Leto IV. Stev. 36. Brije trikrat na mesec. Bri.vee stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdniStvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. " stori, 1000 gld. ;• če se pa kot poslanec proti obljubi svojim volilcem dani prevrže tako, da njim nastane kada škoda, se mu vzame vse premoženje. Vsak nemškutai plača davka po 10 kr. na dan. Davek na potrato. Vsaka ženska, ki nosi prešopirno obleko in nepoireban kinč. da s tem še druge k zapr ivljivosti in potrati nagiba, plača od vsake tako nepotrebne reči po 30 kr. davka. Davek od nepotrebnega govorjenja. Kdor v kakoršnem koli zboru, društvu ali skodu, posebno v deželnem in državnem zboru z nagajivim govorjenjem muči ali dolgočasi poslušalce^ plača od vsake besede ki jo je govoril odveč, po 2 kr., od vsakega zavrženega predloga po 1 gld. davka. Izvzeti so le tisti, katerih besedam se vse smeje. Davek Od »Brivca«. Kdor bere »Brivca« v kontrabant ali si ga naroči, plača ga pa ne, plača od vsake številke 10 kr. davka, zraven pa še posebno kazen, katero določi »Brivec« sam. Če ga kdo bere nu glas več ljiulom, plaža ta davek in kazen vsak, kdor ga posluša, izvzemši gluhe. To je nekaj novih davkov, ki pridejo precej v veljavo, ko jih denarni minister potrdi. Če se tako ne bo napolnil davkar-ski sod, potem pa res nima dna. Dano v naši brivnici na dan sv. Silvestra umirajočega stoletja devetnajstega. Celjski „Befelshaber". (Nadaljevanje.) Gleda krog po sobi. Kje je venec Lovorov? Kje Stieger je in drugi? Kje je Ambrožič, Terzit trojanski ? Kje so sokoli, da jih naklesti ? Ni nikogar v sobi razven žene, Ki je ravno vstala, se oblači, Zdaj se še le spomni, da je sanjal. Na široko zdeha, na to vstane, Se obleče in popije kavo. Ktero mu pripravila je žena. Na poti nato se k »Gasthof Engel«, Skupaj zbere tam nemčursko vojsko. Kar si človek misliti zamore, Tamkaj snide se; gospodje, hlapci, Mestni postopači, šošterpubi, Klučarji, kovači in mizarji, Vsa zadruga celjskih »b e i 1« kričačev. V sredo stopi njihov »befelshaber«, Tako regimentu svojmu pravi: »Slavna gospoda, predragi gostje! Kakor veste, prišli bodo Cehi Obiskat Slovence, svoje brate. Pokažimo mi, da smo junaki! Ne pustimo Cehom priti v Celje, In če pridejo, gorjč jim bode! Poslušajte dobro, kar vam pravim ! Cehi vsi prav hrabri so možaki, Ki zdrobijo nas na drobne kosce, Če jih mi napademo kar sami. To sem jaz že davno izprevidel. Naročil za to sem policaje Iz Celovca same čvrste Nemce, Ki pomagali nam bodo v sili. Ali nisem dobro jaz pogodil?« »Bravo! Heil dem Oex « vpijo vsi glasno, Kakor da bi jih konjederci drli. Nadaljuje govor »befelshaber« : »Bil sem vedno jaz vam dober vodja Zoper Slave, naše nasprotnike. To samo ob sebi se razume, Da bežati morali smo včasih In prišli domov s krvavo glavo; Toda zdaj se to ne sme zgoditi! Žepe vse si z jajci napolnite, »Znjimi boste pozdravili Čehe; Batine debele tudi vzemite, Z njimi Čehe bodete napadli; Vsak si kupi naj svinčeno piščal, Da v nevarnosti pomoč pokliče. Da zastonj ne boste se borili, Jaz porok zato vam hočem biti. Piirgermeister že za vas skrbel bo. Da dovolj dobili boste piva«. »Heil und Sieg! Nur nieder mit den [ Tscliechen!« Zagrmi iz kotov vseh Strašansko, Kakor v babilonski to zmešnjavi. Ko pa pes domači tam pri peči, Siromak, ki teše še je, to sliši, Kar pri priči stegne se, po g i n c ! (Dalje sledi.) Kocelj. o oo A.: Otroci se naj podučujejo v mater i- n e m jeziku, stoji tudi zapisano. I>.: Ali to ni prav ? A. : Prav! Zakaj pa ni zapisano v oče- tovem jeziku, pa zmiraj le v materinem. Ali je tu kak razloček ? B.: Se ve, da je. A.: Zakaj? B.: Za mater se vselej ve, za očeta pa ne. A.: Tako? B. : Tako, tako ! Smuk čez vrh. Obesil se je. (Slika iz'življenja. Spisal I z e s 1 a v. I. Ali boš ljubila Moje srce. Nar. pesen Jaz nočem tvoja biti Nar. pesen. In vstopil je pred njo. Glas se mu je tresel.... — Gospodična, jaz vas ljubim ! Ponižno kakor pudelček je povesil oči in v upu in strahu čakal odsodbe. Jaz vas ljubim! Oh ta fraza ! Ta pre-mlatena fraza! Koliko ljudem je že zmešala pamet! »Ona« je še zmirom molčala. Moment je bil »svečan«. Tajna tišina je vladala v sobi. Škoda, da to ni trajalo dolgo. Iz sosedne sobe se zasliši žensko hihitanje. Našemu junaku postaja tesno pri srcu . . . — Hihihi, — glasilo se je dalje iz druge sobe. Oh te proklete ženske ! — Hihihi____ Zmiraj tesneje mu prihaja, konci sve-tločrnega fraka mu zatrepečejo. . , In zopet: — Hihihi, toda ne iz sosednje sobe, ampak pred njim ! Prestrašeu je povzdignil oči. Oj groza! »Ona« se smeje... O jerum, qual matatio rerum ! — Hi hi hi, hi hi hi... To je našemu »junaku« odveč. Kanor blisk zgrabi cilinder in plane kakor divja zver skozi vrata. Toda še ni dovolj te nesreče! Na sredi stopnic se zaleti v debelo kuharico s škafom vode na glavi. Ne morem ti popisati, dragi čitatelj, tega prizora, [in sicer iz dveh razlogov: Prvič, ker tega ne morem, in drugič — kar je glavno — ker se v resnici bojim za tvoj — popek. Le to naj povem, da je prišel naš »fant« iz hiše »nesrečnega imena« s krvavim nosom, moker, kakor miš, brez črne pinje, sploh takšen, da bi se še celo tebi, ljubezniva bralka, gotovo v srce smilil, ko bi ga takrat v i dala. Kakor preganjena srna se jes pustil v tek in bežal dalje, dalje po ulicah. Gori v nesrečni sobi pa ste si dve nežni ženski telesci tiščali trebuhek in se valjali v smehu po mehkih zofah. Zopet in zopet se je slišal tisti hihihi... Vse drugače hihitanje pa se je čulo na stopnicah... O jerum ! II. Okoli se plazi potrt Življenje sovražit začne V soboto obesil se je. Simon Jenko. Dalje in dalje — zmiraj dalje je bažal. Ljudje so začudeni gledali za njim. Semtertje se je čula beseda: »Zblaznel je!« Konečno ga opazita dva stražnika. Pogumno se mu postavi ta na pot. Toda : nevarno je medveda dražit. Komaj stegneta roke po njem, že sta na tleh. Eden odleti v zid, drugi pa v mimoidočega gospoda in ta zopet v dru-zega. To bil vam je boj. To bil vam je boj. In zopet dalje je bežal. Pustil je že zadnje mestne hiše za seboj. In dalje je šel divji tek čez drn in strn proti bližnjemu gozdu. Konečno se je vstavil. Vendar enkrat! Ozrl se je okrog. Bil je v gozdu. Vtrujen je sedel na hrastov štor, Črne misli mu rojijo po glavi...... Plane kvišku in si odveže pas — — — Tam pa v črnem peklu je vladalo takrat veliko veselje. Zopet jim je pripadla jedna dušica. Mojster Lucifer je vesel raztezal svoj sajasti pergament, ker treba je bilo zopet zapisati eno ime, a prostora je manjkalo. Z obema rokama je držal črno »listo«, z zobmi pa jo je vlekel, toda od prevelikega veselja malo premočna »lišta« se vtrga in bumf! se je udaril satan v zid. Strašanski groliot v peklu ! Da, to vam je bilo veselje! Pa skisalo se jim je... III. Po ciesti pride en star imiož. Nar. pesen. V tistem času je korakal po kolovoznem potu v gozdu star vinski bratec, nc-oženjen Avguštinek Griža. Imel ga je že nekaj »pod klobukom«. S hripavim glasom je re*al tisto znano narodno: Tri pure, tri race Tri biele gosi Muoja ljubca ni spala Tri ciele noči. — Kaj ti pravim, Avguštinek, začel je govoriti sam s saboj — bil je namreč eden izmed onih ljudi, ki se ravno tako lepo pogovarjajo sami, kakor s kakim drugim; — Kaj ti pravim! He, fant si! Ce greš opoldne iskati z lučjo, pa najdeš takega in ga ne najdeš! Buzarona, pa ga ne in ga ne ! In tudi vinee rad piješ! In zopet je zakrožil: Pili smo ga cieli dan,, Odbi ... . Naenkrat, kakor bi mu bil glas v grlu zmrznil, je obstal. Tam na drevesu je zagledal nekaj, kar mu je spravilo srce v hlače. Bilo je telo nesrečnega Don Juana, katero je cingljalo na drevesu. Avguštinek Griža je bil kmalu »na mestu«. — Pogumno je stopil k drevesu in zakričal: — He, ti spaka spakedrana, kraljeva, neumna, ali greš dol! Ali greš dol, ti pravim ! Kaj! A? Nič odgovora — le neko grgranje se je culo. — No, ali ne greš dol? Strela kosmata, človeče božje, ali ne boš šel! Ne greš ? No, čakaj, bomo videli! Vzel je svoj britkl »fouč« in rezk! je ležalo nesrečno truplo na tleh. — Na, zdaj pa leži, mrha mreinasta, djal je Avguštinek Griža in flegmatieno odšel svojo pot. Nekoliko časa je ležal naš junak na tleh nepremično, potem se je začel počasi gibati in konečno je vstal, mencaje si oči. V grlu ga je nekaj tiščalo ... iz daljave pa so se slišali hripavi glasovi odhajajočega Avguštineka : Se je milo jokala, Kir dekle več ni. Epilog. To žalost v eksempel povem. Neskrbnim vam mladim ljudem, Ce dolgo živet' vam je mar, Zaljubit' se nikdar nikar'. J. S. * Maščevanje dekleta. Kraška burja brije, sneg sneži, Tam pod oknom Cilke fant stoji Milo kliče, vpije in ječi, Da naj k sebi v sobo ga pusti. Oj preljubo moje ti dekle Odpri, odpri okno in srce!« Glej, odpre se okno — in o bes! V hipu fant je moker, kakor pes. Hotel goljufati je dekle, Ali vedela je ona vse . . . Kedaj bo zmaga? Japonci so, kakor znano, sijajno premagali velikana Kitajca. In Englež sreča Japonca in ga vpraša : »Prijatelj, ker sva se ravno srečala in si tako sktišen mož, dajmi dober nasvet. Kedaj je treba prav za prav streljati v vojni, da se zmaga?« Japonec : »Kedar ti pride sovražnik »na mnho«, lahko začneš in zmaga bo tvoja !« Kdor vto ne verjame.... Marička mi blodi po glavi ves dan, Ce truden sem žejen in tudi zaspan. Maričkin poljubček je sladek ko med Le škoda, da v zakon ne morem je vzet'. Tu treba postelje, tu treba jedač, Tu treba je krila, tu treba je hlač, Na žalost mi manjka le en tisočak: Kdor vto ne verjame, oj ta je čudak ! V Gorici in Istri narobe vse gre, In v Trstu talijanski povsod govore Slovenski v uradih ne slišiš nič več Ker »nekim gospodom ta jezik ni všeč!« Bi hteli naprtit' nam: »dolce del si«, Čeprav tu večina slovanska živi. »La parli taljan« — tu pravi ti vsak: Kdor vto ne verjame, oj ta je čudak ! Le pojdi prijatelj, v bližnji Rojan, Talijanov iskal boš v resnici zaman, In vendar trde vsi ministri še zdaj : Slovenski Rojan, da talijanski je raj ! Slovenskih volilcev je polnih tri sto, Slovencev našteli pa niso ni sto. Zastonj protestira Sloven — siromak : Kdor vto ne verjame, oj ta je čudak! Preljubo veselje oj kje si doma, Tam kjer za pravice enake se zna. Prehodi cesarstvo okrog in okrog; »Enake pravice*.ti trobe v en rog. In vendar ni taka, to kmalu izveš, Cim našo deželo prehodil bi peš. Tu vladata vedno le Nemec in Lah : Kdor vto ne verjame, oj ta je čudak! Stk. Tajna zarota na silvestrov večer. Odbila je enajsta ura. V neki tržaški ulici stoji hiša, v hiši soba, v sobi miza, okoli mize pet oseb. Na mizi leži trobojnica, ob straneh gorite dve sveči. Starejša je listala in spregovorila : Drage posestrice ! Vam so dobro znana naša pravila in njih namen. Danes kočemo [pregledati naše delovanje in ponoviti zvezo s prisego pod geslom : »Največ svdta otrokom sliši Slave«, torej da se to uresniči zahtevamo: slovenski doma, slovenski na cesti, v prodajal-nicah, na veselicah — slovenski povsod! Zdaj pridemo na Vaša poročila: Najprej poročaj ti, Marija! —■ Moji gospodarji so Lahi — židje. Začetkom so me imenovali »la bela šča-veta«. A jaz sem gospej povedala, kar ji je šlo. Poslali so me preč, a čez osem dmj so me poklicali zopet v hišo. Prišla sem, a le s pogojem, da ostanem kakor hišna, a nikdar kakor sužnja. Polagoma sem jih pridobila. Udali so se. In danes me večkrat vprašajo: Marija si čitala »Edinost«, si kupila »Brivca« ? Starejša na to: Najtežje nam gre pri tujih gospodarjih, vendar ženska zvijača in previdnost zmaga vse ovire. Kaj nam boš pa ti Tončka povedala : — Jaz sem si vzela nalogo, da hodim kupovat le v take prodajalnice, v katerih mladenči slovenski govorč. Zdej sem šla v to, zdaj v ono, kjer sem zvedela, da je kakšen naših. Takoj sem poskušala, ali zna še slovenski. No morem reči, da so naši lepi fantje, trgovski pomočniki — vse drugi, kakor pred leti. Kar ponosna sem na nje. — Seveda ne vsi, zasačila sem tudi Brkina, Krašovca, celo Kranjca, kije brez vse milosti klatil italijanske orehe. Ko sva se spričkala in sem ga dobro oštela, se nisem več vrnila, dokler nisem zvedela, da se je poboljšal. One prodajalnice pa, v katerih nas krščeni ali nekrščeni Lahi vrhu tega, da jim naši ljudje nosijo denar še zaničujejo, teh se ogibajmo in tovarišice svarim : stori mi ljubav, Milka, le tja v ono laško žrelo ne nosi slovenskih grošev. Starejša: Tončka, tvoje delovanje je pravo, ti bodeš dosti koristila naši stvari. Zdaj naj pa Stana pove svoje »plane«. — Veste, drage moje, jaz sem si zbrala drugo delo. Ivedar sem prosta, grem ali na lesni trg ali na rdeči most, pa tudi v mestni vrt. Navadno ne grem sama. Dogovorile smo se tri, da si ena drugej pošiljamo tiste fante, ki dišijo po cikorji. Kadar se srečamo, začnemo jih žehtati in briti, pa vedno tako, da še drugi čujejo. — Moj Jožek je tudi sporazumljen z menoj, on mi posebno ob nedeljah pripelje kakšnega zgubljenega janca. Zdaj ga začnemo striči do kože, in ne nehamo, dokler nam ne obljubi, da se spokori. Drugače mu ne damo miru. — Na ta način smo že marsikaterega kozla pripeljali v domači hlev. — Dobro, dobro Stana, ti si pravo pogodila — potrdile so navzoče. — Kaj pa ti Anica, ti tudi nisi zadnja — jo nagovori starejša. — Jaz hodim na lov na veselice; tukaj si zbiram naše gospodiče v roko-vicah. Ali menite, drage, da tu ni dela? — Kar nedolžno pričnem: »Rada bi nekaj pogledala v »Edinost«, prosim, posodite mi jo.« — »Oprostite — navadno je ne kupujem, ker jo lahko čitam v ka- varni. Ako želite, imam slučajno »Piccolo« pri sebi, tega nikdar ne zabim kupiti.« — Jaz le molčim in se delam nedolžno. Ali kadar ga sfe svojimi pogledi ogrejem in mu prične srčece hitreje biti, stopim pred njega: »Tacega gospodiča, ki »Edinost« po kavarnah čita in »Piccolo« v žepu nosi, ne maramo, takemu pokažemo me slovenska, priprosta dekleta : ligo ! Tu jo imaš. In ni me več blizu. Ha, ha, so se zahrohotale tovarišico; Stana, ti pa jo znaš. — Zdaj nam bo še Milka svoje ribarenje popisala, de starejša. Oprostite, jaz sem postala ni me sram reči, — narodna tatica. — Kjer le morem pobrskam na tihem temu ali onemu fantu v žep in ako zasačim, kar iščem,, lepo spravim. Neko nedeljo, sem nabrala kar deset «Piccolov». Vse razgrnem in pokažem: «Evo, naše Slovence, s čim si brišejo ci-karjaške nosove«. — Vse je zahrohotalo, miza se je stresla in kmalu bi bili vsi litri poskakali na tla. — Zdaj se junaki tepejo za laške štrace: gospodična, ta je moj, drugi zopet, ta je pa moj, tudi jaz sem ga kupil kriči tretji itd. «Dobro, vrlo dobro. Fantje, zdaj pokažite, «Sočo», «Edinost», « Narod* ali druge» — Vse je tiho ! Zdaj bi poslušale, drage posestnice, kako želi tam te »ljudi*. «Vaše »Piccole» izročim Brivcu, da bo vedel, kako podpirajo naši fantje slovenske liste v Trstu». — Mene že dobro pozna marsikdo in od strahu, da jim laških listov ne zasačim, hranijo v žepu kako «Edinost», če tudi teden staro. — «Pravo si zadela, to je edini pripomoček, osramotiti naše narodne «piccole». Starejša na to : Zdaj ste slišale razna poročila. Naše delovanje je koristno potrebno. Obljubimo s prisego na našej tro-bojnici, da hočemo i v novem letu delovati za naš narod. Položile so roke na trobojnice, zaprisegle, delati po pravilih, skrivne zarote. — — V tem je pri sv. Jakobu bila ura polnoči. — * Praktično. Zakaj se ženiš z debelo krčmarico? Povabim na gostijo vsa društva kor-porativno, g o s tj e b o d o plačali vino, ki ga spijejo sami, in jaz vtaknem v žep masten dobiček. o oo Istarski sršeni. Odgoja mladcži. Poznato je svakoma, kakve si Austrija Talijane odgaja i na koji način si ih uz-gaja. Za primjer bi mogli služiti njekoji visoki činovnici, pače i dvorski savjetnici, koji su stari nom i rodom Sla veni te su sami postali tobože umjereni Talijani, a svoje sinove moraju ubrajati medju žestoke iredentaše. Ali nctreba misliti, da Talijani moraju slati svoju diecu, Bog zna kamo, u školu, da uzrastu na diku......Italije: to se dade polučiti i na C. kr. gimnaziji u Kopru, koja stoji pod ravnateljstvom viteza Babudera, jednoga od spomenutih Talijana, srednje pasmine. Samo učenja povjesti talijanske književnosti ima u sebi klicu iredentizma, do-čim je mladež ved »o domačem odgoju razpoložena na mržnju svega što nije talij ansko. Ipak vrhunac.....recimo, m ud ros ti austrijanske glede koparske gimnazije sa-stoji u tome, da se na istoj rabi vježbe-nica latinskoga jezika, u kojoj dolaze stavci, kao na primer ovaj : L'ltalia e la nostra patria, la siamo nati, di la veniamo, la ritorneremo.. Tko nevjeruje, neka se osvjedoči kako mu se bolje svidja, ali čuditi se nesmije nitko, da su svi Talijani u Austriji ire-dentaši, što znači: Austrijanci po sili. Skidam kapo i do črne klanjam ti se zemlje, ti visoka, mudra, nedostiživa i nerazumljiva austrijska politiko! Premetena ljubimca. Dva zaljubjena sta se shajala večkrat za starim streliščem v Ljubljani, ker pa je bila zaljubljene teta huda, ni dovolila, da si v pričo nje dajata »pomenite«. Ljubimci so bili od nekdaj zviti. Tudi naša dva sta si umislila skrivno znamenje. Na sprehodu se srečata s teto; revica se ni upala niti pogledati ga v obraz. Za hrbtom tete pokazala je pa štiri prste, kar je značilo: danes ob 4. za starim streliščem. Kritika. Kako je igral Jaka ulogo mladega hlapca — Janka —• v »Mlinarju«? Izborno. Se duhovi se ga niso mogli nagledati. Dva trikrat so se povrnili na oder, da ga vidijo. Clemens. Nevarna moda. slavo. Letošnja zimska moda je prinesla kožuhaste ovratnice z živalsko Nemške dame pa, ki strašno ajfrajo za čotastim »Volfom«, sa nosijo ne samo v srcu, ampak tudi na vratu. Ve slovenske dame pa, bodite oprezne, pri zbiranju, da se Vam tako lačna zver ne ovije okolo belega vratu, kjer bi vam lahko tudi narodno srce požrla. — Iskrice logike, ki sc krešejo v goriškem »Narodu«. Vzrok razkolu na Goriškem je v s a k-d a n j i kruh.... Ljudstvo na Goriškem se je razburilo, ker sti dve osebi lačni.... Dr. Turna je kriv razkola, ker je Kranjec. . . . Dr. Thuma je bil nekdaj učitelj, a ker je raje zgubil učiteljsko službo, nego da bi pogazil svoje prepričanje, je v e-t e r n j a k . . . . Kdor zapušča mastno cesarsko službo, je norec.... Kdor ima penzijo, nekaj zasebnega premoženja in službo koneipijenta, je b r e z službe. . . . Kdor je zapustil gotovo cesarsko službo in se posvetil javnemu delovanju mej narodom, je 1 a h k o m i š 1 j e n o ž . . . . Kdor je iz navdušenja za narod zamenjal gotovo službo 1500 gld. za negotovo službo 1200, je sebi ene ž, ki ne zasluži našega zaupanja .... Kdor nima stalne plače, ni za poslanca.... Cesarska služba je »zlato jabolko«, ker je povsem stalna, ker cesarskemu uradniku ne pobije toča »pridelka« (Ta izraz je vreden groš) in ga uživajo celo po njega smrti (če tudi le udova in otroci). In ker so le ljudje z stalnimi plačami poklicani za poslance, Slovenci ne bomo srečni dotlej, dokler ne bomo imeli v parlamentu na Dunaju cesarsko kraljeve del e g a c i j e, morda s kakim policijskim komisarjem na čelu. * * * Sedaj pa nekoliko Brivčevc logike. »Pridelka« c. kr. uradnikov ne pobije toča nikdar. »Brivec« pa so boji, da bo »Narodova« logika — toča za narod naš na Goriškem.... * Usodna tiskovna pogreška. Neka dama je zaslovela po tem, da je na vsaki javni priredbi za »uboge siromake« blestela se svojimi — toaletami, pardon : se svojim b r e z p r i m e r n i m usmiljenjem do trpečega človeštva. Ce si prišel k njej po novčič za kako siroto, nisi seveda dobil ničesar, ker .... no, ker morda ne bi bil nikdo videl nje — dobrega srca; ali na javnih veselicah je bila povsodi prva in je izpodrivala druge, ki so res delale le za plemeniti namen. Nekoč je bil zopet sijajen bazar v pomoč siromakom, na katerem je zopet blestela se svojimi — toaletami. Poklonov je bilo seveda vse polno, na—pol—do--tal in povsem—do—tal. In druzega dne slavo-spev v listu. V poročilu, kako je naša dama slikala svoje srčno veselje, ko more sodelovati siromakom na pomoč, pa je stalo: Ne, ne, ni ga slajšega uriva-n j a .... (uživanja) In dama je čitala to poročilo .... Tableaux! Neki list je poročal o nekem sijajnem volilnem shodu : Poslanec je bistro razkladal svoje nazore o politiških razmerah. A ko se je ob zaključku zahvaljeval na zaupanju, ki mu je skazujejo njega volilei, je postal tako topel v besedi, da je čutilo vse občinstvo, kako vinjen (ginjen) je bil govornik. . DOPISI. Iz Trsta. Burja je, burja, dragi Brivče! posebno pa za Slovence; da bi oni enkrat poskusili simpatizirati z burjo iz Dunaja, mesto vedno boriti se proti burji; morda bi jih ne zeblo tako. Ali s tem je malo teško, ker v nas se menja vreme ravno tako hitro, kakor ministri na Dunaju. Zima je jako huda; tri leta nismo imeli tacega mraza, za to si je tudi naš »Sokol« poiskal prostore, da si ogreje malo svoje otrple peruti! Snega smo tudi že imeli menda ato, ker izgleda mesto bolj nedolžno, odkar so odpravili natakarice. Koncertov nam, hvala Bogu ne manjka, ali ljudi nam manjka, ki bi zahajali na koncerte. »Čevljar baron« na primer je vspel jako dobro, kakor je trdila kritika, zato je bil tudi vspeh za blagajno jako kritičen! Taljani nam nočejo dati več gledališč, ker vedo, da bi imeli deficit — morali bi namreč na vsak način tudi peči kuriti! Pravijo da Slovenci propadajo v Trstu. To pa ni nič čudnega, saj hoče vse na — oder! Sedaj stopi neka nova družba na oder; na kak oder pokaže bodoča praksa! To je vsaj praktično! Teorija itak ne velja nič! Kurz za stenografijo — spi; kurz za ruski jezik — spi; literarni klub pa je začel spati predno se je imenoval literarni klub, menda zato, ker so bili gg. literaši filozofskega mnenja, da se spanje navadi samo v spanju! Ali spada morda tudi to v dekadenco ? — Celo praktični klubi so začeli spati, n. pr. kolesarski klub »Sokol« — ta je še precej pal — celo zmrznil je! — Na praktični podlagi bo pa morda vspeval »govorniški klub«, kterenm bo učitelj — Jaka! Podlage bo dovolj ! Misel ni slaba, ali bojim se, da ne bi nas učil ta učitelj kak nesmisel! »Politizirati hoče danes vsak možak, naj bo čudak ali vojak, bedak ali učenjak ! »Edinost« je tudi lepo napredovala odkar ima svojo lastno tiskarno, ali »edinost« v Slovencih propada! »Novi List« bo moral z novim letom svoj naslov menjati ! Kdo bo vraga čital novo liste iz starega stoletja! Velikih slov. plesov letos ne bo. Na njih grob postave slov. društva — venčked Pusto bo, pusto — v tem pustu ! Lahi so nam postavili — post, samo — post, ako vzdigne Slovan — pest, da si sezida domove svoje ! — V zelenem hribu bo za Slovence »narodni dom«, akoravno trdi hranilnica, da bo to »neroden dom«. Čeprav bi nas Lahi hoteli vloviti. Slovan mora vendar sloveti. Ako ne drugače, pa vsaj z novim pravopisom! V novem stoletju kaj več! Tvoj »P o v ž«. Kako se spreminja govorica. V ljubezni: Saj te smem spremiti na sprehod ?..... Saj veš zlata moja dušica, da ne morem niti trenotek živeti brez tebe! V medenih tednih. Obleci se, da se malo nasrkava svežega zraka. V navadnem zakonskem stanu. Z Bogom, stara, jaz grem na »špaš«. Premeteni Francek. Francek je izustil neko grdo besedo. Mati: Pokaži jezik, da ti ga odrežem! Francek: Saj ga nimam; saj sem ga ravno — požrl! Verjamemo. Zagrizen lovec pripoveduje na Silvestrov večer »pri Vijolicah« : Verjamite mi, gospoda, v tem letnem času je v občini, kjer imam jaz svoj lov, toliko zajcev, da so zginile vse — zeljne glave. Clemens. oo o — Zakaj Engleži nimajo vojaških zastav v južni Afriki? — Zato, da prihranijo Burom trud jih pobirati. 1900 dne 1. januvarja ob 5. uri pop. pridite vsi na veselico, ki jo priredi ženska .podružnica »Sv. Cirila in Metoda« v »Slovanski čitalnici« ulica S. Francesco št. 2. I. nad. Ne pozabite! — Novo stoletje, nove moči ,č.i ! t Osem straž na eno ženo. „Nazarij" pavnik iz Kopra se je približal bregu. ■— Finančni stražnik gre na krov da poišče tihotapce. Koperčanka na to z beži iz parnika in teče na bližnji, ki je sprejemal potnike za P ulj.— Finančni stražnik teče za njo kričč: Primite in žvežite jo. — Bližnji stražar mu pa na to reče : Pojdite po njo vi, potem jo že svežem. A žene le ni bilo iz parnika, zunaj so pa čakali štirje stražniki. Zdaj pošljejo iskat pomoči, na magistrat, a ta jim da še štiri lamparete, a tudi ti niso nič opravili. Cez dolgo časa doide žena na krov in reče: Pustite me, saj grem sama in res poda se na bližnjo finančno postajo. Tam so jo preiskali a našli niso nič. Pred vrati je pa fin. stražar čakal misleč: Za silvestrov večer bode že nekaj. — Ko je pa zvedel, da ni nič zamrmra: die verfluchte! Brivčev koledar se že tiska. Prihodnji teden bode gotov. Ker smo uverjeni, da bode ugajal, ga toplo priporočamo slav. občinstvu. — Upravništvo Brivca. ooooooooooooooocxxxxxxxxxxxxxx> Kedor daruje novčid za družbo sv. Cirila in Metoda pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. oooooooooooo»qoodooooooooooooo Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnt ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. I. VICIC, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost. Priporočuje se slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. Vičič, krojač. „Slavisclies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. K" Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista. H -—II Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na _kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, _ sadje, ribe, vina itd. } Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Minzi v Trsi«. Piazza Košari o žtev. 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah.Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. ica B. Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg- naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd. W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. "WS Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PEG AN Trst, ulica S. Francesco št. 6. K ■i ( < v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. i Pozor! H Pozor! za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. Cena 35 nvč. „BrivČev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju. „BrivČev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom. Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca". Da bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade: 1. Za najboljšo humoresko od 3 do 6 pisanih pol oktav: 10 dO 20 kron. 2. Za najboljši ,,dovtip": eno leto „Brivca" ali rusko-slov. slovar. 3. Za najboljšo „šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete. Gradivo so pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa 0 ime z naslovom poslanega gradiva. m*-------------------------------•< m i ► > n*un*n*H*xxn*un Gostilna Fran Potočnik ulica Ireiieo st. 1. - trst - ulica Irenco št.l, Toči pravo domačo istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorico ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči. Za obilni obisk se priporoča udani Fran Potočnik gostilničar. nnnnnnnnnnnnnnn Edino pravi Fagflianov sirup Nijeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj 3e pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zat§gnjenim podpisom. EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP ki čišti kri Q S® XVI iS! ^ V ™tereSU laStneKil zdravja. Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta ao drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napoija skuJa drznostjo slap ar iti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Krnestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvraia Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. VVVVYYYVYYV^^VVYVYYYY^ Schutzm&rke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. ČUDEN FRAN urar Glavni trg. - ljubljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. {{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripo vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja (i kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" Trst. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina st. 9. - trst - ulioa S. Catariua št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domiugo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. XXXXXXXXXXXXXXX xxxx>ococxxxxxxx ica ii rejristrovaaa zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilno uloge in obrestuje 4°/0- Toliko ne pladnje v Trstu noben denarni zavod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelio Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah. xxxxx>oooooooocx Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalniee naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseli vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. D. Zadnik - Trst Via Nuova št. 28 ""»S Trgovina z najboljšim maiiifakturuim blagom, Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo- derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri. Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano T). Zadnik Ulica Nuova štev 28. or