N < OL < ca tr et ca Obisk ministra ALI KAKO NAM JE FILMARJEM USPELO ŽALOSTNO, VSESLOVENSKO BORBO PROTI NEKOMU ALI NEČEMU PREOBRAZITI V STROKOVNO, POVEZANO, KONSTRUKTIVNO TELO, KI PODPIRA iN JE ZA SLOVENSKI FILM. < z LU (J V času samostojne Slovenije seje nabrala vrsta varčevalnih ukrepov, nesorazmerno usmerjenih na filmsko področje, ki je že pred tem uživalo enega najmanjših deležev kulturnega proračuna, ne glede na dejstvo, da je prav film najdražja izmed umetnosti. Ti ukrepi terjajo najmanj pojasnila (precej zgovorni so že podatki, razvidni iz priloženih tabel). Celovito analizo stanja ter predloge, ki so lahko osnova za potrebne ukrepe za izboljšanje stanja, pripravlja delovna skupina Financiranje filmske in avdio kulture ter distribucije znotraj filmske Iniciative. Večina delujočih na filmskem področju ima status samostojnega delavca v kulturi ali samostojnega podjetnika. Ta položaj se je precej poslabšal, nerazumljivo so bili zaostreni pogoji za pravico do plačila osnovnih prispevkov iz proračuna, soočeni smo z minimalnimi možnostmi redne zaposlitve, delo je neredno, dohodki nestalni, plačila prihajajo z velikimi zamiki po končanih večmesečnih projektih (in povsem brez zavarovanja, če gre naročnik medtem v stečaj ali postane nesolventen). Tu so še neplačan dopust in bolniški stalež, odsotnost dodatkov, kot so regresi in božičnice, minimalne možnosti najemanja bančnih kreditov itn., kjer so še dodatno občutljiva kategorija ženske različnih poklicev s področja filma, samozaposlene v kulturi in matere. Na državni ravni se zadnje čase govori o mladi generaciji brez možnosti zaposlitve, samostojni delavci v kulturi pa smo že vsaj 20 iet nezakonito diskriminirana manjšina brez osnovnih delavskih pravic, v povprečju plačani le tretjino tega, kot bi bili za isto opravljeno delo v redni službi za nedoločen čas. Kršitve niso uslišane, ker ni sindikata, ki bi nas zastopal na svobodi, ker nam je država določila, da smo delodajalci in ne delojemalci ...To problematiko podrobneje nagovarja delovna skupina »avtorji« znotraj filmske iniciative: Izhodišča za rešitve problemov filmskih ustvarjalcev, sicer pa podpiramo tudi delovanje sindikata Glosa in društva Asociacija ter njune predloge za izboljšanje položaja kulturnih delavcev. Znotraj tega ranljivega sektorja smo slovenski filmarji fascinanten fenomen. Ne zato, ker smo pre-delali proti in rojevamo za, ali zato, ker bi se že vse ostale panoge v kulturi, gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, turizmu ... zdavnaj med sabo požrle, kdo je bolj upravičen do sredstev, če bi se morale med sabo trgati za take finančne drobtinice, filmarji namreč nimamo za kruh že toliko časa, da smo tega navajeni. Fenomen smo zato, ker nismo stopili skupaj iz socialne podhranjenosti, čeprav je tu, ves čas boleče prisotna. Stopili smo skupaj, ker imamo radi slovenski film, ker verjamemo vanj, ker vemo, kako zelo jasno slovenski film drvi v izumrtje s Prodnikom kot državnim uradnikom, saj smo to že večkrat doživeli. Stopili smo skupaj, ker je slovenski film naš otrok in ga ne damo. FIlm je sedma umetnost, kategorizira se kot kulturna dobrina in je javno dobro tako kot drugi segmenti umetniškega ustvarjanja, šolstvo In zdravstvo. Filmarji smo že leta edini, ki se borimo zanj in na neustrezen položaj opozarjamo javnost indržavo, zlasti slednja se do njega obnaša kot do sirote, ki ji kot nujnemu zlu odmerja čim manjše finančne obveznosti. »Navadnega državljana« bi bržkone presenetil podatek, da slovenski filmski delavci z dejavnostjo v realnem sektorju vsako leto v državo vplačamo približno 12 milijonov EUR z davki iz dejavnosti, če prištejemo še zasebno in javno televizijsko produkcijo, pa ta številka naraste na pribl. 55 milijonov, medtem ko je država □