«•k*®1*!?. daily ""Üu^m w and BaWKF». C«a PROSVETA ^JaSILO SLOVENSIŒ ktitODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, I1L, torek, 7. februarji (February 7), 1933. Uradniški ln apravniiki prostarli 2667 8. UwndaU A v«. Oí /i«« of Publication: 8667 South Lawndal« A v«. Telephon«, Rockwell 4904 Januar y 1«. IMS, »t tha poaUofflca Aot «t Congraaa «C March ». 1171. Subacrlptiuit |6.00 Ytarly ŠTEV.-—NUMBER dogodke« i« H CT^tkim je počila vest o mid voditelji tehnokra- tM*** Howard Scott e .nrl z bolj konservativnimi ^ra naColumbiji in aad- da je univerza 1 pristašev " DRŽAVNA KOH-IVelike dr°?«la vniininn ci/e v LondoM TROLA V PRH Hmhatom .vojo "senčijo. I Tako seje tehnokrata, ki se I komsj pokazala v javnosti že Jdve krili: levo in ¡7Kikor vsako gibanje, ki ho- bsrsttsr Scott sicer zatrjuje, da tehno-kracija se zanima le za Utoo-Si« rezultate industrijskega mvoia samo za fakte, ki se izr S vtevil^h in kriv»{£ v diagramih.. Dobro. Ampak teh-nologija se mora opirati na eko-lomijo in ekonomija na politi-iNemogoče je vse to ločiti w osamiti drugo od drugega. Njegov spor z nazadnjaki na Co-umbiji dokazuje kaj? Ne tega, AocopUiu^ fwjgtUgr »t ipocial ^J^Jg^l^ 110a, Act ^ 3' 1911 ' *uthort**d ** Jun* 14, 1W18- Krog sto tiaoč ljudi se je udeležilo shoda ter tako Moteeti-ralo proti redukciji dole aa račun 5000 odstavljenih delavcev. Zanika državi pravico "vmešavati se v biznls" London, 6. febr. — Krog 15,-Napadajo Brooklyn Edison radi I 000 policajev je bilo pripravlje-delavske poIHlke. Plačuje ve- nih, da vstopijo v akcijo, ko ao čje dividends kot kdaj prej in včeraj voditelji dežavake stranke sklicali shod v Hyde )fParlçu, da tsflco protestirajo proft vladni politiki žtednje, katere cUj je redukcija brezposelnostpe podpore. Policija ni ovirala pohoda pp ulicah in valed tega nt prillo dp pričakovanih iagredov. Pohod je vodil George Lansbury, veteran v angleškem delavekem gi banju in član parlamenta. Delavske delegacije s vseh strani New York. — Brooklyn Edison kompanija, ki zalaga dva milijona prebivalcev z elektriko, je zopet postala tarča javne kritike vsled svoje delavske politike in plačevanja visokih dividend. Pri državni komisiji za regu- EWMWIMMBM lacljo javnih naprav je bil vsled Londona in tz drugih krajev so tega vložen protest po Narod- se udeležili parade do Hyde Parka, kjer ee je potem vršil shod. na katerem je nastopilo večje število govornikov, ki so z ostrimi besedami kritizirali vladno politiko. Uradniki etrokovnih Unij so pozneje izjavili, da je bila ta demonstracija ena jiajr večjih, ki eo jih doslej organi«» Douglas orisal svoj načrt v novi knjigi. Od 1922 do 1929 bi bila dežela lahko napravila rezervo petih milijard Chicago. — Ce bi bila Amerika leta 1922 uvedla aplošno zavarovanje proti brezposelnosti, bi se dežela najbrž ne bila po-greznlla tako globoko, delavstvo >a bi bilo veliko na boljšem, ker )i imelo močno zaslombo v zavarovanju. nem odboru za javne naprave in delavstvo, v katerem je navedena finančna zgodovina in delavska politika te družbe. Ker odbor zahteva, naj komiaija for-sira družbo, da upošteva tudi interese delavcev in konzumentov 91 aonatujc H......... ia n« lo delničarjev, je Brook- _____ K njegova tehnologija radi- lyn Edison odgovorila, da nima zirall. jkalna temveč njegovi iz tehno- država .nobene pravice vmeša-1 lorije' izvajani zaključki so — vati se v bianis." . _ Kvarni za kapitaliste. To je dosledno stališče vseh Scott noče biti politik, ampak javnonapravnih kompanija ki vie politične organizacije vneto Ifontrollrajo državno regulacij-razpravljajo o tehnokraciji Ne- sko komisijo tudi v New Yorku, kera dne se bo Scott zbudil in kot v vseh državah; izjema je " mogoče le Wisconsin, kjer je kouliaija bolj stroga ln izven vpliva javnonapravnih družb. Slučaj Brooklyn Edison Co., ki ni nobena izjema, le pokazuje, kako velika farsa je državna regulacija. Profiti to družbe naraščajo iz i v leto kljub grozoviti krizi. ¿Miel v neki politični stranki, toda ta stranka ne bo naklonje- j aa — bankirjem. Potrpimo! I Zatiranj« radlkalMgs gi-haiia v Nanéiif sona — nviHf^i ".■]'' - #9"" * Ä '■" |sj Hitlerjeva vlada odredtfa cenzuro radikalnega časopisja Pred par leti so ameriški član-karji bahato pisali o silnih dohodkih Amerike. Skupni ki ao takrst znašali deve aiiijard bodici padli nad polovico te vsota, narasli pa so dolgovi. Koliko ma&ajo vai dolgovi Amerike? Tu so približne številke v milijardah (tisoč milijonov); na nekaj milijončkov več ali manj ae ne gleda: Farmarji dolgujejo skupaj 12 milijard dolarjev; železniške družbe 12 milijard; vsi drugi privatni dolgovi posameznikov brez farmarjev 24 milijard; javni dolgovi občin, okrajev, držav Berlin, 6. febr. — V desperat-nem poskusu, da omeji pofttičm nasilja, kl so zahtevala šest It-tev v zadnjih 24 urah, je Hitlerjeva vlada odredila najbolj drastično cenzuro tisks v zgodovin nemške republike. * IIWN, mm .. . Odredba določa . suspenzi jo tat po njegovem ntnen Z GIBANJA zalunz!téth\WTERNACKINA-SOCIALNO ZA* Moitv.prMiu.ta.tatk. n.u. I LA MNICIJSKIH VAROVANJE ' Haag, 6. febr. — Krog štiri-ato mornarjev na holandski bojni ladji, ki spada k flotUi v Vzhodni Indiji, se je včeraj u-prlo, se glasi poročilo holand-skemu kolonijalnemu depart-mentu. - | I Vest is Batavije, Java, se glasi, da je prišlo do upora, ko je poveljnik bojne ladje "De Ze-ven Provincien" odšel s nekaterimi člani svojega štaba na suho v pristanišču Olelch, kjer Je bilaladja zasidrana. nenavsočnoeti poveljnika KRALJEV RELBJE mrrnmmmmmmmm • Senator Blngham zahteva preklic reeoluelje proti IsvaŠanju orožja In munlclje. — Delovanje "tajne internacionale" Waahington. -¿r (PP) — Ameriški municijski interesi, kl so organizirani v "tajni intemacio-nali," so na delu, da senat prekliče resolucijo, ki je bila sprejet« v obeh zbornicah na priporočilo Hooverja in katera daje predssdniku moč, da v sporazumu z drugimi državami prepo- V _____________ . .... ______________________________ Ce bi bili doneski v U sklad so mornarji prisilili častnike, kl ve izvos orošjs ln municlje drža znašali tri in pol odstotks izpis-1 so ostsli na ladji, na kapitula-| vam, kl kršijo Briand-Kelloggo- cljo in jih ssprli. Med moštvo je bilo potem rssdeljeno orožje, nakar je ladja odplula ns odprto morje. Posneje «o uporniki odposlsli brezžično brzojavko, v kateri so iijsvlll, ds je njih cilj otok Jsvs. V vladnih krogih obstoja bojazen, ds nameravajo mornarji uprizoriti napad na holandsko naVallstlčno postajo v Sourabayju, Kjer se js sadnjl petek pojavila revoKa mornarjev, a je bila hitro potlačena, nakar je bilo 426 mornarjev a-retiranih. čanih mezd od 1922 do 1929, bi se bilo v skladu nabralo pet milijard dolarjev, pravi profesor Paul Douiglas v knjigi standard of Unemployment Insurance," kl je izšla te dni v založbi Chicago University Press. Douglas estlmira, da bi bila brezposelnostma rezerva šestkrat večja kot pa vsota, ki je bila porabljena v zadnjih treh letih za podpiranje brezpoaelnih po vseh privatnih in vladnih mt-loščinskOi organizacijah. ♦ "Poleg tega bi bilo zavarovanje veliko boljša in častna pro-tekcija kot je sedanji poniževalni, nezadoatni in pomanjkljivi sistem Javne ln privatne dobro-tvornosti," pravi profesor Douglas, ki js avtoriteta na polju šocialne zakonodaje. Sklad petih milijard bi bil zgrajen v sedmih Istih pred krizo, če bi bili znašali prispevki Je tri in pol odstotka izplačanih mezd* Ta lestvica bi sadostova- vo pogodbo. Z akcijo sa preklic resolucije js pričel senator Bingham it Connecticut*. On jf glavni za-atopnik tajne internacionale v senatu In predvsem pa ameriških municljsklh in orošarskih interesov. Koliko daleč bo uspel, bo pokazala bodočnost. Hoover je pred nekaj tedni vprašal kongres, naj da predsedniku dežele moč, da lahko vssk čas uvede embargo na orožje ln munlcljo v vojno zapletenim državam, kl so podpisala Kelloggov pakt. Municljske ln- AktiviftftH imikHl ftil- tersse le U akcija nadvse line mwmmm9m 9mm J nadila. Pričeli so tekati od kon ^a^y, ' ágaaBesMmlemass HPV ■ MMiMIVOv milijonov dividend — $1,200,-000 več kot leta 1981 in dva milijona več kot leta 1980. Vse to je šlo na račun delavcev. Leta 1981 je odslovila dva tisoč delavcev in znižala mezdna fe>*ila za |1,128,000. Lansko leži jih je vrgla na cesto nadaljnjih tri tisoč ln reducirala mezdna izplačila za $2,870,000. Znižala je tudi mezde ostalim. dividend je Imela Poleg višjih I .pum----------- tudi večji preostanek za rezerv- ln federalne vlsde 80 milijard; nl sklad, ki znala 22 milijonov, dolgovi korporacij 74 milijard. | in nerazdeljeni dobiček, v katerem skladu ima 80 milijonov. Skozi zadnjih 29 let niso dl-vldende te Morganove družbe znašale nikdar manj kot osem odstotkov, kar pa ne pokszuje prave profitarske slike te družbe, ker je v zadnjih 11 letih po-šesterila svoj kapital s napih- «cupaj 152 milijard dolarjev. Dolgovi bodo kmalu tako veliki, da bodo same obresti požrle vse dohodke. Kaptializem živi od dolgov! In dolgovi ga pokopljejo. rsakega čaaopisa, ki objavi ne-reenične vesti o vitalnih državnih zadevah, smeši vladne uradnike in institucije ali pa poveličuje nasilne čine. Na podlagi, te odredbe ne smejo časopisi pozivati ln podžigati na generalne štraj-ke v vitalnih industrijah ali na boj proti vladi. Odredba je očividno naperje-| na proti komunističnemu in socialističnemu časopisju, ki nasprotuje ln vodi boj proti Hitlerjevi vladi in proti ukrepom, ki jih je ta vlada izdala, odkar je prišla na krmilo. čevanje podpore brezposelnim 20 tednov na leto. Podpora bi znašala od 82 do 46% plače. Profesor Douglas zagovarja načrt, da priapevajo v ssvsrovslni sklad delavci ln podjetniki; prvi eno tretjino, drugi pa dve. S tem bi melo delavstvo večjo pravico pri upravljanju zavarovalnega sistema, kar je velike važnosti. Neki filozof U. (menda pater I i^terlla svoj kapital s napih-l ^ZSZ^JZ?'iZnEZEl Urankar) piše v A. S. o "prazni Julm i^u 1921 je znašal 19 Po večmeeečnem proučevanju ta neumni socialistični politiki", ^v^ znUa *iU- C^z etaZ^ie SlsU^ ki je mnogim tisočem slovenskih Prit^ni del tesa zvišanja z ekonomi je sestavil ns- Rooeevelt Ima načrt sa pobijanje depresije Washington, D. C., 6. febr,—-Franklin D. Rooeevelt Je prepričan, da bo izvlekel deželo iz depresije, v kateri ee nahaja fcZr! Ameriki" od'^ü I jr^-KÄ I ^ ¿ ^ fe«; v ob.«« dtv^ M; poleg običajnih.! Družba nI imela najmanjšega vzroka za odalovitev niti enega delavca. Finančno je med najmočnejšimi družbami v deželi, kot pokasujejo prej navedene številke. Ima nedogotovljen tudi velik konetrukcijski program nemoralno življenje", ki se iz-M* v razporokah, civilnih poro-civilnih pogrebih, samomo-™ »n drugih takih "nemoralno-Pih". Ouch! Mi poznamo mnogo slovenskih *«vercev, civilno poročenih in razporočenih, ki sovražijo Kraaarsl-ftBtg?-— - To delo je odredila državna komisija že pred več leti. ampak ga je družba pred par leti suspendirala in odslovila pet tisoč ¡7 P<>rok pride ena rszporoka ? I d€Uvowr» 0#Ullm ** intt*fa,J^" * to dogaja, ker slovenski «s medtem, ko je zvlšsls dlviden-**** kontrolirajo Ameriko ^ <« rezervo za štiri milijone ^im 60 milijonom Ame- M J10v "dviell vero? Ce je Uko Vse to je mogoče radi Uko-nsm morete vi, pečica! zvene vladne regulacije, kl pro-I ""'^ani se nič ne pritožu- tektira «onopolski značaj teh pride jim na miseL dal drUfl) na škodo delavcev in kon-M zumentov. Politika vseh državnih regulacijskih komisij gre v glavnem za tem, da delničarji prejemajo visoke dlvidende, kar Te svoje načrte bo Roosevelt podal v evojem inavguracij-skem govoru. Na podlSgl Izjav politikov, ki so ga obiskali v Warm Springeu, bo v tem govoru pojasnil svoj program In ga skušal uveljaviti ter tako poetavil deželo na noge. rojakov. Ali je učeni pater ie kaj po-Po Ameriki? Ali mu Je «o. da j« razporoka splošna! J^nika industrija in na vsakih Jf porok pride w - — - • • i Američani l*io! Ne ki Francoski eocialtotl odklanjajo sodelovanje v vladi ■ Pariš, 6. febr. — Ekaekutlv-ni svet socialistične stranke je včeraj odredil, dat socisllstičn poslanci ne smejo sodelovati pri formiranju vlad, katerim bi na-čslovali člani drugih političnih strank. Zadnji petek so socialistični poslanci izjavili, da bodo podpirali Daladlerjev kabinet ln njegovo stališče, t kolikor se to nanaša na finančne zadeve. Tarifo verska molli Vlada pripravlja draetično skd jo proti voditeljem upornega gibanja lataabul, 6. febr—Verska re-volta je včeraj izbruhnila v Brousu. Ortodolcsni verniki so namreč napadli muzelna, ker Je pozval vernike k molitvi v turškem namesto v arabskem Jeziku. Predsednik Turčije Je pred par meseci odredil, da ae morajo molitve vršiti v turškem jeziku, kar je Izzvalo veliko nejevoljo med verniki, kl se drže starih tradicij In običajev. Vladne avtoritete eo nasnani-le, da bodo drastično postopale z voditelji upornega gibanja. Možnost obstoja, da bodo nekateri obsojeni na smrt na vislicah. Da je situacija rasna, je razvidno iz dejstva, da je Kemai paša, kl se Je mudil na inšpekcijski turi v Anatolljl, takoj odšel v Brousu, ds prevzame kontrolo nad položajem. Z nJim je odšel tudi Iemet paša, predsednik vladnega sveta. Nekatera poročila ae glafte, da je bilo večje število turških duhovnikov in ortodoksnih vernikov že aretiranih In vrženih v napore. Politični Izgredi m nadaljujejo Berila, 6. febr. — Tristo tisoč mož v uniformah — policaji člani fašistične armade in jekla-nočeladarjl — so se včeraj ude-ležllL pogreba dveh fašistov, ki sta bila ubita v bitki s komunisti 'pred enim tednom, ko so ns-cljl proslavljali imenovanje Hitlerja za ksncelsrjs. Pogreba se je udeležil tudi bivši kronprlnc Frledrich Wll-heVm, Ds obstojajo tesni stiki med Hitlerjem in bivšim kron-prlncem, ee je pokazalo pri po-grdbnih svečanostih, ko so nacionalisti odprto naglašall svoj monsrhletičnl program. Dr. Frledrich von Wintsrfeld, kl je nadomestoval dr. Alfreda Hugenberga, voditelja nacionalistov iS poljedelskega ministra v Hitlerjevi vladi, je v evojem govoru dejal, da je cilj njegove stranke restavriranje dinastije Hohenzollercev, "kajti le monarhija lahko vodi Netnčljo nazaj v staro slavo in svobodo/' Med tem, ko postajajo mo-narhisti čedalje bolj glasni v svojih zahtevah, se politični izgradi nsdaljujejo. Štiri osebe so bile ubite in nad 40 ranjenih v včerajšnjih izgredih v Porenju, Sleslji in Prusijl. Paul Pass-man, fašistični voditelj, ?e bU ustreljen v Bochomu v bitki s komunisti. V Breslsu je bil eden republikanec umorjen in enajst ranjenih v spopadu s fa- Ji iT ?0 odpr»vi11' temveč Jl ie več ola j šs ve ! veliko število slovenskih kodâ - Pftre la *. ttiwce t vero. Člsnksr- ^p.neUnLbrídk° ^ ft alodjVií* ^ » > tudi J""'^»•«nissl.ds, U omenili še to, d. jav-1 kanje te vrste je slab stimulsnt sa kampanjo za nove naročnike. Kam ste zapravili Trnnke? On je Ml boljši demagog — kljub ni nič opravil. You're going, going • a a Stavka učiteljic radi Plsč Montgomery, Als. — V okraju Montgomery eo zsstsvksle vse učiteljice in učitelji, ker jim je šolski odbor ns novo znižal plače sa eno tretjino in ostalo mezdo ps da Jim bo izplačal i Mscript" denarju. Na stran uči teljic se je poitavlla tudi Parent Teachers asociacija, starši šol ski h otrok, kl zahtevajo reslgna-djo šolskega odbora. državne volitve Ont.—Konaervatlvna ima večino v obeh ja odgodila provlnčne eno leto. "ker bi bUi i nepotrebni izdatki." temu proteetirajo liberalci in delavske stranke, ki so se cadnje leto združile v novi stranki, Commonwealth Cooperative Federation. Federacija ima socialistična načela In upa na veliko pridobitev ln celo na go pri prihodnjih volitvah. gresa do zunanjega departmen-ta ln Bele hiše. Rezultat je bil ta, da je Hoover pristal na modifikacijo originalne resolucije v toliko, da predaedniku dežele nslsgs, da ss o tem prej5 posvetuje s drugimi velesllsml, prodno izvede embargo. Ker sta «N sborniel sprejeli resolucijo nepričakovano nafto In s tem preprečili tajne Inter-nsclonsllste ter njih loblste, so sedsj pričeli s skcijo, ds odstranijo to nevernost — resolucijo. 'Boj proti munloijsklm kraljem je stsr več desetletij. Imejo ps tsk vpliv, ds so dsnss močnejši v vssh kapitalističnih državsh kot kdsj prej, ln to kljub svetovni vojni. V pesteh imajo vse velesile. V Franciji diktirajo vojno politiko mogočni Creuso-tovl Interesi, v Cehoslovakljl Skodovs družbs, katero domlnl-rajo francoski kapitalisti; v Angliji Imperial Chemical Indus-trlss, Ltd., v Združenih držsvsh AJlled Chemical Foundation, Du Pont, Remlngton ln druge municljske družbe. Proti tem interasom je naprs-vlls gesto Ligs nsrodov, kl je v smislu vsrasjake pogodbe leU 1921 imenovsls posebno komisijo zs proučevsnjs toge vprsšs-njs. Komisijs js priporočsls vlsdno kontrolo nsd vso munl-cijsko industrijo, kl Je po nja* nem dognsnju v glsvnsm odgovorne za vse oborošene konflikte ter hujsks narod proti narodu, čemur sledi oboroževsnjs in | vojna. Ta sugestije ozir. priporočilo ps je ostalo Is na papirju, ker nl u Mannheims ps Je bil uetra-jen neki policaj. V Strsssfurtu je bil aretiran Joachim Matthe*, sedemnajstletni fsnt, ns dbtožbo, ds je ss-hrbtno umoril župsns Kastsna. Kasten je bil socialni demokrat in član pruske zbornice. < i lat i, neki drugI republikanec Je hotela na njega prisUtl nobena bil ubit v Chemltzu, v predmest-| drtava. Komisija je Ligi pripo- ročala kontrolo te Industrije potom publlclranja vseh podatkov v zvezi s produkcijo, kakovostjo In zalogo. Proti temu priporočilu je prvi nastopil zastopnik Anglije, kl je rekel, ds vlada nima teh podatkov, da nima moči Jih dobiti In tretjič, da bi jih sploh nobena država ne hotela objaviti, čenrav hi jih Imela pri rokah. Njemu eo se pridružili tudi zastopniki ostalih vlad In tako je bila stvar pokopana. Danes je splošno znano, da so sa povojno oboroževalno tekmo v prvi vrsti odgovorni munlelj-skl kralji Vsled te tekme In voj« ae se Je ta Industrija rasvlla v največjo svetovno Industrijo. To je tudi vzrok, da mirovno gibanje, ki je močno v vseh teh deželah, ne more prisiliti vlad ss rasorežltev kljub številnim konferencam, kl so največje meda*, rodne farse. In vlade eo v njihovih rokah — v vseh državah. Poleg drugih (Daijs aa I. stssai.) ____ Krvsve volitve v Kehaaabljl Bogota, Kolumbija, «. febr— Osemnajst oseb je bilo ubitih In krog dvsjset ranjenih v političnih bRkeh pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah. NajhuJ ša bitka je bila v meetu Chinata, ki Je zahtevala štl rine jet žrtev. Politični opazovalci pravijo, da eo kandidati liberalne etranke zmagali v 14 distriktih. IS novih eoetajletAšaih Mahov Chicago. — Prejšnji teden je bilo prijavljenih tajništvu socialistične etranke 18 novih klubov v šestih držsvsh; med temi sta dva mladinska. ... PROSVETA TBK HNLKiHTKNMENT CLASHS »K SU>V*WS*S HAHOOKS j. a» • »••'- ~ "z-- . . - rouruiNi jassors Of«M «f * H—*.*"« « ^^tJTwSrL^ M»» f * M ¡Jv*"'^ cu-r. {al UM *íld I'juii* I , mU Cl««» ti »« »» »»in« M-* ASmtiMM mhpu «ut tiBêU» M b« rr< im* Mk * m. k»r PKOHVÉTA SM7-M ^ MSttSCS OP Til K KKP«UT«P Domač drobiž Umobotni slovenakl državljan deportiran! Cleveland. — Joseph Délai, ¿lan društva št. 126 SNPJ, Je pred itirimt meseci pobegnil fa tavods za umobolne v Clevelandu. Odšel je na jugozapad in San Antoniu, Texas, eo fa prijeli In zaprIL Zdaj pa je njegova lena, ki živi v Clevelandu, prejela vest is stsre domovine, da so ga ameriike oblasti poslale tja. Delač je bil ameriški državljan kljub temu so gs smerižke oblasti enostavno deportirsle! To ssmoailno in nezakonit» pošto-panje pa že presega vse meje Naglo umri Spring Canyon, Colo. — Tu je umrl po tridnevni bolezni Flo-rijan Pačaj, ster 46 let, doma od Celja ln ¿lan društva št. 422 SN PJ. Zapušfa ženo, štiri otroke in enega brata. Pokopan je bil civilno. Pionir umri Jollet. — Zadnje dni je umrl slovenski pionir Anton Glsvan. po domače Ix>gerškov, doma Repel pri 2užemberku. V Ameriki je bil 40 let. Zapušča *eno, oeem sinov in štiri hčere. Vest o smrti v starem kraju Franklin, Kana. — Rose Pod-pe¿an. članica društva št. 187 SNPJ, je prejela iz atare domovine vest, da Je umrla njena mati Apolonija Slanšek, roj. Ti* bar, v fit. JurJu pri Zidanem mostu po šestmesečni bolezni v sta-roati 80 let. Zapušča pet odraslih otrok, med katerimi sta v Ameriki Rose, omožena Podpečan Franklinu, Kan», in Frank Slan-šek v Auburnu, 111. Ubit na cesti Cleveland. — Anton ftepec star 67 let. je bil sadnji četrtek zvečer povoien od avtomobila na ulici. Umrl je v ambulantnem vozu, ko ao ga peljali v bolnišni co. I)oma Je bil s l^oža, tu Je ži vel 38 let in sapuščs lene, v sta rem kraju pa dva brata in dve sestri. Nagla smrt Cleveland. — Naglo Jc umrla 8. t. m. Karollna Rljavec, roj Maru«V stara 27 let in doma Jepovže pri Gorici, odkoder prišla v Ameriko kot otrok pred 24 leti. Zapušča mota ln dva I troka. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Is raznih krsjev Obris ca št udiranje Moclallsma Chlcsgo. — Glsvni stan socialistične atranke Je pripravil obris za študiranje socializma. Material je namenjen as učne te-čaje delavskim skupinam |>o mestih ln na deželi. Baziran je na Kred Henderaonovl knjigi "Caae for Socialism," kl Je ena naj-lM»|jsih knjig o tem vprašanju, in programu ter pravilih stranke. Cena knjigi in mim«H»graflra-nemu obrisu Je 60 centov. Skupine po 12 oeeb dot* uboje nekoliko ceneje. Naroča se pri stranki. 649 W. Rsndolph st, Chicaco. Sovjeti ia delavstvo Gleaaon, Wia. — Zgodovina bo mela veliko pisati o sedanjem gnilem sistemu kapitalizma, ki ss sedsj ruši. Deisvstvo nima ničessr zgubitL Cim prej se kapitalistična zgradba zruši, tem bolje. Na eni strani je veliko pomanjkanje, na drugi pa velika obilica. 2lvlmo v pravi zmeš njavi, ki jo povzroča današnja korumpirana vladajoča družba. Čudim se, da je tfcloveštvo mogle dopustiti, da je prišlo do take žalostnih razmer. In kdo je temu kriv? Vzgojeni smo bili zs hlapce in sužnje, zato pa mora mo umreti kot boriteljl v boju za delavsko osvoboditev, ne ps kot hlapci in sužnji. Delovno ljudstvo je še v pre težni večini zaaužnjeno. Kljuk temu pa sedanja uredba kaplta-istične družbe razpada, ker v svoji blaznosti po dobičku n; zmožna, da bi vzdržala red in primerno zadovoljivo razdelite* proizvoda. Krivda sedanjih posledic pa je tudi na delavcih sa mih. ker se ne brigajo za skupnost, ampak je vsakemu le ss svoje interese. Prerekanje v strankah tudi ne pomaga zbliža-nju. Delavstvo bo moralo spoznati, da je edina rešitev v skupnih nastopih aa akupne interese. Cim prej pridemo do tega tem bolje. Prošlo jeaen je vzbudil veliko zanimanja JudniČev potopis c Rusiji. On je videl tam vse slabo. Kakšen je bil njegov namen, ko je šel v Rusijo, mi ni snano, vem pa, da se ne more verjeti vsemu tako kakor je on pisal. Iz odmevov na njegov potopis v Prosveti vidim, da se mnogi z njim strinjajo, mnogi pa tudi ne. Nekateri ne mislijo svojimi lastnimi možgani, pa sprejmejo vse. Eno pa je: Rusija je danes edina delavska dr tava, kl se bori sa interese delavstva vsega sveta. Vsled tegs pa Ima kapitallsem dovolj vzroka, da Jo sovraži. Tudi nezavedna masa trpinov jo sovraži. Rusija je ogromna drŽava. V njej je bilo mnogo nazadnjaštva, mnogo ovir in neprillk, S katerimi se mora sedenja uredba boriti, da Jih premosti. To so notranje težave. Poleg teh pa je imela ln še ima Rualja mnogo zunanjih neprillk ln sovražnikov, s katerimi mora tudi računati. In baš te Jo stanejo mnogo, ker mora vzdrževati veliko armado in Ima stroške. Vsled u'Ka ne more posvetiti vseh svo> jih sil notranjemu razvoju prid ljudstva. In kljub vsem ne-prllikam koraka Rusija napre in resultat njenega dela doseda, je hvalovreden. Rusija se bor sa nspredek vsega delavstva celega sveta. To moramo upoštevati. Neverni Tomaži pa se dobe povsod, katerim Je težko dopovedati In dokasati. Priznam, da je tudi v RusiJ še obilo gnilobe, ki pa je oetanek prejšnje kapitalistične uredbe ne eedanje. Čistijo to gnilobo z vso resnostjo In odpravili . bodo kakor hitro bo mogoče. Vsega ss ne more narediti v enem dnevu niti v desetih letih. Ako hočemo, da drevo raate, da sn razvija tako, da bo obrodilo dober sad, ae ga mora ščititi pred škodljivim mrčesom pravočasno, ds ga ns uniči pri razvoju. Sllčno je s sovjetsko delavsko uredbo. Pomagati jim moramo, ali pa v aaj ne nasprotovati, ksjtl oni se borijo sa vse delavce. Kar js še slabega med njimi, Js ostanek is kapitalističnega sistema, ne sovjetske vladi- l£' čo zabavo pri Frank Zai¿1 kemu bo žal, če ga bo __ Stal*] Izjava West A11 is, Wis.—v«em Kom v Mibvaukeeju ing [ateri želijo dobiti v časa denar, katerega it "Building in Loan to kateri so že vložili jri družbah in zahteva_ vsote sa avoje potrebš£l ker družbe odklanjajo i 1 sahtevane vsote, naj se mestni hiši pri mesti vetniku Mudraku u pojasnila glede vašega^i Vprašajte na 8. ba 304. Tam boste dobi? jaanila.—Jee Radelj. Vabilo sa «hed Anna, Kana. — Soc. sklicuje shod za nedeljo 11«. februarja v Arma Halli. Začetek ob 7:30. govornik Geo. M. Whit govoril o toliko razvpiti kraciji a stališča soc. st Vstop prost vsem. Udel tega zanimivega shoda. Bankir Dawes je --A-1.HY pavrioiicen - ï ? s r. m______ *a« streets, s katerem ae gavarft, da ko tajalk Vlsds mu js bila veeskocl Nima vzroka mi obrestmi, kakor domači "pa-triotlčni" bankirji, je načrt mestnih nakaznic odobravala in priznala, da pomeni za mesto veliko olajšavo bremena in obenem stalno, redno plačilo vseh mestnih obligacij, toda tisti krogi, ki bi radi videli, da zavosi Hoan mestno upravo v položaj, v kakršnem se nahaja ns primer Oifcago ali druga velika mesta, načrta nikakor nočejo odobravati. ^ ,e e e ' Nekateri ljudje pri nas se silno bojijo resnice. Vse jim lahko poveš, tudi največji bluf, toda saboga, nikar jim ne povej resnice. Tisti, k! radi povedo to kar mislijo in raskriakavajo razne neumnosti ali s*ote, naj bi lepo molčali, pa bi bilo vas v redu— in mir bi vladal v naselbini. Nekateri ljudje propagirajo spet "splošen sporazum," neko veeoljno ljubezen, in par ljudi Jim ploska, ker ne vedo, da Je tak "mir" tem apostolom miru potreben da lahko ribarijo v kal-nem nemoteno. Tak "mir" bi bil dobrodošel Penebno pri priložnosti, ako kdo računa sa kako stvar $172, a Je vredna v resnici manj ko $100 in potem pravi s sladkim obrasom: Poglejte bratje, pri-Atedil sem vam celih 147 dolarjev! Chicago. — (FP) -večjega patriota v krožju kot je Charles Dsi ekonomske determinate sli | govskega Stališča je to mevno. In Charlie je človek. Vlada mu je skozi "dobra mati" in mm roko kot le majhni skupiaij ljenih ln privilegiranih cev. Skozi dolga leta upravljal ke in javne naprave —; žavnim nadzorstvom. Ei bil spoznan krivim bi Jjufij, ampak mu nl bil iti y jefco., „Charli* ima "pul," velik 4klh teiajevioni, ki ur «. Običajno vo- ZtJ&jS« m* milliar- ■ »tniki kjer teh ni» P* ^ T^Uskih t orgasJascU. ivojOki pouk tr^d^ieti vr4i običajno ob pedeBaft [dne. Tečaji so nevredno i vojaškim oblastem. ^ bi hotel pbiskovsti te-.11 kakorkoli krfU sakon o predvojaški iaolbradbi, kaznuje z denarno globo v n 600 Ur. loti kasni so >ne tudi osebe, ki neopra-„ izostanejo najmanj ptf-Pod rednega ipouka, dbenom Ufubijo pravic po^SP^ ,ostni izpit ob zaključku te-Razen tega ee kaanujojo Ioni, ki bi obvezanca kakor-ovirali SU mu branili pose- tečaje. . I > so v glavnem določbe I o obveznih predvojaških |ih, ki vebajo eevOda tudi ▼ ski Krajini in o katerih ne «pregovorili, če ne bi imeli v d* * ««f. W€A " v fašistične val ostali vpliva s te ,vi ta vrsel v u v Ju- tečaji kot nalašč najprimernej io sredstvo. Na ta način Jemo-goče opraviti pod vpliv fašistov-edateev vsaj sa tikaj iden našo fant* in jim ob taj priliki povedati nekaj praamih fraz o veličini fašistične Italije, ki ddbrohotno apreje-v svoje matemo naročja vee zatirane narode I Neprestano opešamo, da se mesto vojaških znanj na teh tečajii poučujejo vas drugače stvari ta da Mejo na tak način zastrupljati mlade slovanska duše, ki ao Wtto vsaj deloma neokufeme is Gentillije-ve šole. Naše mlade ljudi odtujujejo tudi na teh tečajih domu, materi in slovenskem,» pokole nju ter jih Skušajo prepričati, da eo Italijani, pa čeprav ne razumejo nobene italijanske besede. Zadosten dokaz sa to n&m je tUdI zahteva izpitnih komisij, da mora vsakdo, preden ss prične izpraševanje, primati da je sveet Italijan in fašist. Pri tam pa včasih celo ni potreba, da sna to priznanje isreči v italijanščini, ker sadolotaje, da razume, kaj od njega zafctavajo, in da — prikima. Povrh tega pa jo še gospodarska iplat, ki prav nemilo «adeva naše fante. Prt teh tečajih mo- mm r Na zborovanju je govoril koba-rifckr podeetat Di Piazzf, ki je V. J^ojem govoru slavil fašistični rešim, obenem pa poudaril, da imajo največjo zaslugo sa «graditev vodovoda vojaške e-blasti, ki ao ei prizadevale, da sta ministrotvi za vojsko in za iavna dela prispevali večji del gmotnih sredstev za zgraditev vodovoda. Vodovod je bil zgra-en v letu dni, zaposleni ipa so rili pri gradnjah izključno le Furlan! in Italijani. Priznanje kubariškega pode-¿tata, da je bil vodovod sgrajen predvsem po prizadevanju vojaških oblasti, je toliko bolj dragoceno, ker je polog mnogo drugih le nov doku, kakšen je namen slehernega fašističnega , avnega dela v Julijski Krajini. : Cobarid, ki je ostal Italijanom še izza vojnih časov dobro v spominu, naj postane po načrtih vojaških oblasti ena izmed opornih točk za bodoče vojne operacije. Spričo tega zo italijanski inženirski - oddelki spremenili kcfeariške gore in zlasti Krn v silne trdnjave, zaradi tega ee gradijo v okoliške hribe eeete, zaradi tega so sedaj zgradili tudi novi vodovod. Aretacije na Goriškem | V Kojskem so karabinjerji aretirali 48 letnega posestnika Franca Bevčica. Na njegovem domu so Izvršili strogo hišno preiskavo. V sobah ao dvignili pod, pregledali so stene in preiskali celo hlev in gospodarsko poslopje. Moža so odpeljsll v zaporo v Gorico. Franc Bevčifc je bil "le vsa lota izpostavljen fašističnim in Jtarabinjemkim šikanam. Prod leti je bil v Kojskem kapelnik ln pevovodja nekdanjem slovenskem drilfttvu. Med slovanskim prebivalstvom je užival velik ugled. To mu jo nakopalo sovraštvo in preganjanje, ki se je končalo sedaj njegovo aretacijo. Pri preiskavi na njegovem domu niso našli nobene roči, ki bi ga kompromi tirala. , . ;i > V Prvačlnl so karabinjerji prijeli Frhnca Suliča, Alberta Zorna, Ivana Perioča ln fren-ea Furiana, jih odvedli v Gori* oo ter izročili sodišču. Prijavili so jih, da so rušUi javni red in mir. V Kobaridu je bil aretiran 71 letni stric Ivan Bon. Sodišču eo ga prijavili, češ da je kršil opomin ki ga je pred Razprave o dnevniku Prosveti I INTERN ACION Al «A MUNICIJ-I SKIII KRAIJRV DELUJE Razprave o dnevniku St. Louis, Mo. — Veliko se piše kako ohraniti dnevnik Pro-aveto. Jas mielim, ako bi bil dnevnik Prosveta povoljl veČini Članstva, da bi ne prišlo do take krize. "Proeveta" bi morala biti list organizacije, ne list etran-ke. Verno, da članstvo SNPJ je različnega mnenje glede vere a-11 strank, ali kot člani SNPJ bi morali vse verske ln politične stranke opustiti, kajti mi smo organizirani za pomoč v bolezni, nesreči alt smrti, ln zato mi plačtftemo aseement in doklade. Pri aseementu ni nobeden nič boljši niti slabšL Ako ne plačaš, si suspendiran. Prosveta bi morala pisati čimveč mogoče po volj i članstva, ne pa, da eo nekateri naprednjakl, drugI pa na-zadnjaki. Poglejmo Novo Dobo, -glasilo JSKJ; je list organlzacl je in se ne briga za drugo. Nafta Prosveta računa preveč za društveno potrebščine. JxSf sem enkrst naročil 1000 vstopnic za veselico, ki so stale v Chi-cagu veliko več, medtem ko jih nam naredijo tukaj v St. toui- ker kakor delajo za Hat. tako| JN^sU^saJe • 1. « Um u tmii nri «rcu mogočnežev so v Angliji n. pr. j MJf IvLf aL^nn da delničarji Imperial Chemical ln- SNal T tiJSS^tC ^ I.tdV zunanji minister t^V M»«i. državni blagajnik Ne- nih časih hoditi « vlile Chamberlain in bivši zuna- Ko " napoti* proti hlšiže mo- miniHtfr Auitin Chamber. raš zbirati misli da na kak na-L^ Creuaotovc tovarne v Fran. tin se bo bolje vplivalo na stran- c|jl ildajajo ve* vplivnih dnev-ko, da.se jo pridobi Kjer je P* nikov in dominlrajo vlado bolj več čltnov v družini n i« treba kot y kaler, dryxgi dr4livl lavgem. pri več družinah vključiti M W jipon8ke. Ena glavnih sahtev po tri sredine izdaje, naročniki francoakih socialistov jo podr-se pa kvečjemu naročijo za P<>1 iavlj«nje te industrije, ker ee leta, tdrej doplačajo še $1.20. Usedajo, da ne bo prišlo do ras-Zastopnik imajo provizije 24c, orožitve dokler ee tega ne doseže, poštnina in znamka 9c, ostane Vsi tajni Intmacionallsti dela-za zastopnikov trud še lBcl j0 sedaj izboren biznis na Dalj-Tako se razvidi, da provizija nem vzhodu in tudi v Centralni kot je pri Proevetl, še nI zavi- Ameriki. Ves čas, odkar je Ja-dunjafredna. Vsekakor p* Pro- ponaka pričela 1 nenapovedano sveta nI bila ustanovljena, da el vojno proti Kitajski, stalno Iz-grmadi profite ln kapital. Njen važajo velike tovore municije iz cilj in principi ao. da naročnike Francije, Cehoalovaško, Anglije vzgaja v pravem delavskem du- In Amerike. V zadnjih par mehu, naše dlvidende nam s tem ii- soclh oo samo v ameriikih pri-plačuje, da nas izobraeuje. In jtanlščlh naložili 15 ladij nltra-tako naj bo naše geslo. Um več ta. Vse ladje razen dveh oo od-naročnikov bo imela Prosveta, P^J Pjjtl Td°elatlb0 ^^ ^ r^UI ^nt^^i ml aelRVC1- • I kontrolirajo tudi fikodove tovar- | vin je selo, na Col in drugam. Fsšistična propaganda Ker se vrši ves pouk v itali-in ker rabi tudi izpitna samo italijanščino, je rajo ralbiti svojo lastno obleko kra jih še prav posebnega I in svojo obutev, pa jim nihče no L «predvsem jo popolno- povrne, kar raztrgajo pri vajah, no, da mora sleherni naši Danes je to za našega obuboža-iič posečati tečaj, ker mul nega kmeta, ki le še s težavo mogoče žrtvovati za ta- kljubuje gospodarski stiski, ve-r, vsako leto po 500 lir. lika žrtev, Id dan za dnem asmo tega so naši fantje pri- veča nezadovoljstvo in mršnjo ii hoditi vsako nedeljo po pro« tujcu. Seveda se rad tudi dve uri daleč k tem preteče kazni fantje ne morejo in Um po pet ur tekati odkrižati teh stroškov, marve* rog in se vaditi v vojaških pa- morajo vrh vsega celo mimo , pa tudi sprejemati faši- prenašati nešteto srgmotenj in > ideje. ponižanj. Edina stvar, ki jo tečaji se vršijo vedno le v miličarji nudijo fantom na teb (i krstih, na primer pri Sv. tečajih, eo — fsšistovske črne ji, v Tcflminu, Cerknem, čepice, ki jih morajo nositi pri idu, Vipavi, Kanalu, Aj- vajah. Fantje jih ne marajo in ni, Postojni, v Pazinu, I se čutijo osramočene s takim ni in drugod. Ker pa ho- odvratnim pokrivalom na glavi, (jo fašisti pritegniti k tem te- Fašistične "lekcije" ?o\ V zadnjem času oo izdale vi^I kratkim izrekel policijski komi pošiljajo v njihove vasi po- J® oblasti strog ukaz, da morijo «»r, e inštruktorje, tako v Sent- vsi fsntje, ki obiskujejo tečsje, Nova Italijanke šola 0 goro ali Podmelec. ali v »«d vežbanjem nositi fsšietov- Kakor znano, deluje v Julij- eke fese, ki eo jim jih doslej le gki Krsjini polog državnih pro-vaüjevaH, ne da bi Imeli «a to letnih oblasti tudi več italljan-kakšen poseben paragraf. Tudi afcih šolskih družb. Rasen dru-v Tolmin jo prišel U ukaz in še-1 štva "Dante AHghlerl", ki pod-prav so se fantje branili fosa, I pire šolsko mladino s štfcpendi- - , so se morali nazadnje spričo jemi, in drufbe "Italia Reden-slovenskih fantov zelo le toniti. Neki An-1 ta" rasvija pfav živahno dalo- in se čestokrat agodl, da ^ Eutftr j, zAtolmina pa jej vanje tudi družba 'UmanKaria.' pri izpitu. Vzrok teh ne-! ko ned€ljo prtie| k vajam kar Ustanovila je v raznih krajih, ne tiči morda v rtjlhovi v k^^u. Seveda je U nepo-kj nimejo državno ljudske šo-y kovščina hudo dlrnila fašistov- l6f CVOje šole, ki delujejo le vee znanja jealka in zla- gk€ komanldante, posebej pa N yjv duhu fašistične politike ln v nerazumevanju vojaških I je razburil vodjft predvojsške- L^ eeimilacijo slovenske doce, izrazov S tem pa, da ^ tečaja — fašist Bogumil Ur-I^r vse ostale državne šale. kandidat pri izpitu, je veo ban¿i¿< yeg razkačen je fanU Preteklo nedeljo popoldne eo v dveletni trud zaman in nejprej ellno ozmerjal, potem LtAah pri Senožečah otvorfli »o-tudi ni skra «an vojaški rok ga prav ^ fototovako oklo- w |oto te družbe. Fašletl so vee tn mesece, kar je edina u- futal ^^ Nmto ^ jt od- teden prej mod Uuditvom silno ki jo nudi zakon obl-l^^ ^ ^ mUlčarskega pa- propagirali, da W ü udeWMIo teh tečajev. Rasen ^^ Marija Fabrtsa, da «u otvoritve. Nazadnje so «orali «t so tudi^.vprOanja, W ^ ta primerno "lekeüo". ljlldí ^ ne ello prignatl v komiBÍÍa ^P1^» Fabria mu je povedal, da Tol- zbralo ee je prebivalstvo ■ sorte Mesto da ^ v ju^iaviji. ampak v iE Mnošeške okolice v šoli, ki )e 11 n* to, kar eo pil te- jteHji ter da Je treba vadno go- wu vsa v aaotaveh. Mad dr». -1""1 " ' - 1 imi je govoril tudi župett Me- ii ..................... .«eni (Meden), ki je proslavljal yf^f otovlada iUl^aaščine, ee je ikU-failitično šolsko politik W opravičevati, sevoda v slo- vodstvo šolsko družbe "U, r^o^^Mil^a^'wñvApi" I To je W1 povod, ki je urfa". NašolijaMla — , f v^ fašUta Urbančiča pripravil zno- L^ kot učiteljica * m do tega, da je pričel prste-1 ke te južnih kraj« pati nesrečnega mladeniča. Spričo udarcev ee je fsat zgrudil na tla hi obležal. Odvedli so "V^dli samo po mestih, med- Vodovod v Kobsrids «o ljudje na vasi od njih še Dne 8. jsn. eo v Kobaridu o-ne vedo. Revno na- tvorili novi vodovod, ki ga je raijh 5 T do*lja v nailh igradila neka italljaneka tvrd-vol JilT VBaka v*J* ka za 800,000 Ur. Vodovod ja > dTu * speljan z Raven pri DrežnUi ia-K¡ '\2 kd<>» ki bi bH pod Krna. Na trgu v Kobaridu E^S?* oproAteU> acmdili vodomet, okrog ka- i^r^r U vse*a terega eo ee zbrak v nedelje fa-ttSSIr^ŽS** orfairfzad)e ln sastop- £ k ^ P0-Élm* oblaett k otvoritveni maal- SdnJi.!!S¡Sí? f«staeUI. Zborovanja eU st ude- u -sua gt J* r* rrataki mi^Z r?^1 ^{p^emMm v Trst ia p< 1 ^^ wdsai¿ m še ta le, če ski fašistični tajnik A _____________ - , Kar se tiče potovalnih "r^Vai« ter anirleškl. kar su veliko ceneje, tudi unijdcoBtopnlkov za Proeveto ln Prole-^"*1;^ Vt^Fiancija ln delo Kaj je temu vzrok? Treba jarca. se tudi lahko razvidi, ka- ^ ^ na ^ Jappnakli im. bi bilo kaj preračunati, da bi ka izhajajo e provizijo, ki J° perinllatov društva za loto ceno dobila ti-j prejemajo od teh dveh liotov. Ce NttBprotnikl tajno Internaclo-okovine od jednote kot jih dobi- ne bi dobili tu ln tam ksk "free Lftle Imaj0 največje težkoče pri vemo od drugih tisksrn, potem lunch" ln ssstonjako prenočttčo, Lbjranju podatkov, ker jih skri-bi ml dali več naši tiskarni sa- ae še domov ne bi mogli povrni- vaj0 VM municljske družbe in služiti. ti. Da bi pa ProsveU blls na tudl državo. Pošli j atve oo navad- Po mojem mmeriju — proč s boljšem, Če ne bi dajali zaitop- no 0snačene s napačno znamko strankami, verskimi ln drugimi nlkom provizije oslroms, ds oe L strojne puške ss "llvalne prepričanji. Bodimo bratje ln Vse zastopnike odstrani ln da bi itroje," bombe in municlja sa sestre ln glejmo za napredek na- Lami naročnUii pošiljali naroč- "bengalični ogenj," tanki za "po-še organizacije, za napredek 11- nino na upravo lista, to pri naj- ljedeleke etroje" in podobno. sta Proeveto. Dobimo še novih boljši volji ne drži. Stavil bi pet -— naročnikov, ako bo Proeveta rea copakov, če bi jih Imel, da nI niti Vrhovno eodišče ae Izreklo v list organizacije. Bratje in se: polovica naročnikov, ki bi kar prilog raketirju stre, v sili se prijstdja spozna, Bami 0d sebe pošiljali na list na-| Washington. — Vrhovno so- pravl pregovor. Upam, da tudi ročnino, tako tudi ne pri nobe- dfšče je odredilo v prilog pred-društvo "Planinski raj" št. 107 nem drugem listu; ostala polo- sodniku American Tobaoco Co^ SNIPJ na prihodnji eeji kaj u- Ulca bi tudi lista ne mogla vzdr-| George Washington Hillu, ki ol krene v korist našega dnevnika. I fcvatl, in tako bi bil Ust kaj kmalu poikopan, ne samo Proeveta, izvzeti niso tudi drugI listi ln vsako podjetje ali trgovina. Fmnk Zvanut. delničarjev delnicah v Pripompa uredništva: Zdi oe nam, da jo br. Žvanut prišel v napačno jednoto. SNPJ je ovo- je brez vednoeti Izplačal bonusa v vsoti $2,620,875. » Vsled toga raketlretva so proti HIUu dvignili tožbo manj. , « xi .. Kako ogromne veote plačuje šlnekl delničarji, zvezno vrhov- rtj 29 l«*i pr»v Uko J. rro«y»u .T m|||j0n« do- b^nl m.pi.t HUI, ki «I J« v »vobodomfotelna In nitiZk* ^"JSk,, |,tu n.kml h.d dv. m, »oci»li«tlini itrankl le wd.mn.j- " Vl^^ UJm to leto odkar ixhaj. ftofe"'^^ edlna. v^d, lahko obdril d.lnlc, k.r _ in kriM ni poanala do lani. «lHolUneJ v tem „ogledu! Jat nI bila toiba vlotona na prav.m I ^ji^ZiScaj^e Ss^NojSia^ kri- J® ^niki^nim^o^^oU^na- VVasbingU^ N^lnik o- zi? Zakaj so drugi listi v krizi? KS3»"™» vladne tiskarne (fcorge Ce vam je JSKJ vzor-organisa- Mi snolobTčla- Carter urglra v svojem let- clja ln njeno glaello najljubše, ^ oril Poročilu sUlno uvodenje ziaj nlta jed nota dano. P^nivniU ali pa le krajšega večja ln najmočnejša med tso- tsjnlk, na j m dU}yni)u v u,m vladnem pod- ml? Saj j« etarejša kot onl pr€VItm€j° "•U jetju. Petdnevnik je bil uveden Proeveta nima nič opraviti a^ti- Proavirt, ¿a Je v drugi ^^ ^^'iT «kovinami. To je zadeva jedno* «« "« ¿JfiL'* „jj U ln ss js IzkazalzavelV uspeh, ne tiskarne. Različne lestvice Joaeph »noj zboW t^semOMU { Cart#r( produkcija na de- plač ln cen v raznih mestih niso ft^ g™*»' ^J Isvca oe j. .višala od 4% 6o 10 naša krivda. Kak mali, **kotni stroga ^evsnja in da nas ^ ^ dan kap po^ni, da bi ^ Muo^Prsdsad »jič kosa I d<||ovnlk lghko ^ bolj ^^ 'je mudil v našlnaselbinijedo-L, Carter tudl priporoča, bil 18 naročnikov na tProleUr-' -—— ih in i je, _______ »i kos takim vprašanjem,! v n^nem primeru nieo naj in ki i« kažejo, kakšen je tečajev po naših | tiskar, čeprav unij ski, vam ko da cenejše tiskovino. Provizija ia zastopatvo |oa, razpečal jo več naprednih | Hmodnlk poetsl manj dobičkoao-Sharon, Pa.^o čitam rasprs- M1* ln revü; ve v Proevetl, se nikekor ne otri njem s onimi dopianiki, ki Oku šajo, da bi ss potovalni zastopniki za dnevnik Prosveto odetr* nili in da bi oe ne plačevalo nI kake provizije. Provizija 20% se nekaterim vidi previsoka. Po mojih izkušnjah ni 20-procentne provizije nič preobilna, recimo za pravega agitatorja, ne rečem ze take zastopnike, ki doma sedijo pri peči ln le od onih vzamejo naročnino, ki jim jo sam naročnik na dom prlneee. Taki zastopniki ps sploh nieo vradni, ds ss jih imenuje zastopnike, Michael Unerčlč. Delavce žrebajo v Berwynu Chlcago. — V sosednjem Ber-wynu, čikaškem predmestju, Je občina začela uposlevati nameščence na nov način. Občina por trebuje sto mož za razna javna dela, ima pa 12,000 bnezpoeel-nlh. Da ne bo zamere, eo uvedli eiotem žrebanja. Listke prosilcev vržejo v zaboj ln potegnejo toliko Imen, kolikor potrebujejo delavcev. Prvo žrebanje je bilo zadnji teden. Drugo bo 16. februarja. Wilmington, Del. — Herkulas Powder Co., največji Izdelova-loc emodnika, Je lansko leto naredila "samo" $880,788 proflta v primeri z 11,480,688 I. 1081. Biznis oe Je znižal v enem letu za 28%, največ na domašsm trgu; družba ss pohvsll s tujs-zemaklm trgom — japonskim in v Južni Amerik i, kjer se lgrsjo s pušksml In topovi. Polki ja pretepU voditelje brez- J mm Meeefiofde, U js sdaj oMsfcal Now York, kjer je bU pred — — Chlcago. — Dvs člkaška po-lica j a eU na ulični želesnlcl tt-grabila nekega Carlsona, ki je nekoliko prej govoril brezposelnim, ki oo oe bili zbrali pred H-vežno postajo. Na policijaki postaji eo Carlsona pretepli do ne-zaveetl in ga pridržali v zaporu pod obtožbo "hujekanja k Isgre-dom." Zadsvo preiskuje Clvll Libertlae unija G#verner*Vrizneve svobode plketlraaje Sprlngfleld, III. — Governer Horner je Izjavil zadnjo soboto po izjalovi Jen Ju konference sa dosego miru med dvome rudar-ekima organizacijama v okraju Ckrietian, da državna milies o-stana v Okraju, toda radarjem ee ae bo kratila prsvles zborovanje ia piketiraaja. Vprašanja jo, še bo Homer drtai da. , , Nu¿a-Ton rom un. l'revol Ir Vuk. Mnogo mladih mol Je «bežalo v gore, da odtegnejo «lužbi v milici. Postali »o razbojniki. In ie predno je metal mir, jih je doletela usoda Bilo je drastično. Vlada je izdala poziv na vee, zakon ne spoštujoče državljane, naj ae v teku treh mesecev vrnejo Iz gor. Po preteku tega roka je bilo poelano pol milijona vojakov v zore Tu ni bilo prelikave, ne sodišča. Kjerkoli ae je našel kak človek, bil je na mestu u-etreljen. Čete »o operirale na podlagi, da ne eme biti noben mož, noben razbojnik v gorah. Nekatere tolpe, kl so imele dobre pozicije, ao se hrabro borile, aliASPOSled so vendar ti de-zerterjl milice poginili. Vendar a kaznijo, ki je doletela milico v Kan-aaau ae je vtlanil v dušo preblvaUtva neposredni nauk. Velik kansaiki upor se je zgodil v začetku vojaških operacij proti kmetom, fiesttlsoč miličnikov se je uprlo. Več tednov so bUl zelo nemirni in uporni ter se jih jei zato Imelo zastražene v taborišču. Njihov odkriti upor je bil brezdvonmo inacenlran od agentov provokaterjev. V noči 22. aprila so se uprli in pomorili svoje čsstnlke; samo malo število ae jih je rešilo. To je bilo Izven načrta "Železne pete," zakaj agenti provokaterjl so predobro isvriill svoje delo. Ali vse je bilo v prid "Železni peti." Pripravila Je upor. Umor toliko častnikov pa jo je upravičeval v tem, kar je potem sledilo. Kakor prlčaranih Iz zemlje, je štirideset tisoč vojakov regularne armade obkolilo upornike. To je bila past. Nesrečni miličniki so opazili, da so ae na njihovih strojnicah zgodile spremembe in da patroni ne gredo v cevi. Izobesili ao bele zastave, ali nlao se upoštevale. Nlkdo nl ostal živ. Z navadnimi granatami in šrapnell so jih obstreljevali iz daljave in ako so nesrečniki v svojem obupu planili, da se prebijejo skozi obroč, ki jih je obdajal, se jih je kosilo s strojnicami. Pripovedoval mi je očividec, da nl noben miličnik prišel bližje strojnic, kakor na sto metrov. Zemlja je bila pokrita z mrliči in naposled je kavalerija a konjskimi kopiti, z revolverjem in sabljo še pobila in pohodila ranjence. V tistem čaau uničevanja kmetov se je dogodlls tudi revolta premogarjev. Revolta je bila smrtni boj organiziranih delavcev. Trl-četrt milijona premogarjev je AppUo v stavko. Ali bili so preveč rsatreseni pdNtfiavl, da bi lahko Izrabili svojo moč. V njih Isstnlh okrajih se jih je izollrslo in prisililo k pokornosti. To je bila prva vsllka gonja sužnjev. Pocock «l je pri tem zaslužil svoje ostroge kot nadzornik sužnjev in pa smrtno sovraštvo prebl-valatva. Nešteti atentati so bili naperjeni nanj, alt vsi so spodleteli. On je bil, ki je bil odgovoren za updjavo ruskega sistema potnih listov med premogarji; in še zato, da jim je bila odvzeta pravica svobodnega preseljevanja. Med tem so socljallstl ostali trdni. Ta čaa, ko ao sa kmetje utapljali v krvi In propadali v požarih, in ae organizirani delavci razprševali, ao aoclalizti ohranili svoj mir ln spopolnjevatl svoje tajne organizacije. "železna peta", ki se Js od začetka obotavljala naenkrat obračunati z vsem proletarlatom, je našla ddavce t nežnejše, nego je pričakovala. Ničesar si ni bolj že-lela, kakor naše vata je. Mi smo se jim pa u-maknlli, vkljub vsemu prizadevanju agentov provokaterjev, ki jih Je kar mrgolelo med nami. V tistih dneh so bili agentje "Železne pete1* nekoliko neokretni v svojih postopkih. Mogli bi ae mnogo česa učiti; ali med tem so bili iztrebljeni od naših bojevnih čet. Bilo je grenko, krvavo delo. ali ml smo ze borili za Življenje in za revolucijo, za to smo morali nasprotnika pobijsti z njegovim lastnim orožjem. AU ostali smo pošteni. Noben agent "2e- Mihaü Z ok tenko: lezne pete" ni bil usmrčen brez zadišanja. Lahko, da ao se zgodile napake, ali redke. Naj- . iKjgumnejši in bojeviti sodrugi, žrtvujoč sami sebe, so stopali v te bojevne čete. Deset let poznčje je imel Erneet v rokah številke in podatke, ki so mu jih dali vodje teh bojevnih čet. Izračunal je na podlagi teh številk in podatkov, da je bila povprečna življenjska doba teh mož in žen, ko so stopili v bojevne čete, še pet let. Tovariši bojevnih čet so bili vsi junaki in čudovito pri tem je bilo to, da so bHi vsi pro-tivniki umorov. Delali so proti svoji lastni naravi. Ali ljubili so svobodo in zato niso po-znali ndbene žrtve, ki bi bila prevelika, samo da koristijo stvsri. Naloga, ki smo si jo stavili, je bila trojna. Prvič, Iztrebitev agentov oligarhije. Drugič, organizirsnje bojevnih čet, in izven teh, ustvaritev splošnih tajnih organizacij revolucije. In tretjič, upeljava naših Isstnlh tajnHi agentov v tisto panogo oligarhije — v delaySke kaste in posebno med telegrafiste, tajnike in pisarje v armado, med agente provokaterje in med nadziratelje sužnjev. Bilo je počaano, nevarno dalo in mnogokrat so bili naši napori vsled drago plačanih napak uničeni. "Železna peta" je v odprtem boju triumfi-rala, ali mi smo obdržali naše lastne organi-zacije v novem boju cele. Z njimi smo delali dejstva, ki so bila nepričakovana in strašna in nevidna. Nič ni bilo vidno, mnogokaj se ni dslo uganki; depec se je boril s slepcem ln vendar je bil v vsem tem načrt, cilj in nadzor. Prepojili smo celo organizacijo "Železne pete" z našimi agenti, medtem ko so bile naše organizacije prepojene z agenti "Železne pete". Bil je to teman in zahrbten boj, poln intrig in zarot, komplotov in protikomplotov. In za vsem tem je prežala ln pretila nasilna in etraš-na smrt. Možje, žene, naši najbližji in najboljši sodrugi so izginjali. Danes smo jih še vlddl, ali zvedeli smo, da so mrtvi. Nikjer ni bilo zanesljivosti in zaupanja. Mož, ki je poleg nas ustvarjal komplete, je bil morda, čeravno smo ga vai poznali, agent "Železne pete". In kljub pomanjkanju zaupanja ln zanesljivosti smo bili prisiljeni vse naše delo zidati na to. Pogosto smo bili ogoljufani. Bilo je mAogo alablčev. "Železna peta" je ponujala zlato, udobnost in prijetnost ln sijaj, ki jih dajejo čudovita velemesta. Ml smo dajali le zadoščenje, ostati zvest velikemu idealu. In naposled je bito plačilo za te, kl so bili Zvesti, neprestana nevarnost, muke in smrt. Bilo je mnogo slabičev, sem rekla. In ta šla-bost nas je silila, da smo se osvetili, edino, kar je bilo v naši oblasti. BHa je ta osveta — smrt. Iz potrebnosti amo bili prisiljeni kaznovati naše izdajalce. Za vsakim, ki nas je izdal, je bilo poslanih dvanajst zanesljivih maščevalcev. Lahko se je zgodilo, da nam je izvršitev naše obsodbe spodletela, tičoč se naših sovražnikov, kakor na primer Pocodca; ali v eni zadevi ni .spodletelo, in to je bilo fcri kaznovanju naših lastnih Izdajalcev. 8odrugl 89 dobili dovoljenje, da ae obnašajo kot izdajalci, da so prišli v čudovita velemesta in tam izvršili našo obsodbo nad pravimi izdajalcL Postali smo v resnici tako strašni, da je bilo nevarnejže, izdati nas, kot po pa nam ostati zvest. Revolucije je vzels obliko religije. Mi smo molili svetost revolucije kot svetost svobode. V nas Je gorel božanstvsnl ogenj. Možje ln žene so posvečali svoja življenja stvari in novorojenčki so se ji (posvečali, kot so se prej posvečali za služabnike božje. Mi smo bili prijatelji človeštva. _(Psljs prihodnjič.) kalo. Ali si me razumel mrcina? Suknjo doli!" "Do-do-dovolite," je jecljal Vasja, "kaj pa prav za prav hočete od mene?" "Nur to rekši je neznanec segel po suknji. Vasja je z drgetajočiml rokami odpel suknjo in jo slekel. *Tudi čevlje sezuj," je nadgr. ljeval neznanec. "Potrebujem jihl" "Do-do-dovolite," je mrmral Vasja, "dovolite, mraz je "Nu!" "Tele gospodične se niti ne dotaknete, mene pa naganjate, naj sezujem čevlje," je »spregovoril Vasja. "Plašč ima in ga-oše, jaz naj pa čevlje sezu. Neznanec je pogledal ko in dejal: "Tisto bore, kar Ima na sebi, , e komaj za majhno culico. Vse bi iztresel med potjo. Sicer pa, pusti tisto, jaz že vem, 'kaj de-arn. Ali se boš sezul ali ne?" Mašenjka je vsa začudena tfledala neznanca in ae niti ga-niti ni mogla. Vasja Cesnikov je sedel v sneg in pričel sezuva-ti čevlje. "Plašč in galoše ima," je godrnjal, "čemu naj jaz za oba trpim?" Neznanec je oblekel Vasjevo suknjo, vtaknil čevlje v žepe in se prijazno poslovil: "Lepo sedi in glej, da ee mi ne premakneš. Tudi z zobmi ne šklepetaj. Oe se le ganeš ai izgubljen. Ali si razumel, mrcina? Vi pa, gospodična! Neznanec je naglo zapel suknjo ln izginil za vogalom. Vaaja je sedel kakor vrelča v snegu, ves premražen je bil in za malo mu je bilo, ko je ogledoval svoje noge v belih nogavicah. "Se 'tega se je manjkalo," je dejal in srdito pogleclial Ma-šenjko. "Spremi jo, da te potem okradejo. A, ta je dobra l" Ko ao napadalčevi koraki že popolnoma utihnili, je Vasja Časnikov z nogami udaril po snegu in za vpil s tankim, veka-jočim glasom: "Policija! Tatovi! Roparji! Morilci!" Nato je poskočil in ves preplašen tekel po snegu. Mašenjka je ostala pri ograji. Večerna zabava ae Je kaano končala. Vaaja Cesnokov je bil ves u-trujen In poten, rediteljskl trak je imel na rokavu ln pred Mašenjko je stal, stal in milo prosil: "Počakajte, erce moje . , , VaaJ do prvega tramvaja počakajte. Za božjo voljo, aaj ae vam nikamor ne mudi. Malce poaedlte ln počakajte, nikar ne hodite ... Do prvega tramvaja počakajte, proalm va*. za božjo voljo vas prosim . .. Sama vidite, da ats vas potna In jas takisto ... Na tem mrazu ae kaj lahko prehladlte . . ." "Nek," je dejala Mašenjks in ai obuvala galošo. 'To ats pa lep kavallr, kl si saradi mraza ne ups spremiti damo domov." v "Poten sem, vea aem ipoten," je skoraj JokaJe odvrnil Vaaja "Se ps oblačite!" Vasja Je ubogljivo oblekel suknjo, prijel Mašenjko ood roko Is stopil s njo na ulico. Mrzlo js bilo ln luna je slja-la. Pod nogami je škripal nneg "Kako sls nemimi, gospodu na." je dejal Vsaja ln ves vehi opazoval Maženjkla profil. "Ce ne bi bili to vi, vas ne bi za nič na svetu spremil. Bog ml je priča, da ne bi. Samo U ljubezni do vas sem Šel." Msšenjka se je saamejala. "Le kar smejte se in norčujte," je dejal Vasja. "toda Mar-ja Vaslljevna, jas vas asres ljubim ln obožujem. Samo recite: Vaaja Cesnokov, Issifte na tramvajski tir in počakajte na prvi tramvaj — nič ae ne bom obotavljal, kar legel bom. Bog mi je priča . . "Pustite tisto," js dejala Mašenjka, "rajii poglejte, kako čudovito lepo Je vae okoli nas, ks-dar al je luna. Kako čarobno je videti mest? ponoči. Kakins krasota!" Da. da, zarss lepo, strašno je lepo," je ponavljal Vasjs ln z nemallm občudovanjem opazoval okrušent obok bližnje hi-še. "Ds. da, sares je lepo. VI-dlte, Marja Vanlljevna. svet je za človeka še tem lepil. Če ga ob pogledu nanj prsvsemajo prav posebne srčna čustva ... Mnogo Js učenjakov In partijskih mož, kl vobče sanlkujejn čuv-stvo ljubezni, ampak jaz. Marja Vaailjevna, jaa ga ne zaniku-jem. nak. nikakor ne. Prav do svoje asdnje ure bom čutil v sebi nagnenje do vas in največje SMEŠNICE ko za vas žrtvoval. Bog naj m. bo priča ... Samo recite: Vasjs Cesnokov, udari a tilnikom ob tole steno — in udaril bom." "No, kar dajte," je dejala Me šenjka, ne bres zadovoljstva. "Bog ml je priča," je dejal Vasja, "udar« bom. Ali želite?" Par Je dospel do Krjukovega prekopa. "Pri moji veri," je i znova dejal Vasja, "če hočete, skočita v kanal. A, Marja Vaslljevna? Ne verjamete mi, toda lafeko vam dokažem . . Vasja^ Cesnokov je zgrabil za ograjo in se delal, kakor da hoče zdaj pa zdaj skočiti nizdol. "Ah!" je zakričala Msšenjka. "Vsaja ! Kdaj ps vendsr delete?" ' Mračna posta vs je namah švignila Izza vogala in ss «ista-vils pod Ulično avetHjko. "Cemu vendar tako kričita?" se je tiho vprašala postava in posorno opazovala parček. Mašenjka je od strahu kliknila ln se pritisnila k ograji Neznanec je stopil bliže In potegnil Vaaja Cesnokova sa rokav. "Nu, šleva." je dejal z globokim glaeom. "Suknjo aleci l In takoj t... Samo pisni mi. pa te udarim po tleti tvoji neumni bs- sadoščeaje mi bo, če se bom lah- tki, da te bo kar takoj zmanj- Strupeno Med ameriško volilno kampanjo so se vsepovsod šlrom dežele pojavili govorniki, ki so hoteli izpreobrnitl narod k tej ali oni stranki. V Detroltu je stal na nekem vogalu mož, ves zaripel je bil od prizadevanja, in venomer kričal: "Jaz sem Američan, jaz sem Američan, nočem biti nič drugega kakor Američan!" Takrat je prišel mimo neki zlobnež — je bil očividno od nasprotne stranke — in ga pomilovalno pogledal: "Kaj niste prav nič slavo-hlepnl?" e Otroika "Preveč hočeš vedeti, otrok! Vidiš, nekoč je živela mlada ma-člca, tudi ona je venomer izpra-ševala ln hotela vse vedeti. In od gole radovednosti, bum, je padla po tleh in obležala mrtva!" "Kaj pa je hotela U mačlca vedeti, mama?" Osemletni Pavelček je bil poreden 1n jih je od očeta dobil. Preden gre spat, zmoll večerno molitev ln jo aklene s besedami: "... In ne daj, ljubi Bog, da bi očka še več otrok dobil. Saj ne ve, kako je treba s njimi ravnati!" • Nasvet Ns berlinski ulici stoji mali avto in se ne zgane. Šofer poskuša na vse načine, z vsemi vijaki in prestavami — izaman. Neki poulični pobalin gleda njegovo početje, ko ae mu zdi že preneumno, ps pravi: "Slišite, goapod, tega ongs drugače ne boste spravili s mesta kakor samo s avtoeugestijo!" a Papa je pri telefonu. Po končanem razgovoru hoče mamica napraviti Nežki malo veeelja in jI podrži al u talko na uho. Pspa-nov glas pride jasno In razumljiv« to aparata. Tods name*tu da bi ne veeeltla. se sppsti Neži-ka v jok: "Kako ps boš sdsj spravila pa-paaa nazaj is te male škatljlee?" Ptelurm. Kitajski zid, sezidan pred dolgimi stoletji, ima danes Naredile so jih japonske granate in bombe iz zraka. NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVET* Pilit* po Informacija na aadov: S.N.P.J. PRINTERV 2657-5S So. Lawndale Av< Talvfaa Rarhve« 4Mt m. Tam m doto aa Mja teži vaa astma** H"** Podobnost "Gospodična," je ogovoril neko damo eleganten gospod, "sicer ne zahajam dosti v kino, to pa vendar lahko rečem, da ste zelo podobni neki filmski igralki. Mislim, da bo to Renata Müller — ne, ona ni. Čakajte malo, nemara je Magda Schneider — nak, tudi ta ni. Mogoče vas zamenjavam z Lee Parry?" "že mogoče." "Vi bi morali k filmu. Dobre zveze imam in bi vam nema- __ „ ra . . . "Najlepša hvala. Ime mi je Lilian Harvey." a Pred sodiščem "Obtoženec, zakaj se jte odkrijete?" , "Ne, gospod sodnik — potem boste spet rekli, da sem hotel še na sodišču beračiti!" Slovnica "Milenka, ali je tve trpna oblika, Če rečem:' pastor je blagoslovil svoj: dem otrok?" 'To je tvorna oblika, dična učiteljica!" "Prav. In kako bi se trpna oblika?" "Gospod pastor je bi ljen s sedmimi otroki, na učiteljica." V«a pojasnila Saj« vodatvo tiskarn« Česie «morne, unij.ko dala prva vrata Se H ne počutite d< P* aUepa i. radi» konvencij« sa aedaj lakko aarotl aa Hat prištaja «dea. dva aH tri člane ta aa* drnttn« I* Is eaafa amim naročnini LIat Prorrata atan« aa vsa maka, ss Osa« ali aečlsm •m lata* naročnin«. Ker pa ¿lani Se plačaj« pri aaasm«ata 11 M u aa Jim t* priltej« k aaročniaL Ml prišt«j«mo «*«f a. dva ali trt L, en« dratin« k «d naročnini. T*r«f seda) nI vsroka, r*«, da J« Ml drag m člaqs 8. N. P. J. List Presvata J* vaša laatalaa la aker* v vaaU dmtini nekda, U M rad CIUI Hat vsak dan. Torej Mfcjl prilik«, da a« tadi VI naročite na dnsvalk Prosvste. Cam dota | Za Zdral. drSav« In Kaaad« UM Za Cleee* In Chiea«« le...« 1 tednik In..............IM 1 tednih Is............. S tednika Ja............MS g tednika Is............ g tednika ia............ IM 8 tednik« In............ Izpolnit« apoda Ji Icnpen, pritošlt« potreba« roete donarlo al Ord«r v pisma in si naroéfto Proeveto. Hot. U U vaša laatalaa. Pojasnilo »—Viele j kakor hitro kateri teh članov preneha biti ila. ali «o ao presoli pro« od d rutino ln bo zahteval sam avoj Hit ted* I moral tlatl élan la dotične drulin«, ki j« tako skvpno naročena m f Proovoto, to takoj naznaniti opravniltvu lista, in otonem doplafatl veoto listo Prosvota. Ako tega n« atom, tedaj mora oprsrnlltro datnm aa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 8887 S*. Lawndal« Ava« Chtesfs. HL PrIMten* potiljsm naročnino aa Ust Pr«avete roots CL drnStva Ustavite tednih la ga pripišite k meji naraiaini «d sledeč» CL Nov Drib naftnih.------------j S.N.P.J TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt «padajoča dejt Tiska vabila za veselice ln shode, vlzitnice, bm knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvttM slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drli VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUH^J S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI TOREK, 7. PEBHUi Na* nuvet J« ■ komarju in w m pojdite k •i kupite i Svetovno »lavno tonlko, kl M o ja ¿a vm alrUm in vi m Rioéncjic in apaii bolj»«, fa «no ■dravUonJo tabUt v vsaki 't\Mmk •kupita takoj s ton pradpiaom ia te | toku dvajaat dni. niato ladovoijai. vrn« val (tonar—vi na riskirato aU