Vpliv avtomatizacije na povečanje delovne produktivnosti
Splošno je znano, da se de-lovna produktivnost v svetu veča s tehničnim napredlcom. Toda šele z iznajdbo in upora-b.o parnega stroja je začela de-lovna produktivnost rasti v've-likem obsegu v primerjavj z dotedanjim stanjem. Tehnika im,a eno odločujočih mest pri poveianju   produktivnosti.
Avtomatizacija pomeni na-daljnje spopolnjevanje tehnike, ki omogoča da se proces projz-vodnje opravlja avtomatično na mnogih področjih, alasti pa v tistih industrijskih vejah, v ka-terih teče ta proces etiostavno in fcontinuiranc. Z avtomatiza-cijo prihranimo ogromne koli-čine človeškega dela, izboljšu-: jemo kvaliteto proizvodov s tem, da proces. proizv>odnje spo. polnjujemo do te mere, da od-pravljamo vse napake. ki nasta-jajo zaradi nenatančnosti člove-kovega dela, odstranjamo nada. lje napor delavce-v oziroma zmanjšujemo &loveški napor in nevairnost pred poSkodbami pri rtelu. zmanjSujemo pa tudj last-aa c«ao proizvodov.
V Fordovi tovarni v Cle^e-landu so potem. ko so vpeljali avkjmatizacijo; lahko z 41 de-lavci prenesli v eni sami uri 154 motornih blokov. Po stari metodi je ta posel opravlja'o 117 delavcev.
Ko bo tovarna radijsknh m tel^vizijskih aparatov »Rayttae-on Mianufacturing Co« v ZDA uvedla avtomatizacijo. bo lahko
dnevho izdelala samo z dvema delavcema 1.000 radijskih ln te. levizijskih sprejemnikov. Po do. sedanjih metodah opravlja to delo blizu 200 delavcev.
Uvedba avtomatizacije je po-kazala dobre rezultate tudi v industriji proizvodov za doma-če potrebe. To se je rnajbolj od-raziLo na znižanje cen posamez-nih  izdelkov.
Pre<J uvedb avtomatizacije  1950 Sesalci za prah Televizijski aparatl Hladilniki Pralnj strojl
Po uvedbi avtomatizacije 1055
90 dolarjev                   80 dolarjev
231  dolarjev                  200 dolarjev
329 dolarjev                  229 dolarjev
391  dolarjev                 281 dolarlev
P« računih ameriikih stro-kovnjakov bi se narodni doho-dek ZDA po uvedbj avtomati-zaeije v ameriškem. giospodar-stvu v nailednjih 25 letih po-dvojil.
V zvezi s takio vidnim ritmom povefanja delovne produktivno-sti in prih.nankov floveške dp-lovne sile pa se poleg drugega
nujno postavlja vprašanje skraj-šanja delovnega dne. Za.radj te-g.a evropski sindikati ie ziahte-vajo naj se delovni teden skrajša na 40 ur, ameriški pa zahtevajo skrajšanje na 30 ur. Ra>1'ka v 73b*pvah tzh^ia iz razlike v ctanašnji stopnjl pro-duktivnosti v Evropi  In ZDA.
V. N.