PRIKAZI, RECENZIJE
AUnicci KOŠIR Breda I.uthar
Poetika in politika tabloidne kulture Znanstveno in publicistično srediSče, I.jubljana 199K
Knjiga Urcde I.uthar fodika in potUiha lablouliie kiiliiiiv jc v Nlovenskcni socioloS-ko-koenunikolo.škein prostoru n(«'<)si preil-vsem v tl\-fli smislih: po predmetu ohrav-n;ive in po mestu an;ilitskega pogleila, i/, katerega imerprctira gledano. I.uiliarjeva si je /a premislek i/.hrala medijsko kulturo t:ibloidnc vrste in popul:irno novinarstv .sodobnega časa, .svoj pogled pa opredelila /:a historičen. .S tem je vzpostavila razliko od ahistohčnili pristopov, s katerimi implicitno polemizira. Ker so analize popularnega žurnali/.nia in po.selK-j popularnega tiska ■trdovratno zavezane obravnavi metlijev kot politične in ekonomske formacije", je sama gledahi ilrugam. i:k()nomski interes ne izčrpa |)(>mena medijske kukure, .saj ima medij-.ska produkcij:i — kot sleherna in.stitucija in v.sako delovanje — pomembno kiilliinio dimenzijo in komnnibncipko vrednost. Svoje be.sedilo je zopersiavila takoimenovanim javno\edenjskim razpravam, ki se kritično k)ievajo .sodobne popularne (medijske) kulture znotraj predpostavke o izginevanju ali trivializ:iciii j;ivne sfere. "Ne moremo utemeljevali anali/e in kritike na idealu ali normi, ki je nasiaki v razmerah, ki jih ni več." meni avtorica.
I.utharjevo zanimajo sodobne siibjekiivi-lete. ilanašnje oblikovanje (novih) kolekti-viiet. spremenjeni odnosi med suhjektiviteto in .strukturo, izbira identitet. Govori o živ-Ijenskostilni politiki in poetiki. O tem. kako .se spreminjajo pt)g{)ji "identitetne elcsisten-ce", vzorci in oblike interakcije, ki posamezniku in kolektiviteti omogočajo bivanje v svetu. Ker .se spreminjajo načini človekove drttžnbnosti, se spreminjajo diskurzi, v katerih in prek katerih snu) v svetu. .Spreminjajo se govorice in podobe o tem, "kako sebi pripovedujemo o nas .samih", kar pravzaprav počnejo množična občila s k<m-struiranjem meilijske realno.sti in reprezen-tacijami, kako bi(va)ti.
Za razumevanje gibanja predstavljene tematike je treba z:ipis;iti opredelitve v.saj dvrh kategorij oziroma konceptov, znotr.tj katerih je I.utharjeve interprei;icija logična in (sam())zadosina. Gre za imievanje kiilliiiv kot produkcije in reprodukcije ponjena in .smisla, ki izkustvo ureja v koherentne kronološke teleologije (niiracije). Kulturni konflikti v tem hori/.oniu iiomenijo "pogajanja o tem. kako razumeti .svet. kako oblikovati svojti identitetno eksistenco, in spopad glede osrednjih legitimnih in marginali-ziranih identitet v javnem diskurzu." In gre z;i raz-širiiev pojm;i politike. il:i bi razumeli |ToIitične dimenzije novih kolekiiviict. Kazu-mevanje politike je treba nizjiiriti (po I.. Kaphaelu) on.stran boja za moč znotraj institucij političnega sistema, "išele s pomočjo političnega razumevanja življenskostilne samotematizacije je sploh mogoče vzpostavili zvezo med privatnim v.sakdanjikom in politično javnostjo ali javnim pro.storom (»litike," je prepričana Hretla I.uthar S to zvezo hi mord:i zmogli k<)r:ik. ki bi nas pri-pelj;il do rekoiicepliinlizncije norme gletle na sodobne |Pogoje tlriižbene in sistemske integracije, in hi tako presegli razmi.šljanje. temelječe na normativni (Hiliiični javno.sti. ki ni več nio?.n:i.
Da bi razumeli na.še suhjektivitete in identitete. za kar l.utharjevi v njenem znanstvenem delu gre. je potrebno interpretirati medijska he.sedila. "Analiza tekstualne narave medijske kulture je eno naj|)omembnej.ših |X)dročji analize niotlerne družbe," pi.še avtorica, zakaj jo z:inima impiitanui namci-J(t. Skuša oblikovati model analize nori-umskega diskiirzn. ki ga .se.stavlja "ugotavljanje načina u|x)rahe informacij oz. dej.siev. oseh kot .socialnih tipov, standardne ikonografije zgodbe, torej njeno ilramaitizacijo in mi.se en .scene (.scenografijo), ter strategij poj;<snjevanja historičnih pojavov .skozi o.sehno izkustvo (tudi preko iniimizacije javnega prostora)". Naj izpostavimo nek:ij njenih ugotovitev, ki .so potrebne nadaljnih razdelav. IX'nimo osrednja, po kateri delo nosi naslov; "Medijski teksti večinoma ne vplivajo s posredovanjem tlejsiev, torej informacije, niti z vrednotami, ki jih sporočajo -torej niti opisno niti predpisovalno, temveč s svojo '|x)etiCno' fiuicijo." Popularne medij-
skc tekste gre p<) l.utharjevi torej obravnavati predvsem kot poetiCne diskur/e in |V)tenitaken> zavrnili (bolj ali manj uveljavljeno) prepričanje, da je najpomembnejša razlika meil kakovosinim in popularnim tiskom razlika v i sebiiii. Teoretsko zanimiv.i je njena opomba o zgodoi lnt medljer. ki da jo lahko razumemo "kot stalno napetost mcil idealom informacije in iilealom zgoilhe ali meil kulturo samozatajeviinja. ki jo predstavlja prva, in kulturo užitka, ki jo pa-d-staxlja zgotiba". Kazlika med vrstami novinarstva je IX) njenem razlika v csielizadji. ali, ožje, v dramatizaciji a-alnosti, v Ibrnii pripovedovanja. 1'rovokaiivna je nadalje mi.sel. da je nesmiselno vztrajati na pretl-po.stavki o večvrednosti objektiviziranih (televizijskih) novic, saj je komunikativni vidik iKipularnega novinarstv"! bolj pomemben za razumevanje politike te govorice kot njegov informativni vidik. I.uiharjeva v tem kontekstu pravi: "Nt)vic;i o y.;imenj:ivi minisiri ali novica o |iripravah na parlameiv tarne volitvv na Japonskem ni politično nič bolj relevantna od lokalne novice o družin-sken» nasilju."
Cii;it je iz |X)gl:ivja Tiniuija kramljanja, ki an;ilizir.i televizijske novice. Te prepoznava kot žanrsko mešanico kramljanja, informiranja. komentiranja, melodrame in vizualnega spekiaki;!. k;iterih ghivna naloga je moral-ua sodba o srdu. Novice, ki predstavljajo blagovni znak institucije, je I.uiharjeva gledala na slovvnski nacionalni televiziji in n:i roi'TV. Histvene razlike ni videla, čeprav je TV .Slovenija javna institucija. l'Ol' TV pa zasebna komercialna ustanova. l're|Toznala je tri gLivne spremembe televizijskega novinarstva v zadnjem času:
1.	.SprL-menjeno je razmerje med vizualno in verbalno a-prezentacijo. Tabloidne novice so estetizirani vizualni s|X:ktakli.
2.	DogiKiki .so vx'dno Ixilj pripovedovani kot dvodimenzionalni konllikii v jasno polari-zirani - dobro v.s. zk) — (nielo)drami.
3.	Značilna je per.sonalizacija žurnalizma ali prelKKl od objektivnega k subjektivnemu noviCarskeniu diskur/.u, kar je najbolj očitno v osrednji vlogi vtKliielja. VoditeljKisebnost je reprezentančni glas institucije, ki v mitični vlogi zastopnika gledalcev in posrednika spašuje za n:is.
Skrivnost uspeha novic je po I.utharjevi v zabavnosti, opravijivo.sti in melodramat.ske-mu ovrednotenju .sveta, ki ga ponuja danes bisiveni element novic — zgodb;i. .Mar zato igrajo novice isto vlogo kot drugi psihote-rapeviski di.skurzi v ixipularni medijski kulturi. kot trdi avtorica?
1'remisleka vredna je definicija ideologije. ki jo v kontekstu te analize I.uiharjeva opredeli "kot zdravorazumsko interpretacijo o svetu". l'o njenem rizumevanju razširjenega pojma politike so novice politične pretl-v.scm zato, ker določene kulturne koiista-lacije vv.iTostavljajo kol naravne, druge pa postavljajo zun:ij zdravx)razumskega vred-no.stnega sistema. Prav zato je "|X)pularni žurnalizemn danes eden glavnih kokiniza-torjev zdravega razuma." ugotavlja Bretla I.uihar
Razi.skava upovedov;inja in ozgodbenja novic na slovenski televiziji prina.š;i tutli ugt>-loviiev, ki bi mor.ila sprožili alarm za urednika informativnega programa na oIk-Ii obrav-n:iv~mih televizijah. Pokazalo .se je namreč, da ideal objetivnosti televizijski (prepričana sem, da bi ,sc enako izkaz.:ili) pri analizi ilnev-noinformativncga slovenskega tiska) novinarji |X)go.sio razumejo kot goto posred-iiiilro tujih izjav, k:ir je po.sebej vidno pri intervjuvanju prominentnih politikov. Tudi če .se politik izogne postavljenemu vprašanju. ga novinar s p<inovitvijo vpra.^anja ne bo poklical k od-govoru. in s tem ne bo terjal njegove odgoiwiiostl. ki je (po Uubru) samo lam, kjer je privo odgovarjanje. Novinar sprejnje jMilitikovo ilefinicijo pr<)l> lema in njegovo interpretacijo podatkov, ki je niti ne problemaiizira, kaj .šele. da bi tlvx)mil o njej. "To je mogoče le zaradi od.sot-nosti novinarjeve la.stne interpretacije za-devv, ki bi temeljila na zbranih pod:iikih in preiskovanju," sem z avtorico prepričana tudi recenzentka njenega dela .
Poetiki! iu politika tabloidne kulture misli medijizacijo kulture, ki igra vxjdno pomemiv nej.šo vlogo v ideniitetni kon.strukciji in izbiri naših vsakodnevnih življenskih .stilov in praks. To dela. kot na začetku a-čeno, na za slovenske razmere svež način, kar podeljuje knjigi d(Klatno "presežno va-dnost".