poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |Ž| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
105. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	29.	decembra	1934.	Letnik	V.
VSEBINA:
773. Uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje.
774. Uredba o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi.
773. Uredba o olajšavah glede izterjave povračila škode, povzročene z gozdnimi kaznivimi dejanji v drž. gozdovih, in o pospeševanju gozdnega gospodarstva.
776. Ukinitev zapornic na cestnih prehodih,
777. Ratifikacija dopolnilnega akta k mednarodni konvenciji, ki se nanaša na prevoz blaga po železnicah, po Avstriji.
Za vse zunanje naročnike »Službenega lista« smo priložili danes položnice s prošnjo, da poravnajo naročnino. Ta znaša: mesečno Diu 16*—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96-—, letno Din 192*—. Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo.	Upravništvo.
Uredbe osrednje vlade.
773.
Na osnovi odst. (3) člena 19. uredbe o izvajanju javnih del in z odobritvijo ministrskega sveta predpisujem naslednjo
uredbo
o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje.*
Clen 1.
Banovinska trošarina iz člena 19. uredbe za izvajanje javnih del se sme pobirati, in sicer:
na 100 Litrov vina in vinskega mošta največ po 100 dinarjev;
na 100 litrov šampanjca in drugega penečega se vina največ po 300 dinarjev;
na 1 hektolitrsko stopnjo žganja največ po 5 dinarjev.
Člen 2.
Pri točilcih pijače na drobno se pobira banovinska trošarina na vino in žganje, ko se dene sod z žganjem ali vinom radi prodaje (točenja) na pipo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. novembra 1934, št. 272/LXXI/641. — Upoštevan je tudi popravek v čl. 1. in 19., objavljen v »Službenih novinah« z dne 17. XII. 1934, St. 291/LXXVil 1/703.
778.	Odločbe občne seje državnega svet« z dne 27. oktobra 1934 glede §§ 265. in 270., § 104., t. 16., § 104., t. 3., in § 10. zak. o civ. uradnikih.
77!). Naredba o obveznem nedeljskem počitku brivskih, frizerskih in obrtnih obratovalnic za negovanje telesa v okolišu mesta Ljubljane.
780. Izpreinembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
781. Razne objave iz »Službenih novinc.
Člen 3.
Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira pri točilcih pijače na debelo, ko vino ali žganje neposredno potrošniku prodajo (odsvoje).
Člen 4.
Trošarino na tisto vino ali žganje, ki se prodajata po točilcu pijače na debelo ali po drugih upravičenih osebah v izvirno zaprtih steklenicah, plača točilec pijače na debelo, odnosno dotična oseba ob prodaji-odsvojitvi.
Člen 5.
V krajih z več ko 50.000 prebivalci se pobira banovinska trošarina na vino in žganje takoj ob vnosu v okoliš dotičnega kraja, in to po predpisih za pobiranje občinske trošarine v dotičnem kraju.
Člen 6.
Trošarina na vino in žganje, uvoženi iz inozemstva, se plača na način in v trenutku, kakor je določeno v. členih 2., 3., 4. in 5. te uredbe.
Člen 7.
Proizvodniki vina in žganja ne plačujejo banovinske trošarine, razen če so istočasno tudi točilci pijače na drobno ali na debelo. ,
Člen 8.
Za proizvodnilca se smatrajo vsi lastniki vinogradov in sadovnjakov, ki obdelujejo svoje vinograde in sadovnjake ali sami ali po drugih, kakor tudi tiste osebe, ki obdelujejo tuje vinograde in sadovnjake na spolovino, v zakupu ali ob kakšnem drugem pogoju in dobivajo od lastnika za nagrado vino ali žganje. Prav tako se smatrajo za proizvodnike vse vinogradniške zadruge, kakor tudi osebe, ki proizvajajo vino in žganje iz kupljenih sirovin.
Prodajalne vinogradniških zadrug, ustanovljene na sedežu zadruge ali v drugem kraju v posebnih prostorih, kakor tudi prodajalne drugih proizvodnikov vina in žganja je smatrati za točilce pijače na drobno ali na debelo, kakršno pravico, točiti pijačo, pač imajo.
C Ion 9.
Za vino se smatra samo vino iz grozdja.
Za žganje se smatra prekapina (destilat) tropin od koščičastega sadja ali od sadja z enim ali z več semenskimi zrni (pečkami) ali čigar plod je jagoda, od zmečkanega grozdja, tropin, drozge, droži, koreniČja razen sladkorne pese, dinj, buč, če ni izgubila okusa in duha po sadežu, iz katerega je proizvedena, in če jakost ne preseza 60 stopenj (24°). Nad to jakostjo spada pod trošarinske postavke za špirit.
Člen 10.
Banovinsko trošarino na vino in žganje pobirajo banovinski organi v krajih, kjer so. V ostalih krajih pobirajo to trošarino občinska oblastva ali občinski organi, ki pobirajo občinsko trošarino ali podobno občinsko davščino.
Pobrano banovinsko trošarino izroče banovine s po-ložbo banovinskemu skladu za izvajanje javnih del, potem ko so obdržale ustrezni znesek za občne potrebe banovine, določen v odst. (■*) člena 19. uredbe za izvajanje javnih del.
Člen 11.
Če pošlje točilec pijače na drobno ali na debelo vino ali žganje iz enega kraja kraljevine v drugega točilcu pijač na drobno ali na debelo, mora spremljali pošiljko sprovodnica (obrazec štev. 1). Sprovodnico o odpremi jeni količini izda pristojni organ občinskega oblastva, s čigar ozemlja vino ali žganje odhaja, v dveh izvodih. Isti organ mora poslati po pošti duplikat sprovodnice tistemu občinskemu oblastvu, na čigar ozemlje se vino ali žganje pošiljata.
' Člen 12.
Če nastane med transportom škoda in se vino ali žganje deloma ali popolnoma ugonobi, mora voznik pri javiti to najbližjemu občinskemu oblastvu, ki sestavi o tem zapisnik in ga pošlje po pošti oblastvu, ki je sprovodnico izdalo.
Pošiljatelj sme zahtevati, da se mu za žganje ali vino, ki se je ugonobilo, plačana trošarina vrne.
Če transportira žganje ali vino kakšno javno transportno podjetje (vlak, ladja in pod.), sestavi najbližja postaja zapisnik o ugonobitvi ob sodelovanju pristojnega občinskega oblastva.
Člen 13.
Glede točilca pijače na drobno iz člena 2. te uredbo mora voditi pristojni kontrolni organ beležko o stanju vina in žganja v kleti (obrazec št. 2).
V to beležko mora vpisati kontrolni organ osebno vsak vnos vina in žganja v klet točilca pijače kakor tudi vsakikrat, ko so se dali poedini sodi na pipo.
Člen 14.
Točile! pijače na drobno morajo prijaviti kontrolnemu organu prejem vina iu žganja, nabavljenih od pro-
izvodnika ali pa od točilca pijače na debelo. Kontrolni organ mora osebno biti pričujoč, ko se postavlja sod v klet; ob tej priliki mora zapečatiti sod na vehi in na čepu z rdečim pečatnim voskom in pečatom kontrolnega oblastva, nato pa vpisati prejeto vino ali žganje v beležko o stanju vina in žganja v kleti. Če ne prispe kontrolni organ v dveh urah, sme točilec sod sam v klet postaviti.
Tudi tiste sode, ki so že dejani na pipo, t. j. na katere je trošarina plačana, je treba zapečatiti na vehi tako, da se da veha privzdigovati brez poškodbe pečata zato, da se spušča zrak v sod, toda tako, da dolivanje tekočine ni mogoče.
Ko se opravi vpis v beležko o stanju vina in žganja v kleti, potrdi kontrolni organ prejem vina in žganja na sprovodnici, ki je prispela po pošti, in jo vrne oblastvu, ki jo je izdalo. Sprovodnico, ki je spremljala vino in žganje na potu, priloži k beležki o stanju žganja in vina v kleti.
Člen 15.
Če hoče dejati točilec pijače na drobno zapečateni sod na pipo, mora to prijaviti pristojnemu kontrolnemu oblastvu in takoj položiti ustrezni znesek trošarine za to vino, odnosno žganje. Kontrolno oblastvo odpošlje v šestih urah po izročeni prijavi svojega organa, ki od-pečati prijavljeni sod, preizkusi pravilnost glede vsebine po količini in jakosti, odvzame točilcu pijače priznanico o plačani trošarini in jo priloži k beležki o stanju vina in žganja'v kleti. V tej beležki označi obenem, da je do-tični sod odpeČatil in dejal na pipo in da je trošarina plačana.
Če želi izvršiti točilec pijače na drobno na vinu kakšno opravilo glede oskrbe vina (pretakanje, dolivanje in pod.), mora to prijaviti in mora kontrolni organ v roku, označenem v prednjem odstavku, priti in peča e sneti, po dovršenem opravilu pa sode iznova zapečatili in to vpisati v beležko o stanju vina in žganja v kleti.
Za izgubo zbog ležanja v kleti se priznava glede vina 5% na leto, glede vinskega mošta 10u/o glede žganja pa 3% na leto, če se ta izguba, ko se dene sod na pipo, dejanski ugotovi.
Če ne pride kontrolni organ v šestih urah, da bi odpečatil prijavljeni sod, stori to lahko točilec pijače sam. V tem primeru postopa kontrolni organ naknadno, ko pride, po teli predpisih.
Člen 16.
Tožilci pijače na debelo iz Člena 3. te uredbe morajo vodni knjigo po členu 14. točarinskega pravilnika in služi ta knjiga tudi za kontrolo banovinske trošarine.
Radi pobiranja banovinske trošarine od točilcev pijače na debelo osnuje kontrolno oblastvo beležko o pobiranju banovinske trošarine pri točilcih pijače na debelo (obrazec št. 3). To beležko mora voditi kontrolni organ osebno.
Člen 17.
Točilci pijače iz člena 2. te uredbe morajo, če hočejo vino ali žganje, ki je v njihovi kleti, prekuhati, to prijaviti pristojnemu kontrolnemu oblastvu, ki odpošlje takoj kontrolnega organa, da izmeri količino, prijavljeno za prekuho, in sname pečate. Ob tej priliki vpiše kontrolni organ v beležko o stanju vina in žganja v kleti pripombo, da je izvršen iznos zaradi prekuhe in brez plačilu trošariue.
Člen 18.
Točilci pijače na debelo iz člena 3. te uredbe morajo, če hočejo vino ali žganje, ki je v njihovi kleti, prekuhati, to prijaviti kontrolnemu oblastvu, ki opravi pregled in izmeritev in dovoli prekuho. Količino vina ali žganja, namenjeno za prekuho, je vpisati v knjigo iz člena 16. te uredbe na strani »iznosa« z opazko v pripombi, da je izvršen iznos brez plačila trošarine radi prekuhe.
Člen 19.
Ob prekuhi vina in žganja, na kateri trošarina ni plačana, mora ugotoviti kontrolni organ vsebino alkohola, ki se more s prekuho dobiti. Za izgubo ob prekuhi vina se dovoljujejo 4% v alkoholu, za žganje pa l'20/o. Če sega izguba čez ta znesek do 5%, je treba plačati redno trošarino. Ob izgubi nad 5% pa se mora uvesti kazenska preiskava.
Člen 20.
Po opravljeni prekuhi se mora ugotoviti količina dobljenega alkohola in vnesti dejanski alkohol v klet ter vpisati v beležko, odnosno v knjigo. Če se ob tej priliki ugotovi, da mora točilec na drobno ali na debelo plačati trošarino na morebitni previšek izgube ob prekuhi, mu izda kontrolni organ o tem plačilni nalog.
Člen 21.
Kolikor se neka količina vina ali žganja s plačano trošarino potroši na ozemlju kakšne druge banovine, ne pa tiste, kjer se je trošarina plačala, morata banovini to med seboj obračuniti; trošarina se pa ne sme v kraju potroška drugič pobrati. Ti obračuni se morajo završevati konec proračunskega leta.
člen 22.
Pobrana banovinska trošarina se položi naslednjega dne pri Poštni hranilnici po čekovnem računu za račun dotične banovine. V krajih, kjer ni poštnega urada, se opravljajo te položbe konec vsakega tedna pri najbližjem poštnem uradu.
Občine, ki pobirajo banovinsko trošarino, dobivajo kot odškodnino za to 2°/o pobranih vsot in postavijo to v svoj proračun kot dohodek.
Člen 23.
Občine, ki pobirajo banovinsko trošarino na vino in žganje, morajo predložiti vsakih 14 dni pristojni banski upravi poročilo o znesku trošarine, pobrane za minuli čas, z dokazom vred, da se je položila dotična vsota trošarine pri Poštni hranilnici.
Banska uprava mora izdati občini potrdilo o vsaki prejeti in obračunjeni vsoti.
Člen 24.
Če se izvozita žganje ali vino v inozemstvo, nista zavezana plačilu banovinske trošarine.
Člen 25.
Kdor hoče izvoziti žganje ali vino v inozemstvo, a ni proizvodnih, marveč točilec pijače na drobno ali na
debelo, mora predložiti pristojnemu kontrolnemu oblastvu prijavo v dveh izvodih (obrazec št. 4).
Kontrolno oblastvo pošlje svojega organa, da preizkusi točnost prijave in da to na obeh izvodih prijave potrdi.
En izvod prijave spremlja vino ali žganje do izstopne carinarnice, ki se prepriča, da je prispelo blago tisto, ki je navedeno v prijavi, pusti blago v inozemstvo in potrdi to na prijavi, ki je blago spremljala, pa to prijavo pristojnemu kontrolnemu oblastvu vrne.
Šele po prejemu prijave, potrjene po carinarnici, se vpiše izvoz v knjigo, odnosno v beležko izvoznika; prijava pa se izroči izvozniku, da lahko zahteva vrnitev trošarine, kolikor je že plačana.
Drugi izvod prijave obdrži kontrolno oblastvo v svojem arhivu.
Ob nastali škodi med transportom se je ravnati po členu 12. te uredbe.
Člen 26.
Če vrši izvoz v inozemstvo neposredno proizvodnih, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo, ni treba postopati po predhodnem členu.
Člen 27.
Vrnitev trošarine za vino in žganje, izvoženo v inozemstvo s plačano trošarino, kakor tudi pogrešno in preveč pobrana trošarina se sme zahtevati v 180 dneh od dne, ko je bilo vino in žganje v inozemstvo izvoženo, odnosno ko se je trošarina pogrešno ali preveč pobrala.
Člen 28.
Plačana trošarina se vrne tudi še, če se žganje ali vino s plačano trošarino ugonobi zbog nepredvidnega in neodklonljivega slučaja.
To okolnost mora ugotoviti kontrolno oblastvo.
Člen 29.
Prav tako se mora plačana trošarina na vino vra-čuniti v trošarino na žganje, če se iz takšnega vina proizvede žganje.
Člen 30.
Prošnje za vrnitev trošarine se predlože brez takse tistemu oblastvu, pri katerem se je trošarina plačala, odnosno, ki je uradno odpremilo blago radi izvoza. Odločbo izda pristojna banska uprava.
Zoper odločbo banske uprave je dopustna pritožba na ministrstvo za finance v 15 dneh od dne prejema odločbe, ne vštevši dan prejema v ta rok; zoper odločbo ministrstva za finance pa je dopustna tožba na državni svet po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Člen 31.
Kontrolno oblastvo zaključi pri točilcih pijače na drobno vsako tromesečje beležko o stanju vina in žganja v kleti in jo pošlje z vsemi prilogami vred banski upravi radi cenzure. V novo beležko za naslednje tromesečje je treba vpisati stanje, ugotovljeno pri zaključku.
Člen 32.
Pri točilcih pijač na debelo se mora konec proizvodnega razdobja (vsako leto dne 31. avgusta) zaključiti
knjiga in napraviti letni obračun, pa ta s knjigo in prilogami vred poslati banski upravi radi cenzure.
V knjigo, osnovano za naslednje leto, se vpiše kot začetna zaloga tista količina, ki se je ugotovila z obračunom in ki dejanski obstoji.
Beležka o pobiranju banovinske trošarine pri točil-cih pijače na debelo se mora zaključiti vsak mesec in poslati z vsefhi prilogami vred banski upravi v cenzuro.
Clen 33.
Ob letnem obračunu v kleteh točilcev pijače na debelo se dovoljuje brez vsakih posledic izguba pri žganju do 3%, izguba pri vinu pa do 5% na leto. Če je te izgube več, mora točilec pijače takoj položiti redno trošarino; če pa presega izguba pri žganju 5°/o, pri vinu pa 10%, se uvede kazensko postopanje.
Ista izguba se priznava tudi točilcem pijače na drobno glede tistega žganja in vina, ki so ga postavili v svojo klet. V tem primeru se obračuni in prizna izguba, ko se dene sod z vinom ali žganjem na pipo.
Člen 34.
Če cenzura ugotovi, da mora točilec pijače na drobno ali na debelo po beležki ali po knjigi zbog pogreš-nega obračuna po kontrolnem organu ob plačilu trošarine doplačati neki znesek trošarine, se izda o tem cenzurni izvid, ki je istočasno tudi nalog za plačilo tega zneska. Če pa sta od dne, ko je bilo treba po obračunu kontrolnih organov trošarino plačati, minuli dve leti, zastara pravica do naknadnega plačila.
Kazniva dejanja in kazni.
Člen 35.
Kazniva dejanja so: tihotapstva in uerednosti.
Člen 36.
Tihotapstvo je storjeno:
1. če dene točilec pijače na drobno sod z žganjem ali vinom na pipo, a tega ne prijavi in ne piača ustrezne trošarine, ali če po prijavi ne počaka, da bi kontrolni organ prispel, marveč sam sname pečate in dene sod na pipo, pa ni minulo 6 ur od podane prijave;
2. če proda-odsvoji točilec pijače na debelo neko količino vina ali žganja neposredno potrošniku, a tega ne prijavi in ne plača trošarine; ali če odpremi na točilea pijače na drobno katerokoli količino vina ali žganja brez prijave kontrolnemu oblastvu in brez sprovodnice;
3. če izgine v kleti točilea pijače na drobno kakšen sod z vinom ali žganjem, ki je bil vpisan v beležko in zapečaten; ali če se najde v kleti točilea pijače na drobno žganje ali vino, ki ni vpisano v beležko o stanju žganja in vina v kleti;
4. če se ugotovi po zaključku knjig pri točilcu pijače na debelo, odnosno pri točilcih pijače na drobno, ko se deva sod na pipo, izguba na leto večja od 3% pri žganju in od 5% pri vinu;
5. če se iznese vino ali žganje brez plačane trošarine iz kleti točilea pijače na drobno ali na debelo radi prekuhe brez prijave ali brez prisostvovanja kontrolnega organa;
6. če nastanejo ob prekuhavanju pri vinu in žganju brez plačane trošarine večje izgube od izgube, določene v členu 19. te uredbej
7.	če se pojavi pri točilcih pijače na drobno ali na debelo kateri primerov iz tega člena ob izvozu* v inozemstvo, kakor tudi, če se prijavi za izvoz v inozemstvo vino, pa se ugotovi, da je pripravljeno za izvoz žganje.
Clen 37.
Kdor je izvršil dejanje tihotapstva vina ali žganja, se kaznuje poleg plačila redne trošarine z dvakratnim zneskom redne trošarine.
Ce je kaj soudeležencev ali pomagačev, se kaznujejo tudi ti z dvakratnim zneskom redne trošarine; za redno trošarino pa odgovarjajo vsi solidarno.
Clen 38.
Vino in žganje, ki se zalotita pri tihotapljenju, se zaplenita in služita kot jamstvo za redno in kazensko t ošarino.
Clen 39.
Osebe, mlajše od 16 lot, ki se zalote pri tihotapstvu, se ne smejo kaznovati; za redno trošarino pa odgovarja varuh (skrbnik) ali oseba, pod katere oblastjo je malo-letnik.
Clen 40.
Kaznivo dejanje zaradi nerednosti je storjeno:
1. če se poškoduje pečat, postavljen na sod z vinom ali žganjem;
2. če točilec pijače na debelo ne vodi redno knjige iz člena 16. te uredbe;
3. če točilec pijače na debelo ali na drobno ovira v svoji kleti kontrolne organe v njihovi kontrolni službi.
Člen 41.
Kdor je storil kaznivo dejanje iz predhodnega člena, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev v korist banovinskega sklada za izvajanje javnih del.
Člen 42.
Za poizvedbe in i;azsojo o kaznivih dejanjih iz členov 35. do 41. te uredbe je pristojen sreski načelnik. Zoper odločbo sreskega načelnika je dopustna pritožba na bansko upravo v 15 dneh od dne prejema odločbe.
Zoper odločbo banske uprave je dopustna tožba na upravno sodišče po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih.
>	Clen 43.
Tistega dne, ko se uvede v kakšni banovini trošarina na vino ali žganje po tej uredbi, se popišejo pri točilcih pijače na drobno in ua debelo vse zaloge vina in žganja in se osnujejo radi pobiranja trošarine predpisane beležke, odnosno knjige. Pri točilcih na drobno se morajo sodi z vinom ali žganjem zapečatiti.
Tudi v jestvinarskih, špecerijskih trgovinah in drugih obratih, ki prodajajo vino in žganje v izvirno zaprtih steklenicah, se popiše zaloga vina in žganja in se trošarina takoj pobere.
Pri pobiranju novo uvedene trošarine pri točilcih na drobno in pri jestvinarskih, špecerijskih trgovinah in drugih obratih se prizna 50% vplačane pavšalne trošarine po točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini za tekoče dvomesečje, odnosno tromesečje.
* V izvirniku očitno pogrešilo: ob uvozu. — Op. ur«
F
f
K
c
h
s
a
a
a
*E
»s
o
u
es
J*
in
S
. > cS o
o a
{•pa a
ar
s
a
bc
>N
a
N
O
C
a
N
>o
■S c i.2
>© «n *- C3 X « ©*==
KZ)
>o
Rpt)S *A0^
co
CM
a
**
Hfl
U
fc
42
0
o
c
4P
O
t*
T3
a
a
a
J2
>3
o
u
c-
CJ
X.
»S .S, ^ a
>N «
aj Sd)
® S
a •=
Kfi
O
s
a
bj)
a>
a
.E
►
a
c
a
o
o
x
X
o
'-f
vpofSojd ubq 0*g
►> rJH . CO O OS
*\ co
O os
CO
ts a .5,
KJ • tt—1 C
.5 | ® o « > * ^ s .5?
’A0^S UpOS 21
0UP
'AQ}8 CpOS Zj
■e
*A0^S p OS A 'AOJS CpOS Z j
to
oup
t?UT?SjO' TJJoOTl ■lojjuo^ stdpod
X
X
> X
O s
aup > §
> X
■p;5 V. ‘c/i ‘5/i ;i
OUISJA 0.10)1131 op U[0Cl 01 pos
X
s
s
13
h
£
o
a>
X
a>
T3
ci
s
>u
eS
3
>3
o
u
a
c
3
to
>N
SP o .
-3 s
><SJ
* 3 'D 50 ' ® a
PQ > *
o" • c
«s
e S e —<
|.s
>cn
I« ;.§ «5
>
o
a
a
po
>0
a2
13
o
butjSjo uSou -loj^uoq sidpoj
a
X5
O
ta
cu
O 1 > n
0 2 d_S
O.B.-Jd
a
'd
rt C3
a ©
a
o
Pa
a
M
O)
>0
a
Pi L>
® 2 S .§
"5 ®
a~<
elBpojd o^ej ut oesaui ‘uu(j
•A915 Blipojodug
bubSjo b3ou -I0J^UO3{ sidpoj
«s 3 .S §
O A
o
a
a
o
ta
CU
a
40
> co © a
'O ' > o
O 9 C3 M
©
d
'd
cb d
■91-1 >% a
a
o
Pa
a
o
o. ^ P- >
^ © ® C
a .9
*£ c
Pa*"
oiupojd OJOJ
Ul 0OS0UI 4ut?q
A0)S BUp0.IOdl?J2
tJ
3
(P
CD
CO
O"
p- O
ero. er ° -3
•s §
a> *-t
CD
CP Di-
sr
m
*T3
>-s
O
<5
O
p*
S *
►d
a
►d
Oi
F
►d
a
TU
•ni
<
S
S!
ep : m. 5 ts :
P
<3
S
P
S-
<P
a
O
3
CP
CD
OO
er*
r-^
D
<
!?
«£D
'o*
O
*2.
c«*
p
O
O
N
3
O
*-
3
e—.
fJi
o
er
o<
5*
p
o
p
3
P
O
er
o<
i i
				vrsta		w
				številka		o p-
					celotna (brutto)	
		Dne ..		Pf trs	tara	Teža
	< \				čista (netto)	
				Količina vina — žganja v litrih		
rtJ				stopenj		Jakost žganja
D« ►O K*				ob temperaturi		
*o						
o a o **• 3		00 i		prava iakost žganja ob temperaturi 12R		
pr p				količina v litrih po razpredelnioi II.		►1 <t> S o< p
				čiste teže v kg, v litrih, razpredelnica lil.		P
				Število hektolitrskih stopenj		
				vrsta		m
				številka		O p-
					celotna (brutto)	
		Dne		ur	tara	Teža
s	<				čista (netto)	
i				Količina vina — žganja v litrih		
j				stopenj		Jakost žganja
s i				ob temperaturi		
d. i						
T2. 1 S* i i pr o		■D JO	1	Prava jakost ob temperaturi 12 R		•"d
<■*- ►t o 3 <0				količina v litrih po razpredelnioi 11.		o h P o< C
or? p o »i or?				čiste teže v kg, v litrih, razpredelnica III.		3
p p p				Število hektolitrskih stopenj		
				Pošiljka sejo zaprla s pečatom		
			Ali je plačana trošarina	Pripomba		
Pošiljka Je prispela v nespremenjenem stanju in bila Uvožena v inozemstvo.					S ^	
					g 3. ° J B o,	
Carinik.					7 o	
*T3
C—I
So"
5
05
•o
O
o.
£
Cm*
S
p
<
cd
DL,
CD
3
O
*r
o
3
O
N<
(*5
P
3
•—• P
3
P
n GG
S ^
S "S
_ o
5‘ =L
g 3
rt ...
B ^
05 P
“O
3
0
tr
><
9)
N
(0
0
<W
Člen 44.
Na ozemlju poedine banovine se ne pobirajo več, če se uvede pobiranje trošarine po tej uredbi, zneski iz naslova državne in banovinske trošarine po točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini, in to od naslednjega dvomesečja, odnosno tromesečja dalje.
Člen 45.
Za izvajanje in tolmačenje predpisov te uredbe je pristojno ministrstvo za finance.
Člen 46.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se podpiše in razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 23. novembra 1934 v tistih banovinah, kjer je banski svet že sklenil, da se uvedi banovinska trošarina, v tistih banovinah pa, kjer še ni sklepa banskega sveta o uvedbi trošarine, pa tistega dne, ko se sklep stori in ga minister za finance odobri.
V Beogradu, dne 23. novembra 1934; št. 96.144/111.
Minister za finance dr. Mil. It. Dordevič s. r.
774.
Na osnovi točke III. § 68. finančnega zakona za leto 1934./1935. in sporazumno z ministrom za finance in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisujem
uredbo
o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi.*
§ l.
(4) Zasebniki kakor tudi državni in občinski organi, ki opravljajo javno varnostno službo, a nimajo pravice do pokojnine, imajo, če so bili pri opravljanju te službe brez svoje krivde ranjeni ali poškodovani in s tem onesposobljeni za pridobitno delo in če so po zakonu o neposrednih davkih siromašnega stanja, pravico do invalidnine po določbah te uredbe; če se pa pri opravljanju te službe smrtno ponesrečijo ali za zadobljeniini poškodbami umro, gre pravica do invalidnine njihovim rodbi-uam po določbah te uredbe.
(“) To se nanaša tudi na primere, ko je pravica do invalidnine ali stalne pomoči bila z izvršnimi odločbami obravnavana v času od dne 1. januarja 1921 do dne 4. julija 1929, kakor tudi na primere izza dne 4. julija 1929 do dne 1. aprila 1934, toda brez pravice do odškodnine za čas do dne 1. aprila 1934.
§ 2.
Za javno varnostno službo v smislu te uredbe se smatrajo:
1.	zasledovanje in prijemanje odmetnikov, zločincev ter za javni mir in red vobče nevarnih oseb;
2. zasledovanje in borbe z razbojniki in banditi, ki vdirajo črez mejo v našo državo;
3. ukrepi, započeti radi odvračanja atentatov na predstavnike države in državne organe kakor tudi za odvračanje napadov na javno ali zasebno imovino.
§ 3.
Za siromašne osebe v smislu te uredbe se smatrajo skladno z zakonom o neposrednih davkih tiste osebe, katerih skupni letni dohodek, ki je zavezan kateremukoli neposrednemu davku, po oceni davčnega odbora ni večji od 10.000 dinarjev.
§ 4.
(*) Glede določitve zneska osebne invalidnine veljajo določbe §§ 8., 9., 10., 11. in 12. invalidskega zakona.
(■y Invalidnina po § 10. invalidskega zakona se dodeljuje: a) osebam brez dovršene osnovne šole ali z dovršeno takšno šolo po zap. štev. 1 razpredelnice. Ta znesek se zvišuje za osebe z dovršenima dvema razredoma srednje ali tej enake šole za 10%, z dovršenimi štirimi razredi srednje ali tej enake šole pa za 20%;
b)	osebam z dovršeno srednjo ali tej enako šolo po zap. štev. 2 razpredelnice in c) osebam s fakultetno izobrazbo po zap. štev. 3 razpredelnice.
§ 5.
(') Glede določevanja invalidnine rodbinam tistih', ki so se ob opravljanju službe javne varnosti smrtno ponesrečili, bili poškodovani ali ranjeni in so za temi poškodbami ali ranami umrli, veljajo ustrezno določbe §§ 32. in 33. invalidskega zakona, kolikor ne nasprotujejo določbam te uredbe.
(-’) K rodbini po tej uredbi se štejejo: zakonita žena, zakonski, priznani nezakonski in tisti zakonito posvojeni (adoptirani) otroci, ki so bili posvojeni Dred dogodkom, zbog katerega se invalidnina daje.
§ 6.
Pravica do invalidnine gre od dne, ko se je vložila prijava za to invalidnino pri pristojnem oblastvu.
§ 7.
 ____~_______i
Glede trajanja, izgube, ustavitve in zadolžitve invalidnine, glede ponovnega pregleda in obnove postopka, ker se je rana ali poškodba poslabšala, kakor tudi glede revizij© zdravstvenega stanja in obnove postopka, ker se je zdravstveno stanje izboljšalo, veljajo ustrezno določbe II. poglavja in §§ 73., 74. in 75. invalidskega zakona s to izpremembo, da je treba z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje razumeti ministra za notranje posle, z invalidskim sodiščem kraljevsko bansko upravo; zdravniško-komisijski pregled in revizijo zdravstvenega stanja pa opravljajo komisije, označene v § 11. to uredbe.
§ 8-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne Odločbe o dodelitvi in prestanku invalidnine izdaja 12. decembra 1934, št. 287/LXXVI/687. — Invalidski tista banska uprava, na katere ozemlju se je primeril fcakou gl. »Uradni listi št. 326/81 iz 1. 1929.	dogodek, zbog katerega se invalidnina daje.
§ 9.
Ce je bila katera oseb, navedenih v odst. (*) § 1. te uredbe, ob opravljanju javne varnostne službe poškodovana ali se je smrtno ponesrečila, mora občno upravno oblastvo I. stopnje, v čigar območju se je dogodek pripetil, na prošnjo interesentov za invalidnino zbrati vse potrebne službene podatke tako o dogodku samem kakor tudi o ponesrečencu, odnosno o njegovi rodbini. To prošnjo z vsemi podatki vred pošlje banski upravi v rešitev. Interesenti za invalidnino smejo vložiti to prošnjo najkesneje v šestih mesecih od dne dogodka, zbog katerega zahtevajo invalidnino.
§ 10.
(“) Ko prejme banska uprava prošnjo po predhodnem paragrafu, jo pregleda in odloči, ali da se prošnja zavrne, češ, da uporaba določb te uredbe ni dopustna, o čemer obvesti z obrazloženo rešitvijo prosilca, ali pa odredi, če spozna, da je prošnja dopustna, komisijo po § 11. te uredbe z naročilom, naj ugotovi odstotek pro-silčeve nesposobnosti radi določitve velikosti invalidnine.
(2) Ko ugotovi komisija odstotek nesposobnosti ali pa če gre za primer iz § 5. te uredbe, odloči banska uprava o dodelitvi invalidnine.
(3) Zoper odločbo banske uprave je dopustna pritožba na ministra za notranje posle po predpisih zakona o občnem upravnem postopku.*
(1) Odstotek nesposobnosti določi komisija, ki jo odredi ban. Ta komisija je sestavljena iz treh zdravnikov, od katerih morata bili vsaj dva v državni službi, in enega politično-upravnega, uradnika banske uprave, ki komisiji predseduje. Komisija določi odstotek nesposobnosti po navodilu za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov, ki ga je izdal minister z« socialno politiko in narodno zdravje dne 6. julija 1929 pod St. št. 55.480.**
To navodilo je uporabljati samo glede ran, poškodb in bolezni, nastalih od ran in poškodb. Glede specialnega pregleda in opazovanja v državnih civilnih bolnicah veljajo določbe poslednjega odstavka § 49. invalidskega zakona.
(2) Komisija sklepa z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas. Odločba komisije je dokončna.
§ 12.
Invalidnina po tej uredbi se izplačuje na isti način In iz istih sredstev, kakor invalidnina po invalidskem zakonu. Nakazovalec prve stopnje je minister za notranje posle.
§ 13.
(') Osebe ali rodbine iz odst. (2) § 1. te uredbe, katerim je iz razlogov, navedenih v odst. (') tega paragrafa, v času od dne 1. januarja 1921 do dne 1. aprila 1934 priznana pravica do invalidnine ali stalne pomoči In takšna izplačila po izvršnih sodnih odločbah, izdanih na osnovi zakona o začasni pomoči invalidov
_	*~» Službe ni list« št. 26/4 iz 1. 1931.
** »Uradni listi št. 327/81 iz 1. 1929.
iz 1. 1921* in uredb, navedenih v čl. 53. pozv. zakona, ali na osnovi invalidskega zakona iz leta 1925.,** pa so to pravico po določbah invalidskega zakona iz 1. 1929. izgubili, prejemajo isto pomoč v obliki invalidnine po tej uredbi izza dne 1. aprila 1934, kolikor še izpolnjujejo pogoje za prejemanje invalidnine, ki so potrebni po tej uredbi.
(-’) O vsakem takem primeru izdajo pristojne banske uprave na prošnjo prizadetih oseb ponovno odločbo, ko predhodno preizkusijo, ali obstoje zgoraj navedeni pogoji.
§ 14.
Osebe ali rodbine iz odst. (2) § 1. te uredbe, ki imajo po odst. (l) tega paragrafa pravico do invalidnine, toda jim ta pravica v času od dne 4. julija 1929 do dne
1.	aprila 1934 ni bila priznana niti so njih prošnje glede na določbe invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 bile vzete v delo, pridobe pravico do invalidnine po tej uredf bi z dnem 1. aprila 1934. Njih prošnje se jemljejo v delo po določbah te uredbe, če se že niso koristili z določbami členov 120. in 123. zakona o žandarmeriji (orožništvu).***
§ 15.
(') Skladno s § 72. invalidskega zakona so oproščeni vseh taks in se izdajajo brezplačno vse prijave, zapisniki, zaslišbe, prošnje, izpiski iz poročnih, mrtvaških in rojstvenih knjig, zdravniška in razna druga potrdila, pritožbe in ostala dokazila ter njih prevodi iz tujih v državni jezik, ki jih morajo poedine osebe pribaviti in predložiti, da zadobe invalidnino po tej uredbi. Oblastva morajo označiti na listinah, izdanih po tej uredbi, s pozivom na ta paragraf, da jih izdajajo brez plačila taks.
(2)	NTa invalidnino, odrejeno po tej uredbi, se skladno s § 93. invalidskega zakona ne plačuje davek niti kakšna druga javna doklada. Osebe, ki uživajo invalidnino po tej uredbi, so oproščene takse za prvo ustanovitev in protokolacijo samostalnega obrta.
§ 16.	n,.
Kjer se omenjata v tej uredbi ban in banska uprava, je treba za območje uprave mesta Beograda razumeti upravnika mesta Beograda in upravo mesta Beograda; kjer pa je beseda o invalidnini, kolikor se nanaša na rodbine oseb, ki so se smrtno ponesrečile ali umrle in od katerih izvajajo rodbine svojo pravico, je s tem razumeti invalidsko podporo« v smislu invalidskega zakona.
§ 17.
Vsa potrebna pojasnila in navodila za pravilno uporabo te uredbe daje minister za notranje posle.
§ 18.
Ta uredba slopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. decembra 1934; III št. 43.553/34.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
* »Uradni list« št. 30/14 iz 1. 1922.	"N-'
** »Uradni list« št. 366/110 iz 1. 1925. (popr. štev. 152/35 iz 1. 1926.).
*** »Službeni list« št 260/43 iz 1. 1930. (št. 216/38 iz 1. 1931.).
775.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za šume in rudnike
uredbo
o olajšavah glede izterjave povračila škode, povzročene z gozdnimi kaznivimi dejanji v državnih gozdovih, in o pospeševanju gozdnega gospodarstva.*
Člen 1.
Osebe, obsojene na povračilo škode državi z izvršnimi sodbami in odločbami sodišč in upravnih oblastev zaradi gozdnih kaznivih dejanj v državnih gozdovih, smejo škodo odslužiti v državnem gozdu pri delih, opravljanih radi ureditve gozda in pospeševanja gozdnega gospodarstva.
Člen 2.
Vsak delovni dan se mora računati s 30 do 50 dinarji po vrsti dela.
Člen 3.
Natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe predpiše minister za šume in rudnike.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. oktobra 1934; M. s. br. 625/34. Minister za šume in rudnike dr. Ulinanski s. r.
Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
776.
Ukinitev zapornic na cestnih prehodih. **
Z odločbo ministra za promet v spisu G. d. br. 87.274/34 z dne 21. novembra 1934 in v smislu § 39. zakona o železnicah javnega prometa je bila odobrena ukinitev zapornic na naslednjih cestnih prehodih:
.. 1. Proga Maribor—Prevalje, kilometrski položaj pre-hpdg 19,862, občinska pot, občina Sv. Lovrenc, srez Marijine desni breg, Dravska banovina.
, , 2. Proga Maribor—Prevalje, kilometrski položaj prehoda 21,542, občinska pot, občina Sv. Lovrenc, srez Maribor desni breg, Dravska banovina.
3.	Proga Maribor—Prevalje, kilometrski položaj prehoda 22,579, občinska pot, občina Sv. Lovrenc, srez Maribor desni breg, Dravska banovina.
Zapornice se ukinejo dne 10. januarja 1935.
Iz generalne direkcije državnih železnic; G. d. br. 87.274/34.
—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1934, št. 271/LXX/624.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	decembra 1934, št. 280/LXXV/685.
777.
Ratifikacija dopolnilnega akta k mednarodni konvenciji z dne 23. oktobra 1924, ki se nanaša na prevoz blaga po železnicah, sklenjenega v Bernu dne 2. septembra 1932, po Avstriji.*
Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo s spisom Pov. br. 1123 z dne 6. novembra 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je izročila republika Avstrija dne
30.	oktobra 1934 švicarski vladi instrumente o ratifikaciji dopolnilnega akta k mednarodni konvenciji z dne 23. oktobra 1924, ki se nanaša na prevoz blaga po železnicah, sklenjenega v Bernu dne 2. septembra 1932. Ta dopolnilni akt je razglašen v »Službenih novinah« št. 259/LXXV z dne 11. novembra 1933.**
Skladno s točko 11., prvim odstavkom, navedenega akta stopi ta ratifikacija za republiko Avstrijo v veljavo po izteku desetih dni, t. j. dne 9. novembra 1934.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 19. novembra 1934; Pov. br. 25.308/1.
Razne obče veljavne odredbe.
778.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 27. oktobra 1934, št. 28.766/34. ***
I.
Po §§ 265. in 270. zakona o uradnikih je treba čas, ki se priznava državnim uslužbencem za odreditev osebne pokojnine, priznati za določitev količine rodbinske pokojnine tudi, če uslužbenec, od katerega se izvaja pravica do rodbinske pokojnine, do dne smrti ni prebil dejanskih deset let v državni službi.
II.
Za odločbo oblastva o prestanku službe uradniku na osnovi § 104., točke 16., zakona o civilnih uradnikih z dne 31. marca 1931 je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta, odnosno soglasnost ministrskega sveta skladno s § 2., drugim odstavkom, zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1934, št. 275/LXX11/657.
** Prim. Službeni list« št. 652/85 iz 1. 1934.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. decembra 1934, št. 291/LXXVI11/704, kjer je objavljena tudi nadrobna obrazložitev vsake teh odločb.
III.
Ce prestane državnemu uslužbencu zbog zdravniško ugotpvljene telesne ali duševne nesposobnosti služba po točki 3. § 104. uradniškega zakona z upokojitvijo, pristojno oblastvo pa ni izdalo odločbe o prestanku službe v roku iz odst. ('-) § 106. uradniškega zakona, je treba za določitev količine osebne pokojnine všteti uslužbencem, ki so opravljali službo tudi še po zdravniškem pregledu, ves čas do dne odločbe o upokojitvi.
IV.
S pogoji iz § 10. zakona o uradnikih za zvaničniško službo se poleg šolske izobrazbe zahteva tudi določena dnevničarska ali uradniška pripravljalna služba samo pri postavitvi listih oseb, ki imajo šolsko izobrazbo najmanj dveh, največ pa štirih razredov srednje šole; takšna dnevničarska ali uradniška pripravljalna služba se pa ne zahteva ob postavitvi za zvaničnike' tistili oseb, ki imajo šolske izobrazbe več ko štiri razrede srednje šole ali pa izobrazbo strokovnih šol z završnim izpitom, ki so enake šolski izobrazbi, ki se zahteva za uradniška zvgnja po § 45. v zvezi s § 7. zakona o uradnikih.
Banove uredbe.
77!).
VI1T. No. 6371/28.
Naredba.
S t. januarjem 1935 se uveljavlja določilo o obveznem nedeljskem počitku brivskih, frizerskih in obrtnih obratovalnic za negovanje telesa v okolišu mesta Ljubljane iz čl. 25., lit. b), točke 7., naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini z dne 20. novembra 1934, »Službeni list« štev. 732/96. začasno sistirane z naredbo z dne 12. decembra 1934, »Službeni list št. 752/101.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. decembra 1934.
Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r
780.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A.	Državni u-lu/benci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. decembra 1934, I. No. 3329/2, je postavljen Fakin Alojzij, uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega katastrskega pomožnega geometra v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 5. decembra 1934, L No. 7574/3—34, je bil postavljen Janežič Peter, dnevničar-zvaničnik v občni drž. bolnici v Ljubljani, za zvaničnika tretje položajne skupine, na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9753/1, je bil po službeni potrebi premeščen inž. Fink Hugo, banovinski tehnični višji pristav VIL skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Krško, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, L No. 9755/1, je bil po službeni potrebi premeščen ing. G r ž i n a Lado-slav, banovinski tehnični svetnik IV. skupine 2. stopnjo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Ljubljani, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9756/1, je bil po službeni potrebi premeščen Jamšek Ivan, banovinski tehnik i\ oeložajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Prevalje, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. decembra 1934, L No. 5468/3, je postavljen ing. K a d u n c Ivan, banovinski uradniški pripravnik Vlil. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9759/1, je bil po službeni potrebi premeščen ing. Kadunc Ivan, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Litijo, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest sreskega odbora litijskega.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9760/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kodrič Albreht, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Celju, iz sreskega cestnega odbora v Laško, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom k aljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9762/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kudašev Georgij, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Celju, k sreskemu cestnemu odboru v Šmarje pri Jelšah, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z rine 18. decembra 1934, L No. 9763/1, je bil po službeni potrebi premeščen ing. Matko Anton, banovinski tehnični višji pristav VI. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Ptuj, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934} I. No. 9704/1, je bil po
službeni potrebi premeščen Mavrič Alojzij, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, k sreskemu načelstvu v Novo mesto.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9765/1, je bil po službeni potrebi premeščen ing. Moža j s ki j Sergej, banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Ptuju, k sreskemu cestnemu odboru v Kočevje, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. decembra 1934, I. No. 2332/3, je postavljen Plevnik Ivan, banovinski katastrski geometer
VII.	položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega katastrskega geometra v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. decembra 1934, I. No. 4914/2, je postavljen inž. Porenta Josip, banovinski tehnični svetnik V. položajne skupine pri kraljevski banski uuravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega svetnika 1V/2 položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8473/1, je napredoval Sokolov Peter, zdravnik združene zdravstvene občine sv. Jurij ob Ščavnici, iz VIII. v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, L No. 9770/1, je bil po službeni potrebi premeščen inž. Šoberi Adolf, banovinski tehnični pristav Vlil. položajne skupine pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg, k sreskemu cestnemu odboru v Celje, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1934, I. No. 9771/1, je bil po službeni potrebi premeščen Urek Ivan, banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri sre-s'-m načelstvu v Kočevju, k sreskemu cestnemu odboru v Črnomelj, kjer bo vršil posle tehničnega organa pri upravi banovinskih cest sreskih cestnih odborov v Cr-nomliu in Metliki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29 novembra 1934. I. No. 6601 /2. je p o s t a v -ljen Zalokar Vladimir, banovinski uradniški pripravnik v	stroki, v kateri so zvanja	razporejena od
X ' položajne	skupine	navzgor,	sedaj na	službi pri ■‘ro-
škem načelstvu v Logatcu, za banovinskega arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
781.
Razne objave iz „Službenih novin“.
številka 253 z dne 2. novembra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1934 so bili premeščeni na prošnjo: Rupnik Antonija, učiteljica državne narodne šole pri Sv.	Emi in	uradnik	VI. položajne skupine,
za učiteljico	državne	narodno	šole v	Slov. Bistrici;
Samec Fran, učitelj državne narodne šole v Polju pri Muljavi in uradnik VI. položajne skupine z 2. period-skim poviškom, za učitelja državne narodne šole pri Sv. Marku niže Ptuja; Soban Marija, učiteljica državne narodne šole v Dobličah in uradnik VI. položajne skupine za učiteljico državne narodne šole v Podbrezju; Soban Josipina, učiteljica državne narodne šole v Domanjševcih in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Šmarju, srez ljubljanski; Sore Amalija, učiteljica državne narodne šole pri Sv. Ožboltu in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Loškem potoku; Stele Cecilija, učiteljica državne narodne šole v Mengšu in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Kamniku; Tomažič Angela, učiteljica državne narodne šole v Mariboru in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Guštanju; Troha Elza, učiteljica državne narodne šole v Ljutomeru in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Hočah; Trošt Josip, učitelj državne narodne šole v Dobrovniku, srez dolnjelendavski in uradnik VIL položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Špitaliču; Trošt Josipina, učiteljica državne narodne šole v Dobrovniku in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Špitaliču; Tuta H e r t a, učiteljica državne narodne šole v Zalogu pri Komendi in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Domžalah; Uh lir Marija, učiteljica državne narodne šole v Sodražici in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Boh. Bistrici; Uršič Zora, učiteljica v službi pri sreskem šolskem nadzorniku v Krškem in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Krškem; Višner Stanislava, učiteljica državne narodne šole v Črešnjevcih, srez metliški in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne .narodne šole v Metliki; VorŠič Henrika, učiteljica državne narodne šole v Trbovljah-Vode in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Hajdini pri Ptuju; Zagažen Ivan, učitelj državne narodne šole pri Sv. Jerneju, srez konjiški in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Rakovcu, v istem srezu; Zajec Franja, učiteljica državne narodne šole v Crmošnjicah, srez novomeški, in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Št. Jerneju na Dolenjskem, in Zaunfuchs Julija, učiteljica državne narodne šole pri Sv. Ani v Slov. goricah in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Turnišču, srez dolnjelendavski.
številka 254 z dne 3. novembra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1934 so bili premeščeni na prošnjo: Ahčin Natalija, učiteljica državne narodne šole v Bevkah in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške nar. šole v Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave; Berden Fran, učitelj državne narodne šole v Senožetih in uradnik VIL položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Zg. Šiški; Cerer Ivana, učiteljica državne narodne šole v Stogovcih in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Hrušici; Debeljak I v a -n a, učiteljica državne narodr.e šole v št. Janžu in uradnik VII položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Ribnici; Draguu Ljudmila, učiteljica držav-
ne narodne šole, v službi pri sreskem načelstvu v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške državne narodne šole v Ljubljani; Gande Pavla, učiteljica državne narodne šole v Novem mestu in uradnik VII. položajno skupine, za učiteljico državne narodne šole v Šmihelu pri Novem mestu; Horvat Valerija, učiteljica državne narodne šole v Komendi in uradnik VII. položajne skupine za učiteljico državne narodne šole v Kamniku; Janežič E m a, učiteljica državne narodne šole pri Sv. Marku niže Ptuja in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico^ državne narodne šole v Ormožu; Jeraj Katarina, učiteljica državne narodne šole v Mostah pri Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške državne narodne šole v Ljubljani; Ker koč Leonora, učiteljica državne narodne šole v Ligojni in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodno šole na Vrhniki; Kopriva Franja, učiteljica državne narodne šole v Lokovici, srez dravograjski, in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Dobričah, srez novomeški; Marinč Martin, učitelj državne narodne šole v Dolnji Topli Rebri, srez kočevski in uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Brusnicah, srez novomeški; O s a n a H e r m a , učiteljica državne narodne šole v Sori in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške državne narodne šole v Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprava! v Ljubljani; O raže m Marija, učiteljica državne narodne šole v Ljubljani in uradnik Vil. položajne skupin:', za učiteljico državne narodne šole v Ribnici; Porenta Uršula, učiteljica drž. nar. šole v Grosupljem in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Hrušici; Prah Roza, učiteljica državne narodne šole v Vuzenici in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Črni; Rogelj Stanislava, učiteljica državne narodne šole v Ro-štanju in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico J. dekliške šole v Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu oddelku kraljevske bansko uprave v Ljubljani; Rus Bariča, učiteljica državne narodne šole v Domžalah in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne dekliške narodne šole v Kamniku; Semen Pavla, učiteljica državne narodne šole v Lescah in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške državne narodne šole v Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu odd-lku kraljevske bansko uprave v Ljubljani; Šeme Helena, učiteljica narodne šole v Sostrem in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico 1. dekliške državne narodne šole v Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani; Ta v žel j Aleksandra, učiteljica državne nar. šole v Grižah, za učiteljico državne narodne šole v Petrovčah; Turnšek A v r e 1 i j a , učiteljica državne narodne šole v Dobričah in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Črnomlju; Ušeničnik Gizela, učiteljica drž. narodne šole v Mengšu in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Domžalah; Vizjak Marija, učiteljica državne narodne šole v Dobovi in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne narodno šole v Brežicah, in Vovk Slava, učiteljica državne narodne šole v Stogovcih in urad-
nik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodine šole v Čatežu.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	septembra 1934, O. n. št. 52018, so bili premešče-ni po službeni potrebi: Arnšek Janko, učitelj državne narodne šole v Hrušici in uradnik VI. položajne skupine s 3. periodškim poviškom, za učitelja državue narodne šole v Polju pri Muljavi; D o b e r š e k Karel, učitelj državne narodne šole v Prevaljah in uradnik VI. položajne skupine s 1. periodškim poviškom, za učitelja državne narodne šole v Pilštanju; Hercog Gabrijela, učiteljica državne narodne šole v Sv. Križu pri Ljutomeru in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Bučah, srez šmarski; Jurčič A č i m , učitelj državne narodne šole v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Beogradu, dodeljenega v službovanje ministrstvu za prosveto; Kristan Srečko, učitelj državne narodne šole v Lešu in uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Adle-šičih; Likar Helena, učiteljica državne gospodinjske šole Mladika v Ljubljani in uradnik Vil. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šolo v Toplicah pri Zagorju; Malešič Janko, učitelj državne narodne šole v Škocijanu in uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Žetalah; Pucelj Alojzij, učitelj državne narodne šole v Sladki gori in uradnik VII. položajne skupine s 1. periodškim poviškom, za učitelja državne narodne šole.v Bučji vasi, srez ljutomerski; Rot Leopoldi na, učiteljica državne narodne šole v Vitanju in uradnik VI. položajne skupine z 2. periodškim poviškom, za učiteljico državne narodne šole v Telču, srez krški, in Valjavec F - a -njo, učitelj državne narodne šole v Boh. Srednji vasi, uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Razborju, srez laški.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 23. oktobra 1934, lil. štev. 38.229, je bil postavljen Vad-njal Adolf, politično-upravni pripravnik pri sreskem načelstvu v Kamniku, za pristava VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za prosveto z dne 6. oktobra 1934, O. n. št. 57.766, je bil razveljavljen odlok z dne 7. oktobra 1933, O. n. št. 64.681, s katerim je bil upokojen H u m a r F r a njo, učitelj v Lubnju, srez radovljiški in uradnik Vlil. položajne skupinte.
Številka 255 z dne 5. novembra 1934.
'Na osnovi pooblastila ministra za promet M. s. št. 12.354, so bili premeščeni z odlokom generalnega direktorja z dne 25. oktobra 1934: a) po službeni potrebi:	Jeglič Janko, administrativni
uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, gl. ' kolodvor, v postajo Laško; Štern Rudolf, oficial
VIII.	položajne skupine postaje Ljubljana gl. kol., v postajo Jesenice; Stare Jernej, prometnik VIII. položajne skupine postaje Tezno v postajo Maribor, gl. kol.; Babnik Ivan, vlakovodja Vlil. položajne skupine postaje Ljubljana, gl. kol., v postajo Jesenice: F ril Janez, oficial IX. položajne skupine postaje Ljubljana, gl. kol., v postajo Jesenice.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANjKE uprave dravske banovine
Priloga k 105. kosu V. letnika z dne 29. decembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 100045.	2969
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. decembra do 7. dec. 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	C3 $	o ._ ► — o a> e 0 Z °	(D > u TJ n3 Q_	Umrli	o - »-e C -M <0 V> « r O -
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice 		1	—	—	—	1
Celje ....	4	-	3	—	1
Dolnja Lendava ....	—	1	—	—	1
Kamnik 		1	—	—	—	1
Kranj 		2	-	1	—	1
Kočevje		 .	-	1	—	—	1
Konjice	1	—	1	—	—
Lmbljana (mesto) . . .	2	—	-	—	2
Ljutomer . . .	1	—	t	—	—
Maribor levi hreg . . .	1			—	—	1
Murska Sobota		1	—	1	—	
Novo mesto 			1	—	—	—	1
Prevalje	.	1	—	—		1
Vsega
Oriža — Dysentt‘ria
Dolnja Lendava Ljutome^
Novo mesto Ptuj
Vsega
škrlntinka. — Scarlntiiia.
Brežice Celje
Dolnja Lendava Kamnik .....
Kranj .............
K"njice .....
Laško..............
Litija.............
Logatec ..... Ljubljana (srezi L ubljana (mesto) Liutomer
Maribor desni breg Maribor levi hreg Maribor (mesto) Metlika
Murska Sobota Prevalje .... Ptuj ........
-	2	30
1
1
12
1
6
Vsega	64	12	15	-	61
Ošpice. — M	orbilli				
Litija		8	—	8	—	—
Logatec 		61		37	—	24
Ljutomer 		—	35	—	—	35
Novo mesto .......	49	10	49	—	10
Ptui 		19	15	19	—	25
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—		—	1
Vsega	148	60	113	-	96
Nalezljivo vnetje možgnnov. Meningitis rerehrospinalis epiilemiea. Ljubljana (srez)	I	1	I	I	I	—	I	1
Srez	Ostali	Na nove oboleli	Ozdravel	(IJUin 1 1	Ostanejo v oskrb'
Daviea. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		11	—	G	—	5
Celje 			7	2	1	—	8
Celje (mesto)		5	1	b	—	1
Dolnja Lendava ....	3	—	—	—	3
Gornjigrad 		2	1	—	—	3
Kamnik 		b	2	—	—	7
Kranj			11	4	7	—	8
Kočevje .......s*	12	2	8	—	6
	—	1	—	—	1
Krško . 			8	1	—	1	8
Laško ...........	7	—	—	—	7
Litija 		8	—	4	—	4
Logatec 		6	—	—	—	b
Ljubljana (srez) ....	24	4	8	—	20
Ljubljana (mesto) . . .	22	3	7	—	18
Ljutomer . .	7	2		—	i
Maribor desni breg . .	6	2	3	—	b
Maribor levi breg . . .	14	2	4	—	12
Maribor (mesto) ....	11	5	4	—	12
Metlika 		—	1	—	—	1
Murska Sobota		7	2	3	—	b
Prevalje 		3	1	—	—	4
Ptuj 		13	3	G	1	9
Ptui (mesto)		—	1	—	—	1
Radovljica 		5	—	—	1	4
Sloveti igradec ....	—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	8	3	5	1	0
Vsega Dušljivi kašelj.
Krško
|204 [ 44 | 73 | 4- j 171 — Pertussis.
I - ll 16| —
116
Vsega . . i 11 — I — I — I 1
Vsega Sen. — Hrvsipelas.
[11(5 ] 110
Brežice 			1	—	—	—	1
Celje ..........	1	—	—	—	1
Črnomelj 		1	1	—	—	2
Konjice 		 ,	1	5	1	—	5
Krško 			3	1	3	—	1
Litija		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto)	1	—	—	—	1
ViariIror desni breg . .	1	—	—	—	1
Maribor levi breg , , .	2	—	—	—	2
Murska Sobota ....	—	1	1	—	—
Vlurska Soliola .....	1	—	—	—	1
	4	—	1	—	3
	—	1	•	—	1
Ptui .........	—	1		—	1
Radovljica		1		1	—	—
Vsega	18	10	7	-I	21
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
—	Ljubljana (srez) . . . . [ 1	—	—	—	1
3	Prevalje .... 1	—	—	—	1
4	Šmarje pri Jelšah ... 1 1	—		—	1
1	Vsega ^ 3	—	—		3
Otrucična	vročica.	— Sensis
puerperalis.
Krško .................. I
Ljubljana (mesto)	...	1
Radovljica........  . .	1
Vsega j 3 — | -Norice. — Varicellac.
Ljutomer ..............  |	—	j 10 | -
10
Vsega . . | — | 10 | — | — | 10 Linbliana, dne 4 decembra 1934. Kraljevska Iranska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
II. No. 27270/1.	2984
Razglas.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani si mora za svoje potrebe z razlastitvijo pridobiti zemljišče (gozd) pare. št. 753, k. o. Župečja vas, ležeče v bližini železniškega postajališča Sv. Lovrenc na Dravskem pol ju, ki bi ga izkoriščala kot gramoznico. V ta namen se bo do gramoznice zgradil nov tir, s čimer se bo podaljšal javni prelaz v železniškem km S'5 proge Pragersko—Kotoriba.
O vsem tem se na prošnjo imenovane direkcije na podstavi predpisov ministrske naredbe od 25. januarja 1879, drž. zak. št. 19, ter zakona od i8. februarja 1878, drž. zak. št. 30, razpisuje politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo, ki bosta
v četrtek, dno 10. januarja 1985
s sestankom komisije ob 13. uri na mestu samem.
Predmetni načrt in razlastitveni pripomočki bodo od dne, ko se ta razglas objavi v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju, pa do dne 9. januarja 1935 pri imenovani občini med uradnimi urami razgrnjeni vsakomur na vpogled.
K temu poslovanju se vabijo vsi deležniki s pristavkom, da morejo do 8. januarja 1935 prijaviti pri sreskem načelstvu v Ptuju pismeno ali ustno med uradnimi urami svoje morebitne ugovore zoper nameravano gradnjo, odnosno zoper zahtevano razlastitev; najkesneje pa se morejo taki ugovori prijaviti vodji komisije pri razpravi sami do njenega zaključka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,' dne 21. decembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV P 1217/34-2.	2986
Oklic.
Tožeča stranka Pirnat Rozi, delavka v tobačni tovarni, Ljubljana, Kri-/evniška ul. št. 7, je vložila proti toženi stranki Pernetu Antonu v Ameriki, prej !!. R. I Bax 33 Bingham Cejon Utah, sedaj neznanega bivališča, radi 10.800 Din k opr. št. IV P 1217/34—2 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. januarja 1935 ob 11 uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 38, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Ivan Benkovič, vodja zemljiške knjige v pok. v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Srcsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 14. decembra 1934.
Og 62/34—4.	2988
Amortizacija.
Na prošnjo Janžeka Franca, posestniškega sina v Slaptincih št. 40, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šest mesecev, počenši od 1. januarja 1935, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica hy>z moči.
Oznamenilo: manilna knjižica Mestne hranilnice v Ljutomeru, št. 19659, glaseča se na ime: Janžek Franc, z vlogo Din 11,685'38.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 22. decembra 1934.
I 1037/34—6.	‘	2983
Dražbeni oklic.
Dne 3. januarja 1 935 do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Strehovci, vlož. št. 51 B 16 a, b, 470 B 19 a, b, 345 B 23/a, b, 364 B 19/b, 23/a, 365 B 25 b, 29/a, 468 B 18/b, 21'a, b, 478 B 19/a, 479 B 19/a.
Cenilna vrednost: Din 2.790'—.
Najmanjši ponudek: Din 1.860’—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi -m ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 17. decembra 1934.
*
I 777/34-6.	,	2971
Dražbeni oklic.
Dne 25. Januarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krška vas, vložna štev. 212 in zemljiška knjiga Veliki trn, vi. štev. 871.
Cenilna vrednost: Din 53.823-75.
Vrednost pritikline: Din 5.680-—.
Najmanjši ponudek: Din 39.790-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
fcjresko sodišče v Krškem, dne 24. novembra 1934.
I 785/34-6.	2970
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1935 d o p o 1 -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenec, vložna štev. 109.
Cenilna vrednost: Din 18.795-25.^
Najmanjši ponudek: Din 12.530'15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, dne 16. novembra 1934.
*
V I 3622/34—7.	2987
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1935 d o p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 8 v Lipah z njivami, travniki in vrtovi zemljiška knjiga k. o. Tomi-šelj, vi. št. 94.
Cenilna vrednost: Din 41.300'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 27.534’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 12. decembra 1934.
I 501/34-16.	2981
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1 9 3 5 d o p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica, vi. št. 676.
Cenilna vrednost: Din 61.474’75.
Najmanjši ponudek: Din 40.983‘17.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 4. decembra 1934'.
*
V I 3679/34—8.	2997
Dražbeni oklic.
D n e 8. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša na Brdu št. 124 z drvarnico, vodnjakom, ograjo in pašnikom, zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 963.
Cenilna vrednost: Din 73.596'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 49.064-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom draž-, be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 12. decembra 1934.
I 714/34—5.	2989
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 1935 do p. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vrh,
1.	vi. št. 244, 2. vi. št. 246.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 32.196'42, ad 2. Din 1.432'—.
Vrednost pritikline: Din 4.075'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 2i.464'28, ad 2. Din 954'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 21. decembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme;
1351.
Sedež: Jarše.
Dan vpisa: 20. decembra 1934.
Besedilo: Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah.
Obratni predmet: Namen družbe je:
a) izdelovanje tekstilnih, posebno platnenih proizvodov vsake vrste, kakor tudi ustanovitev in obrat vseh potrebnih pomožnih produkcij;
b) nakup in prodaja vsakovrstnega tekstilnega, osobito platnenega blaga, oziroma proizvodov te vrste, in zlasti
c) prevzem obstoječe tvrdke »Industrija platnenih izdelkov družba z o. z. v Jaršah« z vsemi aktivami in pasivami.
Družbina oblika: Delniška družba.
Ustanovitev družbe je dovoljena na podlagi koncesijske listine ministrstva za' trgovino in industrijo v Beogradu z dne 2. avgusta 1934, št. II br. 26093/K, odnosno na intimaciji kr. banske uprave v Ljubljani z dne 2. oktobra 1934, VIII No. 3964/3, ter na odobrenih pravilih.
Ustanovni občni zbor se je vršil
6.	oktobra 1934.
Družba je ustanovljena za nedoločen
čas.
Delniška glavnica znaša 10,000.000 dinarjev, ki je razdeljena na 10.000 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 1000 Din, ki se glase na prinosca.
Družbene objave: Družba priobčuje svoje javne razglase v »Službenem listu za Dravsko banovino«.
Podpis firme: Tvrdka delniške družbe se podpisuje na ta način, da pristavijo tiskanemu ali pisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoja imena: dva upravna svetnika, ali en upravni svetnik in en prokurist, ali dva prokurista, prokuristi vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Upravni svet sestoji iz treh do sedmih članov.
Člani upravnega sveta so:
Dr. Robič Hugo, primarij v Mariboru, Pintar Alojzij, trgovec v Ljubljani, Kluge Johann, tovarnar, Oberaltstadt, ČSR,
Tosti Avgust, bančni ravnatelj v Ljubljani,
Regenhart Ervin, tovarnar, Freivval-dau, ČSR, ing. Siegl Robert, tovarnar, Mahr. Schbmberg, ČSR,
dr. Luckmann Friderik, odvetnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. decembra 1934.
Fi 1048/34 — Rg B III 109/1
*
1352.
Sedež: Kočevje št. 313.
Dan vpisa; 23. decembra 1934. Besedilo: Kajfež Anton.
Obratni predmet: prodaja alkoholnih pijač na debelo.
Imetnik: Kajfež Anton, trgovec v Kočevju št. 313.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. decembra 1934.
Fi 217/34 — Reg A 11 62/1.
1353.	*
Sedež: Tevče št. 31, srez Laško.
Dan vpisa: 18. december 1934. Besedilo: Aškerc Josip, trgovina z govejo živino, prašiči, konji in ovcami.
Obratni predmet: trgovina z govejo živino, prašiči, konji in z ovcami.
Imetnik: Aškerc Josip.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. decembra 1934.
Rg A III 187/2.
Vpisale so se iz prem e m bo in dodatki pri nastopnih firmah:
1354.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 20. decembra 1934.
Besedilo: Jugostroj, družba z o. z.
Vpiše se poslovodkinja Petrič Mara, kontoristinja v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1934.
Fi 1044/34 — Rg C V 33/4.
1355.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. decembra 1934.
Besedilo: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
Izbriše se Član upravnega sveta Bonač Fran, vpiše pa član upravnega sve-
ta Krofta Hanuš, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1934.
Fi 1047/34 — Rg B I 121/25.
*
1356.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. decembra 1934.
Besedilo: Mariborski parni mlin Karl Scherbaum & sinovi.
Obratni predmet: Paromlin, parna pekarna in trgovina z deželnimi pridelki.
1. Izbriše se prokura, podeljena Antonu Skubeju.
2. Izstopil je iz družbe javni družabnik dr. Fric Scherbaum. Odslej samo-imetnik dosedanji družabnik Gustav Scherbaum, ki podpisuje tvrdko na ta način, da pristavi pod od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme lastnoročno besedilo: »Carl Scherbaum in sinovi«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. decembra 1934.
Rg (Ges I 7) A III 266/45.
*
1357.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20 decembra 1934.
Besedilo: Združene tvornice perila Ambrožič & Saboty družba z o. z.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Ambrožič Miroslav, hišni posestnik v Mariboru, Gregorčičeva ulica 24.
Likvidacijska firma: Združene tvornice perila Ambrožič in Saboty družba z o z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo na ta način, da na kakršenkoli način napravljenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. decembra 1934.
Rg C II 92/6.
Izbrisala se je nastopna firma:
1358.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 20. decembra 1934. Besedilo: Josef Kaučič.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dno 20. decembra 1934.
Rg A I 52/12.
Konkurzni razglasi
1359.
S 4/29—106.	2979
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Križanič Mica. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/29 o imovini prezadol-
zenca, se odpravlja, ker ni kritja za stroške postopanja po § 178., odst, 2., Stz. Okrožno kot konk. sodišče v Colju, odd. L, dne 18. decembra 1934.
1360.
Por 50/34—67.
*
2985
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Izgorška Franceta, tovarnarja pohištva in stavbenih del ter elektrarne v Šmartnem pri Litiji.
Potrjuje se poravnava, sklenjena med dolžnikom Izgorškom Francetom in njegovimi upniki na poravnalnem naroku pred sreskim sodiščem v Litiji dne P. decembra 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. decembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2991 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. decembra 1934. Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.942,203.362-95 (—36,498.932-98) Devize, ki niso v podlogi 111,071.124.35 (-[-44,575.748*55) Kovani novec v niklju 242,240.828-— (+23,411.357-—) Posojila . . 1.797,155.596-26 (— 6.2S1.335-87) Vrednostni
papirji . .	15,666.439"39
Prejšnji pred-
jemi državi 1.721,322.410'17 (+	143.844*45)
Začasni pred-jemi gl.drž.
blagajni .	600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 103,601.525-47 (-j-	2.956-60)
Vrednosti ostalih fondov . . .	11,569.921-54	(—	20.500"—)
Nepremičnine ... .	159,694.892-30	(+	50.308-24)
Razna aktiva	343,237.493-21 (4-19,140.055-26)
7.047,763.593-64
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000*—
Rezervni
fond . . .	107,961.825-12
Ostali fondi	15,211.881-65 (+	839'-)
Novčanice v
obtoku . . 4.237,953.135*— (—30,978.730*—) Obveze na
pokaz . . 1.215,514.883-74 (—79,880.996*56) Obvoze z rokom . . .	876,830.000--	<457,200.000*—)
Razna pasiva 414,291.868-13 (—j-98,182.388*81)
7.047,763.593*64
Obtok in obveze . . . 5.453,468.018-74 Celotno kritje . . . 35*611/0 Kritje v zlatu . . . 33"48°/„
Obre*tna mera:
po eskornptu..................4» , RVan/i
po zastavah: na zlato in varante ...... 6'/s’/«
na vrednostne papirje . . . > . 7*/a %
Stran 520.
Štev.
No. 10.236/2.
Gradbena družba J. Slavec & Comp., kamnolom.
2994 2-1
Oklic.
Gradbena družba z o. z. J. Slavec & Comp. iz Kranja prosi za odobritev kamnoloma ter delavnico in naprave za drobljenje porfirnega gramoza, evont. tudi za izdelovanje porlirnih kock v Kokri na posestvu g. Polajnarja Petra, pare. št. 583, 584 in 585/1 k. o. Kokra.
Na to odrejam na podstavi določb §§ 108., 107., 108. in nasl. ob. z. v zvezi z določili gradbenega in vodopravnega zakona komisijski ogled teh naprav in razpravo na mestu samem na dan 18. januarja 1935 ob 14. uri.
Mejaši in interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sre-skem načelstvu, soba št. 3, ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Na poznejše ugovore se ne bo oziralo in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir.
Sresko načelstvo v Kranju,
dne 20. decembra 1934.
Sreski načelnik: dr. Ogrin s. r.
*
No. 6896/6-34.
Predmet: Dražba lova v občinskem lovišču občine Zidani most.
2*977
Razglas.
Zakupna doba lova v občinskem lovišču občine Zidani most poteče z dnem
31.	marca 1935.
V smislu § 15. lovskega zakona z dne 21. septembra 1906, dež. zak. št. 5 iz leta 1907, se radi oddaje lova v zakup za bodočo zakupno dobo, to je od 1. aprila 1935 do 31. marca 1940 razpisuje javna dražba za dan
28. februarja 1935 ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Laškem, soba št. 5.
Ako dražba dne 28. februarja 1935 ne bi uspela, se bo vršila po 8 dneh, t. j. dne 7. marca 1935 na istem kraju in oh isti uri brez posebnega oklica nova dražba, event. tudi pod izklicno ceno.
Lovišče obsega 5225 ha 89 a 23 m*.
Izklicna cena znaša Din 2000'—, varščina, ki jo je pred pričetkom dražbe položiti v gotovini, v hranilnih knjižicah ali v državnih in drugih pupilno varnih vrednostnih papirjih, 2000 Din.
Od oddaje v zakup je izvzeto lastno lovišče Falter Irene v izmeri 133 ha 75 a 49 m5.
Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se po dokončni odločitvi o morebitnih prizivih ali v smislu dalj-njih določb lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja.
Dražbeni pogoji se morejo vpogle-dati pri sreskem načelstvu ob torkih in petkih med uradnimi urami in na dan dražbe pol ure pred pričetkom dražbe.
Sresko načelstvo v Laškem, dne 20. decembra 1934.
No. 1639.
*
2993
Razpis.
Občina Adlešiči, srez Črnomelj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 2000 —.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa (v »Službenem listu«) pri tej občini.
Občina Adlešiči,
dne 23. decembra 1934.
Št. 3585/34.
*
2973
Razpis.
Občina Bled, srez Radovljica, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba:	dovršena
pravna fakulteta. Nastop službe s 1. aprilom 1935.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl- 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom en«"«, meseca po objavi tega razoisa v »Službenem listu« pri občini Bled.
Občina Bled. dne 19. decembra 1934.
*
Štev. 5966.
2978
Razpis nabave živil.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici
razpisuje na podstavi odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 13. decembra 1934, št 25.200. IV. javno pismeno licitacijo za dobavo špecerijskega blaga v času od 1. januarja 1935 do 31. marca 1935 na dan 8. januarja y.!35 °b ur* v pisarni uprave.
Pojasnila glede dražbenih pogojev in kavcije daje uprava.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 22. decembra 1934.
*
2976
Šlev. 3733/V—K.
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo:
8 vodomerov-mokrotekačev. Ponudbo jo vposlati do 5. januarja 1935 v zaprtem ovoju z označbo: »Ponudba za vodomere«.
Seznam in dobavni pogoji se dobijo v [tisami ravnateljstva, Krekov trg 10/11. Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega, dne 21. decembra 1934.
Razne objave
Poziv.
2992 3-1
Pašniška in gozdna zadruga, reg. z. z o. z. v Sromljah je stopila v likvidacijo — razdružitev.
Pozivlje morebitne upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Bertole Ivan s. r., bivši načelnik in likvidator pašniške in gozdne zadruge, r. z. z o. z. v Sromljah.
*
Poziv upnikom.
2980
Parna žaga Nazarje družba z o. z. ali Dantpfsage Nazarje Ges. m. b. H. ali Segheria a vapore Nazarje societč a g. 1. je stopila v likvidacijo. Upniki družbe se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju Holtzerju Karlu v Na-zarjih.
Likvidator.
*
7adr. III 23/16.
2990 3-1
Poziv upnikom.
Zadruga agrarna zajednica v Kapoi-Kot se je razdružila in poziva svoje upnike, da priglasijo svoje terjatve.
Likvidator.
*
Poziv.
2917—3 -2
Zndružna elektrarna v Stanežlčab r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve
V Stanežičah, dre 19. decembra 1934, Likvidatorji
*
2972
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico od bi-eikla br. 56 703.
Proglašam jo za neveljavno.
Ferencek Ernest s. r., Vučja-Gomila, Tešanovci.
*
Objava.
2995
Izgubil sem dovoljenje za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano od inšpekcije dela v Ljubljani, I. br. 1583/28, na ime: Stanič Rudolf. Proglašam ga za neveljavno.
Stanič Rudolf s. r.
Izdaja krahevska danska uprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskal na Merkur v bpjt)l|a?)^men predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.