Džungla. Roman iz afriškib pragozdov. 'Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 38 1*j!!ki zapah je zarožljal, vrata so se odprla in brž Je Ine potegnila mladega moža y sobo. »Oh — tisti strašni, divji krik! Kaj je bilo tisto '—?« »To je bil zmagoslavni, bojni krik človelia, ki Yam je rešil življenje, gospodična Porter!« je razlagal Clay- ton. »Počaltajte, koj ga pokličem, sami ga morate za- hvaliti za rešitev!« Preplašena Ine ni hotela sama ostati y koči, stopila je za Claytonom Ivrog ogla. Pod oknom je ležala mrtYa levinja. Trzana pa ni bilo nikjer. Nema sta stala ob silnem truiplu nevarne roparicc. »Oh, Clayton —! Strašen, grozen glas je bil —! To ni bil človeški glas —!« »Pa je vendar bil!« In pripovedoval ji je svoje čudežne doživljaje z neznanim bitjem, kako mu je neznanec dvakrat rešil življenje, — kako je s samim nožem napadel leva, — kako ga je z nerazunjljivo močjo nesel po zračnih yišbaah džunglinih orjakov, — kako je s samimi golhni rokami napadel levinjo in jo ubil, — pripovedoval ji je o silnih mišicah neznančevih, o njegovim prikupljivem, moško lepem obrazu —. »Ne vem kaj bi dejal da je! Izprva sem mislil, da je on tisti Trzan. Pa besedice ne govori angleški. Tudi razum« _.«.€ »Najsi bo kdorkoli«, je Tzklini-Io dekle vneto, »žiyljenje mi je rešil, — naj ga Bog blagoslovi in obrani zdravega v njegovi dirji džungli!« »Tako bodi!« je potrdil Glajto« i poudarfcoim in stopila sta v kočo. »Za božjo volj«, — »li s«» mrtva ali »isem —?« Mlada eloveka sta zavzeta obstala na pragu. Iz predala stenske omarc je d^igala glavo deb«lušasta Barba in njene Yelike boječe oči so plašno begale po sobi, kot bi ne mogle praY verjeti, da še gledajo ne^arni pozemeljski svet. Tedaj pa so Ini odrekli njeni prenapcti živci, vrgla¦< je na ležišče in prasnila y prešer««, netir»d4__ «neb. XY. Kak©scjegospodprofesorP«rtcrilev»M s r e č a 1. Več milj južno od ..cče sta stala >iva posiam* ho- ža _a peščeni obali. l^repirala sta se. Pred njima j« kžal brezkončni atlantiški »cean, aa njunim hrbtom črna Afrika, krog njiju pa se j« raz- teaala neprodirna, .temna džungla. Divje živali so renčale in rjovel«, di-rji, »krakotni glasoYi so udarjali na njunu ušesa. Milje in milje sta poto^ala in iskala pot nazaj h koči, pa venomer sta hodila y r.asprotno stran. Izgubila sta sc, brczupno i» brez moči, prav kot bi bila prišla na drug svet. Človek bi mislil, da bo Ysaka celica njunih možganov napeto delovala in premišljevala o njunem nesrečnem položaju in o trenutnem najvažnejšcm Yprašanju, kako in kod bi nasla nazaj h koči. Govorila pa sta tole. »Ampak moj dragi gospod profesor«, je pravkar dejal gospod Filandcr, »praviin in ponavljam in poY- darjam, da Rimljani v svoji kulturi niso bili samostojni. Vse kar najdete pri njih, vse so si izposodili in vzeli od GrkoY, umetnost, slovstYO, Yedo, celo bogove sd si izposodili od GrKOY —. Rimljani so bili po srojeni bist^u praktičen, širok«gruden narod. Predvsem pa so bili militaristi. Ih k_tperialističen aarod so bili! NjihoY namen —.« »Bežite bežite, dragi gospod Filander!« ga je prekinil profesor Po»t«r. »Dovolite, da vam ugovarjam. Tisto kar pra^ite, to je Yse prišlo še le pozneje samo pe sebi. Tistikrat ko se začenja rimska —.« »Pssssst — fospod profesorl Zdi se mi, da nekdo jprihaja tamk m _uun« —!c j« šepnil FilandeF » se plaho oziral. »Bežite bežite, gospod Filander! Ali vam nisem že tolikokrat pra^il, da mor« znanst^enik osredotočiti vs« svoje duseTne zmožnosti in Ysa svoja telesna čutila edinole na svoj predniet, ako se hoče povzdigniti do tistih zračnih idejnih Yišin, ki s» izključno kraljestTo visokih duhov —! In pra^kar ste se hudo pregrešili zoper to temeljito načelo duše^nih dela^cev, prekinili stt ¦ok mojih znanstvenih izY«janj zaradi malenkostnih poj«YOY y «u_nera SYetu in —.« »Za božjo yo1jo, gospod profesor, poglejte —! Lev —!« je tedaj kriknil gospod Filander in napenjal kratkovidne oči y mračne džungelske sence. »Kajpak —! Seveda! LeY —! Če že hočete iz komarja napraviti leva in kamelo —! Ampak kakor sem dejal —.« »Nikakor ne, gospod profesor!« se je koj razvnel Filander. »Dovolite da vam ugovarjam! Meni je stvar čisto jasna! Če bi bili znali Runljani ustvarjati sami i_ sebe, bi bili ustvarjali še preden so se srečal z Grki. Pa nič niso naredili, to sami dobro veste! Pravim in poY- darjam in ponavljam, da je šele zbližanje obeh narodov —.« Nekaj je zašumelo za hrbtom učenih starcev in gospod Filander je sredi svojega govora plašno odskočil. Tudi gospod profesor Porter se je vznemirjen ustavil. S ponosnim dostojanslvom, kakor se spodobi za kralja vseh živali, je stopal komaj deset korakov za njima mogočen lev. Ko sla se moža ustavila, je postal ¦taidi lev ler ju z radovednim zanimanjem ogledoval. »Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hm —!« je dejal profesor Porter zamišljeno. Rahla razdraženost je doncla iz njegovega glasu. »Nikakor, gospod Filander«, je nadaljeval nevoljen, »nikdar v vsem življenju še nisem čul, da bi bilo tem živalim dovoljeno svobodno hoditi okoli, zunaj klelke ali celo zunaj mej in plolov zverinjaka —! Prav odločno se bom pritožil zoper tako očividno kršitev splošno veljavnih in- priznanih varnostnih predpisov! In icer. koj pri bližnjem ravnateljstvu iukajšnjega zverinjaka!« »Čislo prav ste povcdali gospod proicsor, čisto prav!« mu je pritrdil Filander. »In prej ko se pritožite, tem bolje bo za naju! — Tojej pa pojdiva!*. Prijel je profesorja za ramo in ga potegnil za seboj. Naredila sta par korakov in gospod Filander se je obrnil. Pa ves se je prestrašil —. Lev je še vedno mirno in dostojanstveno v enakomerni oddaljenosti korakal za njijma. ' Krepkeje je prijel preplašeni gospod svojega obotavljajočcga se prijatelja za ramo in pospešil korak. »Kakor sem dejal, gospod Filander —!« je ponavljal profesor Porter, se ustavljal in zamišljen položfl kazalec n čelo. Spet se je gospod Filander hlastno ozrl. Tudi lev je pospešil korak in trmoglavo stopal za njima v nezrnotljivo enakomerni oddaljenosti. »Za nama gre —;!« je viknil Filander in se spustil t tek. »No no, učeni gospod Filander!« je ugovarjal profesor Porter in se branil. »Takole skakanje se pač ne spodobi za moža-znanstvenika in učenjaka! Kaj bodo rekli naši prijatelji, če bi naju slučajno kateri srečal tule na poti in videl najine otročje telovadne vaje!« Gospod Fila^der je iznova pogledal nazaj. O groza —! V lahnih gibčnih sfcokih je prihajal lev bliže. Komaj pet korakov je bil oddaljen. Gospod Filardcr spusti profesorja in jo v divjem diru udre po pesk.u. Cast bi bil delal svojeirfu narodu na vsaki olimpijski igri. »Kakor scm dejal, gospod Filandeeer —!« je vpil za njim profesor Porter in tudi sam vrgel svoje suhe noge v zrak. Ugledal je krvoločne oči ip polodprti gobec v nevarni bližini svoje častitljive osebe. Z visokim svetlim Mobukom v tilniku in z \ihrajočimi kraki svoje dolge suknje je pohitel za urnimi petami svojega prijateija. Ozek pas džunglinega gozda je segel v peščeno obal. Redka drevcsa so slala prav do morja. V to varno zavetišče sia hil«la spoštovana moža s čudovito naglico in z neverjetnimi skoki. Iz goslfga vejevja najbližnjega dreve<?a pa jr prcžalo dvoje bistrih oči in z odobravajočim za-iimanjem cpazovalo skokonogo dirko. Trzan je sedel na drevesu in obraz se mu je režal v veselju in zadovoljstvu. Dobrb je poznal kralja živali in njegove navadet Vedel je, da sla belokožca varna pred njegovimi zobmi in kremplji. Že zdavnaj bi si bil privoščil Numa lahk» dosegljivi plen, pa njegov trebuh je bil poln. Ia sit 1«y  ne napada brez sile. Numa bi bil stopal za njima in ju zasledow»l, dok kr bi se mu spet ne oglasil glad. Pa verjetno je bilo, da  bi se bil kmalu naveličal postopanja in se zavlekel y goščavo spat. Le eno je bilo nevarno. Če bi ga belokožca kakorkoli razdražiia — in zadostovalo bi bilo vznemirjenje obnašanje in kričanje, ali pa če bi katcri zmed njiju padel — v hipu bi bil rumeni krvoločnež planil in ju raztrgal. In to možnost je treba na vsak način zabraniti, si je rekel Trzan. . Spuslil se je na najnižjo vejo-in ko je gospod Filander prisopihal pod njega, ulrujen in upehan, da bi sam voDce uikdar ne mogel splezati na drevo, se je Trzan stegnil, ga pograbil za ovratnik, potegnil kvišku ter varno posadil poleg sebe na vejo. Trenutek pozneje je prisopihal profesor Porter t biižino njegove rcšilne roke in tudi njega je polegnil kvišku, prav v liipu, ko je raziir.ir.ini ?\iir,->n nlfiiiil, da pograbi ubegli plen Nekaj časa sla se sopihajoč oklepala uebele varne veje, Trzan pa se je stisnil za deblo ter ju muzajoč se in radovcdno opazovrl. Prvi je izpregovoril gospod profesor. »Zelo sem užaljen!« je dejal. »S svojo slrahopetnosljo ste prekinili mojo znanslveno razpravo, stc me motili v mojih izvajanjih! In čisto nedostojno sem moral hitcti za vami, da bi vas došel in vam povedal svoje končno mncnje. — (Dalje pribodnjič).