima v notranjosti same lesene opornike, kar je čisto nekaj novega. Tu bo ena največjih tovarn pohištva pri nas. Imela bo najmodernejše stroje, vanjo"pa se bo preselila tudi sedanja tovarna s Solkana. Nad kombinatom bodo sezidali štiri stanovanjska poslopja za delavce, saj bo v njem delalo več kot 700 stalnih delavcev, od katerih bo sicer večina domačinov, toda pritegniti bo treba tudi delavce od drugod. Sicer pa je res velik problem stanovanj za delavce. Podjetje »Primorje« bi lahko zaposlilo še mnogo


rv: X. -
o truda in dela zahteva graditev Nove Gorice. Sezidati je treba

>
t
»
i
!
I
zgradbe, mostove in zgraditi nove ceste
in AMjenje — tisoč stalnih delavcev lile , »ade frontovcev ustvarjajo novo p0 s,‘°: Delovne roke bodo premestile ‘ajo, speljale novo železniško pro-Po’ i Ustvarile obhodno cesto, zgradile Lr e ia' postavile tovarne — in ne-«A 'bo prišel čas, ko se bost
bosta obe Go-
^družili v veliko mesto delovnih
več stalnih delavcev, če bi sezidalo primerno število stanovanjskih hiš. Material za to je pripravljen, tudi krediti bi bili — toda nekje je vsa stvar zastala, ni še izvršena lokalizacija. Ta problem je treba čimprej rešiti, kajti z novimi gradnjami se bodo večale tudi potrebe po delovni sili —
in te ne bo, če ji ne bo zajamčeno mimo prebivanje. Postavali so sicer 4 začasne stanovanjske zgradbe in začasno poslopje dclavsko-uslužbenske restavracije, a to je premalo. Rešitev lokalizacije novih stanovanjskih zgradb za delavce je nujna.
V	dosedanjih 4 začasnih stanovanjskih zgradbah imajo delavci svetle sobe, vsak svojo posteljo z rjuhami in odejami, umivalnice, v delavsko usluž-benski restavraciji pa dobro in zadostno hrano- Tam je tudi zbirališče vseh delovnih ljudi od šefa gradbišča do posameznega delavca.
DOBRA ORGANIZACIJA PODJETJA USPEŠNO IZPOLNJEVANJE PLANSKIH NALOG
Splošno gradbeno podjetje »Primorje« ima v svojem obsegu vse, kar je potrebno pri tako velikem dedu. Ima svoj peskolom — melišče v Štanjelu, kjer si je med predorom postavilo silos, iz katerega napolni v 20 minutah 15 vagonov, ima svoje kamnolome ob Soči in v Solkanu in gramoznico v Plavah, v Sv. Luciji pridobiva mivko iz Soče, prav tako ima svojo lastno žago s polnojarmenikom. Ustanovilo je tudi svoje seirvis delavnice, in sicer:	mehanično mizarsko in ce-
mentno, v kateri izdeluje vse cementne izdelke (cevi, cementne dele, po-dišča itlrii). Prav talko je reguliralo preskrbo. Ima svoj industrijski magazin, (moško in žensko delavnico), pralnico, likalnico, čevljarno, brivnico, lastno moderno parno'pekarno in ekonomijo. Ekonomija obsega 36 ha od katerih je 19 orne zemlje, na kateri gojijo predvsem povrtnino. Pridelke oddaja del. uslužbenski restavraciji, p.a tudi delavskim družinam po lastni ceni.
OB STALNI KREPITVI SINDIKALNE PODRUŽNICE SE RAZVIJA TUDI KULTURNO - PROSVETNO DELO
Sindikalna podružnica je bila ustanovljena leta 1947. in je imela spočetka 14 članov, ki so _ pripravljali prva dela za naselje. 13. junija 1947- pa se je začelo delo za Novo Gorico z množičnim prostovoljnim delom, kjer je delalo nad 4000 ljudi. Od takrat pa je začelo število članstva rasti in je doseglo 280 članov, v letu 1948. si je podružnica ustanovila svoj rdeči kotiček in knjižnico, nabavila si je -radio-aparat in se združila s podružnico Gradbenega podjetja za ceste, tako da se je število članstva dvignilo na 800. Takoj so uvedli brigad,ni način dela: imajo sindikalne tečaje in študijske krožke po sektorjih. Vsakih 14 dni so množični sestanki. Pripravili so. že več iger in nastopili s svojim pevskim zborom. ki je povezan' z železničarji.
Težave pri sindikalnem delu so predvsem v tem. da se tri četrt delavcev vozi z vlakom.
V	načrtu imajo, da bodo ustanovili tudi svoje sindikalno kulturno-umetni-ško društvo. Kar se prosvetnega dela tiče, imajo zdaj svojo dramsko družinico, ki je že odigrala dve igri in ima repertoar tudi za letošnjo sezono (»Sumljiva oseba«, »Glavni dobitek«, »Snubač« in »Gorje pametnemu«). Režiser je tov. Tone Slokar. Tudi v fiz-kulturi se udejstvujejo. Imajo letno igrišče. Premalo pa posvečajo pozornosti ideološkemu delu — vzroki za. to so že v omenjenih težavah. Poskušali pa bpdo vseeno organizirati politične tečaje.
Delovni kolektiv je dobil lansko leto kot priznanje prehodno tekmovalno zastavico in denarno nagrado v znesku din 243.000 p,a tudi častni na-
0BHODNA CESTA JE DELOMA ŽE DOGRAJENA
r Obhodna cesta bo tekla okrog Nove Si1'ice in bo razbremenjevala rnagi-;aj°. Že je t ra sirarn a in deloma tudi ^ dograjena- Široka bo 7.70 m za vo-k promet, imela pa bo še 2 ni ^za Cfisfe in 75 cm za ipešce. Najtežje l ašanje je zgraditev predora, skozi ftge,rega bo tekla cesta do Šent Petra, v j _0r kopljejo po belgijskem načinu v i'®h zaletih in so že precej globoko lav .™’U. Zdaj hite s predusekom. De-v A1’ stalni in frontovci delajo visoko Cpj Mah. Vozički teko in zasipajo most °ren, rečico, ki so jo lani regu-v duhu že vidiš mogočno asfalti-kop cesto, žilo bodočega prometa. Pri pfVp ^ju so naleteli na kaveirne iz go Svetovne vojne, odkopali so rano-ŽaloXi6ev s puškami in municijo —, v ]/sten spomin na desettisoče padlih ies.?pLah Za Sv. Gabrijel. Ob obhodni ja. j bo tudi bodoča železniška posta-v hkj bo premaknila promet od meje k0 '°tranjost in rešila sedanje težave, 'ladje na postajo kar po diskih tirih.
T REGULACIJI KORENA JE BILA
najbolj izdatna pomoč
MLADINCEV
Koren je bilo treba reguli-e.r. le s*aIno preplavljal polje, te j).acije ne bi bilo mogoče izvršiti, M A ne priskočili na pomoč mladinci, 0ti-ii.olt:>ravR' 450.000 norma ur in iz-”4-000 kub. metrov zemlje, tla-Maf „.so s*rugo in jo tako uredili, da r6zi ■1 več nevarnosti za poplave. Kodo!, IS hudournik in je 3 in pol km Ha^,'	nekaj ni v redu. Ko je bil
ob]r,-ec Koren reguliran, tlakovan in Zay; 611 z rušo ni bilo nikogar, ki bi 9dteXrevzel skrb. Sprva je voda lepo ala, zdaj pa se že zarašča, ščavje
Kako si delovni kolektiv v tovorni verig
prizadeva za Izvršitev svoje planske naloge
Kakor v večini podjetij je tudi v tovarni verig precejšnje pomanjkanje delovne sile. Kolektiv se pa kljub temu vztrajno bori in močno prizadeva, da bi svoje planske naloge stoodstotno izvrševal. Partijska organizacija je dala pobudo, da poleg rednega tekmovanja, ki ga imajo organiziranega in po katerem tekmujejo z vsemi kovinskimi podjetji v LR Sloveniji organizira in široko zaktivizira ves kolektiv, da bi napovedali še interno tekmovanje po oddelkih po novem Sirotanovičevem načinu. Že za prvo soboto se je partijska organizacija dobro pripravila. — Sklican je bil skupni sestanek uprave, sindikata in partijske organizacije, na katerem je bil obrazložen predlog sobotnega tekmovanja. Izdelali so še bolj podrobni tekmovalni načrt in ga prenesli na skupni sestanek z vsemi komunisti in kandidati v podjetju. Za tekmovanje je bilo med posamezniki veliko zanimanje. Nekateri so se že kar na kraju samem zavezali, da bodo tekmovali vsako soboto, dokler ne bo njihov letni proizvodni plan izpoljnjen, in naredili po 100% več kot pa predvideva njihov plan. Nato še nekdo predlaga, da bi to prenesli na množični sindikalni sestanek in sprejeli obveznost, da bo ves _ kolektiv vsako soboto, dokler ne doseže proizvodnega plana tekmoval po novem načinu, da bi bile planske naloge dotičnega dne presežene 50—80 odstotkov. Sklep je bil sprejet, uprava se je zavezala sklicati takoj drugi dan vse obratovodje, mojstre, preddelavce in jim pojasniti predlagani partijski sklep. Posebno je bilo naročeno mojstrom, da morajo za vsa delovna mesta pripraviti material, izračunati in izdelati plan za vsakega posameznika, kakor je bila to želja delavcev samih.
Naslednji dan pa so predlagali sklep partije vsemu delovnemu kolektivu, ki ga je sprejel kot svojega in se pripravil za veliko in težko nalogo. Vsak je hotel čimprej vedeti, koliko in kakšna bo njegova spbotna naloga.
V soboto zjutraj se je delo začelo. Posamezniki so prišli že ob 3, 4 zjutraj, da ne bi zaostajali. Posebno dobro so organizirali tekmovanje v stiskalnici in v oddelku montaže plugov, kjer so po novem načinu tekmovanja dosegli normo z 230%. V oddelku za montažo plugoo je bil s tem tudi dosežen proizvodni plan. Sklenili so z ozirom na veliko potrebo in socializacijo našega kmetijstva preseči do konca leta plan plugov za 30%. Uspehi prvega sobotnega 'tekmovanja so bili naslednji:
Vijačni oddelek je dosegel proizvodni plan 180%. verigama 166%, poljedelski oddelek 12?%.
Z nedokončano proizvodnjo, to je polizdelkov, je tudi poljedelski oddelek dosegel 170%, vendar je bilo delo take narave, da se ni moglo vse sestaviti in izgotoviti, zato je odstotek izgotovljenega blaga znatno nižji od ostalih dveh oddelkov.
To tekmovanje bo nedvomno mnogo prispevalo k hitrejši izpolnitvi letnega plana, pri tem pa ne zaostajajo nameščenci in osebje neindustrijskega obrata, ki se je na množičnem sestanku zavezalo, da bo vsak teden do dosege proizvodnega plana napravilo po tri ure prostovoljnega dela v proizvodnji. Pri prostovoljnem delu nameščencev pa ni važen samo učinek njihovega dela v proizvodnji, temveč delavci so uvideli, da hočejo biti tudi nameščenci soudeleženi v njihovi borbi za hitrejšo izpolnitev plana in izgraditev socializma,

„ M
Novi stanovanjski bloki v Novi Gorici
mmmmm
slov: »Zaslužni delovni kolektiv gradbenih podjetij LRS«. Najboljši delavec na terenu je bil štirikratni udarnik Alojzij* Simčič, ki je stalno presegal normo za 30%. Pretekli teden pa je bjlo spet proglašenih 16 udarnikov: Marn Ciril, Kralj Jože, Komel j Alojzij, Cej Lucijan, Mihel Anton, Arčon Anton, Gregorič Karel, Šuligoj Franc, Špehomija Ferdinad, Gomišček Dominik, Križaj Vinko, Peras Ludovik, Ko-melj Jože, Breščak Mirko, Gorjup Jože in Marinič Anton.
Kljub vsem težavam pa delo sindikalne podružnice napreduje, treba bo le, da se temeljito poveže tudi s frontnimi 'brigadami in da vsp sile vloži na ideološko izgradnjo svojih članov.
TUDI FRONTNE BRIGADE SO DALE DOSLEJ POMEMBEN DELEŽ
Stalno pridajo tudi frontne brigade, tako da dnevno dela na gradbišču po-
vprečno 500 frontovcev, ki dosegajo velilke uspehe. Predvsem so se odlikovale: sežanska brigada, ki .si je priborila prehodno zastavo IO OF Slovenije, druga tolminska, četrta goriška in druga ilirsko-bistriška. Frontovci pomagajo predvsem pri zemeljskih delih na stanovanjskih blokih, pri lesnem kombinatu, pri obhodni cesti in pri gradnji palače oblastnega odbora. Delo pa ni še dobro organizirano. Tudi ni poglobljenega ideološkega dela. Zanemarjeno je kulturno-ii metniško delo in premajhna je povezava s sindikalno podružnico.
Tako je življenje na enem največjih naših gradbišč- Tisoče in tisoče delovnih ur je skritih pod zemljo — v kanalizaciji, v predoru, v regulaciji, toda tisoče in tisoče jih je v ponosnih stavbah, ki gledajo preko meje^ in dokazujejo polet socialističnega človeka. Nova Gorica raste iin z njo raste tudi naš ponos in naša samozavest. K.
Invalidska podjetja Slovenije dosegajo plan
Med invalidskimi podjetji Slovenije se razvija neprestano tekmovanje za večjo storilnost dela in za pospešeno izpolnjevanje planskih nalog. V tej pomembni delovni borbi dosegajo posamezna podjetja velike uspehe. Tako je v Sloveniji že sedem invalidskih podjetij izpolnilo letošnji proizvodni plan. Štiri podjetja so izpolnila plan 1 ,tri podjetja pa II.
Plan 1 so izpolnila naslednja invalidska proizvodna podjetja:
šaleška lesng galanterija, Šoštanj, s 162 odstotki,
Tovarna perila, Ptuj, s 111 odstotki, »Zvezda«, čistilnica, barvarna in tkalnica Kranj, s 100 odstotki,
Industrija sukna, Zapuže, s 100 odstotki.
Plan II pa so izpolnila: Kolarsko-karoserijsko podjetje, Maribor, s 143 odstotki,
»Zvezda«, Kranj, s 137 odstotki, Industrija sukna, Zapuže, s 100 odstotki.
Tem podjetjem se bo v kratkem pridružila še vrsta drugih invalidskih podjetij, katerih delovni kolektivi si v odgovor na podle klevete in obrekovanja naše Partije in državnega vodstva nenehno prizadevajo, da bi čim prej izpolnili svoj letni proizvodni plan in z novo delovno zmago doprinesli delež k izpolnitvi naših planskih nalog.
invalidsko podjetje »Lesna galanterija« je že drugič organiziralo tekmovanje za visoko storilnost dela
V	invalidskem podjetju »Lesna galanterija« v Ljubljani so delavci in delavke že drugič tekmovali za višjo storilnost dela. Drugo tekmovanje je prineslo še boljše uspehe kot prvo, ker je bilo bolje organizirano in so se tekmujoči delavci na podlagi izkušenj iz prejšnjega tekmovanja zdaj še vestneje pripravili.
V	strojnici je delovna brigada Poldeta Kovača izdelovala pladnje na dveh krožnih žagah in rezkalnem stroju ter dosegla normo s 160 odstotki. V oddelku ročnih mizarjev je bilo tekmovanje posebno živo, ker so vsi delavci delali enako delo; lepili so šatulje za cigarete in pri tem so trije najboljši dosegli odstotek dnevne delovne norme: Jakob Žitko 219, Pavel Ziherl 196 in Mišo Samo-kec 188 odstotkov. Tudi v stružnici je bilo tekmovanje izredno živahno. Brigadir Mirko Kor dež je sam v sedmih urah ostružil deset garnitur šahovskih figur, čeprav znaša norma za eno garnituro dve uri Kordež je s tem dosegel dnevno normo z 285 odstotki, s svojim tekmovalnim poletom pa je dal pobudo tudi delavki Ančki Sojer, ki je uspešno tekmovala na polavtomatu, in vajencema Milanu Suhadolcu, ki je v šestih urah
ostružil 3 garniture šaha in s tem dosegel pomočniško dnevno normo s 100 odstotki, ter Francu Končanu, ki je pomočniško dnevno normo izpolnil 95 odstotno. Oba vajenca sta s temi uspehi dokazala, da se kljub temu, da še nimata enoletne prakse^ razvijata v dobra strugarja, ki bosta v podjetju kmalu tudi starejšim delavcem kos. Delavka Ančka je na polavtomatu izdelala namesto normiranih 70 ročajev za orodje po 103 ročaje in tako dosegla dnevno normo s 146 odstotki.
Vojni invalid Anton Černetič, ki se je v treh mesecih priučil rezljanja konjev za šahe, je v sedmih urah tekmovanja izdelal toliko konj, kolikor bi jih moral po normi izdelati v skoraj 17 urah. S tem je Černetič dosegel dnevno normo z 242 odstotki. Rezbar Anton Gosar je zaradi preračunavanja in ugotavljanja doseženih norm tekmoval le tri ure in v tem času napravil za 8 ur in 46 minut normiranega dela, medtem ko je v slikarskem oddelku brigadirka Marija Podlogar s svojimi petimi tovarišicami v 40 urah izvršila delo, ki je bilo normirano za 60 ur* in s tem izpolnila dnevno delovno normo s 160 odstotki.
V invalidskem podjetju „Mlzarstvo“ v Polzeli
so dosegi z novim načinom dela lepe uspehe
Marsikdo ne ve, da je v Polzeli veliko invalidsko mizarsko podjetje, skoraj da mizarski kombinat, za katerega razvoj in napredek gre vsa pohvala predvsem zavednemu in požrtvovalnemu delovnemu kolektivu, ki si vztrajno prizadeva, da bi iz nekdanjih razvalin čim prej dvignil močno mizarsko podjetje. Okrog stočlanski delovni kolektiv je v dosedanjem delu pokazal marljivost iu strokovno sposobnost, hkrati pa koko delovno zavest, s katero je takoj sprejel tekmovanje, ki ga je vsem invalidskim podjetjem napovedalo invalidsko podjetje »Zvezda« v Kranju. Takoj je sprejel sklep, da bo v okviru tega tekmovanja na čast Dneva republike organiziral splošno tekmovanje za višjo storilnost dela.
Na dan tekmovanja ob 6 zjutraj so močneje kakor navadno zapeli stroji in iz ročne delavnice je zadonela živahna pesem kladiv, žag in skobelnikov. V obeh oddelkih »Mizarstva« se je vnela huda borba za višji učinek dela, za čim višji odstotek preseganja dnevne norme. Dvanajst delavcev v ročnem oddelku in 15 v strojnem oddelku se je z vso delovno
vnemo zagnalo v borbo za nove delovne zmage.
V	strojnem oddelku je kolektiv izpolnil dnevno normo z 222.9 odstotka, medtem ko so jo mizarji v ročnem oddelku dosegli z 208 odstotki. Posamezniki v ročnem oddelku so visoko presegli dnevne norme, najboljši pa so bili vsekakor Avgust Jelen s 317%, Maki Turnšek z 254 in Ivan Zupan z 148% doseženo dnevno delovno normo. V strojnem oddelku pa sta bili najboljši skupini Alojza Zupana in Martina M a k o v i č a, ki sta dosegli dnevno normo z 233%, in skupini Robija P a r f a n t a in Antona Bašiča, ki sta normo izpolnili z 226 odstotki.
V	tekmovanju so se dobro odrezali tudi mladinci, med njimi najbolj Anton Klančnik, ki je dnevno normo izpolnil s 187%, čeprav je šele pred letom dni z dobrim uspehom napravil pomočni-ški izpit. Omembe vreden je uspeh tesarskega delavca Ivana Luknerja, ki je na dan tekmovanja prvič delal v ročnem oddelku mizarstva po normah in je v 6 urah izpolnil 95% dnevne norme.
Brisana mariDarslsega lozflncgti gospoSarslva
PRVAK \ REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU
Majjvesžmeiša naloga prosvetnih delavcev
je pomoč kulturno-prosvetnim in umetniškim društvom
30. oktobra so zagoreli številni ognji v gozdovih nad Ribnico, kjer so se zbirale brigade. 13. jih je bilo vseh skupaj — 12 iz Slovenije — in to iz vseh predelov, z Gorenjske, iz Primorske, s Štajerske, iz Dolenjske, ena pa je bila iz sosedne Hrvatske.
Brigadirji so priš.li dobro pripravljeni, kakor je phč potrebno za takšno republiško bitko, v kateri so se potem pomerile najboljše brigade, najboljša delavci iz gozdnih gospodarstev Slovenije. Žage so bile nabrušene in tudi sekiram se je poznalo, da so bile v rokah brusilcev.
V gozdovih nad Ribnico — v Glažuti, so vse dobro pripravili za to tekmovanje. Izbrali so lep predel gozda, Lepa Gorica imenovan, in ga razdelili na 12 delovišč. V nedeljo ob 8. uri zjutraj se je začelo. Zadišalo je po svežih smrekovih vejicah in smoli, orjaške smreke so padale. 13 brigad z okoli 100 ljudmi je naskakovalo za kubike, zato je bilo slišati le sekanje, pokanje, žaganje, govorice pa bore malo. Vsi so bili zaverovani v tekmovanje, za razgovor bo čas pozneje.
Ribniška brigada, v kateri je bilo 6 ljudi, je bila dopoldne med prvimi. Že do 11. ure je prva jzmed vseh izpolnila dnevni plan in tako je postala nevaren tekmec vsem ostalim brigadam, kd že niso več dvomile, da bo Ribnica tudi zmagovalec.
Bodo že številke pokazale, kaj bi vnaprej govorili, so si mislili brigadirji, in s še večjim zagonom belili debla, ob-sekovali in razžagovali. Med takšnimi »skrivnostnimi« brigadami je bila brigada iz mariborskega gozdnega gospodarstva, od katere ves dan ni bilo slišati kaj posebnega.
Ko je tekmovalna komisija po končam nem tekmovanju ocenjevala uspehe, so brigadirji že vnaprej »vedeli«, da bo zmagovalec Ribnica. Zato je bilo oreseneče-nje precejšnje, ko je pomočnik ministra tov. Hace razglasil, da je Ribnica prva le po količini in da je zmagovalec na tem tekmovanju brigada iz gozdnega gospodarstva Maribor, ki je dosegla najboljšo kakovost, 12 kub. m na moža, normo pa izpolnila s 420%. Druga je bila ribniška brigada, tretja brigada tov. Mikoliča iz Kočevja,
Mikolič Franc iz gozdnega gospodarstva Kočevje, je štirikratni udarnik in odlikovanec z medaljo dela. Njegova brigada, ki je v nedeljo tekmovala v Lepi Gorici, je zasedla tretje mesto, saj je za 383% presegla svojo dnevno normo in dosegla 496 tekmovalnih točk. Nasekala je 55,9 nr'1 hlodovine in dosegla storilnost 11,18 m® na moža.
Medtem ko sta Mikolič in njegov sodelavec Lipovec Ivan že letos do spomladi delala sama, sta sedaj ustanovila brigado, v katero so se vključili še Krizma-nič Ljubomir, MatašiČ Milan in Mata-sič Luka iz Slavonije. Sedaj že štiri mesece delajo skupaj in so tekmovali oktobra tudi v Kočevskem Rogu skupno z brigadami iz Koprivnika, Mozla in Roga, kjer so dosegli prvo mesto, ker so presegli normo za 396%.
Ko so zjutraj odhajali na delovišče, je bil Mikolič trdno prepričan, da bo ta dan vrgel najmanj 50 kubikov lesa. V svojem računu se ni zmotil. Dobro je precenil sposobnosti svoje brigade in nalogo, ki si jo je postavil, je le presegel. K njihovim uspehom so pripomogli predvsem dobri delovni pogoji in dobra organizacija dela, saj so navajeni, da podirajo in spravljajo les v strmih prede-
lih kočevskih hribov, tu pa so imeli, kakor je sam rekel, pravi vrt.
Svoje zmage je bila Mikoličeva brigada ne le vesela, ampak jo je ta zmaga vzpodbudila, da bodo tudi pri tesanju pragov razvili tekmovanje po novem socialističnem načinu, ga izpopolnjevali in nedvomno bomo lahko o tej brigadi in o. njihovih uspehih slišali še več.
*
Na četrtem mestu je bila brigada celjskega gozdnega gospodarstva, na petem mestu sta bili brigada Gerova iz-- Hrvatske an postojnska brigada in tem so sledile Bled, Ljubljana, Novo mesto, Slo-venjgradec, Tolmin, Brežice in Kranj.
Tov. Hace je poudaril, da rezultati kažejo, da so bili na tem tekmovanju zbrani res najboljši gozdni delavci Slovenije. V gozdu niso povzročili nikakršne škode, zato bi bilo treba prenesti takšen način dela na vse gozdne delavce. Dosegli, so storilnost 9,95 kub. m na moža in izpolnili normo povprečno s 342%.
Zmagovalec tekmovanja — mariborska brigada — je prejela v priznanje prehodno zastavo, 10,000 din nagrade, radijski aparat in diplomo; Ribnica in Kočevje po 5000 din nagrade in radijski aparat, ostale brigade pa so bile nagrajene tudi s knjižnimi nagradami. Brigada iz LR Hrvatske pa je prejela še posebno darilo — kitaro,
Gozdno gospodarstvo Postojna, ki se bori za prvo mesto v Jugoslaviji, je poslalo na tekmovanje svojega Sirotano-viča, trikratnega udarnika Slejka Štefana, ki je bil prvi, ki je začel v postojnskem gospodarstvu s tekmovanjem za večjo storilnost po Sirotanovičevem načinu. Na tekmovanju 26. oktobra je dosegla njegova skupina 8,97 kub. m na moža, V Glažuto je prišel udarnik Slejko s 6 možmi in dosegel 9,45 kub. m na moža. Z uspehi ni bil prav zadovoljen, saj bi dosegel večje, če ne bi prav njegova brigada naletela na slabši teren, kot so ga imele druge brigade. Tekmovanje pa je bilo kljub temu velika pridobitev, saj so prav na tekmovanju pridobili dragocenih izkušenj Postojnčani so na primer ugotovili, da ima brigada iz Slovenjgradca delo bolje organizirano, ker ima zagozde, katere potrebuje pri podiranju in razžagovanju, zvezane, zaradi česar je nemogoče, da bi jih zgubili. Brigadirji iz Postojne belijo debla s sekiro, tekmovanje pa jim je pokazalo, da je za beljenje mehkega lesa primernejši lupilec, tako imenovan šepser, kar je za Postojnčane novost. V pogovorih z normirci pa je Slejkova brigada ugotovila, da gozdno gospodarstvo Postojna nima najboljšega načina pri postavljanji/ norm, ko normira vsakih 100 kv. metrov posebej. Drugod pa prakticirajo tako, da normirajo dela za ves kompleks, s čimer nedvomno pridobijo tudi na času. Važno je tudi, da ima vsaka večja brigada, to je od 8 do 10 ljudi dalje, brusilce in vsaj po dve rezervni sekiri in žagi.
Nedeljsko tekmovanje je pokazalo, da ima vsaka brigada nekaj posebnega pri svojem delu, zato je takšno tekmovanje pomembno za spoznavanje dobrih načinov' in da se prenesejo na vse gozdne delavce. Slejkova brigada bo vse dobre izkušnje, katere si je pridobila na nedeljskem temovanju, prenesla med svoje gozdne delavce in nedeljsko tekmovanje bo gozdnemu gospodarstvu Postojna, ki seje obvezalo, da bo izpolnilo letni plan do 29. novembra, nedvomno v precejšnjo pomoč.
30, in 31. oktobra je imela Zveza prosvetnih delavcev za Slovenijo II. občni zbor, katerega so se udeležili delegati vseh mestnih in okrajnih odborov ter podružnic,
V	imenu CK KPS je pozdravil občni zbor minister za znanost in kulturo tov. Jože Potrč, ki je v svojem govoru poudaril dve najvažnejši nalogi sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev, in to; skrb sindikatov za dvig ideološke in politične ravni prosvetnih delavcev ter povečati skrb za njihov materialni položaj. Med drugim je dejal, da je materialni položaj prosvetnih delavcev odvisen od razvoja našega gospodarstva, predvsem od graditve težke industrije, pravilno preskrbo našega ljudstva pa ho omogočila tudi nadaljnja graditev socializma na vasL Govoril je o klevetniški kampanji informbirojevskih držav ter poudaril potrebo po nadaljnji demokratizaciji naše ljudske oblasti.
Glede ideološkega dviga prosvetnih delavcev Je dejal, da v njihovih vrstah ne smemo trpeti političnega analfabetizma, kajti naš prosvetni delavec se mora neprestano ideološko izpopolnjevati, da bo vzgajal naše otroke za socializem in našo mladino za veliko stvarnost ob naporih vseh naših delovnih ljudi. Sleherni prosvetni delavec mora biti seznanjen z govori Tita, Kardelja in drugih vodilnih mož, ne morda zato, da bi vsiljeval našo ideologijo komur koli, kajti ta je že last našega ljudstva, temveč zato, da bo poglabljal znanje med ljudskimi množicami ter razjasnjeval zakonitosti, ki se javljajo v prehodu iz kapitalizma v socializem v naših specifičnih pogojih.
Poročilo o delu Republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev za Slovenijo je podal predsednik RO tovariš Ostanek France.
V	socialistični družbi zavzemajo prosveta, znanost in kultura posebno častno mesto. Ljudska oblast je zainteresirana, da bo prosveta last najširših ljudskih množic, da bosta znanost in kultura služili interesom ljudstva. V imperialističnem svetu pa služijo prosveta, znanost in kultura razredu kapitalistov.
Sindikat prosvetnih delavcev je tudi v tem letu usmerjal ideološkostrokovni študij članstva, neposredno pa so zanj odgovarjale sindikalne skupine. Skrb za ideološko izpopolnitev, za obvladanje osnov marksizma-leftinizma in za napredno vzgojno teorijo, je ena izmed glavnih nalog sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev. Naše šole in vzgojne ustanove se bodo namreč vključile v kulturno in gospodarsko revolucijo šele takrat, ko si bodo prosvetni delavci osvojili nauk marksizma-leninizma, ko bodo ta revolucionarni nauk vskladili s svojim dnevnim delom. Na področju prosvete in kulture smo dosegli že velik napredek in pri tem imajo nemajhne zasluge prosvetni delavci, vendar pa še nismo odpravili vseh slabosti in napak.
Sindikalne skupine so se redno sestajale ter skrbele za ideološko in strokovno izpopolnjevanje. Posebna oblika tega študija so strokovni aktivi, ki so prav dobro organizirani le v Mariboru in Ljubljani, kjer so vključeni vanje tudi učitelji osnovnih šol.
Vprašanje verouka je povezano z ideološko vzgojo članstva. Mnogi prosvetni delavci doslej v tem vprašanju še niso zavzemali stališča, ki bi ga morali. Nekateri še vedno mislijo, da sta šola in cerkev povezani, zato bo treba zaostriti borbo proti vsem tistim oportu-
POSVETOVANJE BORCEV ZA VISOKO STORILNOST V LR HRVATSKI
Pri ocenjevanja uspehov gibanja za večje storilnost upoštevajmo tudi kakovost dela
V	Zagrebu je bilo te dni posvetovanje borcev za večjo delovno storilnost. Poleg 800 borcev za večjo storilnost, so posvetovanju prisostvovali še minister za delo vila.de FLRJ Ljubco Arsov, predsednik CO ZSJ tov. D juro Salaj in člani Politbiroja CK KP Hrvatske.
V	diskusiji je govoril tudi predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije tov. D juro Salaj, ki je med drugim dejal:
Gibanje za visoko delovno storilnost ima vse pogoje, da se spremeni v stalen sistem dela širokih delovnih množic naše države. To je jasen dokaz visokih strokovnih sposobnosti našega delavskega razreda in tehnične inteligence, prav tako pa tudi jasen dokaz njihovega velikega prizadevanja, samopožrtvovanja in globokega zaupanja v pravilnost poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito.
Zato so zlasti danes v odmevu borbe za visoko delovno storilnost vsiljuje kot* imperativ borba za čim večjo strokovno sposobnost naših delavcev. Tehnike ni mogoče popolnoma obvladati In izkoristiti do maksima sedanje proizvodne kapacitete brez ustreznega strokovnega nivoja naših delovnih ljudi. Hkrati je nemogoče doseči visoko storilnost brez pravilnega in popolnega izkoriščanja sedanjih proizvodnih kapacitet. Borba za visoko delovno storilnost in visoko strokovno-st mora biti potemtakem vsak dan v središču pozornosti naših sindikalnih organizacij.
Sindikalne organizacije morajo propagando za posplošenje gibanja za visoko delovno storilnost najtesneje povezati z borbo za visoko kakovost izdelkov. Pri ocenjevanju doseženih uspehov posameznih delavcev in delovnih brigad moramo brezpogojno upoštevati tudi kakovost njihovega
Za pravilen razvoj in posplošenje gibanja za visoko delovno storilnost in borbe za kakovost izdelkov je zelo pomembna zainteresiranost in angažiranje inženirsko-tehničnega osebja o teli vprašanjih. Od dela in prizadevanja inženirsko-tehničnega osebja je odvisna pravilna organizacija tehnološkega procesa in delovnih mest, pravilno razmeščanje delavcev na delovnih mestih, pravilno izkoriščanje in nadaljnje iz-jjopolnjevanje mehanizacije proizvodnje, pošiljanje na delo in nadaljnje strokovno usposabljanje delavcev, pravilno normiranje in obračunavanje zaslužka, vzdrževanje in krepitev delovne discipline itd.
Zato morajo sindikalne organizacije poskrbeti, da se čimprej pravilno izvedejo predpisi o premijskih dokladah inženirsko-tehničnega osebja v podjetjih. Vzporedno s tem je treba popularizirati in izrekati zasluženo priznanje tistim strokovnjakom, ki s svojim delom največ prispevajo k povišanju storilnosti dela. •
Eden izmed problemov, ki je vzniknil v zvezi z gibanjem za visoko delovno storilnost, je vprašanje delovne norme. Taikoj ob pričetku razvoja gibanja za visoko delovno storilnost so posamezna operativna vodstva in nekateri upravniki podjetij zahtevali, da se izvede revizija delovnih norm, kar se je pokazalo kot občutna zavora v razvoju tega, gibanja.
Revizijo delovnih norm, ki so presežene z uporabo nove delovne metode, boljšo organizacijo dela in večjim prizadevanjem delavcev, moramo pričeti šele tedaj, ko so le-te postale nerealne za večino cjelavcev v nekem oddelku ali podjetju in ko je tehnično vodstvo s svoje strani zagotovilo vse, da bi lahko novo delovno metodo in boljšo organizacijo dela sprejela večina delavcev. Prav talko je treba revidirati delovne norme tudi v tistih podjetjih,
kjer so posamezni delavci prešli od dela na enem stroju na delo z dvema ali več stroji in je treba pri tem strogo paziti, da bo zaslužek teh delavcev toliko večji v odnosu do zaslužka delavcev, ki še nadalje delajo na enem stroju, da je to povečanje važen stimulans tudi za druge delavce.
Ni potrebno mnogo dokazovati, da fluktuacija resno ovira pravilni razvoj-in posplošenje gibanja za visoko delovno storilnost. Ta nam ovira strokovno dviganje, enakomerno izpolnjevanje planskih nalog in izpolnjevanje plana v celoti. Potemtakem mora biti vsakdanja sktb za materialno preskrbljenost naših delovnih ljudi, pri čemer je treba zlasti posvetiti skrb pravilnemu sprejemanju nove delovne sile, ena najvažnejših nalog naših sindikalnih organizacij.
Tovariš D juro Salaj je nato govoril o potrebi pogostejših proizvodnih posvetovanj inženirsko-tehničnega osebja nato pa o strokovnem izobraževanju brigadirjev , izmenjavi izkušenj, pridobljenih v borbi za visoko delovno storilnost.
nistično nastrojenim tovarišem, ki sami naša socialistična graditev in da ne pod' propagirajo vpis ter s svojimi izjavami cenjujejo ročnega dela. Kritizirati pa ji begajo starše.	treba tiste sindikalne podružnice, k
Še boljše prosvetno delo zavira po- silijo prosvetne delavce k fizičnemu delu manjkanje kadrov. Če primerjamo po- njihovi pomoči pri kulturnoprosvetnen
datke o številu šol, oddelkov, dijakov i» število učnega osebja, ugotovimo, da je danes več šol, oddelkov in učencev- a manj učiteljev in profesorjev. Samo v osnovnih šolah nam manjka okrog 700 učiteljev in nič bolje ni v srednjih in strokovnih šolah. Kljub temu, da je bil plan vpisa na učiteljišče izpolnjen, moramo zaradi naraščajočih potreb odpirati še vedno nove pedagoške tečaje. Propaganda za vpis naj bo moralna dolžnost vseh prosvetnih delavcev. Strah pred tečajniki je popolnoma neosnovan, kajti po dosedanjih izkušnjah moramo ugotoviti, da je nad 50°/o tečajnikov dobrih, le pomagati jim bo treba, da dopolnijo pomanjkljivo znanje. V letošnjem letu so sindikalne organizacije z redkimi izjemami, kot je primer Sežana, skrbele, da so se tečajniki pripravljali za izpite. Od 1100 tečajnikov se jih je prijavilo k prvemu izpitu 871, delalo jih je 727 in uspešno opravilo 584. 375 tečajnikov je že diplomiralo in 171 opravilo tudi strokovni izpit. Udomačila se je navada, da dobi. vsak tečajnik svojega mentorja, ki skrbi zanj. To skrb bo treba še povečati in vzbuditi v tečajniku veselje do študija, zato ni pravilno, da se ponekod prav te tovariše obremenili z raznimi funkcijami v organizacijah.
Velik del prosvetnih delavcev ne opravlja le svojih službenih nalog, temveč pomagajo tudi množičnim organizacijam, čeprav so zaradi pomanjkanja kadra močno zaposleni Prvenstvena naloga prosvetnih delavcev je, da pomagajo kulturnoprosvetnim in umetniškim društvom, Naši prosvetni delavci pomagajo pri predavanjih, ljudskih univerzah, ki jih je 260, izobraževalnih tečajev (1019),
1L.	t AC\73\ n«,i ln,l 1 m «
pa ne upoštevajo. Glavna naloga prosvetnega delavca je in ostane še nadalje, da pomaga pri kultumoprosvetneffl
delu.
Prosvetni delavci so v tem letu dobili za svoje požrtvovalno in vestno delo priznanje ljudske oblasti. Tovarišica Fa; kinova je prejela kot edini pedagoški delavec v FLRJ Red dela I. stopnje, nadalje so bili odlikovani z redom deli II. stopnje tov .Brezovar Matija iz St Ruperta in tov. Ferlinc Anton iz Maribora. Red dela UL stopnje je prejelo U tovarišev, Medaljo dela 26, poleg tej!*[ pa so še številni prosvetni delavci prijeli nagrade od okrajnih prosvetnih po verjeništev ministrstva za prosveto.
Po referatu se je razvila diskusija, katero so posegli prosvetni delavci vseh okrajev. Prikazali so dosedanje te zave kakor tudi načrte za nadaljnje delu
V vprašanju kako naj prosvetni delavec sodeluje pri socializaciji vasi, je diskutiral tov. Belec Janko, učitelj iz Ljutomera. Prosvetni delavec naj v šoli, m sestankih, povsod pravilno prikazuje pot men zadrug. V ustanovljenih pa naj delavstvo v bralnih krožkih, rdečih kotičkih, na predavanjih, igrah ideološke vzgaja. Tako je v ljutomerskem okraju kjer je 61°/o socializirane zemlje, to j6 9 ekonomij, 5 zadrug — 50 knjižnic, 6 ljudskih univerz. Izobraževalnih tečaje’ so imeli v lanskem letu 16. Prav take mora biti tesna povezava med prosvetnimi delavci in zadrugami — to je brigadirji. V vsaki zadrugi se bodo vršil' najmanj eden do dva izobraževalna tečaja. Letos je bilo vseh 30.
Tov. Vidornjak Marija iz Kočevja }l diskutirala o ideološkem izpolnjevanju
ljudskih knjižnicah (490), pri kulturno-	. ,	.	,
umetniških prireditvah, pevskih zborih, ki naj bo prosvetnemu delavcu potrebe Dri iizkulturnih društvih. Nadalje so so- zato naj tudi konsultacije vzame «
kot nujno posledico svojega študija. JNi kakor pa ni pravilno, da bi konsultacij*
pri iizkulturnih društvih. Nadalje so so delovali pri kulturnih ekipah na avtocesti, v pionirskih kolonijah in pri raznih drugih akcijah. Samo v Mariboru so opravili prosvetni delavci v zadnjih treh mesecih 31.653 ur prostovoljnega dela pri nefizičnem delu v DID-ih, knjižnicah, vzgojnih domovih, pri predavanjih itd. V Krškem ima podružnica političnopro-
jemali profesorji in učitelji kot kontrol0 svoje politične razgledanosti. Ustanavljajo naj tudi strokovne aktive, ki naj profesorjevo oziroma učiteljevo znanje ir popolnjujejo in večajo.
Tesno je s tem povezano vprašan?
svetnih delavcev 8962 ur prostovoljnega kadrov, katerega je obravnavala tovad' dela za rekonstrukcijo naše vasi, To je šica Jančič Lojzka iz Maribora, ki j"l le nekaj podatkov izvenšolske dejavno- naši prosvetni delavci vzgajajo. Na e"1 s ti. Kljub zaposlenosti v službi in pomoči strani je 22,000 učeče se mladine — n1 pri kulturnoprosvetnem delu pa se mno- drugi strani pa nizko število prosvetni-'-gi prosvetni delavci udeležujejo tudi delavcev, kar se zlasti občuti v ind"j
prostovoljnega fizičnega dela. Tako je letos samo podružnica SNG v Ljubljani opravila 26.000 ur prostovoljnega dela pri obnovi Srednje vasi v Bohinju, v Kočevju so opravili prosvetni delavci 2016 ur, člani ptujske podružnice pa so pri kmetijskih obdelovalnih zadrugah
sirijskih mestih, n. pr. v Mariboru. Pol®/ drugih šol — še strokovne in industrijske in poleg šolskega dela še izvenšo" sko, presega moči sedanjega števila pr°j svetnhi delavcev. Prav tako je tudi z"' radi pomanjkanja ljudi nestrokovna sedba pri pouku predmetov (klasiki P0’.
pri nmeiijsKia uuuctuvauiiu čaui	atsuua jjli puuitu	r ,
opravili 1240 ur prostovoljnega dela. Pro- učujejo matematikol). Številni prosveb
svetni	delavci v Mariboru so	opravili	jeiavei imnoraii dih uKOKojcni, pa j
13.676	prostovoljnih ur pri raznih grad-	lajo se čez	normalni urnik. Kaj naj f.
benih	delih.	ukrene za	rešitev vseh teh vprašanj-
Ti podatki dokazujejo veliko	priprav-	Propagirajo	naj se Še nadalje tečaji *J
■ "	1	---- učitelje, da	se s tem vsaj malo zadosf
ljenost prosvetnih delavcev, da priskočijo na pomoč povsod, kjer to zahteva
ogromni potrebi našega šolstva.
Kolektiv opekarne Gornia Radgona
je izpolnil zadano nalogo dve leti pred rolsotf
Ob zaključku strojnega obratovanja je podal delovni kolektiv Ljutomerskih opekaren — obrat Gornja Radgona obračun svojega dela, ki kaže visoko delovno zavest vsega kolektiva omenjene opekarne. Slovesno so proglasili 6 novih udarnikov in enega racionalizatorja.
Iz delovnega poročila ravnatelja smo izvedeli, da se je obrat zavezal, da bo do konca prve petletke razširil in mehaniziral svoj obrat za 100% večjo proizvodnjo, kot je bila v najboljšem letu pred vojno, to je leta 1939. To svojo nalogo je sedaj izvršil in to dve leti pred rokom. Najvišjo predvojno proizvodnjo v letu 1939 je letos presegel za 106.2% zaradi mehanizacije obrata. Kljub povečani proizvodnji stalno zmanjšuje delovno si-
lo.	V letu 1939 je bilo pri proizvodnji zaposlenih 95 delovnih moči, v letu 1948 pri 65% večji proizvodnji 155 in v letu
1949	pri 106,2 % večji proizvodnji — 132 delovnih ljudi, medtem ko je za leto
1950	planiranih za isto proizvodnjo za sezonsko obratovanje le 119 ljudi. Tako se tudi v tem pogledu bliža obrat k izpolnitvi zadane naloge. Z znižanjem števila delovne sile ter s smotrno organizacijo dela po brigadnem načinu obrat znižuje proizvodne stroške. Z zgraditvijo 5 km betonskih stez ter z uvedbo tran-portnih vozičkov na gumikolesa se je zmanjšal fizični napor delovne sile na najnižjo stopnjo. Enkrat za vselej se je
Tudi pri DOZ-u Murska Sabata DELAJO PO SIROTANOVIČEVEM NAČINU
Tekmovanje za visoko storilnost dola, je zajelo tudi delovni kolektiv DOZ-a Murska Sobota, ki ima nalogo zavarovat; premoženje in življenje naših delovnih ljudi.
Uspehi Alije Sirotanoviča in drugih rudarjev, ter uspehi njihovega naslednika priseliti rudarjih« S alka Hukiča v Dol. Lendavi pri nafti, je tudi kolektivu DOZ-a, dalo poguma, da je svoje započeto delo za visoko storilnost dela močno razširil, tako. na področju imovinskih kakor tudi na pod-, dročju življenjskih in nezgodnih zavarovanj. V oktobru je z dobrimi pripravami uspešno izvedel množično zavarovanje za življenje in nezgode pri Proizvodnji nafte Dol. Lendava, kjer je dosegel 100% uspeh, s čimer pa se izkazuje visoka razredna zavednost ljudi tega delovnega kolektiva, kise ne bori samo za nafto, temveč izpolnjuje tudi ostale sindikalne naloge.
Delo partijske in sindikalne organizacije je kljub težavam uspešno, povezava z upravo dobra. Ta delovni kolektiv je eden prvih, ki je 100% zavarovan in je lahko za vzgled vsem drugim kolektivom, ki še niso zajeli vseh članov v zavarovanje za življenje in nezgode. Nezgode, ki so dnevno dogajajo, govorijo o nujnosti in potrebi tega zavarovanja.
Tudi zavarovanje proti požaru. in poginu živine na vasi se ugodno razvija; zaradi dobrih priprav bodo kmalu vse prekmurske vasi 100% zavarovane, tako da ne bo več usoda Dubrovnika in Kroga našega delovnega kmeta prizadela tako težko, saj bo v primeru nesreče zavarovanje tisto, ki bo omogočilo obnovitev gospodarstva in obstoj družine. Prav tako nujno pa jo skrbeti zato, da do nesreč ne pride, kar jo tudi naloga DOZ-a, ki skrbi za preventivno službo in sam tesno povezan z gasilsko organizacijo in Upravo NM stremi, da bodo nesreče na premoženju in ljudeh čim boli redke. Pri tem pa je seveda potrebno, da tudi KLO-ji in vaške množične organizacije tesno sodelujejo, za kar imajo že potrebna navodila.
Sedaj, ko so vsi pridelki pod streho je nujno, da bo vsak dom zavarovan, zaradi tega pa bodo organi DOZ-a v povezavi s KLO-ji, Upravo NM in gasilci izvedli temeljite akcije po vaseh, kjer če niso vsi domovi zavarovanj. Sodelovati pa je dolžan pri tem vsakdo in poskrbeti, da ne bo več nezavarovanih domov, kajti z zavarovanjem koristi vsak samemu sebi in skupnosti.
Gč
odpravil težaven prevoz opeke s saifl"' bolnicami. To dejo, ki so ga navad"5 opravljali mladinci in mladinke, je fflO^ gokrat presegio fizične moči posamezi"' kov. Š preusmeritvijo transporta je bij samo pri tem delu prihranjenih 8 delo’' nih moči.	. ,
Lepi so delovni uspehi letošnje?, strojnega obratovanja, katerega, zaidi" ček so praznovali s proglasitvijo ud"J nikov. Proizvodni plan surove opeke, » je bil za letos za 32% višji od lanske?" so dosegli 100.7 odstotno. Plan stres" opeke je dosežen 100.5 odstotno. P Jr, žgane opeke bo po odbitku planirane Jf ličine za poljsko peč po količini doseZ" do 29, novembra, po sortimentu pa " 24. decembra. Hvale vredna je delov" disciplina, saj so bili. v letošnjem K meseci, ko ni bilo niti enega neopr"’ čenega izostanka, .	«
Zelo razgibano je bilo v tem tudi tekmovanje. Tekmovale so med L boj delovne brigade obrata. Prebo""J zastavica je vsakih deset dni romala \ brigade do brigade, dokler je ni v. % zaporednih dekadah osvojila brig"L »Mletja materiala«. Danes pa je bila ", deljena v trajno last že druga preho"/ zastavica brigadi »Zidne stiskalnice«- f( Drugo nič manj borbeno tekmovanje ' je razvilo med obrati ljutomerskih °U karn. Radgonski obrat je imel zastaVL že dvakrat zaporedoma v rokah, v pa ga je premagal obrat Boreči, radgonski kolektiv je mnenja, da t? i bo trajalo dolgo. Tretje tekmovanj" .j med brigadami pečarjev. Obrat je Aji del tudi tekmovanje po Sirotanovič"L-načinu in dosegel prav razveseljive "Je-he. Prav ta polet v tekmovanju teg" .0 lovnega kolektiva je pripomogel, d" je-dosegli v )>roizvodnji kakor tudi v ^i-lovni disciplini tako lepe uspehe. P° l0r gadnem načinu in po postavljenih ‘;zi-mah je sindikalna podružnica orZ"‘Jerala prostovoljno delo. Norme so P\,0i' gab tudi nad 120%. Samo pri Pr<’i',nv"' nji in pri investicijskih delih je d"1 m kolektiv napravil 4860 ur prostovpU dela.
Tov. Alojz Kovačič je bil Pr°.žgjo": za racionalizatorja, tov. Franc	Lei
Alojz Orgolič, Viktor Mulec,	ue|0
Edelsbruner, Jakob Fridau in *-» sp Tisič pa za udarnike. Golob in M« ^ že dvakratna udarnika. Ob s.P*0Sll,,,inr"1' vdušeniu so jim bile razdeljene^ ^ peške izkaznice in denarne n
hvaljenih in nagrajenih je bilo . raj j* njih 41 delavcev in 4 mladinci- kupii" ta dan razdeli! med svoje delav ^ j.
45.500 din nagrad.


m
IN PROSVETA
Zboljšajmo odnos sindikalnih organizacij do knjižnic
j0J v Pri sindikanlih knjižnicah cesto opa-elo! žarno značilne in ponavljajoče se pojave, o katerih lahko trdimo, da škodujejo v splošnem sicer ugodnemu razvoju sindikalnih knjižnic.
Te pojave mora poznati vsak sindikalni funkcionar ,ki deluje na kulturno-ie prosvetnem področju, zato, da jih bo ‘jj Znal odpravljati ali preprečevati, kjerkoli bo nanje naletel.
rg. i Napake, o katerih govorimo, imajo j0J cesto svoj izvor v prenizkem vrednotenju sindikalnih knjižnic od strani samih kulturuoprosvetnih funkcionarjev, ki zato sorazmerno posvečajo še vse premalo pažnje temu odseku kulturnoprosvetnega. delovanja v okviru sindikalnih organi-' Zacij.
Vsak sindikalni funkcionar, predvsem
še kulturnoprosvetni referent, bi moral
i
te
ilo la'
lis' —	.
j tv \edeti, da je knjižnica temelj vseh osta-na lih kulturuoprosvetnih panog. Po V. kon-30' gresu je bilo delo v kulturnoprosvetnem le' sektorju sindikalnih organizacij usrner-15' jeno v ustanavljanje kulturnih središč, ko Predvsem v velikih industrijskih centrih. Vendar smo večkrat naleteli na terenu na mnenje, da knjižnica ni neobhodno potrebna, da se 'ustanovitev knjižnice lahko odloži, da prostor za knjižnico ni aktualna stvar, ki jo je treba rešiti, da ni potrebno, da bi bil prostor za knjižnico in čitalnico kulturen. Tako n. pr. delujeta sicer vzorni knjižnici v Trbovljah in na Jesenicah, v dveh največjih industrijskih središčih Slovenije, v prostorih, ki jih ne moremo označiti za kulturne. Istočasno pa bo kulturnoprosvetni referent vložil ves trud v ustanavljanje pevskega zbora, dramatske družine, organiziranje filmskih krožkov in ljudske univerze, pri tem pa pozablja, da je osnova za vsako pravilno in organsko rast vsakega kulturnoprosvetnega dela knjiga.
Če bi kulturnoprosvetne komisije v °krajnih, krajevnih svetih in sindikalnih Podružnicah gledale na sindikalne knjižice iz te pravilne perspektive, bi z večjo Pazljivostjo in čutom odgovornosti izbi-rale knjižničarski kader. Napačno je mnenje, da je za knjižničarja vsakdo dober }n sposoben. Knjižničar mora vsaj nekoliko poznati domačo in svetovno li-!eraturo, imeti mora prirojeno zanimanje ln ljubezen do knjige, mora biti dober Psiholog in vzgojitelj, kajti le tako bo •ahko z uspehom. posredoval bralcem knjige. Razen tega se mora zavedati, da ]e red v knjižnici osnova uspešnega de-ia Potrebno si je tudi zapomniti, da so v vsako dobro urejeno knjižnico vložene
t
^J&ure požrtvovalnega dela in da za-,teSa ni priporočljivo, da se knjiž-*carju nalagajo še nove posebne dolžnosti in funkcije.
Značilen primer malomarne izbire Knjižničarja in sploh malomarnega odnosa do knjižnice nam nudi knjižnica cinkarne v Celju, kjer se sindikalni podružnici ne zdi potrebno zamenjati knjižničarja kljub temu, da je knjižnica v neredu, da so se nekatere knjige zaradi Malomarnosti izgubile in da ima celo n? razpolago dobrega, izvežbanega knjiž-Mčarja.
. Posledice nepravilnega izbora knjiž-Mčarja niso vidne samo v času njegove-|a. delovanja, temveč se običajno poka* v6lo v še resnejši obliki, kadar knjižni-n?vr dokončno opusti svoje delo. Knjiž-!car, ki do svojega dela ni čutil Ijubez-, »si tudi ni vzgojil pomočnika in narednika. V takih primerih mine vedno Nekoliko časa .preden izbere sindikalna Podružnica novega knjižničarja, ki pa ne more začeti takoj s poslovanjem, ker Mora prej še urediti zanemarjeno knjižico. Podobno stanje vlada trenutno v ‘Iskri« v Kranju in v mariborskih tekalnih tovarnah, kjer si delavci ne morejo izposojati knjig kljub temu, da jih *elijo brati.	, v .
. Upravni odbor sindikalne podružnice 'n še predvsem kulturnoprosvetne komi-s,ie sindikalnih podružnic bi morale strogo vztrajati na tem, da preda knjižničar
svojemu nasledniku knjižnico na podlagi inventarne knjige.
Danes imamo po vsej Sloveniji kulturnoprosvetne komisije pri okrajnih, krajevnih svetih in sindikalnih podružnicah, ki ne štejejo knjižničarja za člana kulturnoprosvetne komisije in ga ne vabijo na seje in posvete komisije. Naj navedemo samo nekaj primerov: sindikalna podružnica rudnika Huda jama, sindikalna podružnica železničarjev v Celju- sindikalna podružnica tovarne voljenih in vigogna izdelkov v Mariboru, sindikalna podružnica lesnih delavcev Viltuš, sindikalna podružnica tovarne avtomobilov v Mariboru, Centralna sindikalna knjižnica v Trbovljah itd. Zaradi tega delajo knjižničarji odtrgano od sindikalne podružnice in brez njene pomoči; razumljivo je, da je delo knjižničarjev v takih primerih manj uspešno kot bi lahko bilo in često tudi preide v ozkost.
Iz vsega navedenega sledi, da je osnova napredku sindikalnih knjižnic, in ljudskih knjižnic sploh stalnost kvalitetnega knjižničarskega kadra. Vsak knjiž-ničar rabi neko dobo, da se spozna s knjigami, ki jih izposoja, in da dobi stik z bralci. Zato se naj pusti knjižničarje, ki so se že izkazali pri knjižničarskem delu in imajo do njega veselje, delovati na tem sektorju in naj se jih ne sili prevzemati drugih funkcij, ki jih lahko marsikdo drug prevzame, ker zanje niso potrebne tako dolgotrajne priprave in posebne sposobnosti. Izrazit primer nepravilnega dela v tem smislu nam nudi upravni odbor sindikalne podružnice industrije bombažnih izdelkov v Kranju, ki je hotel sposobni in vestni knjižničarki proti njeni volji dodeliti drugo funkcijo, zaradi katere bi bila tako obremenjena, da ne bi mogla več opravljati knjižničarskega dela.
Upravni odbori sindikalnih podružnic bi se morali zavedati, da ni knjižnična propaganda samo dolžnost knjižničarja, ampak celotne kulturnoprosvetne komisije sindikalne podružnice. V splošnem lahko trdimo, da se še vse premalo, predvsem po velikih tovarnah, izrabljajo, razni načini knjižne propagande: zvočniki v odmorih in v menzah, okna novic, diapozitivi, ustna propaganda, agitacija na množičnih sestankih, bralni krožki, pridobivanje knjižničnih aktivistov v pododborih itd. Zgledna knjižnica v tem pogledu in tudi glede ureditve^ in poslovanja je knjižnica tkalnice hlačevine v Celju, pohvale vredna je tudi knjižnica tovarne avtomobilov v Mariboru, le da je tu knjižničarka navezana sama nase in še nima dovolj vsestranske podpore od sindikalne podružnice.
Ponekod se je še ugotovilo, da nekatere sindikalne podružnice ne vedo, da je glavna naloga sindikalnih knjižnic zbiranje knjig za skupno uporabo, ampak celo nasprotno knjižni fond manjšajo s tem, da knjige iz knjižnice ob raznih prilikah podarjajo skupinam ali posameznikom (n. pr. sindikalna podružnica tovarne emajlirane posode v Celju). Razumljivo je, da je tako ravnanje s knjigami nepravilno. Sredstva za darila raznim gostom itd. naj črpa sindikalna podružnica iz drugih fondov, nima pa pravice podarjati knjig, ki so last sindikalne podružnice.
Posebno skrb pa morajo sindikalni funkcionarji posvečati študijskim knjižnicam pri sindikalnih svetih, ki so namenjene predavateljem in tečajnikom. Te študijske knjižnice so pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom sindikalnih funkcionarjev, ki zanje osebno odgovarjajo. Nepovoljni primeri, na primer na Jesenicah in v Gorici kažejo, da se sindikalni funkcionarji še vse premalo zavedajo te svoje dolžnosti.
Za uspešni ideološki dvig kadra in za dvig splošne kulturne ravni delavskega razreda je potrebno, da naši sindikalni funkcionarji pravilno vrednotijo pomen knjižnice in v tem smislu nudijo sindikalnim knjižnicam več pomoči. Š. M.
»Novi svet«, IV. letnik, 9. štev.
Izšla je nova številka vodilne sloven-slovstvene revije. Na uvodnem mestu ^objavljeni v prevodu Dušana Ludvika Jamski soneti« poljskega pesnika-ro-V, Mika Adama Miekieivicza, o katerem (j6t?Mo v številki lahko daljši esej Boži-jla Borka. V novi številki je v prevodu D°z®ta Udoviča objavljena Goethejeva Pe8em »Ob Schillerjevi lobanji«.
p. Pesmi so prispevali Miha Remec: na meji; Alojzij Remec: Tržaška ?ati; Ada Škerl: Zakaj, povej?; Vsa p ;® sem se skrila in Matej Bor: Tema. fjpovedništvo zastopa Juš Kozak, ki na-Z^lUje s pisanjem »Mask«. Tokrat je iz ‘Moke »Gašper Osat« objavil drugo in Poglavje. Snov je zajeta iz narod-^Ofcvobodilnega boja. Končuje se novela Mdimirja Kralja »Tinina pot«, krepko ®-na zgodba iz dobe okupacije.
j. Ob prvem slovenskem filmskem sce-»Na svoji zemlji«, knjigi Cirila ivjMača, je napisal Drago Sega daljšo 2a»i ay° 5><-I novi literarni zvrsti«. Pod <kovVIe™ Razgledi« je objavljen Bor-osej o Mickieviczu in Klare Zetki-Vpr.v Razgovor z Leninom o ženskem rej	v prevodu Borisa Ziherla. Ka-
ie napisal članek o retro-%ril1Vni raastavi Božidarja Jakca v Kriti 1 gloriji julija—avgusta 1949. tržasv? 0 Borisa Pahorja knjigi »Moj Bart(r naslov« je prispeval Vladimir ceja v, "od »Kroniko« so uvrščene: Franjami • vŽa ^ica o sedemdesetletniku Mu Feiglu, slovenskem pisatelju hu-
Ob tridesetletnici
Slovenskega gledališča v Mariboru
Te dni proslavlja slovensko gledališče v Mariboru tridesetletnico svojega obstoja. Leta 1919. je bila premiera Jurčič-Levstikovega »Tugomerja«, ki ga je pripravil Hinko Nučič, kljub temu, da je bila mariborska buržoazija ponemčena, delavski razred pa pod nemškim vplivom. Premiera slovenskega dela v Mariboru in vse naslednje predstave so bile velik dogodek ne samo za Maribor, temveč za ves slovenski kulturni in politični svet, saj je tokrat bilo še odprto vprašanje, ali bo Maribor naš ali ne, o čemer so dvomili celo zavedni mariborski Slovencu S priznanjem slovenskega Maribora slovenski zemlji se je začela v Mariboru ustvarjati prava gledališka tradicija kljub temu, da so oblastniki bivše Jugoslavije ovirali razvoj tega našega gledališča z omejitvami subvencij itd., ne glede na to, da je bilo gledališče prava trdnjava naše severne slovenske meje.
Tudi kar se tiče obiska gledališča je bilo sprva težko. Vse se je sprostilo po zmagi narodnoosvobodilne revolucije, ko so se odprla gledališka vrata na stežaj tudi delovnim množicam in tako se je zgodilo, da je danes gledališče premajhno, saj more sprejeti manj ko 600 ljudi pri
70.000	prebivalcih. In en sam oder za dramo, opero in balet!
Repertoar so skrbno izbirali. Dajali so poleg klasičnih del tudi moderna napredna tuja in slovenska dela. Tako so dali Kreftove »Malomeščane«, Kranjčevega »Direktorja Čampo« itd. Resni režiserji so oblikovali raven gledališča. Svojo osebnost so vklesali v gledališče: Hinko Nučič, Vato Bratina, Jože Kovič, Milan
Skrbinšek, Vladimir Skrbinšek, Pregare in drugi medtem ko je opero dvignil dirigent Mitrovič. Imeli so tudi opereto, ki je privabljala občinstvo. V sezoni so dajali skupno od 30—60 premier, za kar gre zahvala globoki aktivnosti vseh gledaliških sodelavcev, posebno igralcev, kakor: Blaža, Gorinška in Gorinškove, Bukšekove, Vladimirja in Milana Skrbinška, Verdenika in Verdenikove, Nakrsta, obeh Kovičev, Kraljeve, Zakrajškove, Rasbergerja (ki je pri gledališču že od njegove ustanovitve) in drugih.
Tako proslavlja ta teden Slovensko gledališče v Mariboru tridesetletno dobo neutrudnega kulturnega dela, ki je imelo tudi globok političen pomen. V novi, socialistični državi se je gledališče priključilo velikemu načrtu široke kulturne gradnje delovnih ljudi — in tako po svoje na svojem sektorju pomembno prispeva k ustvarjanju socialistične družbe v Titovi Jugoslaviji.
Da bi za zmeraj počastilo svoje velike ustvarjalce, je Slovensko narodno gledališče v Mariboru ob proslavi svoje tridesetletnice odkrilo kipe bivšim članom: Berti Bukšekovi-Bergantovi (1879—1929), Viktorju Parmi (1858—1924), Andru Mitroviču (1897—1940) in Jožetu Koviču (1898-1940).
Svojemu gledališču na severni meji želimo čim večjega napredka — predvsem pa eno, kar je skrbna želja ne le vseh umetnikov, tehničnega osebja in uprave, temveč tudi želja vseh delovnih ljudi, da se čimprej preseli v novo, za mariborske razmere dovolj veliko reprezentativno poslopje! In to željo bo gotovo izpolnila Titova Jugoslavija!
0 delu SKUD-a „Stanko Semič-Daki“ v Postojni
V Postojni deluje že od januarja lqtos sindikalno kulturno - umetniško društvo, ki si je nadelo ime po narodnem heroju Daki ju, ki je doma z bloške planote. V novo ustanovljeno društvo. ki je imelo svoj prvi občni zbor 27. januarja 1949, se je vključil bivši Mestni prosvetni svet, mešani in moški sindikalni pevski zbor, sihdikalni orkester, sindikalne godbe na pihala, razne dramatske skupine in sindikalne knjižnice. Ustanovitev društva je pripravil tedanji predsednik Mestnega prosvetnega sveta tov. Garzarolli s pomočjo funkcionarjev vseh naštetih sindikalnih kulturnih ustanov in okrajnega sindikalnega sveta.
Danes šteje društvo 155 aktivnih članov in je do sedaj že imelo: 7 nastopov dramatske skupine s 4 gostovanji, 4 koncerte z 2 gostovanjima orkestra moškega in ženskega zbora, ki so imeli jioleg tega še 7 nastopov pri raznih proslavah in prireditvah. Moški zbor je imel štiri vokalne koncerte med gozdnimi frontnimi brigadami, sodeloval je pri otvoritvi Vojkove koče na Nanosu in na proslavi 1. maja v Novi ‘Gorici, kjer je sodelovala tudi godba na pihala, ki pomaga tudi pri vseh proslavah doma-
Izmed iger so igrali: »Hlapce«, »Zadružni dom« in »Mostove«, s katerimi -so gostovali v Št. Petru na Krasu, v Komnu, v Cerknici in v Planini.
Folklorna skupina je spočetka dobro delovala. Plačevala je svojega vodjo Hafnerja Jakoba iz Narodnega gledališča v Ljubljani, ki pa je poleti delo kar popustil in sploh nii prišel več. Tako je skupina prepuščena sama sebi, vendarle pa je že enkrat nastopila, zdaj pa pripravlja nastop za opereto »Planinska roža«, ki .jo študi-
rajo dramatska skupina orkester in pevski zbor. Ta pa se še posebej pripravlja za nov koncert.
Aktivna je tudi slikarska sekcija, ki je že priredila svojo razstavo, katero si je ogledalo več kot 400 ljudi.
Kljub vsemu temu pa ima društvo tudi svoje težave. Najhuje je, da ne najde odziva pri vseh članih sindikatov, ki imajo sposobnosti, da bi lahko pomagali društvu pri njegovem kulturnem delu. So celo sindikalne podružnice, ki se sploh niso vključile ali le z malo člani, kakor: podružnica Oblastnega ljudskega odbora, železničarji itd. Tudi mladina pretežno stoji ob strani ali pa «e neresno udeležuje dela, ne prihaja redno na vaje, izostaja in prenehava- Mnogp strokovnja.kov-glasbenikov se še ni vključilo v delo društva, češ da so prezaposleni. Sicer ima društvo svojo dvorano, toda to je premalo, ker se posamezne sekcije boire za vaje na odru. Premalo prostorov je, posebno ker je pred kratkim izgubilo sobo v Domu kulture, ki jo je zasedel Oblastni komite mladine brez vednosti upravnega odbora društva, tako da opravlja na primer slikarska sekcija, ki jo vodi umetn. slikar Volhar Leon, svoje delo kar v pisarni društva itd.
Aktivni člani so vestni in zanesljivi, ljudstvo pa je željno kultiirno-umet-niških prireditev, kar dokazujejo^ številni obiski vseh prireditev. Med članstvom se je pozabilo na ideološko vzgojo, ki se opravlja kar mimogrede: pri vajah, sestankih, izrednih občnih zborih itd. Tudi po socialnem sestavu ni pravega razmerja: od članov je 121 nameščencev, 9 delavcev, 3 kmetje, 4 dijalki in 18 iz raiznih poklicev.
EDVARD KARDELJ:
O LJUDSKI DEMOKRACIJI V JUGOSLAVIJI
V	posebni knjižici je izšel nekoliko predelan in ponekod dopolnjen referat podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja, ki ga je podal v Ljudski skupščini ob priliki razprave o Zakonu o ljudskih odborih 28. maja 1949. Članek je pomemben zato, ker analizira pojem ljudske demokracije, kakor se je razvila pri nas in v državah ljudske demokracije. Ta pojem so različno pojasnjevali razni politiki v državah ljudske demokracije zdaj kot »načelno nov pojav«, kot »delitev oblasti med delavskim razredom in delovnimi kmeti, kot nekaj, kar m podobno niti socializmu niti kapitalizmu, ampak je nekaj »tretjega«. Kardelj analizira vse različne definicije in poudarja, »da se pri nas pod imenom ljudske demokracije razvijajo v bistvu enaki procesi, kakor med Oktobrsko revolucijo in po njej in da ne gre za neki »načelno nov pojav«, temveč za nekatere, specifične oblike prehodnega razdobja in da samo v tem smislu lahko govorimo o »novih poteh« v socializem.
Ko obravnava Kardelj oblike ljudske demokracije v 3. poglavju, zaključuje, da »je razvoj v deželah ljudske demokracije pokazal, da se lahko v prehodnem obdobju kot oblike diktature proletariata pojavijo tudi druge oblike in ne samo sovjetska oblast ter da tudi za sovjetsko oblast ni nujno, da bi imela v vseh deželah popolnoma enako obliko«.
V	naslednjih štirih poglavjih podrob-
no spoznamo načela naše državne graditve, vlogo in moč naših ljudskih odborov, značilnosti novega zakona o ljudskih odborih in nadaljuje naloge za utrditev ljudskih odborov. Ko govori Kardelj o naši državni graditvi, poudarja naslednja načela in jih podrobno marksistično - leninistično osvetljuje:	ljudska
oblast, načelo enotnosti oblasti, načelo volivnosti in odstavljivosti vodilnih oseb v izvršilnem aparatu, v centralnih kakor tudi v krajevnih organih oblasti, demokratični centralizem .načelo ljudske samoupravnosti, neposredno pritegovanje ljudskih množic v vodstvo države na vseh stopnjah njenega upravnega aparata, nenehno približevanje ljudske oblasti ljudskim množicam, planiranje, dobra in hitra evidenca, osebna odgovornost vodstva, zakonitost in notranja disciplina, pravica pritožbe državljanov in družbenih organizacij na višje organe. Moč naše ljudske demokracije je torej prav v tem, da se ujemajo koristi delavskega razreda in koristi delovnih kmetov in drugih delovnih ljudi naše države, skratka, da gradimo socializem in spopolnju-jemo socialistično demokracijo.
Posebno vlogo in moč imajo naši ljudski odbori, ki
»pomenijo veliko množično šolo, kjer se učijo in vzgajajo za naloge socialistične graditve deset in desettisoči najboljših predstavnikov našega delovnega ljudstva. Danes je v FLRJ skupno 151.313 ljudskih odbornikov (brez oblastnih ljudskih odborov). Od tega je v 8104 krajevnih odborih 119 tisoč 804 odbornikov, od tega nad
40.000	članov Partije«.
Prišteti pa je treba stotisoče državljanov, ki sodelujejo v komisijah, svetih, aktivih, dalje zbore delavcev — in dobili bomo jasno predstavo o veliki' vzgojni vlogi našega sistema ljudske oblasti, ki. ni ljudska samo na papirju, ampak tudi v resnici. Novi zakon o ljudskih odborih določa podrobneje organizacijsko strukturo ljudskih odborov, njihovo gospodarsko dejavnost in pristojnost.
Pričujoča Kardeljeva razprava je tako ideološko-teoretično bogata, da jo mora dobro poznati sleherni aktivist Partije in Osvobodilne fronte.	—an-*

LENIN -STALINi
O SOCIALISTIČNEM TEKMOVANJU
moristu, Dobrovoljčkove pripombe k »Ivanu Cankarju v bolgarščini« in S. K.-ja »Kulturne novice iz Poljske«.
»Mladinska revija«
1949-1956, leto V. št. 1
Mladinska revija, glasilo Zveze mladih kulturnih delavcev, je stopilo v peto leto izhajanja. Revija je veren izraz slovstvenega prizadevanja mladega pesniškega in pisateljskega naraščaja pri nas. V letošnji prvi številki sta se dva predstavnika mladih oddolžila spominu dveh umrlih pesnikov: France Kosmač Otonu Župančiču, Ivan Minatti pa Vladimirju Nazoru s prevodom pesmi »Osamljeni hrast« in odlomka »S partizani«.
Pesniško besedo uporabljajo Peter Levec v pesmi Lirska koračnica, Miha Klinar (Vas na obali), Kajetan Kovič (Večer na nasipu), Jože Šmit (Glosa), Zora Tavčar (Jutro v planinah). Prozo pišejo Drago Vresnik (Mama, jaz bom pisal knjigo), B. Župančič (Brez naslova in junaka). Nekaj novega v reviji so Potrčevi kritični zapiski ob prozi mladih v četrtem letniku (1948-49) »Mladinske revije«; avtor je podrobno prerešetal delo mladih in jim vzklika: Več resnice in več človeka! Umetnostno zgodovinsko črtico o pokojnem akad. slikarju Mateju Sternenu je napisal dr. Stane Mikuž. Vladimir Čerkez predstavlja v reviji hrvatsko liriko mladih z dvema pesmima: biografska zabilježka in Pjesma o razstanku. Šime Vučetič piše o Nazorju v naši knjigi, Janko Kos pa komentira izdajo VoranČe-vih »Solzic«.
Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala pomembno delo s področja marksiz-ma-leninizma, ki bo pomagalo večati socialistično zavest v zvezi z graditvijo socializma v n,aši državi: to delo je zbirka govorov, člankov in razprav dveh voditeljev proletarske revolucije in socialistične graditve v Sovjetski zvezi,
V.	I. Lenina in J. V. Stalina. Z delom se bodo morali seznaniti vsi, ki delajo pri povečanju proizvodnje.
Na 253 straneh beremo o vsem, kar je oviralo in pospeševalo, ali kar utegne pospeševati večjo storilnost v industriji in kmetijstvu. Leninovi govori in članki v knjigi obsegajo razdobje od 1918 do 1920; v njih označuje Lenin pojem tekmovanja in uči, kako je treba organizirati socialistično tekmovanje, kako je treba na široko razviti samostojno pobudo delavcev in sploh vsega delovnega ljudstva v ustvarjalnem organizacijskem delu, uvesti evidenco in kontrolo nad količino dela in nad razdelitvijo proizvodov, oživiti organizatorske talente med delavci in kmeti; organizirati medsebojno tekmovanje praktikov-organizator j ev iz vrst delavcev in kmetov. Lenin pravi:. »V praksi se morajo izločati in dvigati. na površje v vsedržavno upravo organizatorski talenti. Med ljudstvom jih je mnogo. Le ob tla so pritisnjeni. Treba jim je pomagati, da se razmahnejo. Ti in samo ti bodo lahko s podporo množic rešili Rusijo, rešili stvar socializma.« Iz Leninovih člankov o tekmovanju naj izberemo le nekaj najznačilnejših stavkov: »Povišanje storilnosti dela zahteva predvsem, da zagotovimo materialno podlago težki industriji; razvoj proizvodnje, goriva, železa, industrije strojev, kemične industrije.« Kot drugi pogoj za povišanje storilnosti
dela navaja Lenin: »Prosvetni in kulturni napredek množice prebivalstva... povečanje delovne discipline, strokovnega znanja, spretnosti, intenzivnosti dela, njegove boljše organizacije.«
Ko govori o tisku v zvezi s socialistično graditvijo, pravi Lenin:	»Tisk
mora biti orodje socialistične graditve, seznanjati nas mora v vseh podrobnostih z uspehi vzornih komun, proučevati mora vzroke njihovega uspeha in metode njihovega gospodarjenja. Z druge strani pa mora postavljati »na črno desko« tiste komune, ki se trdovratno drže »tradicij kapitalizma«, to je anarhije, lenarjenja, nereda, špekulacije.« Dalje pravi: »Mi premalo vzgajamo množice ob živih, konkretnih primerih in vzgledih z vseh področij življenja, to pa je glavna naloga tiska v prehodu od kapitalizma h komunizmu. Malo pozornosti posvečamo tej vsakdanji strani življenja v tovarni, v vasi, v polku, kjer je treba največ pažnje, razglašanja, javne kritike, preganjanja tega, kar je neporabno in pozivanja, da se učimo pri dobrem.«
Drugi del knjige obsega Stalinove govore in članke od 1929—1938 iz obdobja prve in druge stalinske petletke. Stalin analizira pomen tekmovanja za graditev socializma iri delovni polet množic. Za 12 obletnico oktobra razčlenjuje uspehe na področju produktivnosti dela, graditve industrije, kmetijstva. V sklepu pravi: »Spreminjamo se v deželo kovin, v deželo avtomobilizacije. v deželo trak-torizacije.« V brošuri je objavljen znameniti Stalinov govor »0 nalogah gospodarstvenikov« iz leta 1931. V govoru o »Novih razmerah — novih nalogah gospodarske graditve« iž leta 1931, utegnejo naši gospodarski voditelji, strokovnjaki,
glede na naše razmere primerno upoštevati, kar govori Stalim o delovni sili, ki je tudi našim podjetjem primanjkuje, o delavski mezdi, ki jo je treba pravilno organizirati glede na kvalificirano in nekvalificirano delo, o organizaciji dela v podjetjih tako, da bo produktivnost naraščala od meseca do meseca, od četrtletja do četrtletja. Stalin govori o potrebi, da si delavski razred vzgoji svojo lastno proizvodno-tehnično inteligenco, o tem, da je treba spremeniti odnos do inženirskotehničnih sil stare šole, da jim je treba posvečati več pozornosti in skrbi in jih je treba odločneje pritegniti k delu, zlasti pa je potrebno, govori Stalin, zatreti slabo gospodarjenje, mobilizirati notranja sredstva industrije, uvesti .m utrditi gospodarski račun o vseh podjetjih, sistematično zniževati proizvodne stroške, večati akumulacijo na področju industrije v vseh industrijskih panogah brez izjeme. V nadaljnjih svojih govorih kolhoznikom udarnikom, delegaciji metalurgov, absolventom vojne akademije Rdeče armade, kolhoznicam-udarnicam na njivah sladkorne pese, konferenci stahanovcev, konferenci najboljših kom-bajnarjev in kombajnark, vodilnim delavcem in st aha nove e m metalurške in oglarske industrije ter v govoru voditeljem visokih šol: vsem je Stalin pokazal najboljšo pot dela, uspehov in graditve socialistične družbe, razkril napake njihovega dela in jim razsvetlil smisel njihovega dela in ustvarjanja. »Značilna posebnost naše revolucije je v tem, da je dala ljudstvu ne samo svobodo, ampak tudi materialne dobrine, tudi možnost bogatega in kulturnega življenja.« (Stran 232).
Lahko bi rekli, da je taka tudi značilna posebnost naše ljudske revolucije. Tudi pri nas vstajajo novi ljudje in izstavljajo nove tehnične norme: v tovarnah, v rudnikih in v gradbeništvu, v industriji in kmetijstvu.	—a—
Triglavska tiskarna
tekmovala za višjo storilnost
fe
Uspehi naših rudarjev so vzbudili tudi v ostalih delovnih kolektivih tekmovalni polet, kateremu so se pridružili še grafičarji. Poizkusili so izboljšati organizacijo dela po Sirotanovičevem nači-np, kar jim je s pomočjo novih pripomočkov v veliki meri uspelo.
Minulo nedeljo j* že drugič tekmoval kolektiv Triglavske tiskarne. Tekmovale so brigade v vseh oddelkih, tudi v obratu v Kranju. V ljubljanskem obratu je tekmovalo 10 brigad z 61 člani.
Najboljša je bila IV, mladinska brigada knjigoveznice pod vodstvom mla-dinca-invalida tov. Bergleza Jerneja. Pri kaširanju platna za legitimacije je presegla dnevno normo za 160,75%, najvišji urni doseg pa je znašal 275,06%. Ta uspeh je dosegla z iznajdljivo razdelitvijo delovnih moči in požrtvovalnostjo. Tudi ostale tri mladinske brigade so dosegale dnevno normo povprečno za 203%’. I.,
Strojni stavec Stanko Jeločnik tekmuje za višjo storilnost
II,	in III. brigada so pri izdelavi platnic uporabljale nov način delovnega postopka, preizkušenega na prvem tekmovanju. Napravo je skonstruiral mladinec tov. Debevc Stane. Za nedeljsko tekmovanje pa je bil izdelan še boljši osnutek, vendar še ni preizkušen. Te brigade so dosegle dnevno eormo z 240,-28% (Indof Maks), 213,05% (Vidmar Peter) in 209,24 odstotka (mladinska brigada Martinčiča).
VI.	brigada je delala v ročni stavnici in presegla pri merkantilnem stavku dnevno normo za 156,25%. Vodja brigade je bil 7kratni udarnik tov. Pinto Izak. Tovariš Blokar Stane je presegel dnevno normo pri lomljenju gladkega knjižnega stavka za 133,68%.
VII.	brigado so sestavljali strojni stavci. Pri stavljenju gladkega stavka na format 22-B-G so pri normi 193 vrst presegali dnevno normo za povprečno 56,57%, Najboljši dnevni preseg je beležil tov. Pirkovič Dore z 72,31%, a urni prespg tov. Jeločnik Stane z 84%. Vodja brigade je bil tov. Kalan Filip, ki je presegel dnevno normo za 62,36%. Brigada si je zadala obveznost, da bo postavila v enem delovnem dnevu vso knjigo-, 10 pol, ki jo je VII. brigada vstranila in dostavila korekture še isti dan založništvu
IX. in X. brigada sta delali v strojnici pri tisku različnih grafičnih proizvodov, 9članska brigada racionalizatorja tov. Przyhcde Jurija je dosegla dnevno normo v tisku in dovršitvi z 211,45%, v pripravi pa z 330,44%. 14članska brigada tov. Prusnika Vinka pa je dosegla skupno dnevno normo s 170,46%.
Tekmovanje je bilo vzorno organizirano. Postavljene so bile mešane kontrole iz vrst tovarišev nameščencev, katere so sproti javljale urne rezultate tekmovalni komisiji, ki jih je beležila na velikih grafikonih in javljala po zvočniku vsem brigadam.
Kolektiv je v tem tekmovanju dosegel dnevno normo za povprečno 213%, kar je velik doprinos k izpolnitvi naše petletke. Svoj letni plan je kolektiv Triglavske tiskarne dosegel kot prvi grafični kolektiv že 20. oktobra ter se uvrstil med one kolektive, ki predvsem s predanim in požrtvovalnim delom odgovarjajo na vse klevete in laži o graditvi socializma v naši državi.	E. G.
GOSPODARSKA RAZSTAVA V KOPRU
fnanifestaeija moči svobodnega ljudstva in ljudske oblasti v coni H
Gospodarska razstava, ki so jo odprli v Kopru, prikazuje gospodarsko dejavnost jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Prikazuje razvoj in napredek istrskega okrožja v vseh panogah gospodarstva, tako poljedelstva, vinarstva, vrtnarstva, ribolova, industrije in obrti, gradenj, obnove, zadružništva, turizma itd.
Ta gospodarska razstava priča o delovnem poletu v coni B STO-ja, prikazuje uspešen razvoj gospodarstva v pogojih ljudske oblasti in na najbolj nazorni način seznanja ljudstvo z novimi načini dela, z novimi proizvajalnimi sredstvi itd. Razstavni prostor je razdeljen na 11 paviljonov. Paviljon obnove, gradenj in elektrifikacije prikazuje ogromno delo, ki ga je opravilo istrsko ljudstvo, Z grafikonom so prikazali razvoj elektrifikacije okrožja, v slikah pa gradnje vodovoda, nove kanalizacije v mestih Kopru, Izoli, Piranu, melioracije doline Mirne, dela pri Ankaranu, pri namakanju doline Čampi in projekt za izsušitev doline Stagnon, ki je sedaj pod morjem in bo izsušena dala nad 240 ha dobre obdelovalne zemlje.
Iz velikega grafikona se da posneti, la se je transport po morju dvignil od
100% leta 1947 na 685% v letu 1948, letos pa na 2040%, avtomobilski transport pa se je razvil od 100% leta 1947 na 532% leta 1948 in 1520% letos. Tudi gradnje so se iz 100% leta 1947 povzpele na 637%, do čim se je število delovne sile dvignilo na 566%.
V	zadružnem paviljonu razstavljata svoje pridelke obdelovalni zadrugi »1. maj« Buje - Brocanije in Kuče - Kosta-bona. L. 1947 je bila v istrskem okrožju ena sama obdelovalna zadruga, 1. 1948 jih je bilo osem, danes pa jih je že 14. Zadružni sektor je povečal površino vinogradov za 450%, v okraju Buje imajo obdelovalne zadruge 200% več vprežne živine, 200% več strojev itd.
Ker je vinarstvo glavna gospodarska panoga istrskega okrožja, so bile prikazane na razstavi številne vrste vina. Poleg tega so prikazali tudi druge proizvode iz grozdja, kakor grozdni sok, grozdni med, tropinovo žganje, grozdno volje, vinski kamen, vinski kis itd.
V	paviljonu kmetijske proizvodnje je poleg lepih poljedelskih in sadjarskih pridelkov ter povrtninarstva prikazano tudi to, kako ljudska oblast pomaga kmetijstvu, Ljudska oblast iz cone B STO-ja je izdala za melioracijska dela 16 milijonov dinarjev, za obnovo kmetijstva 125 milijonov, za kmetijsko šolstvo 34 milijonov in za pogozdovanje 5 milijonov dinarjev.
Nove turbine delo
kolektiva
..Litostroj"
Feltonovi turbini za HC Savico so izdelali naši strokovnjaki in delavci v tovarni »Litostroj« iz domačega materiala 'n pod vodstvom ing. Ratoviča. Obe turbini imata to prednost, da bosta lahko izkoriščali tako maksimalne kakor tudi minimalne količine vode.


Kolektiv celjske cinkarne je v prvi polovici letošnjega, leta sprejel obveznost, da bo izpolnil letni proizvodni plan v vseh svojih proizvodih, razen v surovem
Martin Pangerl
cinku, do dneva republike, to je do dne 29. novembra. V pogledu surovega cinka te obveznosti ni mogel sprejeti, ker je proizvodnja odvisna v prvi vrsti od razpoložljivih postrojenj in je bil že plan sam postavljen na stoodstotno izkoriščanje obstoječih in na novo predvidenih osnovnih sredstev.
V	proizvodnji redistiliranega finega cinka je obstajala v prvem polletju največja nevarnost, da plana kolektiv ne bo izpolnil. Zato je podjetje v prvi vrsti poskrbelo za izgraditev nove peči za fini cink. Tovariš Vodlan Dragotin, viš. ind. gradbeni tehnik, je dal osnovo za izgradnjo velike peči za fini cink ter rešil z novatorskiimi predlogi tudi ostale probla-me, zlasti v zvezi kurjenja velike peči in homogenizacij e redistiliranega cinka.
Tako je podjetje izpolnilo plan v re-distiliranem finem cinku dne 17. oktobra, tov. Vodlan pa je bil zaradi svojega konstruktivnega dela predlagan za novatorja.
Med ostalimi proizvodi so nastale težave še zlasti pri izdelavi pločevine, ker so bila potrebna nepredvidena popravila zaradi loma enega izmed valjev. Na pobudo partijske in sindikalne organizacije pa je kolektiv sklenil delati tudi ob nedeljah, da bo plan valjarne izpolnjen do Dneva republike.
Še pred tem rokom pa bo podjetje po zaslugi visokega preseganja norm izpolnilo plan v c Inkovem belivu.
Skrb m delovnega človeka v železarni v Štorah
V	poslednjem času smo mnogo či-taili o naporih in uspehih kolektiva Železarne v Štorah pri doseganju in preseganju planov v proizvodnji železa, ki je ena izmed najosnovnejših surovin za uspešno in pravočasno izvedbo petletnega plana. Mnogo priznanj, pohval, prehodnih zastavic in denarnih nagrad si je ta kolektiv prisvojil ter se opravičeno lahko trdi, da je po doseženih uspehih kolektiv Železarne v Štorah eden od najboljših kolektivov črne metalurgije v vsej državi.
Vprašamo se, kaj je pripomoglo k tako velikim uspehom? Brez dvoma v
V teh, kakor v ostalih proizvodih je bilo mogoče izpolniti obveznosti zaradi organizacije brigadnega načina dela, ki je tako organiziran, da mu načeluje glavni strokovni štab, v katerem so zastopani najboljši člani partije, sindikalne podružnice, uprave ter racionalizatorji in udarniki. Glavni štab obravnava redno vsak teden poleg organizacijskih vprašanj tudi tehnična vprašanja, pri čemer se v prvi vrsti poslužuje dekadnih poročil in problematike od strani obratnih štahov. Obratnih proizvodnih štabov je 8 in ti združujejo 76 brigad.
Cinkarna si je priborila v Sloveniji prvo mesto v pogledu znižanja ležarine, kar je v celoti zasluga pospešenega dela razkladalnih brigad. Kljub zastarelim razkladalnim napravam in razmeroma visokim normam so te brigade v času tekmovanja po Sirotanovičevem načinu dosegale le-te do 135%.
Po Sirotanovičevem načinu delajo v aglomeraciji. Med najboljšimi v tem oddelku je Cankarjeva brigada, ki si je že dva meseca zaporedoma priborila prehodno zastavico oddelka. Ta brigada dosega normo do 112%.
Da se proizvodnja aglomeracije dvigne čim višje, je keramika, ki tudi sama predstavlja ozko grlo v proizvodnji surovega cinka, .napovedala tekmovanje aglomeraciji. V tem medsebojnem tekmovanju je dosegla v oddelku keramike najboljše uspehe mladinska brigada tov. Vervega, ki dosega normo z okrog 120%.
Med ostalimi oddelki je najboljša brigada tov. Golega, ki dosega normo do 170%.
Ko zasledujemo te uspehe, občutimo še toliko večjo krivdo informbiro j e vskih držav, ki s svojo sabotažo do naše države zavirajo izpolnjevanje plana tistih proizvodov, v katerih smo bili odvisni od njihovih surovin. Tu moramo zlasti omeniti dobave ognjestalnega materiala, Mi so v nekaterih periodah sploh izostale.
Prav tako se podjetje bori z izrabljenimi napravami, ki bi morale biti po pogodbi zamenjane z novimi, v prvi vrsti po čeških dobaviteljih. Nastali krizi pa je podjetje delno odpomoglo s tem, da je mehanična delavnica konstruirala novo črpalko h delov starih črpalk.
Prav tako je sprejel kolektiv topilnice surovega cinka sabotažo s strani ČStR z napovedjo medsebojnega tekmovanja, iz katerega je izšla kot najboljša brigada
Luka Golej
na deseti destilačjii peči in je prejela poleg prehodne zastavice še časten naziv brigade »Edvarda Kardelja«.
Glavni štab brigad preimenuje namreč^ posamezne brigade z imeni naših zaslužnih mož šele takrat, če brigada osvoji
prehodno zastavico, ali pa, če je zmagovalka v medbrigadnem tekmovanju. Takšnih brigad je do sedaj v podjetju devet.
Eno izmed važnih vprašanj je v celjski cinkarni njena kapitalna izgradnja. Povečanje potreb po surovem cinku je narekovalo že ob začetku petletke hitro gradnjo destilačnih peči za surovi cink. V posamezno destilačno peč je treba vgraditi do 100 vagonov materiala, a letos so bile zgrajene že tri take peči.
Po številu majhna zidarska ekipa je dobivala vsa leta vedno večje naloge. Prav to pa je usposobilo ekipo, da je neprestano dvigala svojo storilnost in dala v nekaterih primerih nove destiiačne peči proizvodnji na razpolago še pred rokom.
Ker postaja vprašanje delovne sile z vsakim dnem resnejše in ker je v zastareli cinkarni še nebroj možnosti, da •se pospeši in olajša delo, izpopolnjuje kolektiv z lastnimi močmi in s pomočjo ostalih kolektivov Jugoslavije p voj o me-
Franc Rataj
hanizacijo. Tako bo v naslednjem leti rešeno vprašanje mehanizacije transporta.
Važnost te mehanizacije se vidi iz dejstva, da je danes podjetje primorano razložiti in transportirati letno preko
200.000	ton različnih surovin in to ročno, t. j. z lopato in ročnimi vozički. Dela na mehanizaciji transporta vodijo domači strokovnjaki cinkarne' s pomočjo racio-nalizatorjev in nova tor j e v.
Iz gigantske borbe, ki jo vodi cinkar-niški kolektiv, izhajajo številni racionalizatorji in udarniki, med njimi štirikratni udarnik Golej Miha in Lužar Ivani
novator Vodlan Drago, dvakratni uda?'
nik Koželj Jože ter udarniki: Golej Avgust, Ivan Vičič, Jože Selič, Rudi Jazbinšek, Ivan Koštomaj, Karel Vi' tanc, Konrad Jeseničnik, Anton Šolinc, Viktor Verolga, Vinko Kutnjak, Jakob Jerebinšek, Jakob Gaberšek, Ivan Ko®' polšek, Avgust Čretnik, Jernej Stropnik, Anton Sotler, Valentin Vidn®r> Jože Vrbovšek, Ivan Šmid, Jože Volavšek, Franc Podrgajs in Žgank Anton-
Medalje dela so si priborili tovariši1 Stane Lenerčič, Franc Agrež, Miha Go-lej, Stanko Goršek, Martin Pangerl Viljem Radič in Lužar Ivan.
V zadnjem času se opaža mnogo globlje sodelovanje med partijskim vod stvom, upravo in sindikalno podružnico-To sodelovanje je razgibalo politična proizvodna posvetovanja, ki so redno dvakrat mesečno. Na teh posvetovanjih s® delujejo člani kolektiva, ki z novind predlogi in koristnimi nasveti pomagajo k še uspešnejši proizvodnji. Prav to sodelovanje delavstva dokazuje, da so da® vsi pogoji, da bo postal cinkarniški kolektiv eden izmed vzornih kolektivov.
0-n.
prvi vrsti zavest delavcev, da s-o sami lastniki tovarne ter delajo zaise in za koristi skupnosti. Nadalje, dob-ro vodstvo uprave, partijske in sindikalne organizacije v tovarni, kakor tudi čvrsta delovna disciplina. Eden izmed vzrokov, ki so pripomogli k tako velikim uspehom, je pa vsekakor tudi nenehna skrb za delovnega človeka v tem kolektivu. Predvsem slkrb za dobro in izdatno hrano ter za higienska stanovanja.
Tik nad tovarno, na prijaznem griču sredi zelenja se razprostira delavsko naselje, same lepe stanovanjske hiše. Med njimi se mogočno dviga že dograjena velika zgradba industrijske šole z industrijskim internatom v bližini. Vse to je zgrajeno po vojni, pod novimi delovnimi pogoji v Titovi Jugoslaviji. Namesto starih, nehigienskih lesenih barak blizu tovarne, zgrajenih v stari izkoriščevalski Jugoslaviji, se dvigajo nova, modema, po vseh higienskih načelih zgrajena naselja.
Tudi glede prehrane je skrb za delovnega človeka v tem kolektivu na višku- Hrana, ki jo dobivajo delavci v delavsko - nameščenski restavraciji, je kakovostno in količinsko izborna. K talko dobri in izdatni hrani znatno prispeva ves kolektiv s svojo lepo urejeno ekonomijo, na kateri mnogo pomagajo s prostovoljnim delom sami delavci in nameščenci. Poleg delavcev in nameščencev se hrani v restavraciji tudi 54 gojencev industrijske šole, ki poleg tega sprejemajo še dodatek v hrani od Mednarodnega dečjega f-o-nda.
Za malčke borcev za plan v Železarni pa je vse preskrbljeno v lepo urejenem Domu igre in dela, ki se bo v kratkem preselil v eno izmed najlepših vil in pa v otroški restavraciji ki je bila pred kratkim ustanovljena v Štorah.	M. A.
Not resora mežMMli (epHce? pri visohlh peten
Pred nekaj dnevi je bila v Žerjav-skem obratu rudnikov svinca in topilnice v Mežici ponovno stavljena v pogon visoka peč. 14 dni pred tem je bilo po 142 dneh ustavljeno njeno obratovanje, ki je biio planirano za 56 dni. Visoka peč je v topilnicah barvastih kovin enaka mar-tinovki ali plavžu v železarnah, ker se v njej pretepe vse kovine, ki jih drugače ni mogoče pretopiti. Zaradi tega je pravilno obratovanje te peči nadvse važno v planski proizvodnji našega podjetja.
V našem rudniku si je tudi topilnica kakor vsi ostali obrati zadala nalogo, da izpolni plan do 29. novembra. To svojo obveznost ne bo samo izpolnila, temveč jo bo po dosedanjih rezultatih tudi znatno presegla. Kakor so uspehi najboljših brigad tov. Kerta, Hriberška, Konška in Mlinarja mnogo doprinesle k izpolnitvi letošnjih planskih nalog, ni prav nič manjša zasluga posameznih brigad visoke peči, da so letošnji uspehi topilnice tako lepi in na višini. Kdor pozna proces dela pri visokih pečeh v rudnikih svinca ve, da nad 80 dni navadno ne traja posamezna kampanja, ampak se že prej napravijo na dnu kotla usedline in peč zaduše. Mežiški topilci pa so v zadnji kampanji iz nemogočega naredili mogoče. Ves kolektiv je bil ponosen na vsaki dan obratovanja. Čiščenje usedlin iz dna peči se je vršilo tako pogosto, da je svinec imel vedno prost odtok, prav tako pa tudi žlindra. Za te uspehe je bilo proglašenih precej tovarišev za udarnike, med njimi tudi predtopilca Ferdo Lakner in Martin Koležnik. Uprava podjetja je vsemu kolektivu, ki je sodeloval pri tem delu, priredila lepo pogostitev. Na tem družabnem večeru se je kolektiv kot celota zavezal, da bo v prihodnji kampaniji stremel za tem, da kakor že večkrat letos doseže nov rekord.
Sedaj po nekaj dnevih nove kampanj6 visoke peči že lahko ugotovimo, da' brigade pri visoki peči izpolnjujejo svoj6 obljubo. Kot v prejšnji kampanji tudi sedaj stalno presegajo svoje postavljen6 naloge. Z znojnih lic topilcev odseva ra' dost in veselje in vsak s ponosom odg® varja na vprašanje »dobro gre«, »b® bo«...
Pri visoki peči delajo na pomožni!1 delih tudi ženske. Čeprav ne pridejo v neposreden dotik z delom pri peči, prav tako budno zasledujejo delo, za katereg6 polnijo vagončke. Prav posebno se ^ izkazuje tov. Ana M o k i n a, ki je bil6 za svoje uspehe in preseganje norm pr°' glašena za udarnico.
Lani so vsi aktivisti v rudniku v M6,' žici mnogokrat zmajevali z glavo n6" topilnico. Kot rdeča nit so se vlekli pl6' vi, izostanki, nedoseganje plana, zasj6 rele naprave itd. Letos pa je topilo1.^ v doseganju plana najboljša. S politič®11 delom se je izboljšala delovna discipj1.6 za najmanj 50% v primerjavi z lansk’ letom. Gradnja novih peči in predvs6 uspehi pri visoki peči postavljajo <°Pj, nico na čelo vseh obratov našega f0 A nika, saj pričakujejo v prihodnjih j« svoj naj večji uspeh — izpolnitev surovega svinca za leto 1949.
ed®1*
Urejuje uredniški odbor. Glavni ufl . T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 4 " Miklošičeva 22/11. — Uprava (telef- 4 -Masarykova 14/11 v Ljubljani. — K vsak petek — Mesečna naročnina dio Štev. ček, položnice 6-90603-9. —	1 ,
tiskarna »Ljudske pravice« v Lju