3. štev.
Marcij. — 1880.
Letnik III.
l
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta v Alojznici.
Petje v šoli.
Da, reforma cerkvene glasbe res ni mala stvar. Marsikaj sem že poskusil v tej zadevi, a prepričal se, da se ne da reformirati, kakor bi se na peti za-suknil. Vedno pa sem menenja, da je reforma odvisna najbolj od pravega poduka v petji; zarad tega nikdar nisem zamudil največjo pozornost obračati na pameten poduk v petji. Priznati se mora, da kaj malo nas je bilo v mladosti prav podučevanih v petji, še manj nas je, ki smo prejeli navod, kako v petji podučevati. Večjidel smo se pozneje sami olikali in poiskali priložnosti na-tančnejega priučenja; samouki smo. Kot taki imamo tudi prav razne nazore,
■ "V* .......1,1' \i '.-ar se očitno kaže. Učenci starih in novih glasbenih
zavodov aii šol so zvesti ostali načelom svojih učenikov; z vednostjo so pili tudi duha iz virov slavnih mojstrov in le tako je bil mogoč razvitek. Nam pa se ni dalo zajemati iz tacih virov; ideala nismo dobili pred oči, in radi tega še danes nismo edini niti v načelih, ko je vendar treba „in necessariis unitas". Namen nam ni jasen iu tudi sredstva so nam temna. — Res pevski poduk v ljudski šoli je višje vrednosti, nego se le ceniti more. Ne morem si kaj, da nebi enkrat govoril resno besedo o petji v šoli, ker sem prepričan, da od pametnega podučevanja v petji je odvisno zboljšanje glasbenih razmer, bodi-si na cerkvenem ali svetnem polji.
čital sem nekje, da so Lezbijani, premagavši odpadle zaveznike, za kazen jim naložili, da se njih otroci ne smejo vaditi več branja i petja. Ta kazen (vsaj glede petja) zadene marsikaterega mladega odpadnika. Odgojitelji ne vedoči, pa tudi vedoči a zanemarjajoči ne uče mladine petja, ker se jim zdi odveč, skoro bi djal luksus. — Takim pač ni znano, da je petje: 1. človeku prirojeno, 2. da je izverstna gimnastika za pljuča, 3. da lika govor, 4. da nam slajša življenje in 5. da je začetek in elementarni poduk glasbe sploh.
1. Ni mi znano, je-li že Adam v raju prepeval, tudi ne, da je Eva pervorojencu prepevala; ali opozorujem na otroka, ki že v pervih letih rad posluša petje in godbo, ki se vmiri, ako ljubeča mati pri zibeli sedeča sladke	s
pesnice prepeva. Plato sam pravi: „Da otrok zaspi, prenaša ga mati v naročji zibaje in sladko mu prepevaje". — Dekletce, ki si da s punčiko opraviti, zna sama napeve delati brez učenika.
Mil GLASBEN
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Ako je toraj čut za glasbo človeku prirojen, tedaj bi bila enostranska tista izreja, ki bi tudi te zmožnosti ne odgojevala. Ljudje brez glasbenega posluha so tako redko, da ni o njih ni govoriti.
2.	Otrok prišedši na svet ima vse organe življenja v sebi, med temi najvažnejši organ — pljuča. One dihajo, in če dihanje prestane, človek je mertev. Toda s pomočjo sape, ki iz pljuč pride, zamoremo tudi glasiti se na večbrojni način. Ta organ pa je treba krepiti in natora sama v tem veliko stori. Zdravniki terdijo, da je jok telesnemu razvitku otroka vgoden. Ali, ko otrok odrase, ne joče toliko in vpiti tudi ne sme; tedaj je šola dolžna skerbeti za to, da se pljuča uterdijo. Telovadba ima £icer nalogo razvijati in krepiti človeški organizem — recite unanje ude; kak dobiček pa imajo pljuča od nje, prepustim odgovor tistim, ki terpe tolovadbo v šolski izbi, kjer nastane neizogibno tak prah, da je želodec sit, pljuča pa poštupana. Petje, pametno petje je neizmerne koristi za okrepitev pljuč. Vprašajte zdravnike, povedali vam bodo, da pevci se nimajo tolikanj bati vnetja pljuč, in če se jim vnamejo, prej bolezen prestanejo nego drugi. Se ve, da človek ne vč, kje ga bolezen in smert čaka.
3.	Petje dalje lika govor. Gluh človek ne zna govoriti, (bodi-si, da je pozneje oglušil) ker on nima pojma o lepoglasji. A nepopolni organi se dajo s petjem spopolniti, ker počasno doneče izgovarjanje samoglasnikov v zvezi se soglasniki sili terpke organe k potrebni legi, in pljuča se vadijo pri petji kakor v govorjenji ekonomično ravnati s potrebno sapo. — Nauk v petji naj bode toraj pomožen gladkemu izgovarjanju, potem se bodo vkrepile in spo-polnile persi, jezik in posluh.
4.	Glasba razveseljuje. Ona je dih veselja, ki iz serca pride in se v serce poverne. In kdo bi otrokom ne privoščil tega veselja, kdo jim zavidal to radost, ki je duša vsega njihovega delovanja. Kak hitro se jim pač posuše solze, ako melodični glasi vdarijo na serčne strune. Otrok mora biti vesel; toraj pojte mali in veselite sel
5.	Mnogi starši dajo otroke učiti glasbe, to je šega današnjega časa in je hvalovredno (Nemec pravi: Gehort zum guten Ton). Vendar kako se prične ta poduk? Navadno z glasovirom ali z gosli. To pak je napačno. Najbolje je pričeti s tistim inštrumentom, kojega človek saboj na svet prinese in ima najbolj priprost, a ob enem najbolj umeten mehanizem. To je goltanec, mala piščal, v katero sapa iz pljuč skozi dušnik prihaja, od koder skozi usta ide in ton prouzroči. S petjem naj se začenja, to je naraven začetek. Verh tega ni nikomur treba inštrumenta kupovati, saj ga vsakdo saboj nosi. Odgojitelji imajo dolžnost, pevsko zmožnost pri otrocih buditi in razvijati s pomočjo naravnega metodičnega poduka. Ni treba, da bi bil učitelj v pravem pomenu umetnik; dovolj, da pozna stan pevskega orodja in da ima v sebi genij glasbe.
Druga točka! „Cecilijansko petje in glasba je za kmečke zbore pretežka." Da, gospodje moji! Kaj pa se pravi cecilijanska glasba? — Cecilijanska
(Dalje prihodnjič.)
Cilj in namen Cecilijinega društva.
(Dalje.)
glasba je pervi gregorijanski koral. Je-li ta pretežak? V govoru preč. o. Beda Eckert-a berem: „To koralno petje, tako se govori, je predolgočasno, merzi in dolgočasi dušo in serce in je prav pripravno ljudi iz cerkve poditi!" Da res, častiti zborniki! To bi se lahko reklo o koralu, kakor ga slišimo dandanašnji peti, nikakor pa ne o gregorijanskem koralu, ako se tako poje, kakor bi se peti moral. O tem pravi Benedikt XIV. „da serca vernikov k gorečnosti in pobožnosti spodbuja, in da ga pobožni raje poslušajo in po vsej pravici više čislajo, nego figuralno petje. K temu koralu se prištevajo n. pr. prefacije, katerih muzikaličuo vrednost celo Mozart sam tako visoko čisla, da pravi, da bi vso svojo slavo rad za to dal, da bi bil le skladatelj kake prefacije. In — prav ima! Kajti primerja naj se najlepša arija s kako prefacijo, lamentacijo, ali Pater nostrom; skušajo naj se te zadnje skladbe tako umetno in pazno predavati, kakor one perve: in prefacije in drugo koralno petje ne bode nikakor za onimi pervimi zaostalo! Na kaj druzega neki, kakor na ta koral je tudi sv. Avguštin mislil, ko pravi: „Koliko solz sem pretočil pri tvojih himnah in pesmih. Kako sem bil ganjen, ko se je po tvojem svetišči milo petje razlegalo! Oni glasovi so doneli na moje uho in po njih je bila vlita tvoja resnica v moje serce, tako da se je v njem ogenj pobožnosti in gorečnosti vnel, in solze so mi tekle in to mi je delo dobro". — Prav odveč že naj omenim v ohranenje in vrednost gregorijanskega korala še spričevalo nekega protestanta. Učeni Thibaut pravi: „Katoliška cerkev ima vsled svojega sistema prav silen vzrok, da ohrani in obderži prestaro petje, ki se ambrozijansko in gregorijan-sko imenuje, one v resnici nebeške speve in intonacije, ki jih je v najlepšem prestarem času sv. cerkve človeški genij stvaril in gojil in ki ravno zaradi tega človeku globokeje segajo v serce, nego mnoge novejše kompozicije, ki so nalašč v ta namen narejene".
Če pa dandanes, častiti zborniki! ta koral večini nič več ne dopade, nič več ne ugaja, ni tega vzrok koral, ampak deloma pomehkuženje in mesna po-greznjenost našega roda, deloma pa, da se je umetnost, koral prav peti, nam pogubila. Treba je tedaj pred vsem dragem, da dobijo pevci pravi pojem o koralnem petji in to se da lahko brez stroškov in v kratkem času doseči; kajti koral prav peti ni nikakor kaj tako težkega in ne zahteva premnogih, ampak le nekoliko dobrih moči.
Cecilijina glasba je drugič: večglasno petje. Je-li morebiti to pretežko? — Da in ne! Ako bi hoteli koj Palestrinove maše peti, to se ve da ne bi šlo; ravno tako tudi ne morete pričeti s široko- in umetnopostavljenim, morebiti celo šest- ali osmostavnim petjem. To je jasno. Pa cecilijino društvo Vam ponuja eno-, dvo-, tri- in čveteroglasne maše z orgijami in brez orgelj, ki se jih lahko vsi naučite, samo da le hočete — še lože nego kako Buhler-jevo mašo. Brez vaje ne bodo šle niti perve niti druge, in ako mi kdo poreče, saj se tudi instrumentalne maše lehko brez poskušnje, brez vaje pojejo, tedaj mu odgovarjam: „Da — pa kako!"
Cecilijanska glasba je 3. instrumentalna cerkvena glasba, pri kateri mora pa, se ve da — nasproti moderni instrumentalni cerkveni glasbi — petje godbo prevladati. Je mar to pretežko? Gospodje moji! Primerjajte maše oboje verste in spoznali bodete, da moderna cerkvena glasba dokaj veče zahteve
na pevce in godce stavi. Se ve da je petje tudi dostikrat tako rekoč le spremljevalni glas in mora goslim, flavti ali klarinetu sem ter tje slediti in se petje z mnogo instrumentacijo in figuracijo lehko potlači in zakrije, kar je za pevce tem lože. Vprašam pa, se li smemo zadovoljevati s tako cerkveno glasbo, pri kateri je petje le nebistven del — le postranska reč? — Gotovo da ne.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
—	Na Dunaj i, 4. februarija. Vže večkrat sera nameraval Vam poročati o tukajšnjem stanji cerkvene glasbe, posebno o vspehih cecilijanskih — ali toliko opravil in študij človeka zmerom le v enem krogu in okoli enega središča verti in derži. Morda bodem vendar dobil priliko o tukajšnih cecilijanskih društvih se informirati in njih verlem 'napredku in vspehu kaj sporočiti. Toliko Vam vže zdaj zamorem naznaniti, da cecilijanska ideja tudi na Dunaji zmerom bolje prodira in več terena dobiva — vže odkar jaz tukajšno cerkveno-glasbeno kretanje opazujem. J. Bolim vodi svoj verlo izurjeni kor v cerkvi „am Ilof; Palestrina-Verein daje svoje produkcijo (v adventu in postu vsako nedeljo) v frančiškanski cerkvi pod vodstvom gosp. Bauerja; v desetem predmestji (večinoma češkem) Favoriten deluje v cecilijanskem zmislu vnet župnik g. Fiirst; v Votivni cerkvi, kder do sedaj ni bilo strogo urejene cerkvene službe i petja, se je tudi vže slišalo pravo litnrgično petje (dne 15. nov. 1879. je AViener Singakademie pela Santnerjevo vokalno mašo), in v nekterih ženskih samostanih je vže dolgo — kakor se samo ob sebi razumeje — udomačeno koralno petje. Verhu tega časnik: „Wiener Blatter fiirkath. Kirchenmusik" se svojimi izverstnimi spisi in umno kritiko zmerom bolje pojasnuje, zagovarja in širi cecilijansko idejo. Res da so ti vspehi primeroma dunajski cerkve profanujoči glasbi še nezdatni — in da bode mnogo časa in poduka treba, da se dunajski skvarjen okus glede cerkvene glasbe sčisti in popravi — ali vidi se pri vsem tem cerkvenem gibanji očiten in znaten napredek.
Med tem, ko cecilijanska ideja na Nemškem, Češkem, Poljskem, celo Italijanskem (Lombardiji) se svojo zmagovito silo prodira — se je pri Vas na Kranjskem jelo stavljati ji zapreke, da, celo njeno moč vničevati. To ni nič novega. Vsaka ideja je imela v začetku svoje sovražnike — priljubljenost do starih šeg in navad, nevednost, dobičkarijo, itd. Ali cecilijanska ideja ima toliko moralne moči, resničnosti in nebeškega blagoslova v sebi, da se bodo vsi njeni sovražniki prej glave ob njej razbili, kakor da bi jo zaprečili. Tudi „Brencelj" se derzne se svojimi umazanimi nogami in peruti celo v božje hrame pri-brenčati; pa si bode ob tej goreči luči — peruti osmodil. Res velika je te sitne muho svojeglavnost in preširnost (ktera mu je pa ravno na duhovskih ramenih zrasla) — treba jej je staviti meje. Zoper poluznanost, površnost in nevednost se še bogovi zastonj bojujejo. Naj se torej vne polemika, naj se pojmi razjasnejo, naj se dokazi in ž njimi resnica na dan prikaže, — cecilijanska ideja bo s tem le pridobila. Prej ali pozneje se ta stvar o cerkvenem petji pri nas vže tako mora rešiti, drugače ne bo miru. Vaša prizanesljivost in poterpežljivost, gospod urednik, je bila do sedaj res velika; skušali ste z lepo napredovati. Vidite, da bo zdaj treba z drugim orožjem boriti se. Ne bojte se! Bog in resnica z nami! Malo nas je, a smo ljudi!	F. S.
—	Ložki potok, 26. jan. Tukaj smo začeli otroke v petji podučevati, in sicer po jjZifternmethode". Dobil sem v ta namen knjižice od Stahla. Nisem se sicer še nikoli bavil s podučevanjem petja v navadnih notah, pa menim, da mora zelo težavno biti, dokler navadni, neuki pevci, sistem zapopadejo. Tukaj so se otroci začeli učiti meseca julija, samo ob nedeljah popoldne in pojo sedaj nekatere pesmi dobro. Pervo postno nedeljo bomo imeli pervi „debut". Lahko bi bili pa žo zarad znanja meseca novembra pričeli v cerkvi peti. Intervale kmalo zadenejo; več težave dela takt. Za pervo bomo peli slovensko, dokler se privadijo, da se tudi liturgičnega teksta lahko poprimemo. Po moji misli ne bomo mogli na kmetih kaj vspešnega v liturgičnem petji drugače doseči, kakor po tej metodi.
— V Ljubljani, dne 24. felir. Dogodjaji zadnjega časa so nam naložili nalogo, katera je sicer sitna, katere se pa vendar po svojem poklicu izoganiti ne moremo in ne smemo.
Kaže se skoraj, da se je na sv. večer angelska pesem: „Gloria in excelsis Deo et in terra pax bominibus ltonae voluntatis" predrugačila v: „Gloria in exeelsis m i h i et in terra lis hominibus malae voluntatis".
„Brencelj" je v zadnji številki 1. 1879. napadel g. A. Foersterja, ter, da bi bil svoj namen lože dosegel, petje v dveh ljubljanskih cerkvah na sv. večer pri veliki maši popolnem na glavo postavil in tako belo proglasil za černo in narobe. Toda o tem nočemo dalje govoriti, ker se je bil že v zadnjem listu oglasil g. dopisnik iz Št. Vida nad Ljubljano in ker dobro vemo, kako imamo soditi o spisih lista, ki si je sam na čelo vžgal Kajnovo znamnje: „v lažnjivi obleki". — „Br.-u" je odgovoril v „S1. Narodu" č. g. župnik J.Aljaž; g. Aljaž-u pa v „Slovencu" g. Alešovec. Sledilo je potem dvakrat „Poslano" od g. Aljaž-a v „S1. Narodu"; v „Slovencu" pa se oglašajo Br.-ovi oprode, brezimni gg. duhovniki in drugi dopisniki. Obžalovati moramo, da je kamen, tako neprevidno zalučan v (vsaj na videz) mirno jezero, povzročil tolike valove, da jih bode pomiriti mogla in morala beržkone le viša moč. Ako pa danes spregovorimo o „Slovenčevih" dopisih, storimo to le zato, ker so kolikor toliko adresirane na Cec. društvo in njegovo glasilo „Cerkv. glasbenik". Ne bojte se, da jih bodemo obravnavali in zavračali per partes, o ne. Pervič nam je pičli prostor predrag, drugič je bila marsikatera tvarina v našem listu dovolj prerešetana, marsikatero očitanje odbito, in tretjič smo popolnem prepričani resnice, da ni mogoče zamorca umiti, ako bi ga tudi umivali do sodnjega dne.
O nekaterih točkah pa vendar hočemo spregovoriti, kakor, da hočejo „cecilijanci" [: ime, s katerim nas hočejo smešiti tudi taki, ki so vpisani v Cec. društvo (1):] Rihar-jeve pesmi iz cerkve odpraviti, da r. Rihar-ja psujejo, dasi tudi je bil on Slovenec in duhovnik, da ga še mertvega blatijo ter po njegovem grobu teptajo itd.; da vrivajo v službo božjo tujščino ter s tem ovirajo pri ljudstvu pobožnost, da z „novimi pesmimi" verne celo iz cerkve pode, da treba pri cerkv. petji posebno na okus in želje ljudstva ozirati se, itd.
Kar se tiče očitanja, da hočemo cecilijanci Riharjeve pesmi iz cerkve odpraviti, to je gerda laž in obrekovanje. Prosimo, naj se nam to dokaže! — Nasprotno moremo povedati, da v stolnici ljubljanski, kjer g. Foerster, v fantaziji proticecilijancev najhujši Ri-harjev sovražnik, petje vodi, nahaja se v repertoaru čez 100 Riharjevih pesmi, med tem, ko število pesmi vsih druzih slovenskih skladateljev ne doseže 70. Da pa v s e skladbe Riharjeve niso cerkvenega duha, to mora pripoznati celo vsak nepristranski diletant, da ima le količkaj izobraženega okusa in cerkvenega duha: zato še ne bi bilo treba Wittove razsodbe o onih pesmih, ki so mu bile poslane. — In s tem da se nekatere R.-jeve skladbe označijo kot nesposobne za poveličanje službe božje, mislimo, da blazega pokojnika, in njegovega čistega značaja kot duhovnika in Slovenca, ni nihče blatil in psoval. Kdor to terdi, gotovo še ni bral zgodovine katere si bodi umetnije, naj bode že stavbarstvo, kiparstvo, slikarstvo, glasba ali pesništvo. Vzemimo n. pr. glasbo. Beethoven, Mozart in Haydn so bili gotovo skadatelji — velikani, ki so pisali tudi za cerkev. In vendar, kako sodijo Nemci (ki so beržkone toliki narodnjaki, kot smo mi Slovenci) o veljavi cerkv. glasbenih izdelkov svojih rojakov? — Med drugimi piše U. Kornmuller v Lex. d. Kirchl. Tonkunst, p. 46. o Beethovenu: „B.'s Werke fiir die Kirche sind keine kirchliche Musik, es ist in ihnen zu viel wogende Leidenschaft, sie stehen mit seinen weltlichen Compositionen in mehr als einer Beziehung auf e i n e r Stufe. itd. Ali o Mozart-u (p. 320): Sind aucli viele Partien von acht kirchlichem Geiste u. tief religiosen Sinne durchweht, so kann ihnen, im allgemeinen gesprochen, doch das Priidikat von kirchlicher Musik nicht zugestandcn werden. In o Haydn-u, (kojega je r. Rihar tako čislal, da je bil eno njegovih maš 1. jul. 1. 1860 o priliki intronizacije mil. knezoškofa g. Jerneja Vidmar-ja v stolnici nalašč napravil) piše isti Kornmuller (p. 262): „Die Kirchenmusiken IIaydn's sind eben auch nichts als Kinder seiner Zeit, und es geschieht seinem Kiinstlerruhme kein Abbruch, wenn ein wiedererwachtes religios - kirchlichcs Bewusstsein seine Messen blos fiir rein musikalische, keineswegs aber fiir kirchlich - musikalische
Kunstprodukte erklart. Haydn theilt damit das Schicksal aller Kirchenkompositenre seiner und der nachfolgenden bis auf die ncueste Zeit — mit sehr wenigen Ausnahmen". — Zadosti! naprej ne bodemo sklepali in primerjali; kdor ima zdravo pamet in nepristranskega duha, bode sam pravo zadel. Ločiti je treba osebo in izdelke njenega duha. Kdor svojo robo očitno na sejmu razpostavlja, ne sme braniti, da ljudje o njej sodijo; tu ne velja samo tergovčeva zgovornost in priporočanje mešetarja, ampak dobre ali slabe lastnosti blaga in bistro oko onega, ki kupuje. Tudi izdelki človeškega duha spadajo kot občno blago na terg zgodovine, katera o njih sodi ne glede na osebni okus in na priljubljenost ali nepriljubljenost umetnika, temuč objektivno z ozirom na njihovo notranjo vrednost.
V „Slovenčevih" dopisih se „cecilijancem" tudi očita, da s tujščino ali „novimi" pesmimi verno ljudstvo ni zadovoljno, da ga one v pobožnosti ovirajo ali iz cerkve pode. Kar se tiče latinskega jezika pri slovesni sveti maši, no, o tem je bilo v našem listu zadosti pisanega, in dotične cerkvene določbe so tako jasne, da nasprotni terditvi ne pomaga nobeno modrovanje, nobena zofistika. Glede „novih" pesmi pa, ki neki ljudstvu ne dopadejo, velja isto, kar pri „starih", namreč: da ni vse dobro, kar ljudskemu okusu ugaja, pa tudi ne vse slabo, za kar ono ne mara. Resnica je, da je ljudski okus mnogo pokvarjen; treba zboljšati ga s podukom, a ne se ščuvanjem. In ker se bere vedni refren: Pustite ljudstvu priljubljene mu stare (R.-jeve) pesmi; (ljudstvo, ljudstvo in zopet ljudstvo) — naj še enkrat povemo, kar smo že večkrat: da poglavitni namen petja pri službi božji ni ginjenje (razveseljevanje pa že nikakor ne) ljudstva, ampak poveličanje božje. Dokler je kerščanska občina sama pela, gotovo tega ni storila, da bi bila sama sebe ginila, temuč edino zato, da bi Boga hvalila in poveličevala; edino zato so se kristijanje zbirali v cerkvi, in ker tudi liturgija sama isto sverho namerava, je bilo in je petje v pervi versti slavljenje Vsegamočnega. Ko pozneje občina ni več skupno pela, nastali so pevski zbori, ki nadomestujejo ljudstvo. Skladatelj dela na to, da se svojimi skladbami poslušalce k Bogu povzdigne, ter navdušuje k češčenju; to je njegova najvišja naloga. Kako more tedaj ginjenje edina ali vsaj poglavitna sverha cerkvenega petja biti, ker je ono le sredstvo do sverhe t. j. povellčanja božjega! — Ako „stari, skušeni" gospod župnik pravi, da ljudstvo stolne cerkve ne obiskuje več tako obilno, ko prej, ko so se prepevale Riharjeve pesmi, smemo po vsi pravici sklepati, da oni izostali niso hodili v cerkev Boga molit, ampak le priljubljeno jim petje poslušat. Smešnica o točki zaradi „čudnega" novega petja, nas pa opomni znanega „duhovitega" očitanja, da zavoljo nekdanjega konkordata je krompir gnjil in da prav zavoljo njega je bila Avstrija pri Sadovi tepena. —
Dragi bralec! cecilijanec ali proticecilijanec, naj Ti je „Cerkv. glasb." všeč ali ne, take borbe, kakoršna je zdaj med nami, borbe, v kateri se meri le na osebe in ne na reč, mora konec biti. Da do konca pridemo, naj bi pomagal odlomek članka iz „Linzer theol.-prakt. Quartalschrift" (1. 1867 p. 332—339.), ki razpravlja razna cerkv.-glasbena vprašanja in se tako-le glasi:
^riefter unb 23o(f lnitffen boni ©runbfafce burdjbrungen toerben:
9ltcfyt to a ž tdj miti ober mir gefatlt, joti gefc^eljen, fonbern toa§ ©ott unb bte ffiirdje angeorbnet £)aben!
gitr unS ^Priefter muf; ber ©e^orfam gegen bte Sirdje, ni d) t bie ffioffšgunft ent* fdjeibenb fein. Stefer ©ef)orfa»t ift nidjt fclteti ntii^fctm unb madjt Slrbeit: Siefeš nttiffen toir unš gefalten laffen; benn befjtoegett finb hm $riefter! ©iefer ©e^orfam mag aud) man= djen SBiberfprndj ^erborrufen; biefett bitrfen totr nid;t fdjeuen, benn toit: finb fetne 8JoIf§= gunftbiener, fonbern ®tener ©otteš unb ber Sirdje!
3m ©ottešbienfte finb ton: letne beutfdjen,*) fonbern fatI)o[ifd)e ^riefter.
3Kan mujj nidjt gletd) fagen, biefe obcr jene Stefornt toiirbe baž $otf ffattbalifiren! Scf>r oft finb biefe £inberittffe nidjt ittt SSolfe, fonbent itn filentS, berbaS StanbalifmnbeS
/
2Solfeš sum SSortoanbe ge&taudjt! TOancfje SRcform mag J&eim 33olfe etne admiratio Ijertoorrufen, aber biefe ift nocft fein ©fanbalum.
Ser erfte Sdjritt jut Reform ift bte ©infidjt unb ©ricnntrtifj ber ge^Icc!
Samit ttrir fie etnfe^eit, miiffett fie £>ef Orodje it toerben, bamit un§ biefe 23e= fpredjung jur ©infidjt briitge, baju ge^ort ®emutf),*) biefe fommt buvdj bie ©nabe ©otteš, um bie iotr beten miiffen. 2Imen!	Vredništvo.
P. S. Gornji članek je bil že stavljen, ko smo dobili v roke »Slovenca" 23. št. in brali v njem dopis iz LjubljžNje z znamko J. J. Reči moramo, da nas je ta dopis v obče prav zadovoljil, ker je mimo pisan ter se dotika le reči. Prepričani smo pa, da nam g. dopisnik ne bode zameril, če mu na enem kraji malo ugovarjamo in ga opomnimo nekega anahronizma. Beremo namreč: „Za cerkveno petje ne mara je zdaj prišla doba, »kakor pred nekaj časom za ccrkveno stavbeno popravljanje. Vse je moglo biti prenovljeno, ker staro je bilo vse za nič; nasledek prenapete gorečnosti pa je bil, da najlepše „gotiške, romanske stavbe, najdražje podobe in kipi so bili, za vselej pokvarjeni". — Ta doba prenovljenja in uničenja starin je za cerkveno petje pri nas že pretekla, in res moramo obžalovati, da je ravno pred - cecilijanska doba se starimi napevi naredila — tabula rasa. Le še v hribih zapoje kaka stara ženica svojim vnukom kako pesem, ki se je je bila naučila kot deklica. Čul sem pred 5 leti v Z. čez 80 let staro ženo peti svete pesmi, ki jih je znala še od svoje babice. Dalje kot eno uro je prepevala; vse mi je bilo neznano, a marsikaj tako lepo, da mi bode spomin vedno ostal. Tu sem slišal tisti „moll", po katerem so povsodi nekdaj slovele slovenske pesmi, kateri se je pa zdaj skoraj popolnem zgubil. To so tisti starinski ostanki, za nas zgubljeni, ki jih lahko primerjamo romanskim in gotiškim stavbam, pokvarjenim ali uničenim. Da je nam mar za ohranitev takih starih pobožnih spominkov, priča, da je »Cerkv. glasb." prosil, naj se nabirajo, da ne poginejo; priča, ker je v svojih prilogah že enekrati prinesel stare slovenske napeve.. Pred sabo imamo lepo kopico zelo starih pesmi, celo takih, ki so se pele še pred reformacijo; imamo jih iz 16., 17. in 18. stoletja; radi bi jih priobčili, a bojimo se zopet očitanja, da niso za nas, ker so „prežalostne", kakor se očita zgoraj omenjenim priobčenim; — tako daleč smo prišli zadnji čas po »veselih" pesmih. Bog daj, da vsi pridemo do pravega spoznanja !	Vrednih.
Razne reči.
— Dopis dunajskega časnika »Vaterland" št. 34. poroča iz Rima za vse (?) ude Cec. društva veselo novico, da so čč. gg. dr. Fr. Witt, Fr. Ks. Haberl in Fr. Koenen imenovani častni kanoniki katedrale v Palestrini pri Rimu. Nj. eminencija kardinal de Luca, škof**) Palestrinski, ki je te gospode toliko odlikal, je hotel s tem poslavljenjem le še bolj navdušiti k delovanju za Cecilijino društvo, čigar pokrovitelj je on.
In kdo so ti odlikovani možje? — Dr. Fr. Witt je ustanovitelj in glavni predsednik občnega Oec. društva, najizverstnejši cerkv. skladatelj našega časa ter preroditelj cerkvene glasbe, pokvarjene po nekeršanski filozofiji in jožefinizmu, vrednik listov: »Musica saera" in »Fliegende Bliitter f. Kirchenmusik". Smemo ga imenovati Palestrino 19. stoletja. Fr. Haberl je stolni kapelnik in vodija cerkv.-glasbene šole v Ratisboni. Dalje časa je bival v Rimu, kjer je z velikim trudom prepisoval brezštevilne Palestrinove skladbe, katere, kakor smo zadnjič povedali, izhajajo v Lipsku na svitlo. — Fr. Koenen je stolni kapelnik in kaj dober skladatelj v Koln-u; njegove zasluge je lani slovesno pripoznal ves muzikalni
*) Da! ponižnosti nam je treba — nam vsem, morda tudi »staremu, skušenemu župniku".
**) Ne samo »po naslovu", kakor piše »Slovenec". J. Devoti, instut. canon.
tom. I. p. 170. pravi de episeopis cardinalibus suburbicariis: ---quique suo non desunt
muneri episeopatus, licet Romte commorentur, ut summo Pontifici opem prsebeant in regi» mine ecclesise universse.
Koln o njegovi 251etnici. Le to naj še povemo, da je kard. de Luca, cecil. društvu pokrovitelj, postavljen od sv. Očeta samega. Na sarkastično zabavljico v „Slovencu" št. 17. pa ne odgovorimo ničesa.
—	Prevzv. škof Fran Josip Rudigier je imel pri zadnjem obč. zboru cecil. društ. v Lincu prelep govor o liturgiji sploh in posebno še o njenem bistvenem delu, o sv. glasbi, »katera dandanes trud in pozornost vsih onih na-se vleče, katerim je mar za katoliško vero". — Škoda, da ne moramo zavoljo pičlega prostora vsega govora svojim bralcem podati, a konca vendar ne smemo zamolčati. „Cerkvena glasba se mora zboljšati ter posvetiti in posvečena dalje izobraževati. Ta cilj si je postavilo Cec. društvo; jaz pa želim in molim, da spretne in navdušene može, ki so doslej med mnogimi boji. z dobrim vspehom delovali za zboljšanje te sv. umetnije, tudi v prihodnje blagoslovi previdnost božja. Zraven pa moram opomniti na lepo geslo: „Viribus unitis", z združenimi močmi. Tvarina, ki jo Vi gojite, imenuje se tudi harmonija, soglasje. Kakor pa glasba, ki hoče dobra biti, mora harmonija, mora soglasna biti, tako morajo tudi Vaše misli in serca soglasna biti, in prav zato Vam posebno priporočam ljubezen do svetega miru. Rad verjamem, da bode pri Vaših obravnavah vsakateri skušal, da njegova resnična misel obvelja; a gotovo je, da resnica ni ravno privilegij enega ali druzega. Zato tudi to, kar se komu resnično zdi, ni zmiraj popolnem resnično. Keršanska ponižnost zahteva, da ne povdarjamo svojega mnenja preveč, in ne tujega premalo. Tudi ne smemo pozabiti, da je, kakor povsodi, tako tudi tu, najboljše dobremu sovražno. Ako ekluzivno in na tak način, ki žali sv. ljubezen, po najboljšem hrepenite, bode nasledek ta, da tudi do dobrega ne boste dospeli". — Res zlate besede, in vredne, da se ravnamo po njih!
—	„Cerkvena pesmarica". Dne 22. januarja t. 1. je imel odbor Cecilijinega društva sejo, h kateri se je pismeno povabilo tudi 13 gospodov artističnega odseka, ki ga je odbor volil v ta namen, da ali nasvetuje ali presojuje načert ter pregleda nabrano tva-rino, ki bi se imela sprejeti v „Pesmarico", kakoršno namerava slavna družba sv. Mohora tekom tega leta na svitlo dati. Sešlo se je 10 gospodov; med njimi je bilo 8 članov artističnega odseka, in 4 gospodje ob jednem člani stalnega Cecilijinega odbora. Od 2 zunanjih članov artističnega odseka je odboru dobro došlo pisanje jako odločnega zaderžanja.
Po temeljitem razgovarjanji in pretehtovanji vseh eminentno-važnih zadev „Cerkvene pesmarice" in z ozirom na zahteve oglasivših se artističnih članov je odbor konečno zje-dinil se, jft-ositi slavni odbor Mohorjeve družbe, da izdanje „Cerkv. pesmarice" odloži do prihodnjega leta; eventualno pa, ko bi to nikakor ne bilo mogoče in ko bi slavni odbor ne mogel na svitlo dati druzega literarnega dela namesto že obljubljene ,,Pesmarice", da obrok za predloženje vsaj pervega oddelka (mašnih napevov) podaljša do skrajne meje, ter tako Cecilijinemu društvu jako potrebne prilike še poda, da vse stori, kar je dolžno glede na svoje sklepe in glede na ogromno število jako pomanjkljivih tekstov in napevov vsestransko še ne prerešetanih. Treba je vestno skerbeti za to, da bode zbirka našla povsod prijateljev, da bode čast slavne Mohorjeve družbe in naše varovana in sveti reči, Cecili-janskemu petju, pot v vesoljno razširjanje po slovenskem svetu povsod oglajena ter da obče zaželjeno delo ne bode nikogar v njegovih nadejah varalo.
Če tudi je bila ta prošnja odboru si. družbe sv. Mohora jako neljuba, vendar je on glede na prevažno delo, kakor ima biti „Cerkv. pesmarica" v seji dne 1. febr. enoglasno sklenil, naj se po nasvetu in po želji odbora Cecil. društva natis pesmarice za letos odloži; za prihodnje leto pa se bode sprejela med družbine knjige le v tem slučaji, ako bode odboru do konca meseca julija t. 1. poslana vsaj polovica za natisk popolnoma pripravljenega rokopisa. Odbor Cecil. društva je v seji dne 15. febr. ta sklep vesel na znanje vzel ter pogojo, stavljeno od si. odbora družbe sv. Mohora, rad sprejel.
Pridana je listu 3. štev. prilog.