40
Uvod
Rak jaj~nikov je tako v svetu kot v Sloveniji najve~ji
problem v ginekolo{ki onkologiji, saj povzro~a med
ginekolo{kimi raki najve~jo smrtnost, ~eprav njegova
incidenca med ginekolo{kimi raki ni najvi{ja (v dosedanji
Evropski skupnosti zna{a 17,0/100.000 `ensk, v Sloveniji
19,4/100.000). Celokupno petletno pre`ivetje je v Sloveniji
v zadnjih letih doseglo 40 %, v ameri{ki literaturi navajajo
podatek 50 %, podobno tudi v letnem poro~ilu
Mednarodnega zdru`enja ginekologov in porodni~arjev
FIGO, v evropski literaturi pa je navedeno 5-letno pre`ivetje
{e vedno le 30 %.
Med dejavniki tveganja za epitelni rak jaj~nikov je poleg
spola najpomembnej{a genetska predispozicija zaradi
germinalne mutacije BRCA1 ali BRCA2 (1). Ta mutacija se
pogosto izra`a skozi pozitivno dru`insko anamnezo raka
jaj~nikov ali raka dojk; lahko pa se izrazi tudi kot dvojni
primarni rak, in sicer epitelni rak jaj~nikov in rak dojk.
Rezultati prvih raziskav statusa BRCA1–2 pri bolnicah z
dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk so potrdili
predhodne matemati~ne izra~une in pokazali, da se
mutacija BRCA1–2 pri teh bolnicah pojavlja v 86–87,5 %
(2, 3). Ker splo{no uporabljane metode genske analize
dajejo samo podatke o kodirajo~ih sekvencah BRCA1–2 in
lahko prezrejo tudi velike delecije in variante izrezovanja
intronov, nekateri avtorji sklepajo, da je lahko mutacija
BRCA1–2 pri bolnicah z dvojnim primarnim rakom
jaj~nikov in dojk prisotna v 100% (2).
Pojav dvojnega primarnega raka jaj~nikov in dojk pri neki
bolnici lahko glede na ta poro~ila uporabimo kot indirektno
genetsko informacijo oziroma kot surogatno mero za
genetsko predispozicijo.
Pomen drugih, dodatnih dejavnikov tveganja za nastanek
raka jaj~nikov in/ali raka dojk , ko je prisotna mutacija
BRCA1–2, {e ni razjasnjen (4). Poro~ila o vlogi
prokreativnih dejavnikov tveganja si nasprotujejo (5, 6, 7,
8). Poro~ila o klini~nih in patomorfolo{kih zna~ilnostih z
mutacijo BRCA povezanega raka jaj~nikov pa skoraj
soglasno govorijo o ve~ji agresivnosti te vrste raka v
primerjavi s sporadi~nim.
Zanimalo nas je, ali slovenski podatki potrjujejo domnevo,
da so pri bolnicah z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in
dojk poleg specifi~ne dru`inske anamneze bolj izra`eni tudi
drugi dejavniki tveganja za rak jaj~nikov. Prav tako nas je
zanimalo, ali so pri teh bolnicah bolj izra`eni neugodni
patomorfolo{ki napovedni dejavniki raka jaj~nikov.
Pregledali smo klini~no dokumentacijo za skupino 31
bolnic, pri katerih je bil v Sloveniji v obdobju 1989–2001
ugotovljen dvojni primarni rak, in sicer invazivni ali mejno
maligni epitelni rak jaj~nikov in invazivni rak dojk.
V skupino smo vklju~ili tako bolnice s sinhronim (obe
diagnozi postavljeni v manj kot enem letu) kot bolnice z
metahronim (diagnozi postavljeni v razmaku ve~ kot enega
leta) dvojnim primarnim rakom, pri ~emer je bil prvi
primarni rak lahko epitelni rak jaj~nikov ali rak dojk.
Primerjalno smo pregledali dokumentacijo za skupino 62
bolnic, ki so bile leta 1998 prvikrat obravnavane zaradi
mejno malignega ali invazivnega epitelnega raka jaj~nikov
na Onkolo{kem in{titutu ali na Ginekolo{ki kliniki v
Ljubljani in pri katerih prej, so~asno ali pozneje ni bil
registriran noben drug primarni rak kakr{nega koli izvora
oz. lokalizacije. Kot izklju~itveni dejavnik smo upo{tevali
tudi pozitivno ali nejasno dru`insko anamnezo (v dveh
generacijah), povezano z rakom jaj~nikov in dojk. Tako smo
na najmanj{o mo`no mero zmanj{ali verjetnost, da bi se
tudi v kontrolni skupini nahajale bolnice z mutacijo
BRCA1–2. Izklju~ili smo tudi primere primarnega
peritonealnega raka, ker je to patohistolo{ko druga entiteta,
~eprav najnovej{i podatki govorijo, da lahko tudi ta spada v
sindrom dru`inskega raka jaj~nikov in dojk zaradi mutacij
BRCA. Prav tako zaradi druge entitete smo izklju~ili tudi
primere raka jajcevodov.
Osnovne podatke o bolnicah z rakom jaj~nikov in z
dvojnim primarnim rakom smo pridobili iz Registra raka za
Slovenijo, podatke o dejavnikih tveganja (dru`inska
onkolo{ka anamneza in prokreativna anamneza) ter o
napovednih dejavnikih (klini~ne in patohistolo{ke
zna~ilnosti tumorjev) pa smo za obe skupini bolnic pridobili
iz klini~ne dokumentacije Onkolo{kega in{tituta,
Ginekolo{ke klinike v Ljubljani ter – posamezne
manjkajo~e podatke – tudi iz dokumentacije drugih
zdravstvenih ustanov v Sloveniji.
IZSLEDKI ANALIZE S KOMENTARJEM
V preiskovani skupini smo na{li vi{ji odstotek pozitivne
nespecifi~ne dru`inske anamneze kot v kontrolni skupini
(50 % vs. 31 %), vendar razlika ni bila statisti~no zna~ilna
(p = 0,106).
Primerjava povpre~ne starosti bolnic ob menarhi, ob
menopavzi in ob prvem porodu ni pokazala statisti~no
pomembnih razlik med skupinama (tabela 1). Tudi ko smo
podatke o menarhi in o menopavzi razdelili na starostne
razrede in jih znova primerjali, nismo ugotovili zna~ilnih
razlik.
ONKOLOGIJA / za prakso


3#0



 ! !
	/


/	
	

	
	
1
	
	
	
		
	
41
Prav tako nismo na{li zna~ilnih razlik ob
primerjavi povpre~nega {tevila porodov,
povpre~nega celokupnega trajanja
dojenja, povpre~nega {tevila splavov,
dele`a ni~rodk in dele`a uporabnic
hormonskega nadomestnega zdravljenja
(tabela 1). Pri nekaterih drugih dejavnikih
tveganja smo se morali zaradi
premajhnega {tevila dostopnih podatkov
analizi odpovedati (hormonsko
zdravljenje neplodnosti, hormonska
kontracepcija, zunajmaterni~na
nose~nost, ligiranje jajcevodov).
V sklopu klini~nih in patomorfolo{kih
napovednih dejavnikov smo ugotovili
mejno zna~ilno razliko v dele`u bolnic,
ob diagnozi raka jaj~nikov starih 45–59
let. Dele` je bil ve~ji v preiskovani
skupini (tabela 2). Ob tem je pomemben
podatek o mestu prvega primarnega raka
v preiskovani skupini (slika 1). Kar v 61 %
je bil rak jaj~nikov prvi ali sinhroni rak.
Naslednji napovedni dejavnik, stadij
bolezni, se je med skupinama zna~ilno
razlikoval, ko smo primerjali frekvence
prvega stadija in frekvence vi{jih stadijev
(p = 0,039; tabela 2). Vi{ja frekvenca I.
stadija je bila ugotovljena v preiskovani
skupini. Ob tem se na~in odkrivanja
bolezni med skupinama ni razlikoval
(tabela 3). Prav tako nismo na{li razlik ob
primerjavi razporeda razli~nih histolo{kih
tipov in razli~nih stopenj diferenciacije,
vklju~no z mejno malignimi tumorji
(tabela 2).
Kakor ka`ejo rezultati primerjave
prokreativne anamneze, se preiskovana
in kontrolna skupina v na{i raziskavi v
nobenem izmed osmih analiziranih
prokreativnih dejavnikov tveganja
zna~ilno ne razlikujeta med seboj (ne
glede starosti ob menarhi, starosti ob
menopavzi, dele`a ni~rodk, {tevila
porodov, starost ob prvem porodu,
dojenja, {tevila splavov in ne glede
uporabe nadomestnega hormonskega
zdravljenja). Ugotovljena odsotnost
statisti~nih razlik v prokreativnih
dejavnikih med skupinama bi lahko
pomenila, da je genetski dejavnik tisti, ki
je odlo~ilen za nastanek dvojnega
ONKOLOGIJA / za prakso
Legenda:
1. skupina = preiskovana skupina bolnic z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk
2. skupina = kontrolna skupina bolnic s sporadi~nim rakom jaj~nikov brez drugega
primarnega raka
x kumulativno
xx pred odkritjem raka jaj~nikov
xxx spontani in umetni skupaj 
* temelje~ na kontingen~ni tabeli s 4 kategorijami
** temelje~ na kontingen~ni tabeli s 3 kategorijami
Tabela 1. Prokreativni dejavniki tveganja za rak jaj~nikov v skupini bolnic z dvojnim
primarnim rakom jaj~nikov in dojk ter v kontrolni skupini bolnic samo s
sporadi~nim rakom jaj~nikov.
1. sk. – N povpre~je 2. sk. – N povpre~je p
%  %    
Starost ob menarhi
(leta) 28 13,93 53 14,23 p (t) = 0,511
Starost ob menopavzi
(leta) 21 49,52 40 49,45 p (t) = 0,963
Starost ob 1. porodu
(leta) 12 22,1 21 23,1 p (t) = 0,383
Dol`ina dojenjax
(meseci) 20 4,55 33 3,76 p (t) = 0,694
Nuliparnost 
(odstotek) 7/31 22,6 % 18/62 29,0 % p (hi2) = 0,508
Hormonska nadomestna
terapija (odstotek)xx 1/13 7,7 % 1/38 2,6 % p (hi2) = 0,417
Število porodov  31 1,7 62 1,6 p (hi2 ) = 0,873*
Število splavovxxx 28 0,5 54 0,55 p (hi2 ) = 0,925**
Tabela 2. Klini~ni in patomorfolo{ki prognosti~ni dejavniki v skupini bolnic z dvojnim
primarnim rakom jaj~nikov in dojk ter v kontrolni skupini samo s sporadi~nim
rakom jaj~nikov.
1. sk. – N % 2. sk. – N % p (hi2)
STAROST

44 2 6,5 13 21,0 p = 0,053
45–59 16 51,6 18 29,0
60 13 41,9 31 50,0
STADIJ
I 11 38 11 18 p = 0,039*
II 1 3 9 14
III 14 48 32 52
IV 3 10 10 16
PATOHISTOLOŠKI TIP
serozni 21 75,0 44 75,9 p = 0,333
mucinozni 2 7,1 3 5,2
endometrioidni 1 3,6 7 12,1
svetloceli~ni 1 3,6 0 0
me{ani 2 7,1 4 6,8
nediferencirani 1 3,6 0 0
GRADUS
mejno maligni 6 20,7 12 20,7 p = 0,929
gradus 1 2 6,9 5 8,6
gradus 2 7 24,1 11 19,0
gradus 3 14 48,3 30 51,7
Legenda:
1. skupina = preiskovana skupina bolnic z
dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk
2. skupina = kontrolna skupina bolnic s
sporadi~nim rakom jaj~nikov brez drugega
primarnega raka
* temelje~ na kontingen~ni tabeli z 2
kategorijama (gradus 1, gradus 2–3)
42
primarnega raka jaj~nikov in dojk oziroma tudi multiplega
primarnega raka, saj se je v preiskovani skupini bolnic
ve~krat pojavil tudi tretji primarni rak. Na osnovi `e
navedenih rezultatov matemati~nega modeliranja in
klini~nih raziskav smo `e v izhodi{~u raziskave
predvidevali, da je bistveni genetski dejavnik mutacija
BRCA1–2. Vendar pa glede na dosedanje poznavanje
penetrance teh genov vemo, da penetranca mutacij ni 100-
odstotna. Po zadnjih podatkih je celo ni`ja od predhodnih
ocen in do 70. leta starosti za mutacijo BRCA1 zna{a 65 %
v obliki raka dojk in 39 % v obliki raka jaj~nikov; za
mutacijo BRCA2 pa zna{a penetranca 45 % v obliki raka
dojk in 11 % v obliki raka jaj~nikov (9). To pomeni, da
vendarle obstaja pomemben vpliv drugih dejavnikov,
modifikatorjev tveganja, ki so lahko genetski in/ali
epigenetski (10). Epigenetskih modifikatorjev tveganja v na{i
raziskavi nismo na{li oz. se niso zna~ilno razlikovali od
dejavnikov tveganja pri skupini bolnic s sporadi~nim
enojnim rakom jaj~nika. Pri tem je pomembna omejitev
na{e raziskave majhno {tevilo bolnic v preiskovani skupini,
ki je posledica nizke incidence dvojnega primarnega raka
jaj~nikov in dojk ter majhnosti slovenske populacije. Zaradi
te omejitve raziskave je mogo~e, da nekatere nakazane in
tudi dejanske razlike niso dosegle statisti~ne zna~ilnosti
(npr. dele` ni~rodk ali dele` ve~rodk).
Glede na malo{tevilne in nasprotujo~e si (5, 8) doedaj
znane podatke o hormonskih modifikatorjih tveganja za
BRCA1–2 raka jaj~nikov je tudi mogo~e, da je vpliv
prokreativnih dejavnikov, npr. {tevila porodov, majhen;
morda pa je, kakor danes vedno bolj ka`ejo bazi~ne
raziskave onkogeneze (11), tudi za raka jaj~nikov in dojk
odlo~ilen nespecifi~en hormonski dejavnik, to je spro{~anje
kortikosteroidov in njihovo delovanje na celice v razmerah
stresa. Ta dejavnik v na{o raziskavo zaradi njene
retrospektivnosti ni bil vklju~en, so pa bili v tem smislu
indikativni posamezni anamnesti~ni podatki o slabih
dru`inskih razmerah bolnic, pri katerih se je razvil dvojni
primarni rak.
Druga omejitev na{e raziskave bi bila lahko nehomogenost
preiskovane skupine bolnic glede mesta prvega primarnega
raka, kar je spet posledica `e navedenih razlogov za
majhnost vzorca; zaradi te nehomogenosti nismo mogli
primerjati med seboj samo tistih bolnic z rakom jaj~nikov,
ki niso predhodno ali isto~asno zbolele tudi za rakom dojk,
saj jih je bilo v preiskovani skupini le 10. Vpliv predhodne
radioterapije zaradi raka dojk na nastanek raka jaj~nikov pa
je po podatkih raziskav zanemarljiv (12), torej to ni bil
mote~ dejavnik, ki bi vplival na analize dejavnikov tveganja
v na{i preiskovani skupini.
Analiza klini~nih in patomorfolo{kih napovednih
dejavnikov je v na{i raziskavi pokazala rezultate, ki se prav
tako zna~ilno ne razlikujejo v preiskovani in v kontrolni
skupini, razen glede razporeditve stadijev, kjer se je
pokazala zna~ilna razlika v drugi smeri, kot smo
pri~akovali: v preiskovani skupini z dvojnim primarnim
rakom je bilo namre~ zna~ilno ve~ prvega stadija raka
jaj~nikov. Bolnice pa se niso razlikovale v povpre~ni starosti
ob diagnozi (~eprav je bilo zna~ilno ve~ preiskovank v
razredu 45–59 let), ne v na~inu ugotovitve bolezni, ne v
histolo{kem tipu in ne v gradusu tumorja. Na{i rezultati tako
odstopajo od rezultatov raziskav BRCA1–2 raka jaj~nikov.
Povpre~na starost bolnic ob postavitvi diagnoze je bila v
na{i raziskavi v obeh skupinah 58 let, medtem ko je Rubin v
prvi raziskavi te vrste raka jaj~nikov ugotovil, da je bila
povpre~na starost nosilk mutacije BRCA1 ob diagnozi raka
jaj~nikov ni`ja kot v kontrolni skupini (13). Dele` seroznega
tipa raka jaj~nikov, ki pri raku jaj~nikov BRCA1–2 glede na
rezultate {estih raziskav predstavlja 81–94 % (4), v na{i
raziskavi predstavlja 75 % in je prakti~no enak kot v
kontrolni skupini (76 %); podoben pa je rezultatu raziskave
raka BRCA1 avtorja Johannssona (14). Gradusi tumorja so
bili v na{i raziskavi v obeh skupinah enako razporejeni,
vklju~no z mejno oz. nizko malignimi raki, kar tudi ni v
skladu z rezultati raziskav raka jaj~nikov BRCA1–2: tam je
bilo mejno malignih tumorjev zna~ilno manj, mo~no pa so
prevladovali srednje diferencirani ali slabo diferencirani
tumorji (4). Stadij bolezni je bil v raziskavah te vrste raka
jaj~nikov napredovali (III–IV) v 70–100 %; pri nas pa je bilo
zna~ilno ve~ prvega, zgodnjega stadija (38 % v primerjavi z
18 %), napredovalega pa 58 %.
Ve~jo podobnost pa lahko ugotovimo, ko primerjamo svoje
rezultate z rezultati tistih raziskav, kjer so kakor mi
analizirali raka jaj~nikov pri bolnicah z dvojnim primarnim
rakom jaj~nikov in dojk, ne da bi jim ali preden so jim
dolo~ali status BRCA1–2. Tako v raziskavi iz leta 1996
Suris-Swartz (15) navaja, da so v taki skupini bolnic
ugotavljali enako povpre~no starost bolnic glede na
kontrolno skupino, in sicer 56 let, da so poleg tega v 60 %
ugotovili serozni tip tumorja (v primerjavi s 36 % v
ONKOLOGIJA / za prakso
Slika 1. Mesto prvega primarnega raka pri bolnicah z dvojnim
primarnim rakom jaj~nikov in dojk.
Tabela 3. Na~ini odkrivanja raka jaj~nika v skupini bolnic z
dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk ter v
kontrolni skupini samo s sporadi~nim rakom jaj~nika.
1. sk. – N % 2. sk. – N % p (hi2)
diagnosti~ni pregledi 
zaradi te`av 22 79 49 85 0,783
preventivni pregledi 3 11 4 7
naklju~no odkritje 1 4 3 5
drugo 2 7 2 3
skupaj 28 100 58 100
43
kontrolni skupini) in da so na{li ve~ zgodnjega stadija v
preiskovani kot v kontrolni skupini. Tudi Fishman v
raziskavi iz leta 1998 (16) navaja, da je bila povpre~na
starost bolnic z dvojnim primarnim rakom, od katerih je bil
eden epitelni rak jaj~nikov, drugi pa rak dojke, endometrija
ali druge vrste rak, v obmo~ju poznih 50. let in je bila tako
povpre~na starost enaka kot pri enojnem primarnem
epitelnem raku. Navaja tudi, da so bili vsi drugi primarni raki
jaj~nikov ugotovljeni na osnovi bolni~inih simptomov in ne
ob rednem klini~nem spremljanju bolnice. Temu dejstvu
tudi pripisuje velik dele` napredovalih stadijev (87 %).
Most med analizami bolnic z dvojnim primarnim rakom
jaj~nikov in dojk ter med analizami raka jaj~nikov BRCA1–2
predstavlja Fishmanova druga raziskava iz leta 2000 (17), kjer
so najprej izvedli analize klini~nih in patohistolo{kih
parametrov pri skupini bolnic z dvojnim primarnim rakom
jaj~nikov in dojk, z rezultati, precej podobnimi tistim iz
raziskave avtorice Suris-Swartz, nato pa vsem bolnicam
dolo~ili {e status BRCA1–2. ^eprav so vse bolnice iz
Fishmanove raziskave Ashkenazi Judinje, pri katerih `e zaradi
etni~nega dejavnika pri~akujemo ve~jo frekvenco mutacij
BRCA1–2, so bile te ugotovljene le pri 57,1 % bolnic.
Naslednje raziskave (2, 3) so sicer pokazale veliko vi{je
frekvence mutacij BRCA1–2 in Shih je, upo{tevaje {e
podatek, da je bilo v danski {tudiji 25 % tovrstnih mutacij
prisotnih v nekodirajo~ih regijah obeh genov, za katere so
potrebni posebni testi (18), sklepal, da so mutacije lahko
prisotne pri bolnicah z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov
in dojk kar v 100 %, na ~emer smo tudi mi utemeljili
zasnovo raziskave ter izbor bolnic v preiskovani in v
kontrolni skupini. Vendar pa zaklju~kina{e raziskave
govorijo v prid predhodne domneve Suris-Swartzove iz leta
1996, da so bolnice z mutacijo BRCA1–2 le podskupina v
skupini bolnic z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in
dojk. Na to ka`ejo tudi nekateri preliminarni podatki
genetskega testiranja na{ih bolnic na Onkolo{kem in{titutu
v Ljubljani; samo pri eni od {tirih testiranih bolnic iz
preiskovane skupine, torej z dvojnim primarnim rakom
jaj~nikov in dojk, je bila ugotovljena mutacija BRCA.
Fishman v raziskavi iz leta 1998 navaja tudi podatek, da
imajo bolniki oz. bolnice z multiplimi primarnimi tumorji
pogosteje pozitivno onkolo{ko anamnezo glede vseh vrst
raka (16). To dejstvo se nakazuje tudi v na{i raziskavi,
~eprav razlika med skupinama ne dose`e statisti~ne
zna~ilnosti (p = 0,106). Prav tako Bergfeldt leta 2001 (19)
navaja, da prisotnost drugih vrst raka med o`jimi sorodniki
pove~a tveganje za drugi primarni rak dojk po raku
jaj~nikov. Menimo, da lahko te ugotovitve vplivajo na
klini~no oceno tveganja pri posamezni bolnici po
kon~anem zdravljenju prvega primarnega raka in na
potrebno intenzivnost klini~nega spremljanja, saj so bolnice
s pozitivno dru`insko anamnezo glede vseh vrst raka bolj
ogro`ene za nastanek drugega primarnega raka tudi ob
morebitni odsotnosti mutacij BRCA1–2.
Zaklju~ek
Izsledki raziskave niso potrdili na{e domneve, da so pri
bolnicah z dvojnim primarnim rakom (epitelni rak
jaj~nikov in rak dojk) nekateri dodatni dejavniki tveganja
poleg specifi~ne dru`inske anamneze, kakor tudi
napovedni dejavniki, bolj izra`eni. Pri dejavnikih tveganja
za rak jaj~nikov so rezultati le nakazali nekatere razlike
med skupinama; pri napovednih dejavnikih pa so v skupini
bolnic z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk
pokazali celo zna~ilno ve~ji dele` I. stadija bolezni ob
diagnozi. S tem je postala vpra{ljiva tudi domneva, ki izhaja
iz nedavnih drugih raziskav v majhnih serijah in na kateri
smo zasnovali na{o raziskavo, da je pri skoraj vseh
bolnicah z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk
prisotna mutacija BRCA1–2. Pri tej mutaciji so namre~
glede na izsledke z genetskim testiranjem podprtih
raziskav tumorji agresivnej{i. Sode~ po na{ih rezultatih so
bolnice z mutacijo BRCA1–2 verjetneje le podskupina
bolnic z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk, kar
nakazujejo tudi nekatere druge raziskave. Na to ka`ejo tudi
nekateri preliminarni podatki genetskega testiranja na{ih
preiskovanih bolnic na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani.
Upo{tevajo~ razmeroma majhno {tevilo bolnic, vklju~enih
v na{o raziskavo, pa na{i rezultati lahko slu`ijo le grobi
oceni. Majhno {tevilo preiskovanih bolnic v na{i raziskavi
je posledica nizke incidence dvojnega primarnega raka
jaj~nikov in dojk, kar predstavlja te`avo pri tovrstnih
raziskavah povsod po svetu, poleg tega pa je v na{ih
razmerah dodatna omejitev majhnost slovenske
populacije. Zato bi bilo toliko koristnej{e mednarodno
sodelovanje raziskovalnih centrov in zdru`evanje
podatkov.
Za podro~je primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji
glede odkrivanja raka jaj~nikov rezultati na{e raziskave
nakazujejo:
1. Pomen natan~ne splo{ne in {e posebno specifi~ne
dru`inske onkolo{ke anamneze glede raka jaj~nikov in
dojk. Iz pregledane klini~ne dokumentacije bolnic
je bilo razvidno, da ta pristop v klini~ni praksi doslej ni
bil dovolj uveljavljen, saj so bili podatki o dru`inski
anamnezi ve~krat pomanjkljivi ali pa jih sploh ni bilo.
2. Pomen diagnosti~ne opredelitve nespecifi~nih
abdominalnih simptomov, in to predvsem pri tistih
bolnicah, ki imajo pozitivno specifi~no in/ali splo{no
dru`insko onkolo{ko anamnezo, saj to lahko pomeni
odkritje raka jaj~nikov v zgodnjem, I. stadiju, ki je
prognosti~no bistveno ugodnej{i.
3. Pomen ovrednotenja dru`inske anamneze tudi pri
bolnicah z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk,
kar bo v korist njihovim sorodnicam. Pri dodatni
pozitivni dru`inski anamnezi glede raka jaj~nikov in raka
dojk je genetsko testiranje bolnic in njihovih o`jih
sorodnic toliko bolj smiselno in lahko pripomore k
odkrivanju rizi~ne skupine `ensk za rak jaj~nikov in rak
dojk, pri kateri je potrebno intenzivnej{e klini~no
spremljanje, ob morebitnih dodatnih ukrepih.
Za podro~je zdravljenja rezultati na{e raziskave ka`ejo
na potrebnost natan~nej{ega sledenja tistih bolnic
z rakom jaj~nikov ali dojk, ki imajo pozitivno splo{no
in/ali specifi~no dru`insko onkolo{ko anamnezo, saj je
pri njih verjetnost pojava drugega primarnega raka ve~ja kot
sicer.
ONKOLOGIJA / za prakso
44
Zahvala
Zahvaljujemo se za pomo~ vsem kolegom zdravnikom, ki
so nam posredovali manjkajo~e podatke o svojih bolnicah.
Prav tako se zahvaljujemo Vesni Zadnik, dr. med., in
asist. Gaju Vidmarju za statisti~no analizo podatkov,
prof. dr. Maji Primic @akelj za nasvete pri zasnovi in izvedbi
raziskave ter vsem drugim, ki so k raziskavi kakorkoli
pripomogli.
Viri
1. Ur{i~-Vr{~aj M. et al. Prakti~ni napotki za genetsko svetovanje:
rak jaj~nikov in dojk. In: 16. onkolo{ki vikend. Doktrini
zdravljenja bolnikov z malignimi limfomi in bolnic z rakom
rodil. Zbornik. La{ko: Slovensko zdravni{ko dru{tvo,
Kancerolo{ko zdru`enje, 2002: 109–15.
2. Shih HA., Nathanson KL., Seal S. et al. BRCA1 and BRCA2
mutations in breast cancer families with multiple primary
cancers. Clin Cancer Res 2000; 6: 4259–64.
3. Schorge JO., Mahoney NM., Miller DS. et al. Germline BRCA1-2
mutations in non-Ashkenazi families with double primary breast
and ovarian cancer. Gynecol Oncol 2001; 83: 383–7.
4. Berchuck A., Schildkraut JM., Marks JR., Futreal PA. Managing
hereditary ovarian cancer risk. Cancer Supplement 1999; 86:
2517–24.
5. Narod SA., Goldgar D., Cannon-Albright L. et al. Risk modifiers
in carriers of BRCA1 mutations. Int J Cancer 1995; 64: 394–8.
6. Becher H., Schmidt S., Chang-Claude J. Reproductive factors
and familial predisposition for breast cancer by age 50 years. A
case-control-family study for assesment of the main effects and
possible gene-environment interaction. Int J Epidemiol 2003; 32:
38–48.
7. Rebbeck TR. Inherited predisposition and breast cancer:
modifiers of BRCA1/2-associated breast cancer risk. Environ Mol
Mutagen 2002; 39: 228–34.
8. Modan B., Hartge P., Hirsh-Yechezkel G. et al. Parity, oral
contraceptives, and the risk of ovarian cancer among carriers
and noncarriers of a BRCA1 or BRCA2 mutation. N Engl J Med
2001; 345: 235–40.
9. Antoniou A., Pharoah PD., Narod S. et al. Average Risks of
Breast and Ovarian Cancer Associated with BRCA1 or BRCA2
Mutations Detected in Case Series Unselected for Family
History: A Combined Analysis of 22 Studies. Am J Hum Genet
2003; 72: 1117–30.
10. Narod SA. Modifiers of risk of hereditary breast and ovarian
cancer. Nat Rev Cancer 2002; 2: 113–23.
11. Fisher DE. The p53 tumor suppressor: Critical regulator of life &
death in cancer. Apoptosis 2001; 6: 7–15.
12. Pierce LJ., Strawderman M., Marod SA et al. Effect of
radiotherapy after breast-conserving treatment in women with
cancer and germline BRCA1-2 mutations. J Clin Oncol 2000;
18: 3360–9.
13. Kennedy RD., Quinn JE., Johnston PG., Harkin DP. BRCA1:
mechanisms of inactivation and implications for management
of patients. Lancet 2002; 360: 1007–14.
14. Johannsson OT., Idvall I., Anderson C. et al. Tumour biological
features of BRCA1-induced breast and ovarian cancer. Eur J
Cancer 1997; 33: 362–71.
15. Suris-Swartz PJ., Schildkraut JM., Vine MF., Hertz-Picciotto I.
Age at diagnosis and multiple primary cancers of the breast and
ovary. Breast Cancer Res Treat. 1996; 41: 21–9.
16. Fishman A., Aviram R., Beyth Y., Bernheim J., Altaras M. A
second primary malignancy in a cohort of patients with
epithelial ovarian cancer - characteristics of diagnosis. Eur J
Gynaecol Oncol 1998; 19: 280–3.
17. Fishman A., Dekel E., Chetrit A. et al. Patients with double
primary tumors in the breast and ovary - clinical characteristics
and BRCA1-2 mutations status. Gynecol Oncol 2000; 79: 74–8.
18. Petrij-Bosch A., Peelen T., van Vliet M. et al. BRCA1 genomic
deletions are major founder mutations in Dutch breast cancer
patients. Nat Genet 1997; 17: 341–5 (erratum published 17:
503).
19. Bergfeldt K., Nilsson B., Einhorn S., Hall P. Breast cancer risk in
women with a primary ovarian cancer - a case-control study.
Eur J Cancer 2001, 37: 2229–34.
■
ONKOLOGIJA / za prakso