Inserati se sprejemajo in velji
tristopna vrsta:
■J kr., oe se tiska lkrat,
1 tt 2 *' n it » n * »i
,, „ ,i ,, 3
Pri večkratnem tiskanji ne aena primemo zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovaria pisma se ue sprejemajo
Naročnino prejema opravništv" administracija! in ekspedioija n« 8tarem trgn h. it. 16
Političen lisi za slovensR! narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za ceio leto	. . 10 gl. —	br.
ta poi leta	.	5 ,, __,
ta četrt leta	. , 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
/.a eelo leto .	8 gl. 40 br.
na pol leta . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 8 „ 10 „ V Ljubljani na ciom pošiljan velja 60 kr. več /la leto.
Vredništvo je na Rrpgu hišurf štev. 190.
Izhaja po trikrat uateiien in i^jeer
v toreK , četrtek in soboto. '
Demonstracije na hrvatskem sve-iičilišču.
Iz Hrvatske lfi. febr.
Znano je slovanskemu svetu, da je hrvatska mladina na zagrebškem sveučilišču izdala nekakšno izjavo o rešenju iztočnega pitanja, ter da se je v tej izjavi čisto po starčeviči-janski navadi spominjala samo Hrvatov, Srbe pa, ki so ravno največ storili in vse žrtvovali za rešenje svojih tlačenih bratov, v tej izjavi čisto prezirala. Zares žalostna prikazen pri hrvatskej mladini! Na to izjavo je odgovoril prof. Majkov v Moskvi hrvatskim dijakom, ter jim v vvodu prav lepo rekel, da je nedostojno za Slovane, ako se v tem velikem vprašanju ne strinjajo v mislih, ampak da hoče drug druzega v tem važnem trenutku prezirati, kakor so storili hrvatski dijaki, ki se v svojej izjavi Srbov niti ne spominjali niso. In v tem oziru je imel profesor Majkov prav, da je od ločno obsodil ponašanje naših mladičev, ali na drugej strani se je v zgodovini precej zmotil ter pokazal, da mu hrvatska povest ni natančno znana. Bilo je tedaj dostojno , da mu naša mladež na hrvatskem sveučilišču na to njegovo krivo mnenje odgovori ter dokaže, da ne pozna hrvatske povesti. Ali mesto pristojnega temeljitega odgovora, vsled kojega bi bil mogel prof. Majkov svoje pogreške lahko sprevideti, izdalo je kakih trideset starčevičijanskih dijakov nekakov pamtlet proti Majkovu, ki se bode, prečitavši ga, gotovo preplašil, da ima Slovanstvo toliko nevrednih sinov.
In zares sramota za nas, da se more kaj tacega tiskati iu uied svet razširiti. Psuje se na Rusijo, na Slovanstvo sploh ter se Madjari m Turki rajši vidijo nego Slovani. To je res preveč in pri teh ljudeh so gotovo možgani bolni. Vsi hrvatski listi brez izjeme so obsodili to ponašanje naših mladičev, naši sovražniki se pa nad tem vesele, posebno Madjari, ter nas hvalisajo , češ, da smo enačili misli z njimi; posebno pa še naši vladi kadijo, da je ona pravo pot nastopila z zvezo madjarsko-turško-hrvatsko (V) proti panslavizmu ruskemu. To je strašna perfidnost oholih Madjarov, da našo vlado indentiticirajo z izvržkom hrvatske mladeži. Sicer se jim sline cede po našej kraljevini, ali naj tudi znajo , da razun onih trideset Iškarijotov in še. nekoliko po našej do movini razkropljenih izdajalcev Slovanstva, nobena duša tega ne misli, a gotovo najmanje hrvatska vlada, kojej bi se moglo samo to očitati, da dopušča tiskati take pamllete ter obhajati dijaške komerse, kjer se govori vse ono, kar je nedostojiio za vsacega Slovana. Mladež naj se uči, in naj ne politizira, potem ne bode treba ..Obzoru" v vvodnih člankih tožiti, da naše hrvatsko vseučilišče ne napreduje, ampak nazaduje. Treba je, da mladež ljubi delo in to ozbiljno. ne pa da se klati po bet-nicah ter lenobo prodaja in si tako pridi dušo in telo, ter budalosti ]>očenja, ki so v stanu stranski svet, posebno slovanski od nas odvrniti, kar pa Hrvati, ki so za slovansko idejo že mnogo in mnogo storili, ne zaslužijo. Mi smo že večkrat v Vašem cenjenem listu opomnili, kolike važnosti je ravno hrvatska kralje-
vina med jugoslovanskimi deželami, kajti ona ima vse lastnosti, da prednjači na jugu vsem drugim. Mi znamo, da ima ona vse kulturne zavode, ki so potrebni vsakej zemlji, ako se hoče razvijati, iu da se mora iz teh zavodov širiti luč prosvete na vse strani, posebno pa proti iztoku. Znana je pa tudi prislovica: „Znanje je moč," in ako bode znala Hrvatska to znanje porabiti, bode ona tudi močna in snažna.
Hrvatska mladež pa naj gleda, da bode njeno znanje vedno veče in veče, kar se pa more zgoditi le po marljivem učenju, ne pa v politiziranju. Zedinite moči svoje in pokažite svetu, kaj premore znanje, potem ne bode prepira o imenu, kajti temeljito naobražen Hrvat bode se smatral tud i Slovana, to je člana one velike porodnice v Evropi, ki evo že stopa na dan, da tudi on nič več ne robuje, nego gospoduje.	Prof. J. St.
Nektere opazke o družbi Mohorjevi in o Matici.
(Konec.)
Od sedanjega odbora g. Šuklje tega ne pričakuje; mi, hvala Bogu 1 tudi ne ; ko bi odbor kedaj bil tak, da bi podpiral Darvinovo filozofijo in \Vaitz-ovo nepristransko (?) zgodovino, ne vem, bi li Matica štela 2144 udov, če bi izdajala prav po deset knjig.
G. Šuklje se boji, da bi Matica ne sprejemala rokopisov, ki niso pisani v mistično-teologičueni ali školastičnem smislu; morda ji je že ponujal kaj tacega? Slišali še vsaj
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
VI. Turci so zajeli Knjaževec in Zajca r.
(Konec.)
,,Podoba je kazala, da po zgubi Knjaževca in Zajčara ne bode lehko vzdržati Negotina. 4. dan avgusta meseca je prišel ukaz, naj se vse bivalstvo umakne na 24 -ur. Ta ukaz so o bobnanji razglasili po ulicah. Vrele so skupaj ženske in vreli otroci — in vstal je velik krič in jok. Ljudje so vse, kar se je dalo odpeljati, naložili na vozove in odpeljali so se proč."
„Zopet so bobni zapeli, da je Podonavska parobrodska družba poslala parnik, zato da bi se Negotinsko bivalstvo moglo odpeljati ali v Rumunsko, ali pa v blizka Srbska mesta ob Donavi. Brž so velike gruče ljudi hiteli v Iia-dujevec pri Donavi, dve ali tri ure daleč od Negotina."
„6. dan avgusta meseca zgodaj zjutraj sem bil tudi jaz v Radujevci, zmerom sem še upal, da se skozi Beligrad vrnem k Horvatovicu. V Radujevci se je na bregu še o temi zbralo mnogo ljudi. Le-tii niso bili samo ubežniki iz Negotinskih vasi, temuč tudi Bolgarji so bili
iz Vidinske, iz okraja — Vidinskega in Belogradčickega, — Bolgarji, ki so bili iz rodnih vasi pribežali v Srbsko, iz Srbske pa so morali ta pot bežati v Rumunsko."
..Parnik Panonija je od jutra do večera ljud prevažal iz lladujevca v vas Gruja na nasprotnem Rumunskem bregi. Ob enem so se prevažali kmetje v čolnih. Sami so sedeli v čolnih, na vrveh so imeli pa svoje konje ali voli. Uboga živad je, dokler je bilo moči, brodila po plitvinah, ko pa je prišla v slobočino, brzo se je potapljala, brzo je pogledovala iz vode. Nekateri konji in voli so srečno prepluli na kopno, nekateri pa so bili žrtva tihe Donave, ki je ves ta prizor gledala z mirno za-dovoljnostjo — dolgo časa že ni videla takega preganjanja ubogih narodov!"
„ Pripeljal se je bil tudi parnik „Franz Joseph", da bi naložil kmete, kateri so hoteli iti v Kalafat (v Ilumunskej, Vidinu nasproti). Ko sem z daleč sedel v senci nekega drevesa, zaČul sem mej ljudmi nekov poseben hrup, ki se je urno promenil v divij beg na parnik. Videl sem kapitana in brodnike, kako so begali sem ter tje. Skočim in bežim med ljudi pogledat, kaj se godi. A kaj sem videl in slišal?" —
„Turci! Braco, bežite! Turci!"
„Ta krič je, kakor elektriška iskra, pro-šinila ubežnike. Največ je bilo ženskih tu. Ljudje so se gnali na parnik tako, da so nekateri drugim lezli čez ramena — samo zato, da hi bili popreje na ladiji. Vstal je grozen vrišč in jok. Mnoge ženske in otroci so padali, nekateri so skakali in bežali čez-nje, nihče jim ni pomogel, da bi bili vstali. Ko sem bil prišel k niostku, držečemu na parnik, pokrit je bil ves s padlimi ženskami in z otroki. Vsi so svoje reči popustili na bregu. Otroci so jokali po izgubljenih materah , matere pa so plakate po svojih otrocih, Nekatere ženske so bile do cela poblačene, njih obleka je bila vsa raztrgana. Nisem videl okrog sebe ničesar drugega, nego mrtvaški blede obraze razmršenih las."
„Mnogo ljudi je v smrtnem strahu ostalo na bregu, kajti mostek so brzo razdeli in parnik se je odpeljal na sredo reke. Ali da-si smo se ozirali na vse strani, vendar nismo zagledali nijednega Turka. To je bil sam plah, a ne brezi vzroka, ker sočasno je Srbska vojska zapustila Negotin in razstavila se po vinogradih za mestom. Ali popolnoma nepotrebno jc bilo to, da so zapustili Negotin, do potrebnega premirja noben Turek ni prebrodil Timoka pri Negotinu. Negotinci bi bili prav lehko ostali doma."
oiamo. Sploh bi bil pa gospod dobro uaredil, ako bi bil mesto besed ,,mistično-teologičen" in „školastičen", pod kterimi ne vemo, če je mislil kaj druzega, ko prazno frazo, naštel one verske knjige, ktere je Matica dozdaj izdala; mi smo jih iskali; pa jih nismo našli. S tem sicer nikakor ne pravimo, da naj jih nikar ne izdaja, kajti naša misel je še stara školastična, da je bogoslovstvo kraljica ved. Prazen je toraj strah gospodov, kolikor se kaže v prvem oddelku.
Bolj opravičen pa je strah, ako meni g. profesor, da bi Matica vračala zgodovinski rokopis navdan svobodomiselnega duha, ali pri -rodopisno razpravo, ktera bi se naslanjalala se na teorijo Darvinovo. To ima g. profesor prav in prav ima še bolj odbor, ki to stori. Cerkvi in katoličanstvu se ni treba bati zgodovine, še le premnogo dokazov za svoj božji na stanek zajemlje ravno iz tega vira, a če se zgodovina zlorabi zato, da kdo svoje subjek tivne nazore zavija v historično obleko iu nam predaje to kakor strogo resnično podobo do godkov, kakor so se vršili, moramo jim braniti vhod med mili nam narod.
Če se nepristransko išče resnica, dogod-jaji pripovedujejo, kakor so bili, ne kakor si jih mislimo ali vsaj želimo, če se povsod kaže ljubav do resnice in vednosti, tak zgodovinski spis bo Matica rada sprejela in če se tudi najde v njem kakov svobodomiselni nazor, če tudi ue vgaja ravno posamni cerkveui osebi. Spis pa, kteri si nalašč izbere snov, ktero more predelovati po svoje, kteri povsod dihti sovraštvo in srd proti cerkvi in njenim napravam, kteri z lažnjivimi barvami slika važen dogodek, kteri se ne zmeni za še tako veljavne dokaze, takega spisa Matica ne sme in ne more sprejeti, če noče zgubiti podpore ondi, kjer je največ ima. Lažnjivih spisov o celibatu, inkviziciji, Husu, Jožefu II., itd. ne rabimo; vsaj jih imamo še preveč v nemščini Sploh pa naj bodo gospodje prepričani, da narodu ne odide korist, ako se mu ne podkoplje zaupauje na vero in duhovščino s takimi pi-sarijami, če se tudi ne oziramo na načelo; omikaui se še tako prelahko navzemo njihovih nazorov. Isto velja o prirodoznanskih spisih;
hipoteza podira hipotezo, a vera ktera se zgubi po prvi, ne vrne se po drugi.
Mladi pisatelji do Matice nimajo zaupanja! Če so namenjeni slovenski narod blagodariti s takimi pisarijami, ni jim treba zaupanja; naj le raji pišejo nemški, če se ne morejo zdržati svoje blagodejne nazore razsipati med že tako dosti obteženo in revno človeštvo.
Da ni samo navidezno res, da se je pred razdorom več delalo, kakor pa zdaj, kdo je temu kriv, kakor ravno nesrečni razdor. Toda odgovornost prevzame oni, ki ga je prouzročil. Matica se ne sme ozirati, in reči smemo, se tudi ne ozira na politično barvo pisateljev, a na to mora paziti, da se tudi v njo ne vrine razdor, da tudi nje ne zatare mrzli piš nesloge; če bi Matica postala, kakoršno hočejo g. Šuklje iu njegovi, kmalo bi bi bila vničena!
In zdaj sklenem svoje opazke, ne morem si pa kaj, da ne bi pristavil še nekterih besedi k sklepu. Kaj toraj nas uči postopanje mladoslovencev o naših družbah, o proizvodu najlepšem slovenskega rodoljubja?
Prvič, da je načelo, na ktero se opira mladoslovenstvo, moderni liberalizem. Seveda, to tudi dozdaj tajil je malokdo, a vendar djali so, da „Narodov" liberalizem je ves drugačen, kakor nemški moderni. A enoto ,,Narodovega" in nemškega liberalizma kaže že lastnost raz-diranja; liberalizem je sovražen vsemu obstoječemu, on podira vse, kar je veljalo dozdaj, pa ua njegovo mesto ne stavlja ničesar boljega; zidati on ne zna. To enoto kaže nadalje za-lajanje čez vse, kar ni svobodomiselno t. j. pro-tikatoliško, sploh naturalistično. To enoto kaž oni ponos, ki meni, da je v najem vzel vso vednost in umetnost, in zaničljivo pogleduje na dela prejšnih vekov in na dela drugače mi slečih. To kaže tudi prevzetnost, s ktero še ljudje, kterih za.-luge so še tako pičle, posmehljivo in visoko govore proti skušenim rodolju-Ijubom. Simptomi so tu, dosledno sklepamo na bolezen. Kako pa da je liberalizem po-gubljiv, to mi ne bo treba dokazovati, to ve vsakdo, kdor le malo jtozna nesreče, ktere je on in on sam zakrivil.
Drugič kažejo nam ti dogodki, da mlado-
I sloveuci še nikakor niso odjenjali od svojega truda dobiti narod v svoje roke; v časnikarstvu
imajo že, hvala posebno nekterim, ki se sicer k nam štejejo pa to djanstveno le malokje kažejo, precej vpliva; če dobodo po blamaži s pisateljskim društvom še družbo sv. Mohorja in Matico v roke, potem ne bi stalo dolgo, da bi bili oni prvaki, da bi oni mogli kazati svojo izključljivost, tolikokrat očitano „starim." Seveda je ta nada precej iluzorična, a vendar, fe svojega namena tudi ne dosežejo, vsaj mnogo škodujejo.
Gotovo nam nihče ne more očitati, da gojimo neslogo iu pestujemo razdor; svoje nazore o zedinjenji tako strogo ločenih strank si sicer pridržujemo, a enkrat za vselej moramo si prisvojiti pravico, da odgovarjamo napadom; tega ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se nam v imenu sloge podkopavala tla pod nogami.
Moralo vsega tega pa naj si vsakdo poišče sam; vsakdo sam naj pomisli, kaj nam je storiti nasproti takim prigodkom. Vsi pa živo podpirajmo duševno in gmotno obe družbi, da bomo tako jasno pokazali, kaj misli narod o njih, in kako malo se vjema z nazori onih, ki so bili zastopani po „dosmrtnemu Mohor-čanu-' in govorniku v Matičinem zboru; fiat!
B.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. februarija.
Avstrijske dežele.
V £0«|>0*lii r.tioniici so 19. t. m.
obravnavali premembe zakonske postave. Vde-ležili so se seje tudi nadškofje in knezoškofje: praški, dunajski, soloograški, olomuški, graški, krški, lavantinski, iu tudi naš ljubljanski Tudi grof Leo Thun je bil prišel. Za postavo je govoril dunaj-ki župan, dr. Felder, ki je zahteval, da naj se odjiravi zakonski zadržek različnosti vere, ki ni več primeren sedanjemu času. Na Dunaju se je v 6 letih sklenilo 391 civiluih zakonov, in sicer 382 vsled različne vere. Sklicevanje ua temeljne resnice katoliške ne zadostuje, saj so bile še svetnice Mouika in Klodilda omožene z never nki. Čudno se mu zdi, da komisija, ki je odpravila zadržek višjih blagoslovov, ni odpravila tudi zadržka ka-toličanstva. Nadškof Kučkcr je krepko za-
,, Parnik nas je prepeljal na Rumunski breg k vasi Gruji, kder smo se preselili na Panonijo, a ta se je zopet vrnila k Iladujevcu, da je naložila tam zastale družine iu na bregu popuščeno ubežniško posodje in pohišje. K parniku so pripeli še dve ladiji, potlej pasmo se odpeljali navzgor po Donavi v Turn-Severin."
„Ves dan in vso noč ni prenehal otroški jok na parniku. Mnogo detet je obolelo, a ko smo se bližali Turn-Severinu , umrl je nekov petleten otrok."
„V Turn-Severinu so se Rumunje, uradi in meščanje odlikovali s posebnim ljudomil-stvom. Breziplačno so ubežnikom odkazali bivališča in poleg tega so vsakemu odločili po pet frankov na dan. Meščanje so se kosali, ko so uboge družine jemali pod svoje strehe, da so jih živili na lastne stroške. S tem plemenitim dejanjem je Turn-Severin zaslužil veliko hvalo in hvaležen spomin v bivalcih nesrečnih Podonavskih pokrajin.
,,Jaz nisem ostal v Turn-Severinu, na večer 7. dan avgusta meseca sem se na nekaj vladnej Srbskej ladiji prepeljal na drugi breg v trdnjavo Kladovo (Turški: Fethislam), kder so se zbirali Ruski dobrovoljci, ki so prihajali skozi Valakijo."
„Ustanovil sem se tam v nekej gostilnici, ki je bila polna prostovoljcev, a drugega dne zjutraj sem videl jio ulicili skoro le Bolgarske prostovoljce. Imeli so bujne čapke, podobne Avstrijskim čapkam, z levom na čelu, zelene suknje, ozke hlače in opanke. To so bili največ „inteligentni" ljudje, ali mej njimi je bilo tudi dovolj kmečkih ubežnikov iz Turške, rokodelcev , Šopskih tesarjev itd. Nekatere so ustanovili v trdnjavi, nekatere pa po gostilnicah."
„Nekoliko dni pred mojim prihodom je jedna četa odšla v Negotin, močna je, bila 150 mož, načeloval jim je Ruski kapitan Rajič Ilajičev, rojen Bolgar. Jedna četa, močna 200 mož, odšla je, da je prvo spopotnila, 10. dan avgusta meseca, spremljalo jo je veselje. Naprej je šlo 20 Srbskih vojščakov, za njimi pa so šli prostovoljci — in nad njih glavami je plapolal Bolgarsk prapor. Spremljal jih je Bolgarski zbor (komite), ki je skrbel za orožje takim četam, in spremljali so jih množni Ruski tisočniki, kapitani in poročniki, kateri so jim Ruski klicali, da se bodo brzo videli zopet. Prostovoljci so bili veseli in popevali so mnoge pesni — narodne in nenarodne, mej njimi nov pohod (marš), ki so ga peli s posebno utjeho. [Zapomnil sem ga samo prvi dve kitici:
Nešteme mi bogatstvo, nešteinc mi pari, Mi iskame svoboda, čoveški ]>ravdini! NAjired, napred, na boj da vrvim, Dosta sme stojeli, stiga da trpim!
Vreme je, da stanem svobodni bora mi, Vreme jo, ga da strošime turško igo mi! Napred, napred, na boj da vrvim, Dosta sme stojeli, stiga da trpim! *)
,, Vošči li smo jim srečno pot in da bi zmogli sovražnika, kar je zopet vzbudilo gro-movit krik: „ „Dolu Turško igo!"" (zadušimo Turško sužnjost). Marsikateri izmej njih je končal svoj mladi život v vrstah Ruski-bol-garske brigade pri Aleksinci in na Djuni-škem vrhu !"
„12. dan avgusta meseca sem se po Donavi vrnil zopet v Beli grad v družbi mnogih Rusov, mej njimi sem našel tudi nekoliko Bolgarov, ki so bili zapustili Ruske vojščake, da so šli pomagat svojim bratom Srbom. Ilorvatoviča in njegovih jpraporov nisem videl več."
Podgoriški.
*) Nečemo mi bogatstva, neČcmo novcev, hočemo svobodo in človeSka prava I Naprej, naprej, na boj idemo, dovolj Btno trpeli! čas je , da bi bili svobodni ljud tudi mi, čas je , da bi zaduSili Turško sužnjost tudi mi! Naprej, naprej, itd.
vračal župana. Med zakonskimi bi moralo biti popolno občestvo. Kako pa bi bilo to mogoče, če eden praznuje soboto, eden pa nedeljo? Če eden je, kar drugemu ne pripušča njegova vera? Če eden ua smrtni postelji zahteva sv. zakramente, eden se jih pa na vso moč brani? Taki zakoni so, kakor če bi hotel zmešati vodo in olje. Od 391 civilnih zakonov , kterih je omenjal žnpan, bi jih zamogel našteti mnogo, ki so se kmalo skesali in poročili po cerkveni postavi. Judje, ki na svojo vero kaj drže, si ne žele take postave, ki ne bode ugajala ne katoličanom ne judom. Glede višjih blagoslovov omenja, da duhovnik, ki jih je prejel, ne neha biti duhovnik, če se pri okrajnemu glavarju oglasi, da prestopi k drugi veri, in še celo tedaj ne, če je vsled crkvene kazni izobčen iz cerkve. O razrešitvi zakona omenja, da bi bilo nezaslišano ponižanje 19 milijonov takrajlitavskih katoličanov, če bi se od njih zahtevalo, da naj se pri zakonu s protestanti ravnajo po po.-tavi 400.000 [protestantov. lz-reja otrok zahteva, da je zakon nerazrešljiv. Zakon je na poti tisti stranki, ki hoče Evropo osnovati na uekrščanski podlagi, in kteri se je pridružilo že mnogo mož v cilindru in fraku Pa naj ne delajo vetra, da ne napravijo viharja. Sklicujejo se na nesrečne zakone, pa nikdar ne bo mogoče odpraviti takih zakonov Saj tudi med otroci in starši ni zmerom prave sloge, pa nobena moč na zemlji zveze med njimi ne more razrešiti. Tudi skušnje drugih dežel niso ravno take, da bi jih posnemala Avstrija; sicer pa je spoštovanje verskega prepričanja najbolja zveza posameznih delov države. Priporoča tedaj, da naj si. zbornica prestopi na dnevni red. Govorili so še knez Lichtenstein, Schmidt, Arneth (za postavo) in Ciam-Gallas. Nasvet nadškofa Kučkerja se je prav zdat.no podpiral, in bi bil skoro prav gotovo sprejet, če bi se bilo precej o njem glasovalo. Toda nadaljevanje razprave se je preložilo na včerajšnji dan, vendar pa je večina postavo zavrgla in prestopila na dnevni red.
O minisl rrsliili razpravah se poroča, da so se porazumeli o vodstvu narodne banke, in se bodo prav gotovo tudi zedinili drugih rečeh, česar tudi nihče ni dvomil, ko se je razvedela komedija z ministersko krizo ogersko. Ko vladi končate svoje obravnave, se bode sklicala konferencija državnih poslancev dunajskih, da sklepe ministerske vzemo na znanje, ker po dosedanjih dogodkih ni ]>ri-čakovati, da bi se stranka vstavoverna kaj ustavljala in ministerstvo Auerspergovo spravila v nevarnost. S cer pa ,,Politik" dobro omenja, da naj si Čehi in federalistična stranka sjiloh to zapomnijo. Ker ravno s tisto pravico, s ktero sedaj Madjari zahtevajo založbo svoje podružnice, zamorejo tudi Čehi od narodne banke tirjati kakih 50 ali GO milijonov gld.
Č<*wki „Pokrok" objavlja pregled državnih volitev v zadnjih treh letih. Iz tega pre gleda je razvidno, da se je število staročeskih volilcev v kmečkih občinah v treh letih pomuo žilo za 539, mladočeskih pa se zmanjšalo za 660 glasov. Vstavoverci so pridobili le 18 gla-bov, dasi sedanja sistema vlada že 16 let in je na državnem krmilu vlada, ki je glavno skrb obrnila na razdvoj narodne stranke na Češkem. Teh 18 glasov, pravi „Politik", bi jo moralo resno opomniti, da naj to neusmiljeno ravnanje (das grausame Spiel) opusti. Vstavovernih glasov vseh skupaj je bilo 142 ki bi bili pa še brez vpliva, če bi se nahajali v enem volilnem okraju ; tako pa imajo po 8 krajih po 3, 4, 7 do 21 glasov, v 8 dru gih okrajih pa prav nobenega ne. V skupini
elemente, kojim je iskreno pri srcu monarhija in njen obstanek — namreč na Slovane.
mest in trgov se je število narodnih volilcev pomnožilo za 1535, mladočeskih pa se je zmanjšalo za 1150 in vstavovernih za 238 glasov. Komur politične razmere na Češkem še zdaj niso jasne, temu ni pomagati.
Vnanje države.
Cari{£-■*«<l» se naznanja, da sultan Abdul llamid boleha za tisto boleznijo kakor njegov brat Murad; in da se pri njem boje mrtuda na možganih. Kmalo tedaj utegnemo slišati, da so tudi Ilamida odpravili in si izbrali novega sultana, boje svaka njegovega. Tudi veliki vezir menda nič kaj trdno ne stoji in se je že govorilo, da bode moral odstopiti. Kedaj bode že konec teh vednih prekucij?
Izvirni dopisi.
i jr Hrvatske 17. febr. (Minister-ska kriza.) Z ostalimi ogerskimi ministri dal je ostavko tudi hrvatski minister Bede-kovič ter bode treba tudi za nas novega ministra. „Obzor" sodi o Tiszovem ministerstvu tako-le: Kar pa posebej Hrvatsko tiče odstop Tisze, gotovo ne bode pri nas zato nobenemu žal za njim, na Ogerskem pa — izvzemši čiste Madjare — pa tudi teh ne vseh — se gotovo vsi vesele ter želijo in prosijo Boga, da se nikdar več ne vrne. Slovaci ue bodo nikdar pozabili, da jim je ravno Tisza odvzel vse vvete duševnega razvoja na temelju narodnem, da je on pravi vzrok popolnoma opravdanej jadi-kovki: „date nobis de oleo vestro, <[uia lam-pades nostrae e\stinguuntur." Srbi bodo tudi dolgo pomnili, da je z železno roko pritiskal vsaki najiredek v južuej Ogerskej ter prve njihove rodoljube na temelju svojih členov pometal v tamnice. Nagodbeni zakon med Hrvatsko in Ogersko se ni pod nobenim inini-sterstvoin tako „sans gene" kršil, kakor pod njegovim; nobeden minister-predsednik si ni prisvojeval takošnih sloboštin proti hrvatskej vladi, takšnega vmešavanja, kakor on. Rumunci, Saksonci se bodo tudi dolgo spominjali njegovega ministrovanja. — S takovim spremljanjem stopa Tisza s svoje stolice!
Kdor koli bode naslednik g. Tisze , Hrvatsko to malo briga. O tem smo vsi prepričani, da ima Hrvatska bol jih dni pričakovati od razvoja lastne snage, od težavnega dela, z budnim okom spremljajoč dogodke, čvrsto držeč, kar je dobljenega, in razširjevaje, kar je obstoječih odnošajih jiretesno. Sennyey je ravno tako okorel Madjar kakor Tisza m s tem je
dosti rečeno; mogoče, da ima morda več pre- j glasovanju se sprejme predlo vidami	ali vuUae, admimUtitara,'
toda vse to bode samo na korist Ogerskej. Samo eno dobro bi se dalo od vlade Sennyey-eve nadejati.
Prenehalo bi morda razdraževajoče napadanje, morda bi prenehalo tudi popotovanje v Carigrad, iu brž ko ne bi se vvelo tudi ra?-umneje gospodarstvo, čim bi tudi Hrvatska dobivala nekaj koristi, vsaj do takrat, dokler bodo ostali hrvatski odnošaji v financijelnem pogledu zedinjeni z Ogersko. A morda bi njegovo ministerstvo delovalo tudi na odnošaje v Cislajtaniji. V toliko morejo ogerski listovi prav imeti, da bi se težko zastopila tukaj Sennyey, tamkej pa Auersperg. Bi li promena v avstrijskej vladi donesla znatnih poboljšic slovanskim narodom ter popolno vvaženje njihovih interesov, o tem se da še tudi podvojiti. Ali mogla bi se vsaj nekakšna strpljivost doseči; tešiti se pa v ostalem moremo, da ni daleč čas, ko se bode ozbiljno pomišljalo na
Domače novice.
V Ljubljani, 22. februarija.
(O oporoki g. Milllerja) zvemo, da je.volil 6000 gld. svojemu rojstnemu kraju Zabnici, ki naj se prestroji v samostalno faro, 3000 gld. pa za dijaške vstanove. Denarji so naloženi v hranilnici, bukvic pa niso našli. Če jih morebiti hrani kak prijatelj, naj jih pošlje linančni prokuraturi, ki bi bila sicer primorana jih amortizirati, ker to je gotovo, da denarji v hranilnici še uiso rešeni.
(Iz seje mestnega odbora 16. t. m.) Konec. — lil. Poročilo stavbenega odseka o dražbi za les, ki se bode 1. 1877 potreboval, se vzame na znanje. IV. Dr. Keesbacher vimenu policijskega odseka poroča o začasni inštruk-ciji mestnega zdravnika, ki naj se premeni v definitivno. V 2. točki te inštrukcije g. zdravnik zahteva naslov magistratnega svetovalca in pravico pri vseh magistratnih sejah, v kterih se obravnavajo zdravstvene zadeve, tudi glasovati. G. župan poročevalcu seže v besedo, da to nasprotuje mestnemu štatutu, ki natančno določuje, kedo da pri magistratnih sejah sme glasovati. G. Jurčič pravi, da je odsek reč menda prepovršno preiskoval, ker je to določbo mestnega štatuta prezrl, in nasvetuje, da naj se prestopi na dnevni red. G. IIorak se pritožuje, da o inštrukciji, o kteri bi imeli sedaj govoriti in sklepati, nič ne ve. Ta in-štrukcija, pravijo, je začasna, in naj se na podlagi začasnega štatuta premeni v stalno, čemu pač to? Mestni zdravnik čedalje več zahteva, zdaj hoče imeti naslov magistratnega svetovalca; zadovoljen in ponosen naj bo z naslovom doktor. Ker se je tudi dnevni red še le včeraj pozno popoludne razposlal odbornikom, in ni bilo prilike, omenjene inštrukcije študirati, nasvetuje, da naj se reč odloži za pri-hodno sejo. Ravno to priporoča tudi g. Kaltenegger s pristavkom, da naj se omenjena in-štrukcija prej prepiše ali litografira in razdeli med odbornike, preden se bode v odboru pretresala. G. Jurčič se s tim predlogom strinja. Dr. Keesbacher ugovarja, da nima nič zoper to, da se posvetovanje preloži na prihodno sejo, ker inštrukcija vsem odbornikom še ni znana: omenjati pa mora, da sedaj uiso več tisti časi, ko bi v magistratnih zadevah imeli govoriti le juristi, ker ljudem je znano, da so tudi drugi možje vneti za ljudstvo, da si niso juristi. Pri
b Kalteneggerjev. Po konfcanem dnevnem redu odgovarja g.
župan še na interpelacijo Regalijevo o razsvit-ljavi v Krakovem, rekši, da vrtne ulice so bile na t^j strani zadosti razsvitljene, na unej strani proti Gradašci pa se bode napravila kinalo še ena svetilnica. Glede konfiskacij starih mer in vag odgovarja, da jih je bilo vsega skupaj 87; postava tako ravnanje veleva in določuje tudi za vse take ljudi denarno kazen od 5 do 100 gld. Da ljudje niso imeli prevelike škode, naložila se jim je vselej najmanja odločena kazen, ali pa se je še celo ta zmanjšala. Enemu so se konfisčirane reči tudi vsled opravičene pritožbe dale nazaj.
G. Regali je župana v današnji seji in-terpeliral, mu je li znano, da se je bil zarad sirotinskega zavoda 1. 1865 sostavil poseben odbor, ki naj reč vzame v pretres in izvrši, in bi li ne mogel povedati, kakšen vspeh je imel omenjeni odbor? G. Goršič župana vpraša, se morajo li nove hišne številke vse
naenkrat plačati, ali je morda dovoljeno plačevati jih v več obrokih, in se bodo li te tablice Trnovčanom in Krakovčanom dajale po 1 gld. 80 kr., kakor se je- pri posvetovanju o novem številjenju govorilo? Župan obljubi, da hoče na obe interpelaciji odgovoriti prihodnjič.
V tajni seji se nekemu prebolelemu mestnemu služabniku dovoli mala denarna podpora.
(Slovensko gledišče.) V nedeljo so ponavljali izvirno Ogrinčevo igro ,,V Ljubljano jo dajmo" v srednje polni hiši. Ta po domačem življenji posneta igra sama na sebi, v dejanji in ideji, nima posebne vrednosti, a pred drugimi, posebno poslovenjenimi vendar to prednost, da je pisana v res domačem, prav slovenskem jeziku. Igralci zlasti gošpica Pod-krajškova iu gospodje Kocelj, Schmidt in Šušteršič, kteri naj bodo tu med drugimi s pohvalo omenjeni, so prav dobro zadeli duha svojih nalog ter tudi v govorjenji posnemali osebe, ktere so predstavljali, kar je bilo občinstvu jako všeč. — Burka ,,Krojač Fips", ki pa je bila že skoro prevečkrat igrana, je dopadla le zavoljo živahnega igranja gospoda Kajzelja. — Konečuo še eno vprašanje do slavnega odbora „dramatičnega društva? Ali ne bomo letos na odru videli nič izvirnih iger? Saj jih ima menda društvo nekaj. Zdaj o postu bi bil ugoden čas za-nje, posebno če so resnega zadržaja. Vednega ponavljanja iger se občinstvo naveliča.
(Podružnica družbe za varstvo živali) se je te dni samovoljno razrešila in osnovala se bode nova samostalna taka družba. Ne boš ga lahko našel človeka, ki bi nasprotoval blagemu namenu omenjemu družbe, ker gotova je resnica, da se človeku, kteremu se smili uboga živina, smili tudi človek, da pa ima otrpnjeno srce proti ljudem, kdor z živino grdo ravna. Toda napačno bi bilo večo skrb in usmiljenje imeti do nespametne živali, kakor pa do ljudi in unim v brambo snovati družbe, te pa zanemarjati. Ze večkrat smo omenili, koliko vsled sedanjega učnega reda trpi naša mladež po šolah, ker je z delom preobložena tako, da hira na duhu in telu, in da ž njo vred hirajo tudi preobloženi učitelji. Ali bi ne bilo primerno, da bi se sedaj, ko se snuje društvo za varstvo živali, vstanovilo društ7o za varstvo naše šolske mladeži in njenih učiteljev? Morda bi imelo delovanje take družbe boljši vspeh, kakor pa tožbe staršev in red-nikov.
Razne reči.
—	f č. g. Janez Tomazin, administrator v Dragatušu, je 19- t. m. menda za jetiko umrl. R. J. P. G. A. Zorcu, fajmoštru v Doberniču, je nekoliko odleglo, vendar je nevarnost še zmiraj velika, ker je krč hud, posebno po noči. Rana se lepo celi.
—	Duhovske spremembe. V Goriški nadškofiji: Č. g. Janez Červ oskrbuje faro Berginj. — Č. g. Andr. Ferfolja, farni oskrbnik, je postal kaplan v Komnu. — Č. g. Ant. Bo-digoj je postal vikar v Rutarsu. — Č. g. Jož. Ballabcn je prestavljen kot kaplan v št.-Peter ob Soči.
V Tržaški škofiji: Umrli so čč. gg.: Jož. Freybauer, duhoven goriške nadškofije v pokoju; — Anton Ukmar, dekan v Tomaju; — Dominik Turnaro, kaplan v Srunjanu; — Matej Fik, župnik v Pasji vasi. R. I. P. Slabo kaže, pristavlja „Danica", smrt jih pobira, a semenišče je skorej prazno.
—	Novomeški prošt, veleč. g. Simon Vilfan, so vsleg reda železne krone III. vrste, s kterimi so jih cesar odlikovali o zlati maši, povzdignjeni v vitežki stan.
—	Iz položeno dete. Iz Trebnja se nam 19. t. m. piše: V soboto večer so našli pod samotnim kozolcem ne daleč od vasi Dule — otroka (deklico) zavitega prav borno v dveh srajčicah in v stari strgani suknji, s kapico na glavi. Kdo iu od kod je nečloveška mati, se ne ve.
Narodno gospodarstvo.
Kranjska hranilnica je imela 19. t. m. v veliki dvorani realke občni zbor. Društveni prvosednik je poročal, da so se vloge minulo leto 1870 pomnožile za «11,192 gld. 80 kr. Posebno imeniten oddelek hranifnič-nega delovanja so posojila na zemljiša in hiše po mestih, in je hranilnilnica tudi minulo leto velik del svoje gotovine izposodila zemljiSnemu posestvu : posebno obširno je podpirala posestnike ne Dolenjskem (se ve, da zmiraj glede na pravila,) kteri so vsled slabe letine in drugih elementarnih nezgod potrebovali denarne pomoči. Bilanca dokazuje, da celo premoženje znaša 12.317,046 gld. 61 kr., od kterih spada 7,232.400 gld. 16 kr., toraj 60" „ celega premoženja no posojila na zemljiša, 552.059 gld. na lastno realno posestvo, 3,345.725 gld. 17 kr. na državna dolžna pisma zemljišne odveze Kranjske; posojila na zlato in srebro, posojilo zastavljavnici in na menjice, in gotovina v kasi znašajo skupaj 1,081.196 gld. 37 kr. Razvidno je, da je premoženje hranilnice Kranjske tako preskrbljeno in zagotovljeno, da bi njenega trdnega stališča ne mogli prekreniti tudi politično burni časi; ona bode toraj zmiraj zamogla natančno izpoluovati pravične tirjatve vdeležencev svojih. Po predlogu ravnateljstva je občni zbor dovolil, da se v dobrodelne in občnokoristne namene izplača: 1. Za tukajšni ubožni zavod 2500 gld. 2. Za podeljeno obleko revnim otrokom v ljublj. čitalnici 100 gld. 3. Za božično slavnost v oskrbovalnem zavodu malih otrok 100 gld. 4. Za podporo ubožnim dijakom Ljublj. gimnazije 200 gld., 5. gimnazije Kranjske 100 gld., 6. gimnazije Kočevske 100 gld., 7. gimnazije Novomeške 100 gld., 8 realke Ljubljanske 200 gld., 9. učiteljskega izo-braževališča 100 gld., 10. učencem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani 100 gld., 11. učencem 2. mestne ljudske šole v Ljubljani 200 gld. 12. Za napravo učbenih sredstev v narodnih šolah za Kranjsko: a. „Narodnej šoli 100 gld. b. „Schulpfennig-u" 100 gld. 13. Za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšnej nunskej šoli 200 gld. 14. Nunskej šoli v Škofji Loki 100 gld. 15. Protestantovskej šoli 200 gld. 16. Za vzdrževanje tukajšnega oskrbovalnega vstava malih otrok 200 gld. 17. tukajšne-mu bolnišnemu, podpornemu iu preskrbljeval-nemu društvu 100 gld. 18. Tukajšnej požarno stražnej blagajnici 200 gld. 19. Za vzdrževanje tukajšne Elizabetne bolnice za otroke 200 gld. 20. V podporo revnim iz civilne bolnice pro-puščenim bolnikom 200 gld. 21. Za brezplačne obede na graškej univerzi s posebnim ozirom na ubožne vseučilišnike Kranjske 150 gld.
22.	Delavskej bolnišnej in invalidnej blag. 100 gl.
23.	Za gledališčino podporo 1876/77 450 gld.
24.	Revnim učencem ljudske šole za dečke v Novem mestu 100 gld. 25, Mestuej godbenej kapeli 200 gld. 26. Za revne učence tukajšne živinozdravnišnice 100 gld. 27. Tukajšnej me-stnej dekliškej šoli 100 gld. 28. Delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld. 29. Šoli za
dečke na močvirji 30 gld. 30. Za podporo ubo-ziiri učenkam ljublj. izobraževališča za učiteljice 100 gld. 31. Za izkopavanje stavb na kolek na močvirji 100 gld. 32. Godbenej šoli filharm. društva 150 gld. 33. V podporo tu-kajšnemu društvu katoliških pomočnikov 50 gld 34. Kočevskej 2 razredne j dekliškej šoli 50 gld. 35. Sv. Vincencijevi Konferenciji pri sv. Jakobu za revne 100 gld. 36. Tukajšnej hiralnici 200 gld. 37. Za podporo ljublj. siro-tišča za dečke 200 gld. 38. Zdravniškemu društvu za Kranjsko kot pripomoček Loschuer-jevej vstanovi za vdove in sirote zdravnikov 100 gld.
Eksekutivne dražbe.
y 23. febr. 3. Matija Siinčič iz Studenca (1777 gld.) 3. Pr. Čepek iz Nove Žiče (2860 gld.) 3. Jak, SJračič iz Studenca (156l> g).) 3. And. Fatnr iz Petelinja (1493 gld.) vse v Postojni. 3. Jan. Gerl iz Tominja ('2000 gld.) 3. Jan. Benkinc iz Šambij (1 ICO gld.) 3. Ant. Penko iz Perja (1450 gld.) vse v Bistrici. 3. Mar. Plautan iz Kudolfova (1020 gld.) ondi. 3. Mart. Malešič evih dedičev iz Kadoviee (1040 gld.) 3. Ms rt. Tome iz gor. Dobravic ( 210 gld.) 3. Mark Sulior iz Železnik (SOO gld.) vse v Metliki. 3. Jurij Flajnik iz Hrastja (1081 gld.) v Crnomlji. 2. Jan. Hribar iz Preloga (1998 gld.) 2. Jak Gierčar iz Ihana (3G3li gld) obe na Brdu. '2. Ant. ^rcgel (2044 gld.) 2. Bal. Zoro i/. Breznika (900 gld.) 2. Blaž Bertačnik iz Slivne (1794 gld.) vse v Litiji.
24. febr. 3. Greg. Zorinan iz Žerjavka ('2234 gld.) v Kranji. 3. Ant. Šterniša iz Štnarij (3218 gld.) 3. Jak. Šuster iz Podgrada (3302 gld.) obe v Ljubljani. 3. Bal. Kazinger iz Ilrušce (1358 in 1310 gld.) 3. Jan. Mežik iz Kadeč (4(i6f> gld.) obe v Kranjski gori. '2. Ant. Peterlin iz vel. Poljan ('2180 gld.) v Ribnici. 2. Pavline Valjavc iz sp, Šiške (3000 gld.) v Ljubljani. '2. Pr. Kroflič iz Sevnice (1208 gld.) v Trebnjem.
TelcKrnllčne <lvnwr»« cene IU. februarija. Papirna renta t>2.9& - Srebrna r-nita 07 90 — Zlata renta 74 10. — l««oletuo državno posojilo 110 26 KHiikin« akeije838— Kreditne akoie 150 10 - London 123.60 — Hr-bro 113 40.— Ces. kr cekini 5 87 — 20-tranhov J'87.
s 11 x i i 2:2 i i x 12 4* t '£ £ •£. S £ s % -x s % t i- it z 11 x
M
m V J. IIlttKilikovi tiskarni v »4
15 Ljubljani so ravnokar	g
i Kuharske bukve i
M	H>
m v tretjem natisu na svitlo prišle. — Pri- » djana je stari meri in vagi jiovsod tudi ^ « nova, kar bo gotovo vsim gospodinjam in w kuharicam prav po volji.	(1) JI
M _
M Cena mehko vezanim je 60 kr. JJ
T«	M
M X X Z X -T- Z Z -T- X Z X Z X Z X Z X Z Z X -T. X X X X X Z X t * ¥ »
Britkega srca naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog k sebi poklical najinega presrčno ljubljenega očeta, gospoda
Jakob-a Jančar-ja,
hišnika in pekovskega mojstra v Ljubljani,
ki so v svojem 66. letu, po kratki bolezni in po prejetih svetih zakramentih za umirajoče danes dopoldne ob pol 11. uri mirno v gospodu zaspali.
Pogreb bo v četertek dne 22. t. m. popoludne ob 4. uri iz lastne hiše št. 303 pred stolno šenklavško cerkvijo.
Nepozabljivega dobrega svojega očeta priporočava v molitev iu blag spomin. V Ljubljani dne 20. februarja 1877
Jožefa Jančar,	Egidij Jančar,
hči.	siu.