Slovenski tabor v Šmartnem pri Velenju. V nedeljo je bil v SaleŠki dolini velepomemben dan. Blagoslovljenje in otvoritev Društvenega Doma v Smartnem ni krajnega pomena; ta prireditev ne zanima samo ene župnije, posledice se bodo kazale v treh okrajih. To ni bila /navadna veselica, to je bil, kakor je poslanec dr. Verstovšek pravilno označil, slovenski tabor. ,Ta slovesnost pa ikaže že tudi kot prireditev sama, da prodira demokratični duh povsod med slovanskim Ijudstvom tudi v družabno in društveno življenje. Politifini program S. K. Z. .v okrilju VsesloVenske stranke na demokratični podlagi se kaj lepo zrcali že na slavnostih enake vrste. Tu ni bila zastopana, kakor je bilo poprej navadno, sama frakarija, sama inteligenca, ki se je razveseljevala na običajnih veselicab. Razveseljevalo se je ljudstvo, nastopalo in vodilo je prireditev zastopstvo iz kmeckega stanu. Kako prijetno in zares ganljivo je bilo že videti na kolodvoru v Velenju pri vsprejemu tujih gostov. Vrlim Ljubljančanorn niso stiskali v pozdrav roke samo zastopniki inteligence, ne samo tržki župan, temveS tudi vrii, pristni kmetje z ličnim slovenskim znakom na prsih, v znamenje, da so oni zastopniki in voditelji danaSnje prireditve. Kako prisrčen je bil ta pozdrav! Odkritost, pristna priprostost je dala že takoj pri sprejemu celi slavnosli primeren znaSaj. — Nismo se varali v prepričanju, da prireditev slične vrste zbere obilno ljudstva. Topiči so naznanjali prihod obiskovalcev od vseh strani. V trgu Velenje je bilo pred sv. opravilom vse nallačeno do cerkve. Vreli' pa so že tudi zjutraj vsi v Velenje, da bi sliŠali besede znanega cerkvenega govornika, duh. svetovalca dr. Medveda. Velika cerkev je bila natlaeeno polna, okrog cerkve je bilo pa Še ve6 ljudi, ki so pazno poslušali besede prof. dr. Medveda. Pri sv. maši so peli pevci slavnega društva ,,Ljubljane". Petje je iznenadilo vse navzofie. Kaj takega Se nismo doživeli v Velenju, je Šlo že dopoldne od ust do ust. Popoldne so šli po vlakih skupno z godbo in pevci došli gostje v Društveni Dom. To je bila veliŽastna manilestacija kmečkega prebivalstva; i dolga vrsta se je pomikala do Društvenega Doma. Pa kaj! Ko pridejo gostje iz kolodvora do cilja, zapazijo, da je velika dvorana že natlačeno polna, da je okrog Doma zbranega že nešteto ljudstva. Toda za ljudi enega mišljenja, ene misli, ]e povsod dovolj prostora. Mestni župnik 6. g. Cižek ]e blagoslovil novo stavbo. Zastopriik S. K. S. Z,, g. dr. Holinjec otvori oficijelni del in pozdravi navzoče v imenu Zveze. "Vseh. ni zamogel navesti in povdarjati raznih zastopstev imenoma. Popolnila sta Se nadaljna govornika g. župan Skaza v imenu občine in poslanec dr. VerstovŠek v. imenu bralnega društva in kot poslanec. Izmed poslancev sta bila navzoča g. dr. Benkovič in dr. Verstovšek; prisrčno smo pozdravljali g. župana velenjskega, nadalje načelnika okrajnega zastopa barona Adamoviča. Ko se je slisalo to ime, je zaŠumelo navdušenega odobravanja in ploskanja, na kar je govornik primerno označil, da je to pritrjevanje ljudstva pač najlepše znamenje, 'da slovensko ljudstvo spoStu- je tudi plemenitaše, ki delujejo z ljudstvom. Navdušeno smo pozdravili časlilo duhovščino, ki je bila prav lepo zastopana od vseh krajev. Ljudstvo pa je najbolj pozdravljalo Lji}bljau6ane, ki so prfšli med nje tako daleč, in jih Srodrili z lepimi pesmimi. Nadalje ^smo pozdravljali pevce iz Smartna na Paki; bralno društvo iz Družmirja, Zavodnje, Razborja, Mozirja, Nazareta, zastopnike iz Mislinjske doline, iz Savinjske doline itd. Z okineanimi vozovi so se pripeljali Zavodčani in Razboreani. Vsa čast gre St. Iljčanom, Mislinjčanom, udeležencem iz St. Vida in Doliča. Ne govorimo pa o udeležbi iz šoštanjskega okraja; od tod je bilo vse na nogah. Iz vseli župnij in občin je bilo ogromno ljudi. Pozabiti ne smerno vrlih Šentiljdanov z g. županom Korenoin, Skalčanov in vrlib. mož in žen iz St. Janža. Vse srao prav prisrčno sprejemali in z navdušenjem pozdravljali! Med pozdravi g. dr. Hohnjeca, velenjskega župana Skaze je svirala godba in so peli ubrane pesmi vrli pevci iz Ljubljane in iz Pake. Nato je državni poslanec g. dr. K. Verstovšek v navdušenih besedah oznaeil pomen Društvenega Doma za Saleško dolino. Ko je oznaeil žalostne razrnere trgov Soštanj-Velenje in oraenil, da se ljudstvo ni za,moglo niti zbirati v posvetovanje za odločen odpor, in navedel žalostni klio domacinov, ka/terega smo sliŠali vedno radi poinanjkanja primernih prostorov: ,,Brez doma smo na lastni zemlji", so se marsikatem mu domačinu vzbudili žalostni spomini na preteklost, Toda besede ,,Sedaj imamo svoj dom", so razjasnile obraze z nado na boljšo bodočnost. Burao pozdravljen je povzel besedo drž. posl. g. dr. Benkovič, ki je z znano nam odločnostjo bičal današnje nezdrave razmere in bodril ljudstvo k skup^ nemu delu in vstrajnosti. Ko je nato zaključil oficiek ni del g. dr. Hohnjec, se je začela prava Ijudska veselica v dvoraui sami in na prostem. Ljubljanski pevci so peli mile in navduševalne pesmi; na drugi strani smo slišali zopet pevce iz Pake; vmes Je svirala godb"a. Nastopali so govorniki, drug za drugim. Bil je resnično ljudski parlament. Govoril je navduševalno g. župan Skaza; na mizo je stopil v dolini v dobrem spominu iz nekdanjih. dnifTiaš vrli g. dr. Medved. Navdušenje je bilo velikansko, ko so videli Saleščani pred seboj nekdanjega svojega ljubljenca. Občudovali smo jedrnate besede mladenica iz Skal, Zajca, ki je govoril v Imenu mladine za mladino. Navdušeno je slavil g. Krajnc iz St. Ilja ta dan in pozdravljal poslance. G. Cerar iz Mozirja je pozdravljal v iraenu Gornje Savinjske doline, g. dr. Hohnjec je osvellil delovanje g. Goričarja Maksa, ki se je v skrommJa besedah zahvaljeval. Bili so ganljivi prizori pri tej napitnici. Vsi so uvaževali nagorno, požrtvovalno delovanje vstrajnega g. kaplana, vsi so se gnječili okrog njega, skazovali mu udanost in ljubezen, povzdignili ga kvišku, da ga je videlo yse Ijudstvo. Pa je tudi mož zaslužil to priznanie! Lahko rečemo z mirno vestjo, da je bil upravieen izrek: ,,Danes je Makslnov dan". Le prehitro smo se morali ločiti od DruŠtvenega Doma. Spremilo je Ijudstvo Ljubljančane na kolodvor z godbo, kjer se\jje samo prepričalo o drznosti in nesramnosti velenjskih nemškutarjev. Bili so hrupni prizori, ki so bili velika sprememba po prejšnjem veselju in navduSenju.