1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST 9. SEPTEMBRA 1972 - ŠT. 36 - L. XXIX 6 COH %7j [i3 i Komisija za ekonomska vprašanja pri ro sindikata DELAVCEV v PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE 0 OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA SLOVENIJE V LETIH 1971-1975 Doklej promet še pastorek? Vloga prometa kot integralnega transporta in dela 9ospodarstva v osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije ni dovolj poudarjena, ekonomi-| Zacija prometa sploh ni nakazana, ekonomski poleti tranzita pozabljen, financiranje razvoja pa predvideno le za cestno gospodarstvo Ko so na zadnji seji komisije Za ekonomska vprašanja pri republiškem odboru sindikata dedcev v prometu in zvezah Slo-^nije razpravljali o osnutku Uhižbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975, so °bravnavo tega dokumenta penili z naslednjo ugotovitvi-^°: vloga prometa kot integralna transporta in dela gospodarstva v osnutku dmžbenega P*ana ni dovolj poudarjena, ekonomizacija prometa sploh 1 nakazana, ekonomski pomen fanzita je pozabljen, financirajo razvoja pa je s sistemskimi e$itvami predvideno le za cest-0 gospodarstvo. Nekaj utemeljitev k tem, prejel kritičnim ocenam, o katerih e v naslednjih dneh spregovo-ri*0 še predsedstvo RO sindi- kata delavcev v prometu in zvezah! Promet je sestavni del proizvodnega procesa. Njuna medsebojna usklajenost zaradi tega pomeni funkcionalno in ekonomsko nujnost. Vsako zaostajanje prometa v razvoju torej nujno zavira proizvodnjo in menjavo ter povečuje transportne stroške, ki nastopajo v vsakem primeru bodisi neposredno v ceni blaga ali pa posredno v povečanju družbenih stroškov. O takem značaju prometa osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije enostavno molči, čeprav bi ga moral obdelati kot kompleksno celoto. Samo tako opredeljen promet namreč lahko daje družbi optimalne rezultate glede na količinsko in (Nadaljevanje na 2. strani) Vreme ni zanesljivo zanesljiv je KAKO POTEKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA VEČINA SE JE ZE ODLOČILA Največ vplačil v republiški solidarnostni sklad do 20. septembra # Izvršni svet že sprejel nekatere predpise, ki zagotavljajo prizadetim območjem finančne ugodnosti Prihodnji torek bo upravni odbor republiškega solidarnostnega sklada sklepal o oblikah neposredne pomoči za prizadeto kmetijstvo v Pomurju. Znano je, da so julijske ujme uničile domala vso letošnjo semensko pšenico, zato je nujno potrebno kmetijskim delovnim organizacijam in kmetovalcem preskrbeti pred setvijo zadostne količine semenskih žit. Zagotoviti bo treba tudi čimprejšnjo nabavo zadostnih količin semenskega krompirja in koruze, saj je bil ob poplavah uničen skoraj celoten letošnji pridelek krompirja in koruze. V oceni dosedanjega poteka solidarnostne akcije slovenskih delavcev za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji je predsednik upravnega odbora republiškega solidarnostnega sklada Jurij Planinc poudaril, daje regresiranje nakupa semenskih žit ta čas osrednja naloga odbora. „0 konkretnih oblikah pomoči, predvsem o regresiranju bomo razpravljali v torek. Upravni odbor sklada se je že odločil, da bo najprej regresiral nakup semen, potem pa bodo prišle na vrsto še vse druge oblike neposredne pomoči. Sicer pa poteka akcija po pričakovanjih. Delovni kolektivi, ki izplačujejo osebne dohodke zaposlenim prvega v mesecu, so že vplačali svoje prispevke. Največ vplačil pričakujemo do 20. septembra, saj bodo do tedaj, kot kaže, skoraj vse delovne organizacije nakazale svoja sredstva na tekoči račun sklada. Po poročilih s terena lahko sklepamo, da se je večina delovnih kolektivov odločila prispevati v sklad najmanj 2 % čistega enomesečnega zaslužka zaposlenih. Odločitve o drugih oblikah pomoči pa so prepuščene delovnim organizacijam samim.“ POMOČ JE STEKLA Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je bilo na tekoči račun solidarnostnega sklada vplačanih do vključno 5. septembra 3,099.516,20 dinarjev. V sklad je doslej prispevalo 673 delovnih'in družbenopolitičnih organizacij, društev, združenj, upravnih organov, šol in posameznikov. Največji prispevek v dosedanji akciji — 500.000 dinarjev — je namenil kolektiv Iskre-Elek-tromehanike iz Kranja, Gradis je vplačal 250.000 din, kranjska Sava 120.000 din, Mura iz Murske Sobote 110.000 din, LEK 100.000 din, IBI Kranj 50.000, din, Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina 40.000 din, Svila Maribor 28.800 din, Plamen Kropa 21.670 din in keramična industrija Liboje 20.000 dinarjev. Pozivu za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji so se odzvali tudi upokojenci iz Brezovice pri Ljubljani, ki so prispevali v sklad 500 dinarjev, med zasebniki pa sta Marjan Brance iz Arclina pri Škofji vasi in Josip Bučar iz Novega mesta (Nadaljevanje na 3. strani) Čas dopustov se vztrajno umika, vendar nekateri še vedno posedajo ob morju (Foto: Milan Šubic) KAKO SE LJUBLJANA VKLJUČUJE V SOLIDARNOSTNO POMOČ SEVEROVZHODNI SLOVENIJI?_ Več kot samo izpolnjen dolg Še preden je stekla republiška solidarnostna akcija za pomoč prizadeti severovzhodni Šloveniji, so mnogi ljubljanski kolektivi materialno in na druge načine priskočili na pomoč svojim dislociranim obratom, poslovnim partnerjem in podjetjem ter krajem na tem območju, od koder sami zaposlujejo več delavcev. Takoj po priporočilu RS ZSS in Gospodarske zbornice SRS, naj bi usta- novih poseben solidarnostni sklad za pomoč severovzhodni Sloveniji, je tudi Mestni svet ZSS Ljubljana začel s svojo akcijo. O njenem poteku smo se pomenkovali s tovarišem Jankom Vrhuncem, tajnikom MS ZSS Ljubljana. VEČ POTI, CILJ ISTI! „Akcija ljubljanskih sindikatov se je začela s pozivom vsem osnovnim organizacijam, naj v svojih delovnih skupnostih store vse, kar je v njihovi moči, da bi bila pomoč kar največja in tudi hitra. O vseh podrobnostih pa smo se kasneje osebno pogovorih tudi z večino predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarjev osnovnih organizacij ZK ljubljanskih kolektivov,“ je uvodoma poudaril Janko Vrhunc. Pota do cilja pa so bila, kaj- pak, različna. Večina kolektivov se je odločila za 2 % prispevek iz enomesečnega osebnega dohodka. Precej je bilo podjetij, ki so za severovzhodno Slovenijo namenila tudi sredstva iz sklada skupne porabe ali pa so ponudila portroč v materialu in izdelkih. Ob vsem tem pa so nekatere osnovne sindikalne organizacije predlagale, naj bi za (Nadaljevanje na 3. strani) 7 DNI V SINDIKATIH t ♦♦4 OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LOGATEC ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! ♦ ♦ NA LINIJI 323-554 KRANJ Občinski sindikalni svet Kranj bo imel od 11. do 13. septembra v Radovljici tri celodnevne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij ter člane občinskih odborov strokovnih sindikatov. Na seminarjih se bodo pogovorili o vsebinskih in kadrovskih pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, obravnavali pa bodo tudi druge naloge Občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih organizacij. Še posebej se bodo pomudili pri vlogi sindikata v razpravah o novostih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. M. S. CELJE Pri občinskih sindikalnih svetih na celjskem območju so že Začeli s prvimi pripravami za javno razpravo o osnutku kodeksa jugoslovanskih samoupravljavcev. Tako so se v Celju odločili, da bodo pripravili širšo razpravo s predsedniki delavskih svetov, na katero bodo povabili enega od sestavljavcev osnutka, ki bi lahko podrobneje pojasnil njegov nastanek, zlasti pa tisto, kar „ni napisano11. Na ta razgovor bodo povabili tudi več družbenopolitičnih delavcev, ki bodo nato osnutek kodeksa razlagali v delovnih organizacijah. V. L. KOROŠKA Pred javno razpravo V ponedeljek, 4. septembra, so se v Slovenj Gradcu sešli predstavniki občinskih sindikalnih svetov Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Velenje in Slovenj Gradec. Skupaj s predstavniki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja z Raven na Koroškem so govorili o organizaciji javne razprave o predlogu zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju v Dravski, Mežiški, Mislinjski in Šaleški dolini. Dogovorili so se, da bodo organizirali javno razpravo tako, da bi vanjo pritegnili kar največ zaposlenih. V večjih delovnih organizacijah bodo sami pripravili javno razpravo o osnutku zakona, za manjše delovne organizacije pa bodo pripravili skupno obravnavo. Javno razpravo, pa želijo organizirati najpozneje do 25. septembra. Javno razpravo o predlogu zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju bodo v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje združili z obravnavo predloga o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter za izenačitev pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. (An) Sredi priprav Že na razširjeni seji predsedstva Zveze sindikatov obalnih občin, ki je bila minuli mesec, je bila glavna točka dnevnega reda priprave na kongres slovenskih sindikatov. Predkongresno dejavnost razvijamo tako, da bo kongres lahko sprejel naše pobude o tem, kakšna naj bo ta naša organizacija, za kaj naj se zavzema in kakšni naj bodo njeni cilji. Vsebino razprav na volilnih konferencah pa bomo skušali usmeriti v glavnem na dve področji: kakšni naj bodo ukrepi za stabilizacijo in družbeni standard delavcev ter kako usklajevati samoupravne sporazume, pravijo na obalnem sindikalnem svetu v.Kopru. . K temu naj dodamo še to, da so na slovenski obali že izbrali delegate na volilnih konferencah. Vsaka delovna organizacija bo imela po enega, večje pa po več delegatov. Na obali bodo tri volilne konference, in to za vsako občino posebej. -a. SLOVENSKE KONJICE____________ Na konferenco! Občinski sindikalni svet in občinski komite ZKS sta povabila na posvet predsednike delavskih svetov, izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarje organizacij ZK, na katerem so govorili o uresničevanju ustavnih dopolnil. Razprava je pokazala, da so o tem vprašanju začeli razmišljati že v vseh gospodarskih organizacijah, v večini pa so tudi že ustanovili posebne strokovne komisije in skupine, ki bodo pripravile potrebno gradivo. Na posvetu so sklenili, da bodo v prvi polovici tega meseca poskušali ugotoviti realno podobo uresničevanja ustavnih dopolnil in bodo zato upoštevali samo že izoblikovane predloge, sklepe in načrte. Analiza bo tudi eno od gradiv za bližnjo volilno konferenco, ki bo hkrati tudi druga konferenca konjiških sindikatov. V. L. Pripravljen delovni načrt Volilna konferenca ravenskih sindikatov bo 21. septembra sprejelo delovni načrt do konca leta Predsedstvo SAP LJUBLJANA gostinsko-turistična enota, restavracija in penzion KRPAN, Dolenji Logatec 192 VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELIMO SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Te dni seje sešlo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem; v središču pozornosti je bilo vključevanje delovnih skupnosti Mežiške doline v solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji, obravnavah pa so tudi priprave na bližnjo volilno sejo Konference ravenskih sindikatov, ki bo 21. septembra. V pogovoru s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem Alojzom Jehartom smo izvedeli, da bodo ob tem, ko bodo na volilni konferenci izvolili 6 delegatov za kongres, obravnavah tudi gra- Doklej promet še pastorek ? divo za VIII. kongres ter raz-pravljaU o osnutku zakona o in-vabdskem in pokojninskem zavarovanju, o katerem se je te dni že začela javna razprava v delovnih organizacijah Mežiške doline. Hkrati z osnutkom zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju bodo obravnavah tudi predlog o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ravenske občine ter o izenačitvi pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev. Seveda pa sije vodstvo ravenskih sindikatov za obdobje do konca leta zastavilo še nekaj nalog. Že v prihodnjih dneh bodo pregledali, kako v delovnih organizacijah Mežiške doline uveljavljajo 21. in 22. dopolnilo zvezne ustave ter kako potekajo priprave na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Ugotavljajo, da so v teh prizadevanjih še najdlje v največji delovni skupnosti Koroške — v Železarni Ravne na Koroškem. Ravenski sindikati bodo organizirali tudi javno razpravo o kodeksu samoupravljavcev Jugoslavije. Sicer pa te dni končujejo z zbiranjem podatkov za analizo o gmotnem položaju zaposlenih ter o nekaterih drugih vprašanjih. Delovne organizacije so vprašali o višini osebnih dohodkov, regresov, zanimala jih je skrb za prehrano zaposlenih, štipendiranje in izobraževanje, višina poslovnih stroškov in drugo. Seveda pa bodo ob tem analizirali tudi uresničevanje stališč zadnjih sej konferenc občinskega sindikalnega sveta, na katerih so med drugim obravnavali stanovanjsko gospodarstvo v Mežiški dolini in naloge v zvezi~z uveljavljanjem nove stanovanjske politike, politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov, akcijo za odpravljanje socialnih razlik ter krepitev družbene samozaščite. (Ma) Po realnejši poti! i Sindikati: Preprečimo nastajanje tovarn invalidov! V razpravah o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se članstvo slovenske sindikalne organizacije loteva tudi reševanja enega najbolj kočljivih zakonskih vprašanj - vprašanja beneficiranja delovne dobe. Doslej je delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, določal zvezni zakon, poslej pa bo ta pristojnost zaupam republikam. Na torkovem posvetovanju republiškega sveta ZSS je mletela na polno podporo zahteva sindikatov, da moramo v Sloveniji - nujno pa bi bilo tudi v državi - z ustreznejšo tehnologijo in boljšo organizacijo dela naposled ustaviti skorajda že zaskrbljujoče naraščanje števila nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mest. Naloge, ki ms čakajo, niso majhne, a vendar bi jih s postopnim izboljševanjem delovnih razmer lahko sčasoma uresničili. „Zagotovtio“ za to bo morala dati bodoča republiška zakonodaja, saj gre za izredno občutljiva delovna mesta, ki so bila vselej in nemara že m vseh ravneh predmet žolčnih razprav. Ni dvoma, da bo treba mtančno opredeliti vsa tista delovm mesta, ki bodo v sistemu beneficiranja lahko upravičeno deležna široke družbene solidarnosti. Ne tako malo pa jih bo ostalo „na bremenih“ delovnih organizacij. Vodstvo slovenskih sindikatov terja, naj nova republiška zakonodaja in z njo tudi samoupravni sporazumi opredelijo realne osnove za preprečitev teženj po „nujni“ benefikaciji, politiko uveljavljanja zahtev za beneficirano zavarovalno dobo pa je treba brezpogojno prenesti v samoupravno prakso. Res je sicer, da bodo predlogi za realnejše kriterije pri beneficiranju povzročili msprotovanja v prenekateri delovni organizaciji, 'vendar smo na vso srečo prišli pet minut pred dvanajsto le do spozmnja, da moramo za zagotovitev boljših delovnih razmer nameniti temu primerna sredstva. In končno tudi vemo, da bi bila nesmiselna liberalizacija pogojev za beneficirano delovno dobo slaba usluga delavcem, saj bi potlej nihče več ne bil prisiljen skrbeti za vame in zdrave delovne razmere. % Minuli torek sta predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec in komite občinske konference ZKS pripravila posvetovanje predstavnikov samoupravnih organov in splošnih služb delovnih orga--nizacij iz Mislinjske doline o uveljavljanju 21. in 22. dopolnila zvezne ustave ter o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Iz razprave na posvetovanju je bilo mogoče razbrati, da so v nekaterih delovnih organizacijah v Mislinjski dolini pozabili na uveljavlja- nje ustavnih dopolnil, v nekateril1 delovnih organizacijah, manjših, p3 slabo poznajo dopolnila. Predsedstvo Občinskega sindikat nega sveta Slovenj Gradec in komit6 Občinske konference ZKS Sloveni Gradec bosta zdaj izdelala podrobn0 analizo o samoupravnih odnosih in o samoupravni praksi v delovnih of ganizacijah v Mislinjski dolini ter n3 tej podlagi izoblikovala akcijski prO' gram za nadaljnji razvoj samouprav-Ijanja ter uresničevanja ustavnih d rokom 1. januar 1974. leta. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o oprostitvi prispevka od sredstev skupne porabe, ki so namenjena za pomoč ogroženim krajem in ljudem. Republiški skupščini namerava izvršni svet predložiti dva zakonska predloga: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks ter predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov. Po prvem predlogu poslej ne bi plačevali republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v TOZD, ki se na območjih, prizadetih ob poplavah, ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Prizadetim občinam se odstopa zbrani letošnji republiški davek iz kmetijske dejavnosti v višini 12 % od davčne'osnove, ki ga plačujejo zavezanci, katerim se sicer ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Drugi predlog zakona pa določa, naj bi republika tudi v letih 1973 in 1974 dajala prispevek kmetijskim delovnim organizacijam, ki so letos utrpele večjo škodo. Škodo po zadnjih poplavah cenijo na 330 milijonov dinarjev. Julijske ujme so poplavile območja desetih občin v severovzhodni Sloveniji in zalile nekaj manj kot 60.000 hektarov zemljišč, torej dobro polovico obdelovalne zemlje. Pomursko kmetijstvo je utrpelo za 178 milijonov dinarjev škode, poplave pa so prizadele tudi 9100 gospodarstev z več kot 37.000 prebivalci. Več kot samo Izpolnjen dolg Veliko poti k istemu cilju - tudi take, s kakršnimi se sindikati ne morejo strinjati # Javnost naj ve, Za kaj bodo porabljena zbrana sredstva! • Kdaj bomo sistemsko uredili pomoč ob elementarnih nesrečah? # Ukrepajmo preventivno! # NOVO MESTO . Akcija v. teku Solidarnostna akcija za pomoč ogroženi severovzhodni Sloveniji med delovnimi kolektivi novomeške občine je v teku, čeprav z njenim dosedanjim potekom ne moremo biti povsem zadovoljni. Pozivu -slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zbornice se je doslej odzvalo le nekaj podjetij, preostala pa bodo svoje prispevke nakazala skladu ob naslednjem izplačilu osebnih dohodkov. Do začetka septembra so v Novem mestu zbrali za pomoč prizadetim krajem 150.000 dinarjev. Največ, 40.000 dinarjev, je prispevala zavarovalnica Sava — poslovna enota Novo mesto, Labod je namenil 18.000 din, GP Pionir, Novoteks in Avto-" promet Gorjanci pa so zbrali po 10.000 dinarjev. V dolenjski metropoli se je večina delovnih organizacij že odločila za 2 % prispevek od čistega enomesečnega zaslužka zaposlenih, vendar razmišljajo tudi o pomoči poplavljenim vasem in zaselkom v svoji občini. Škodo po zadnjih poplavah in toči cenijo v krajih v okolici Novega mesta skoraj na 5 milijonov dinarjev! Zato so tudi ustanovili občinski štab za pomoč po-plavljencem, ki naj bi s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij poiskal ustrezne rešitve za odpravo posledic po poplavah in toči. -iv • KOROŠKA Vse več odločitev V zadnjem tednu se delovne skupnosti iz Šaleške, Mislinjske, Mežiške in Dravske doline v vse večjem številu vključujejo v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za prizadeto severovzhodno Slovenijo. V Šaleški dolini se je med prvimi vključil v solidarnostno akcijo delovni kolektiv Tovarne usnja Šoštanj. Samoupravni organi so odobrili pomoč v materialu v vrednosti 20.000 dinarjev, zaposleni pa bodo prispevali 2 % od osebnih dohodkov. Delali bodo eno od prostih sobot v septembru. Za pomoč v višini 2 % od mesečnih osebnih dohodkov so se odločili tudi v Rudniku lignita Velenje. V Šaleški dolini računajo, da ne bo delovne skupnosti, ki ne bi prispevala v solidarnostni sklad vsaj 2 % od enomesečnih osebnih dohodkov. Akcija zbiranja pomoči poteka dobro tudi na področju občine Ravne na Koroškem. Po podatkih, ki jih ima na voljo občinski sindikalni svet, je že več kot polovica delovnih skupnosti sklepala o pomoči. Tudi na Ravnah na Koroškem So se odločili za prispevek v višini 2 % enomesečnih osebnih dohodkov. •V Mislinjski dolini se je plenum OSS Slovenj Gradec na zadnji seji, 4. septembra, zavzel, da bi vse delovne organizacije sodelovale v solidarnostni akciji. Delovnim organizacijam so predlagali, naj bi delali eno od prostih sobot v mesecu septembru ali pa prispevali najmanj 2 % od enomesečnih osebnih dohodkov. Dravograjski sindikati pa so se zavzeli, da bi vse delovne organizacije prispevale za pomoč poplavljencem 2 % od enomesečnih osebnih dohodkov, vendar naj bi 1 % zadržali za odpravo posledic poplav v občini! (aK) # KRANJ Veliko razumevanja Kranjske delovne organizacije so s svojimi dosedanjimi sklepi o pomoči severovzhodni Sloveniji dokazale, da imajo za potrebe prizadetega prebivalstva veliko razumevanje. Tako je sindikalna organizacija v kovinskem podjetju Kranj predlagala, naj kolektiv dela eno prosto soboto, s čimer bi se njegov prispevek približal 5 odstotkom osebnih dohodkov. Blizu 5 odstotkov prejemkov je za prizadete področje namenil tudi kolektiv podjetja Mladi rod. M. S. MURSKA SOBOTA (Nadaljevanje s 1. strani) P°moč prizadetim krajem in Podjetjem namenili tudi del Sredstev sindikalne članarine, ki fj® višjim organom sindikata. ZSS Ljubljana je tej želji Prisluhnil in iz svojih sredstev iz sklada za pomoč članstvu vpla-,. v solidarnostni sklad 20.000 dinarjev. »Zdaj že lahko rečem, da so ohdarnostno akcijo za pomoč .ivuiUU cuvviju z-a p v., everovzhodni Sloveniji v ljubčkih kolektivih - z zelo red- r. -1"1 rvuicKuvm — z žeto reu-Syrni izjemami — razumeli kot ”p?Jo akcijo in kot svoj prispe-k saniranju razmer," je Jeval tovariš Vrhunc. .. na-,Pre- pričan sem, da bo Ljubljana dolp*"//a tudi presegla svoj ^Polnila S?, da bo statkfSrprSS j,r J? pomoč od tiste, ki bi bila Računana na podlagi števila vih °S 6nih in 2 % daleža njiho- hodk toomesečnih osebnih do- da h °V" ‘ PreceJ dejstev priča, 0 temu res tako. Kolektiv pom ne šole »Jože Potrč" je za nam°C severovzhodni Sloveniji nih h c 4 % enomesečnih oseb-bej °nodkov, 1 % pa še posedelo 3 ^°*° v Gornji Radgoni. stalaeblSkupnost Podjetja „In-čila 1Je se je prav tako odlo-dol-mjn 4 ^ Prispevek iz osebnih s P°dieatiPSkUP,nf Porabe- Obrtno sklariJ6, ”Osluga“ je v breme ua skupne ^ 10.000 Hinaripv f inK_ 10.000 dinarjev, Ljub- ljanske mlekarne in montažno podjetje IMP po 20.000 dinarjev, GRADIS 25.000 dinarjev. Podjetje Slovenija les bo za enega izmed vrtcev ali šol na poplavnem območju prispevalo opremo v vrednosti 5.000 din. „V ljubljanskih kolektivih so se skratka odločili za več poti do istega cilja, med njimi, žal, tudi za takšne, s katerimi se ne moremo strinjati, ker niso dovolj samoupravne," je nadaljeval Janko Vrhunc. „Drži, da je akcija stekla v času dopustov, ko je težko sklicati ljudi in jih povprašati za mnenje. Toda o solidarnostni akciji ni mogoče govoriti, ne da bi se z ljudmi pogovorili, ne da bi jim dali možnost, da povedo svoje mnenje. Zato smo vse kolektive, katerih samoupravni organi so sredstva za pomoč ,našli1 v nerazporejenih sredstvih za osebne dohodke ali pa so o 2 % iz osebnega dohodka sklepali, ne da bi se poprej pogovorili z ljudmi, opozorili, naj zdaj dobijo vsaj soglasje delavcev. Prepričani smo namreč, da bi težko našli človeka, ki ne bi hotel pomagati, ki bi skratka bil proti temu, da tudi s prispevkom iz lastnega osebnega dohodka pomaga ljudem, ki jih je zdaj doletela nesreča, kakršna se lahko pripeti že jutri tudi njemu.Irj gre tudi za to, da lahko odločitve, , sprejete po samoupravni poti 4 zagotovijo višjo pomoč. Primeri kolektivov, ki v Ljub- ljani prednjačijo s svojo pomočjo, med njimi so tudi majh na podjetja, dovolj zgovorno potrjujejo naše prepričanje. JAVNOST NAJ VE, ZA KAJ BO PORABLJEN DENAR! V razgovorih s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK ter ob kasnejših obiskih po kolektivih so kajpak prišla na dan tudi različna vprašanja in pomisleki, na katere je bilo treba reagirati z jasno besedo in* odgovorom. Janko Vrhunc jih povzema takole: „V kolektivih, kjer imajo obrate raztresene po vsej državi, so spraševali, ali naj se v solidarnostno akcijo vključijo le kolektivi slovenskih obratov ali pa vsi, tudi tisti, kijih nesreča ni prizadela. Naš odgovor je bil, da akcija solidarnosti ne more biti teritorialno omejena, kajti že jutri se lahko primeri, da bodo prizadeti tudi tisti, ki jih poplave in druge nesreče do zdaj niso doletele. Pogosto smo slišali pomisleke, ali bodo zbrana sredstva resnično namensko porabljena ali pa ne bodo, kar v naši državi ne bi bilo prvič. V MS ZSS Ljubljana menijo, da imajo kolektivi prav, ko postavljajo taka vprašanja. Zato podpiramo njihovo zahtevo, da je treba javnost sproti obveščati tako o višini zbranih sredstev kot o njihovi porabi. Enako velja tudi za porabo sredstev iz drugih osrednjih slovenskih skladov, denimo skupnih rezerv, vodnogospodarskega sklada in drugih. Opozoril bi tudi na močno razširjeno mnenje, da bi v naši družbi morali sistemsko urediti način in oblike pomoči ob elementarnih nesrečah. Gre za to, da smo ob katastrofi,v Skopju « in ob potresih v Bosanski krajini to znali storiti, ob vseh drugih nesrečah pa tega ne storimo. V ljubljanskih kolektivih vlada prepričanje, da bi kljub pomislekom o formiranju skladov na ravni federacije, morali imeti tak sklad vsaj za pomoč ob morebitnih novih elementarnih nesrečah. Če bi sredstva začeli zbirati že danes, bi z njimi lahko posredovali takoj ob morebitni novi nesreči. Takojšnja pomoč, pa lahko prepreči večjo škodo, kar pomeni, da je posledice nesreče možno odstraniti z manj sredstev. K temu mnenju nas spodbujajo tudi zadnje poplave v severovzhodni Sloveniji. Če bi že v preteklosti poskrbeli za dokončno regulacijo Mure in njenih pritokov, zdaj ne bi bilo treba gasiti posledic sedanjih poplav, kar bo — materialno gledano — našo družbo veljalo znatno več. Skratka: velja mk šiiti vnaprej, preventivno ukrepati in ne le odpravljati posledice! -mG Tudi po 3 odstotke ! V sobo škili delovnih organizacijah uspešno poteka zbiranje pomoči za poplavljence v soseščini. Minule katastrofalne poplave na srečo niso prizadele mesta, veliko škodo p3 so povzročile v vaseh, kjer stanuje mnogo delavcev. Da bi kar najhitreje odpravili posledice poplav, so nekatera soboška podjetja namenila v sklad za poplavljence tudi po tri odstotke od enomesečnih osebnih dohodkov in še več. Za Solidarnostno akcijo se se izredno zavzeli soboški občinski sindikalni svet in osnovne sindikalne organizacije. Med prvimi in tistimi, ki so dali največ, je kolektiv tovarne perila in oblačil „Mura“. Poleg treh odstotkov od enomesečnih osebnih dohodkov so namenili v solidarnostni sklad še enodnevni zaslužek, iz sklada skupne porabe pa so rezervirali sredstva kot petletni brezobrestni kredit prizadetim članom delovnega kolektiva. Največ sredstev bodo name nila soboška podjetja v solidar nostni sklad te dni, ko v pod jetjih izplačujejo osebne do hodke, saj seje zbiranje pomoč zavleklo zaradi letnih dopustov Med kolektivi, ki so dali v Murski Soboti največ, je tudi Pomurski tisk. Namenil je tri odstotke od mesečnega oseb nega dohodka. Že pred spreje tim skupnim sklepom uprav nega odbora gospodarske zbornice Slovenije in predsedstva republiškega ‘Sveta zveze sindikatov Slovenije pa so začeli zbirati pomoč v kmetijsko-indu-strijskem kombinatu ,,Pomurka". Doslej so zbrali več kot deset tisoč dinarjev. Predstavniki soboškega občinskega sindikalnega sveta so te dni obiskali osnovne sindikalne Organizacije. Njihov trud je žel sadove. Učinkovito pa so se lotili zbiranja pomoči tudi v lendavski občini in drugod. F. Štefanec Zbirni račun Sklada solidarnosti za prizadeto Pomurje: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, LJUBLJANA, ŠT. 501-789-52 c TOKOVI GOSPODARJENJA KOMENTATORJEV STOLPEC Ni skrivnost, da bo v prihodnje naša davčna politika precej drugačna, kot je sedanja. V skupščinski razpravi so tudi že teze o novem davčnem sistemu, ki naj bi ga dokončno uveljavili v prihodnjem letu. Zastaviti si torej velja vprašanje, kakšni bodo po novem davki in kako jih bomo plačevali, da bi se izognili škodljivim družbenim pojavom, ki jih zdaj obsojamo. Če želimo vedeti, kakšna bo nova davčna politika, moramo najprej vedeti, kakšen bo naš družbeno-ekonomski sistem. Iz novih ustavnih opredelitev mesta in vloge delovnih ljudi v družbenem življenju sledi, da. bo okrepil vlogo samoupravnih nosilcev gospodarjenja, delovnih ljudi, temeljnih organizacij združenega dela in njihovih asociacij ter omogočal uveljavljanje tržnih zakonov kot osnove njihovega povezovanja. Po mnenju predlagateljev novega davčnega sistema je mogoče ta načela uresničiti le, če bomo postopoma opustili sistem obdavčevanja proizvodnih dejavnikov in zečeli obdavčevati rezultate proizvodnje. Davki tako ne bodo več neposredno bremenili stroškov proizvodnje kot doslej, tem- Novosti v naši davčni politiki več bodo postali predvsem obvezen prispevek za kritje splošnih družbenih potreb, ki se plačujejo od rezultatov gospodarjenja. Razumljivo, da smo hkrati dolžni storiti vse, da novega sistema ne bo možno izkoriščati za beg pred davčnimi obveznostmi in za skrivanje dela dohodka. Ne samo to! Z novim davčnim sistemom naj bi kolikor mogoče razbremenili delovno intenzivne gospodarske dejavnosti v primerjavi s kapitalno-intenzivnimi. Ta zahteva ima pomembne socialno-politične posledice. Gradiva in stališča 3. seje konference Zveze komunistov Slovenije o socialni diferenciaciji namreč opozarjajo na pomen davčne politike pri uresničevanju enega izmed temeljnih ciljev socialistične družbene preobrazbe - pri zmanjševanju socialnih razlik. Te razlike niso samo med posamezniki, temveč tudi med gospodarskimi panogami in dejavnostmi. Del teh razlik sicer izvira iz produktivnosti dela in nekaterih drugih splošnih gospodarskih pogojev, del pa je neposredno povezan z dosedanjo davčno politiko, z večjimi ali manjšimi davčnimi obveznostmi, ki so jih imele posamezne gospodarske panoge. Zato pomeni prenašanje davčnega bremena z delovno-inten-zivnih na kapitalno-intenzivne gospodarske veje pomembno konkretno politično odločitev pri uresničevanju sprejete politike. Razumljivo je, da bo moralo biti odpravljanje razlik v obdavčitvi delovno in kapitalno-intenzivnih organizacij postopno, da ne bi z radikalnimi in prenagljenimi rešitvami dosegli škodljivih ekonomskih učinkov. Ob tem pa je vendarle treba posebej poudariti, da smisel sprememb davčnega sistema ne more biti v nesmotrno velikem zbiranju dohodka od bolj produktivnih in v izravnavanju gospodarsko uspešnih in neuspešnih organizacij združenega dela. Zato bodo predlagatelji davčnega sistema in ukrepov davčne politike upoštevali tudi družbeno potrebo, da bodo bolj produktivne organizacije združenega dela tudi v prihodnje materialno dovolj stimulirane za svojo nadpovprečno storilnost. Z novim davčnim sistemom bomo torej upoštevali načelo, naj delovni ljudje, občani in temeljne organizacije združenega dela prispevajo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb tako, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Upoštevanje ' tega solidarnostnega načela pa pomeni uresničevanje tistih socialnih ukrepov, s pomočjo katerih bomo omejevali neupravičeno bogatenje, hkrati pa razbremenili socialno naj šibkejše sloje prebivalstva. y g V OBJEKTIVU Svoje so plačali, tujega nočejo Ker so se znašli v prevelikem precepu cen in stroškov, proizvodnja stagnira • Da bi prispevali k stabilizaciji gospodarstva, so v kombinatu »Perutnina« Ptuj za leto dni odložili uresničitev razvojnih načrtov Če je mesni kombinat PERUTNINA Ptuj še pred dobrim desetletjem pomenil tretji poizkus organizirane intenzivne reje piščancev v naši republiki, v občinskem merilu pa ne kdo ve kako pomembno delovno organizacijo, danes predstavlja delovno in poslovno najbolj uspešnega proizvajalca svoje stroke v državi in je ob Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem drugi najvažnejši steber ptujskega gospodarstva. Tako nekako so prehojeno pot in doseženo stopnjo razvoja pred kratkim ocenili v kolektivu Perutnine, ko so praznovali 25-letnico dela in obstoja podjetja pod njegovim sedanjim nazivom. Čeprav je delovna skupnost Perutnine Ptuj zadovoljna z doseženimi uspehi — samo v zadnjih 12 letih so zgradili najprej farmo piščancev, potem veliko valilnico, tovarno krmil in klavnico ter te zmogljivosti zdaj tudi izkoriščajo v največji možni meri - je njihov pogled vendarle uprt predvsem v prihodnost. Po programu perspektivnega razvoja, sprejetem v minulem letu, naj bi namreč v naslednjih petih letih podvojili obseg proizvodnje, ker bi le tako lahko ob držah vodilni položaj na trgu in zadostili povpraševanju. V ta namen tudi že rekonstruirajo klavnico perutnine, gradijo tovarno perutninske predelave in novo farmo nesnic. Vendar pa dela ne napredujejo po programu. Namesto da bi obseg proizvodnje in prodaje povečevali po stopnji vsaj 30 % letno, kakor se je dogajalo zadnja leta, in s čimer so komaj sledili povpraševanju, se letošnja proizvodnja giblje na lanskoletni ravni. Vzrok za stagnacijo je v naraščajočih cenah reprodukcijskega materiala na eni ter v zamrznjenih prodajnih cenah na drugi strani. Če se nekaj takega zgodi kolektivu, ki je rasel in napredoval pretežno z lastnimi sredstvi, zdaj pa ga splošni pogoji gospodarjenja potiskajo v nemogoč in malodane brezizhoden položaj, je tembolj upravičeno vprašanje, kje in kako poiskati pot iz zagate. O tem smo se pogovarjali s tovarišem Ivom Tomažičem, ki zadnjih dvajset let vodi podjetje PERUTNINA Ptuj. V PRECEPU CEN IN STROŠKOV Do zadnje zamrznitve cen so se prodajne cene perutnine na našem trgu oblikovale bolj ah manj prosto. Vsaka gospodinja bi se spomnila, da kljub prostim cenam „perutninarji“ niso navijali cen, da je perutnina vseh vrst pomenila naj cenejšo vrsto mesa z najbolj stabilno ceno. Zdaj so tudi cene perutnine zamrznjene. Do julija letos je veljala najvišja cena 15 din za kg, takrat pa je bilo dovoljeno zvišanje na 16,70 din za kg, pa čeprav so proizvajalci terjali višjo ceno - 17,50 din za kg. Mišljene so seveda poprečne cene. Perutninarstvo sicer predstavlja tisto vejo živinoreje, ki najhitreje pripelje do končnega proizvoda, skratka, do piščancev brojlerjev. Proizvodni ciklus namreč traja komaj dva meseca. Čeprav je tako kratek, ni poceni. Krmila namreč pomenijo kar 80 % prodajne cene. Koruza in soja sta najpomembnejši med temi krmili. Prva se je v zadnjih dveh letih podražila skoraj za 100 %, soja pa za blizu 60 %. Njuna cena, da drugih podražitev niti ne omenjamo, se je še zlasti naglo dvigala po zadnjih dveh devalvacijah, ki sta Perut- za ier?v%to st»v° ■"-‘V melbrosia* ________pid. L j* M bt|»w« nino samo v obdobju po zamrznitvi cen prizadeli za 20 milijonov dinarjev, v celotnem obdobju pa še za precej več. Če pa so neke proizvodne zmogljivosti do skrajnosti izkoriščene - in njihove so — notranjih rezerv ni ali pa so tako malenkostne, da še zdaleč ne pokrivajo povečanih stroškov. Zato ne preseneča, da je mesni kombinat Perutnina Ptuj skoraj povsem ,,po-strgal“ svoje finančne rezerve in do lani še vedno povečeval proizvodnjo, medtem ko letošnjo proizvodnjo vzdržuje na lanskoletni ravni 10.000 ton piščancev brojlerjev. Prodali bi jih sicer lahko vsaj za 20 do 30 % več, toda vsak piščanec več bi pomenil izgubo. Tako jih ekonomika gosopodaijenja sili v zavestno stagnacijo vse dotlej, dokler se pogoji gospodarjenja ne bi vsaj toliko popravili, da bi prodajne cene zagotavljale vsaj minimalno akumulacijo. POT NAZAI - NAJBOLJ OBUPNA STVAR! Čeprav sedanji položaj še malo ni zavidanja vreden, direktor Ivo Tomažič vseeno ni preveč črnogled, saj pravi: „Če v preteklosti ne bi dobro gospodarili, bi bili danes na tleh. Tako pa se naš prispevek k stabilizaciji izraža v tem, da smo uresničitev naših načrtov prisiljeni odložiti za leto dni, vendar nikakor ne za dlje. Skratka: preživeli bomo tudi to, kajti navajeni smo bolj slabega kot pa dobrega. Vemo tudi, da pot nazaj, v zmanjševanje proizvodnje, s tem tudi v omejevanje kooperacije z zasebnimi rejci pomeni najbolj obupno stvar, ki bi nas lahko doletela. Temelji našega podjetja pa so, kots sem povedal, toliko trdni, da se to ne bo zgodilo. Medtem ko čakamo na zvedri-tev, resno razmišljamo o racionalizaciji že začetih investicij, o tem, kako še povečati produktivnost dela, ki je že zdaj na svetovni ravni.. Pretresamo in obravnavamo skratka vse tisto, kar morda le še lahko storimo v podjetju, vem pa, da tudi to ne bo veliko pomagalo, če se v najkrajšem času prodajne cene spet ne bodo prosto oblikovale, saj se tako oblikujejo tudi cene reprodukcijskih materialov. Dosedanje izkušnje pričajo, da proste cene perutnine nikoli niso uhajale, iz vajeti, ker sta jih na uzdah držala povpraševanje z ene ter konkurenca z druge strani. Zato tudi ne vem, kakšni so vzroki, zaradi katerih se odgovorni organi boje dovoliti prosto oblikovanje cen naših proizvodov.“ -M. GOVEKAR • GORENJSKA Delavcev primanjkuje Na Gorenjskem je v delovnem razmerju okrog 64.000 delavcev. V primerjavi z lanskim letom seje najbolj povečalo število zaposlenih v komunalni dejavnosti, v prometu, gostinstvu in turizmu. Povpraševanje po novih delavcih, ki je bilo posebno veliko lani, se postopoma umirja. Tudi za letos velja, da na Gorenjskem ni rezervne delovne sile. Novi delavci se zaposlujejo predvsem z drugih območij Slovenije in iz drugih republik. Brez zaposlitve je na Gorenjskem kakih 500 delavcev. Večina zaposlenih sodi med težje zaposljive ljudi predvsem zaradi zdravstvenih in drugih ovir. Zanimanje za zaposlovanje v tujini pa že nekaj časa precej upada. Po uradnih podatkih se je v tujini zaposlilo le nekaj več kot 50 delavcev iz Gorenjske. (mrrsr PDHIŠTVt ) IZOLA Desetletna kupčija ,, Polimer", izolski obrat koprskega „Slav- j nika“, bo začel v kratkem izdelovati kontejnerje. Okvire za ta vse bolj nujno potreben element , v transportu že dolge časa izdeluje EMO iz Celja; v ..Polimeru" pa bodo zdaj celjsko proizvodnjo dopolnili še z izdelavo plošč. Vsa proizvodnja je že vnaprej prodana ameriškemu partnerju, ki je „Polimeru“ zagotovil tudi strokovno nadzorstvo izdelkov. Ko bodo začele nove zmogljivosti tega obrata delovati s polno močjo, bo znašala vrednost njegovih izdelkov 950.000 dolarjev letno. ,.Slavnik" je z ameriškim partnerjem podpisal pogodbo za 10 let. Prihodnje leto bo poteklo sto let, kar so na Sladkem vrhu ob Muri začeli izdelovati papir. Voda, gozdovi, predvsem pa cenena delovna sila so privabili tuje industrialce, da so postavili tovarno papirja prav na Sladkem vrhu. Burna in negotova zgodovina, v kateri je tovarna prehajala iz rok v roke, seje končala po osvoboditvi. Prvi večji vzpon, lahko bi rekli celo prelomnico, je Sladkogorska doživela leta 1961, ko so postavili nov, to je tretji papirni stroj. Dotedanjo proizvodnjo, ki je obsegala težek ovojni papir, karton in lesovino, so z novim strojem razširili še na tanke ovojne papirje. Leta 1967 so postavili novo konfekcijsko „cesto" in začeli s finalizacijo higienskih papiijev. S četrtim papirnim strojem se je proizvodnja papirja znatno povečala. Se posebej pa se je z novimi avtomatskimi stroji za finalizacijo povečal asortiment izdelkov za široko porabo. Prej skoraj neznana Sladkogorska, je danes znana širokemu krogu potrošnikov predvsem po izdelkih z nazivom Paloma. Zelo veliko teh izdelkov pa Sladkogorska tudi izvaža. Z letošnjim letom gredo v Sladkogorski v "drugo fazo rekonstrukcije. Po obsežnih načrtih naj bi poleg zamenjave izrabljenih strojev zgradili tudi nove objekte. Najpomembnejša točka načrta pa je prav gotovo nabava najmodernejšega papirnega stroja, ki bo že peti papirni stroj v tovarni. Po drugi fazi rekonstrukcije se bo letna proizvodnja dvignila od sedanjih 32.000 ton na 5(L000 ton, tako da bo prodajna vrednost naraslajia približno 300 milijonov dinarjev. V tem času pa bodo zaposlili tudi več kot 200 novih delavcev. AGNIČ " ..... ........ Po končani drugi fazi rekonstrukcije naj bi se proizvodnja konfekcije povečala skoraj za 4-krat Novo proizvodno halo, kjer bo stal peti papirni stroj, že gradijo! Četrti papirni stroj proizvaja papir tissue, iz katereg* delajo predvsem serviete, brisače in toaletni papU' TOKOVI GOSPODARJENJA ..... z L ....1 ' ’ - L J - ■ ■ ■ ■E iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali iz ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan Iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje nojvečjego letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poletom Imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov In na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rofaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJA, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-464 PanAm letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu LITOSTROJEVIH 25 LET______________________ USPEŠEN PRODOR NA TUJA TRŽIŠČA Litostroj je postal vodilni proizvajalec energetske opreme za naše hidroelektrarne • Med sedmimi proizvodnimi panogami samo dieselski motorji Po licenci • Močna projektantsko razvojna služba S Izvozne posle skle-_ pajo že za leto 1974! Minulo soboto so nas v tržiški tovarni čevljev ,yPeko“ prijetno presenetili z vsem, kar so nam povedali in tudi pokazali. Spoznali smo, da „Peko“ ni le ena vodilnih tovarn čevljev pri nas, temveč lahko zanesljivo trdimo, da se uvršča med vodilne tovarne obutve v Evropi. To dokazuje tudi dejstvo, da tržiška tovarna na zahodnem tržišču prodaja čevlje z oznako „Peko“ in ne več pod najrazličnejšimi imeni. S POLNIM IMENOM NA TUJI TRG Med velikimi dogodki v ko-majda porajajoči se kapitalni socialistični izgradnji je 1. sep-ember 1947. leta nedvomno Pomenil njeno zgodovinsko prelomnico: iz talilne peči v livarni sjVe litine Titovih zavodov Lito-. i°j je prav ta dan steklo prvo elezo. V tem gigantu jugoslo-Vanske težke industrije in v enem izmed prvencev naše sofistične graditve — poleg Postroja sta bila še Rade Kon-31 in Ivo Lola-Ribar - so s Ponosom zaokrožili svoj prvi oratovalni dan, ki ga lahko značimo tudi za rojstvo slo-J-nske in jugoslovanske turbin-f Proizvodnje. Z njo so v nostroju — od skromnih za-1 q .v pred 25 leti, ko so izde-vali turbine z močjo nekaj sto lovatov, do danes, ko se lahko Postavijo z doslej naj večjo tur-P?10 Pri nas z močjo 120.000 j °Vatov — osvojili v zadnjih šča ^0ma^a vsa svetovna trži- 1^ Litostrojevo rekordersko t0 je treba ob njegovem srebr-šd.m Jubileju dopolniti še z orja-osemstotonskim dvigalom, s še°t za HE Djerdap, HE 2stotonskima žerjavoma za J srbela Dam v Pakistanu, z P zr lep*® ,n 1 1 in bolj F posta®® I melbrosia® elektrarne. Za potrebe jugoslovanskega elektro-gospodarstva je že pred dvema letoma izdelal skoraj 72 % opreme za nove energetske objekte. Svoj osnovni proizvodni program so z leti v Litostroju dopolnjevali tudi z drugimi proizvodi, s proizvodnjo črpalk, talnih transportnih naprav, hidravličnih stiskalnic in dieselskih motorjev. Proizvodnja opreme za cementarne se je prav tako pridružila proizvodnji težke investicijske opreme. Danes predstavlja izdelava hidravličnih stiskalnic v Litostrojevem proizvodnem programu njegovo najmlajšo panogo. Nastala je predvsem po zaslugi lastnih razvojnih dosežkov in si je z visoko kakovostjo izdelkov neverjetno hitro utrla pot na mednarodno tržišče. Posebnost pri tej vrsti proizvodnje je modularni sistem, doslej verjetno edini tovrstni sistem pri nas in med redkimi v težki industriji v svetu; z njegovo pomočjo je moč izdelati različne izvedbe strojev in naprav z najmanjšim možnim številom elementov. Proizvodni uspehi Litostroja v njegovi četrtstoletni zgodovini so sad dolgoletnih lastnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Med sedmimi proizvodnimi panogami temelji na licenčni izdelavi edinole proizvodnja dieselskih motorjev, ki jih izdelujejo v Litostroju po licenci svetovnoznane danske tvrdke Burmeister-NVain. •^tridesettonskim vlit get$L odunr proizvajalec opreme za naše h TRADICIJA POVE VSE V Litostroju je raziskovalno-razvojna dejavnost zaupana pro-jektantsko-razvojnemu biroju, v katerem dela 300 inženirjev in tehnikov oziroma projektantov, konstruktorjev in tehnologov. Poleg sarajevskega Energo-investa je litostrojska „projek-tantsko-razvojna armada11 med največjimi tovrstnimi industrijskimi raziskovalnimi institucijami v Jugoslaviji. Letos bo 3300-članski delovni kolektiv Litostroja dosegel predvidoma 510 milijonov celotnega dohodka, pri čemer je vkalkuliranih 15 milijonov dinarjev amortizacije in 30 milijonov ostanka dohodka. Skoraj 45 milijonov dinarjev akumulacije pa zagotavlja Litostroju še eno ugodno poslovno leto, predvsem po zaslugi letošnjega povečanega izvoza. Štiri mesece pred koncem poslovnega leta so dosegla izvozna naročila vrednost skoraj 28,6 milijona ameriških dolarjev. Od tega znašajo naročila za konvertibilno področje 18,5 milijona dolarjev, za 10 milijonov dolarjev pa ima Litostroj naročil za vzhodna injdruga klirinška področja. Doslej največja izvozna naročila so pripeljala vodstvo podjetja do odločitve, da bo v naslednjih letih polovico svoje letne blagovne proizvodnje usmeril v izvoz. Izvozni zaključki so že danes finančno precej ugodnejši od nekaterih domačih zaključkov za isto opremo, predvsem pa za vodne turbine. O velikem prodoru Litostroja na inozemsko tržišče prepričljivo govori tudi dejstvo, da jim je povečan izvoz že omogočil polno zasedbo proizvodnih zmogljivosti za prihodnje leto, izvozne posle pa zaključujejo celo že za leto 1974. Tak razvoj omogoča nadaljnje povečanje števila zaposlenih vsaj za 300 novih delavcev, hkrati pa pogojuje modernizacijo nekaterih proizvodnih obratov. V Litostroju so pravkar zaključili nabavo 30 novih obdelovalnih strojev in preučujejo možnosti za modernizacijo metalurških obratov, predvsem obrata livarne specialne litine. -iv Letos v podjetju Peko računajo, da bodo izdelali več kot 2 milijona parov čevljev # Polovico proizvodnje bodo prodali na tuja tržišča in to s svojim imenom! S V korak z modo in z roko v roki z zahodnonemškim partnerjem Afis KAKO JE „PEKO“ USPEL? Zadnjih pet let vodi podjetje dipl. oec. Jože Dolenc. Okrog sebe je zbral mlade strokovnjake; „Zadnja tri ali štiri leta je med našimi kupci več kot osemdeset odstotkov mladine,11 pripoveduje direktor „Peka“. „Svojo proizvodnjo smo začeli ravnati po svetovni modi, ki jo pravzaprav diktira mladi svet. Montažne zmogljivosti smo prilagodili proizvodnji zgornjih delov čevljev, kjer prihaja moda najbolj do veljave.11 Da bi zadovoljili trg, so tržiški čevljarji odprli nov obrat v Trbovljah. S tem so rešili dva problema: zaposlili so tamkajšnjo žensko delovno silo, sebi pa zagotovili potrebne količine zgornjih delov čevljev v najrazličnejših izvedbah. Mimo tega, da so v Trbovljah odprli nov obrat, so tudi matično tovarno v Tržiču modernizirali in si sezidali nova sodobna skladišča s 7.000 kvadratnimi metri površine. Izpopolnimo pa informacijo o „Peku“ še s tem, da je podjetje lani prevzelo tudi trži-ško podjetje „Runo“, ki je bilo v likvidaciji. V teh prostorih -ki so jih popolnoma prenovili — danes že teče proizvodnja po-liuretana, plastične snovi, ki ji mnogi obetajo veliko bodočnost v proizvodnji spodnjih delov obutve. Vse to je ob izboljšanju tehnoloških postopkov ter ob boljši organizaciji dela omogočilo, da kolektiv „Peka“ proizvede dnevno 2.000 parov čevljev, medtem ko jih je še pred štirimi leti proizvedel komaj 600 do 700 parov. S takšno dnevno proizvodnjo pa „Peko“ že dosega 30 % vse slovenske čevljarske industrije. NELIKVIDNOSTI NE POZNAJO Direktor Jože Dolenc in vodja prodaje Milan Bedina sta nam posredovala še nekatere nove podatke. „V petih letih smo vložili v razvoj naše tovarne dobrih 70 milijonov dinarjev lastnih sredstev, pri tem pa najeli le za 15 milijonov dinarjev kreditov. Komaj dvajset odstotkov sredstev smo naložili v zidove, preostalo pa v opremo, stroje, v izboljšavo tehnoloških postopkov, v tekoče trakove itd.11 Ob vsem tem pa tržiški čevljarji ne poznajo nelikvidnosti. Vsak račun sproti poravnajo. Milan Bedina pravi: „Po vsej Jugoslaviji imamo 107 prodajaln, razen tega pa še samostojne prodajne oddelkg v velikih modnih hišah po Jugoslaviji. To je en vir naše likvidnosti, drugi pa je naš izvoz, saj prodamo v tujino skoraj polovico proizvodnje ah za blizu 5,5 milijona dolarjev, od tega na zahodno tržišče že za blizu 3 milijone dolarjev. Kupci, zlasti tisti na zahodnih tržiščih, so dobri plačniki in tako nam denar sproti priteka.11 SODELOVANJE Z AFIS „Naš glavni odjemalec je trg v Zvezni republiki Nemčiji, potem skandinavsko tržišče, švicarsko, francosko in še nekatera druga tržišča ..nadaljuje vodja prodaje v „Peku“. Najbolj pa so se tržiški čevljarji zasidrali na tujem trgu, ko so navezah poslovno-tehnično sodelovanje z znane zahodno-nemško tovarno čevljev Afis. Tehnični direktor „Peka“ Jože Gros je o tem takole pripovedoval: „Skupaj z Afisovimi modnimi kreatorji vsako leto oblikujemo dve glavni kolekciji izdelkov, to je spomladansko-polet-no in jesensko-zimsko kolekcijo. Moram pa povedati, da glavno delo pri oblikovanju obutve opravimo v naši tovarni. Od zahodnonemških partnerjev pa dobivamo namige, kaj pravzaprav trg potrebuje. Za vsako sezono moramo v naših modelarskih delavnicah pripraviti vsaj po 4.000 parov čevljev v najmanj tisoč različnih izvedbah. Ko imamo kolekcijo pripravljeno, gremo z njo na sejme, kjer dobimo potrdilo, ah smo delali prav ah ne.11 KAJ POVEDO ŠTEVILKE Suhoparnosti številk se kajpada ne moremo izogniti. Pa vendar so tudi v primeru podjetja „Peko“ prav številke dovolj zgovoren kazalec, kakšen je bil razvoj tržiške tovarne. Celotni dohodek so od reformnega 1965. leta do lani povečali za 4,6-krat ah od 97,000.000 na 446 milijonov dinarjev. V tem obdobju so dohodek podjetja povečali za 4,2-krat, sredstva za osebne dohodke za 3,6-krat, sredstva za sklade za 5,3-krat ah za 8 milijonov dinatjev na blizu 44 milijonov dinaijev. Število zaposlenih se je v šestih letih povečalo od 1.378 delavcev na 2.142 zaposlenih. M. ŽIVKO VIC IZ ŠESTIH REPUBLIK • • ■ v jugoslovanskih sindikatih REVALORIZACIJA JE NUJNA! BOSNA IN HERCEGOVINA Ko je predsedstvo republiške konference sindikatov Bosne in Hercegovine obravnavalo uresničevanje stališč o aktualnih vprašanjih družbenega standarda, je posebno pozornost posvetilo tudi delitvi osebnih dohodkov. Poudarjeho je bilo, da je doslej podpisanih blizu 140 samoupravnih sporazumov in več kot 50 družbenih dogovorov o najnižjem osebnem dohodku na območju posameznih občin. Višina tega minimalnega osebnega dohodka se je doslej gibala od 752 do 1.084 dinarjev, odvisno pač od določil posameznih sporazumov. Čeprav je v dosedanjih gibanjih prišlo do povečanja naj nižjega osebnega dohodka, pa je nagla rast cen in življenjskih stroškov v I. polletju letos bistveno razvrednotila ta gibanja. Če namreč denarna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev eksistenčnega minimuma, povečamo za 11 %, kolikor so porasli letos življenjski stroški, potem bi moral biti v letošnjem letu naj nižji osebni dohodek med 790 in 1.274 dinarji Zavoljo teh dejstev se je predsedstvo republiške konference sindikatov BiH zavzelo za revalorizacijo naj nižjih osebnih dohodkov in za njihovo uskladitev s cenami in življenjskimi stroški v letošnjem letu. I I I I I Neizkoriščena žitnica Holandski strokovnjaki so izračunali, da bi Vojvodina in Slavojina z uporabo sodobne tehnike in tehnologije v kmetijski proizvodnji lahko dejala osemnajstkrat večje tržne presežke v primeijavi s sedanjimi. S tem bi lahko prehranili 65 milijonov ljudi, kar pomeni trikrat številnejše prebivalstvo, kot ga ima današnja Jugoslavija ali prebivalstvo ZR Nemčije ali pa prebivalstvo Grčije, Albanije, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije in Jugoslavije skupaj. i 0^00000000000000000000000000000000000000 m 5 5 * <# Z i t KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ PRIPOROČA SVOJE CENJENE IZDELKE! i S > k s ** N % Kolikor republik Izvedelo se je, da pripravljajo gradnjo še dveh novih nuklearnih elektrarn, prvo poleg Ivanič Grada, 30 km vzhodno od Zagreba, ki naj bi jo skupno gradili Slovenija in Hrvaška, drugo pa blizu Zadra. Prva naj bi imela moč 800 megavatov in bi letno proizvedla 5,6 milijarde KWh električne energije, elek- Sredstvo za ohranitev ■gSSl svežine in vitalnosti- igggjj rpOmoVCrn v- y trarna v bližini Zadra pa naj bi imela moč 1200 megavatov in proizvedla letno 8,5 milijarde KWh. Ti dve elektrarni naj bi začeli graditi do leta 1980. Kot strela iz jasnega je povrh vsega udarila še vest o pripravah na gradnjo gigantske termoelektrarne sredi Bosne, ki naj bi precej presegala Djerdap. Mar ne bomo zdaj — po tarnanju, da bomo že leta 1975 brez luči — imeli kar naenkrat toliko toka, da bodo gorele tudi podnevi? ! (pik) Prepiri o delitvi namesto dogovorov o delu -- Zadnje tedne, na pragu jeseneke skupščinske dejavnosti, spet javno iščemo krivca za neuravnovešeno gospodarstvo, nelikvidnost, inflacijo, naraščanje cen in druge ekonomske tegobe, ki nam grenijo življenje. Kolikor vprašanj, kaj je vse temu krivo - toliko različnih odgovorov. Se najbolj zanimivo je, da vsak politik ali gospodarstvenik sodi in trdi, da ima prav samo on in nihče drug, Nič čudnega, če je v takšni razgreti atmosferi moč slišati tudi kakšno premalo premišljeno trditev, ne samo pametne. Ena takšnih, ki je obvisela v zraku, je tudi teorija o tem, da je samoupravno sporazumevanje v nasprotju z tržnim gospodarstvom. Zagovorniki te trditve v glavnem navajajo argument, da bi samoupravljanje moralo temeljiti na avtonomni pravici vsakega podjetja, da samo odloča o ceni svojega blaga in s tem tudi o sestavnih elementih te cene, kot so stroški vloženega dela in sredstev, kar vse naj bi pomenilo, da se o teh vprašanjih ne bi smelo dogovarjati in sporazumevati. Že na prvi pogled je jasno, da so zagovorniki te teorije ekonomske pojme temeljito pomešali. Eno od ekonomske funkcije tržišča s celotnim orožjem, ki ga tržišče premore, kot so obresti, cena posojenih sredstev in drugo, kar vse je SRBIJA treba nedvomno spoštovati, ker gre za objektivne ekonomske zakonitosti. Toda povsem nekaj drugega so družbeni odnosi, ki nastajajo v zvezi z učinki teh zakonitosti. Vsekakor ne bi bilo realno stališče, ki bi bilo zasnovano na dilemi: ali tržišče ali dogovarjanje. Glavna tema dogovarjanja bi morala zato biti, kako določiti razmerje v delitvi za potrebe sedanje porabe in akumulacije. Res pa je, da je zaradi različnih razmer ta namen dogovarjanj utonil v pozabo na račun vprašanja, kako deliti osebne dohodke. Največja ekonomska škoda nastaja v naši družbi nedvomno zato, ker se vse družbene strukture obnašajo potrošniško. Tej psihozi, ki je nastala v centrih odtujene ekonomske in politične moči, so marsikje podlegli tudi delavci kot samoupravljavci. Res je, da zasluži dosedanje sporazumevanje v mnogih stvareh tudi ostro kritiko, toda niti najmanj zaradi tega, ker bi ta dejavnost prišla v nasprotje s tržiščem. V bistvu namreč tržišče še niti ni začelo učinkovati s polno močjo in prav to je njegova glavna pomanjkljivost. Takšno tržišče marsikomu omogoča življenje na račun tujega dela. Tudi zato so razprave o delitvi tako privlačne in razgrete! V. B. * Kakršna znanost — takšno gospodarstvo! V Srbiji ni pravega sodelovanja med podjetji lesne industrije in gozdarstva ter inštituti, ki se ukvarjajo z znanostjo na področju lesne industrije in gozdarstva. Po besedah direktorja inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo Džekiča so v Beogradu oziroma v zgradbi gospodarske fakultete še štirje inštituti. V razdalji petdeset metrov je skupno pet znanstvenih ustanov, ki proučujejo enaka vprašanja. Poleg tega je še en inštitut v Novem Sadu, v Peči pa zavod za napredek gozdarstva. Mnoge delovne organizacije, ki niso zadovoljne s tako razvrščeno znanostjo, ki jim ne nudi ustreznih uslug, pa imajo še svoje znanstvene biroje. S takšno politiko, ki pa jo nekateri zagovarjajo tudi zaradi svojih interesov ter zaslužkov, ne bomo daleč prišli, poudarja Džekič. Integracija lesne industrije Srbije, za katero že pripravljajo načrte, naj bi bila zato tudi spodbuda za združitev teh znanstvenih ustanov. Sedanje znanstvene institucije, ki po nepotrebnem drobijo svoje naloge, sicer ne bodo mogle spremljati dela gigantskega združenega podjetja, ki naj bi povezovalo 14 največjih proizvodnih in trgovskih podjetij za lesno stroko v Srbiji. ♦ ♦ ♦ - ■ * ♦ * Predsednik Tito delavcem v ladjedelnici „3. maj“ na Reki: Vzemimo vprašanje bogatenja, o čemer ste govorili tukaj. Ne bi se čudil, če bi se take reči dogajale zunaj zveze komunistov. A tudi med komunisti se zelo bogati ljudje, katerih bogastvo ne znaša nekaj deset ali sto milijonov, temveč celo milijardo starih dinarjev. Toliko ni mogoče zaslužiti. To je odtujevanje dela drugih. Nisem proti temu, da si kdo postavi hišo ali počitniško hišico, če- pošteno dela. So pa tudi taki, ki si zidajo hiše in vile na različnih koncih Jugoslavije. To ljudi upravičeno bode v oči. Delavci se razburjajo in se sprašujejo, kako lahko kaj takega dovolimo. Potem valijo krivdo na nas komuniste. In smo tudi res mi krivi. Proti takim rečem namreč no smemo nastopati samo z bese dami, temveč moramo sprejeti učinkovite ukrepe, se zanimati odkod takim ljudem vse to bogastvo, jim odvzeti tisto, kar ni njihovo, in vrniti skupnosti, ’ prvi vrsti delavskemu razredu-Saj je jasno, kdo ustvarja bogastvo, ustvarjajo ga proizvajalci tisti, ki delajo in prispevno-Ustvarja ga tudi delovna inteligenca v podjetjih, skupaj z de lavcL Različni prekupčevalci' trgovci, lastniki črnih fondov, celo v tujih bankah, pa goljufa)0 našo skupnost in delajo sramot0 naši ureditvi. Nadalje so tu tudi različne oblike nelojalne konkurence, podkupljivosti in podkupovanja - kolikor ti meni, te liko jaz tebi — vse to pa plač9 naša država! Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom Lo' gatca čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Logatec! Kiti KLI (A.. FJ1 OLIMPIJSKE IGRE MODERNE DOBE KLI L KLI ^KLI —izdelujemo okna, balkonska vrata, plastificira ne rolete, kolonial no pohištvo, žagan, L O G AT E C, tel.:74260 HPi pl ||I PODOBE NAŠEGA Časa Zadnje čase mi ljudje nosijo na ušesa in tiščijo pod pero zelo čudne stvari. Še največ je antidirektorskih, tako, da človek res ne ve, če se spet ne pripravlja kakšna hajka nanje. - Ali veš, da vozijo direktorju „Ke-pleksa“ za Bežigradom morsko vodo v bazen? mi npr. pravi Miha. — Napiši no kaj o tem! — Ne veijamem! sem kratek. S takšno poletno raco me že ne bo ujel na limanice. — Tudi jaz nisem, začne razlagati — ampak, ko so začele Petrolove cisterne vse bolj pogosto zavijati v naš konec, čeprav nimamo črpalke in zdaj ni sezona za olje, se mi je posvetilo. No, kaj bi vlekel — šofer mi je sam povedal, da vozi morsko vodo, ko je po ulici spraševal za naslov. Odtlej si prijatelja Miho bolj natančno ogledujem: ah je zrel za opazovanje ali pa ga je dobil v roke razredni sovražnik. Ondan me je dobil v klešče Štefan. — Pri nas se z Kljub vsemu ne le hmelj Žalec je sredi dopoldneva na običajni delavnik kaj žalostno mesto. Šlandrovemu trgu živosti sicer nikoli ne manjka, vendar je oelež domačinov pri tem so-razmerno majhen. Vznemirja ga ie življenje, ki se pretaka v obe »meri po „veliki cesti". Na pogled je Žalec kar prostran kraj, vendar se slučajni obiskovalec ne more znebiti vtisa, da mu prebivalcev močno primanjkuje (vsaj sredi dopoldneva na običajni delavnik). Domačini se seveda ob jakih ugotovitvah samo nasmi-najo. Veliko Žalčanov preživlja dobršen del svojega dneva pač v t-elju, Velenju in morda še kate-l®m ..privlačnem" kraju v sose-scini, nasploh pa se zdi, da preostali del živi kar „na terenu". Nikjer nikogar. Z nekaj humorja, se seveda ne more ogniti obveznemu pretiravanju, bi lahko dejali, da se šele pri „lovu na lju-Ql prav pokaže, kako običajni Prebivalec središča zelene Savinj-?- doline živi s hmeljem in jimeljarskimi problemi. In ker je dmtij .zaenkrat še „na terenu", udi Žalčan v mestu nima kaj početi. Se ena razlaga za žalsko mrtvi-n I začetku septembra pride v Poštev in je seveda tudi poveri?3 $ hmeljem. Ker je sezona oiranja „grenke rože" pravkar Mila in se je množica 12.000 oiralcev že porazgubila, se Ža-ska Zdaj oddihuje, kakor primorja mesta po koncu turistične . °ne. Domači zatrjujejo, da orv"1, n' tako. Tudi ko je bilo 5,/jalcev v dolini največ, ni bilo ^titi, da bi bilo v Žalcu več lju-Pač^01 običajno. Množice so se jjj, raztresle po prostranih po-Ce ■ Sezona obiranja je sedaj sije mimo, toda takoj jo je žabo ii a sezona sušenja in tako vlaV'° naPrej, dokler ne bodo iz h Za^eH razvažati bal hmelja svg/tH^adovcga skladišča po lahko ^lavno ie> da se v Žalcu lju - vedno pogovarjate o hme-ža' n 6 Padete pozimi ali poleti. ..PtavuTs"1 ° hmCljU je Vedn° nanravi.CC t*!11 Pa Ie ne smemo vedo Vltl’ Žalčanom, češ da go samo za hmelj in se za dru-sMdik S]Vetu sPl°li ne menijo. Na slikan a,,em svetu smo na primer Pom no- se ie akcija za zbiranje Muri,,1 P°plavljencem v Po-Mahni! prcsenetljivo dobro razdelit, k>o preteklega ponehati ?n° vriski občini zbrali že Že v.„ Milijonov pomoči, kar je tovane vsoteČ6Z polovico načr" živbeml1111? družbenopolitičnega ta e!"Ja (de odštejemo hmelj) je nbsežnJ113^11110’ dP 50 se začele tres ul priPrave za temeljit pre-Po Drem?UPravljania’ kar naj bi kov iVT,odnem hiranju podat-glo Vrh 6lovnih kolektivov dose-hem " Prihodnji mesec na skup-katovP'^vetovBnju vodstva sindi- V’ ZK m SZDL. tk ljudmi strašno pometa. Napiši no kaj o tem, če si upaš! — Bom, zakaj ne! Kako se pometa? — Ne da se jim dihati. Oni pa si lahko privoščijo, kar si želijo. — Kaj na primer? — Generalni je ukazal šefu investicij, naj v novo dejo? ! vrat, oken, podov in druge — Kaj še! Zelo preprosto remontne drobnjarije. Ve- in na pošten način! Zadnjič liko škarta smo tudi od- je veter počil tri salonitke na pisali. Vse drugo si lahko strehi, pa so dali ves star po- sam misliš... krov hale na interno dražbo. — Nič si ne morem mi- Salonitk s hale je bilo ravno šiiti, dragi moj! pravim ogor- za pet vikendov, ah, dmgače čeno. — Boš ti vse to pod- povedano, za dve tretjini ko- pisal? Boš vsaj za pričo, če legija. vse to res drži? — Beži, beži! Če bi bilo — O, to pa ne! ljen. — Jaz ti takole prostovoljno pripovedujem zanimive stvari, da bi ti pomagal do kakšnega dinaija, a ti bi me rad v zahvalo zmerjal. Ta ti je dobra! Reva si ti, ne jaz! Namesto da bi se z vso močjo in ostrino peresa pognal v boj za neodtujljive pravice našega delovnega človeka, ki... Treba je biti buden... halo, kakor ve in zna, vkal-kulira še en objekt 16-krat 10 trietažno. Kako naj to napravi, ga ne briga, oziroma o tem objektu niti nič ne ve, vendar naj bo zadeva realizirana do ključa in v doglednem roku,,ker se mu sin ženi... — Ne pravi mi pravljic! Ah misliš, da bi bili ljudje tiho, če bi bilo to res? — Saj tudi drugim kdaj pa kdaj kaj kapne v žep. — Katerim drugim? — Tistim iz njegove klape, ki cele dneve presedijo pri njem v pisarni in se ob viskiju gredo socializem. — Da jim kaj kapne? Kako neki? Pa ja ne kra- to res, bi preostala tretjina že ne držala jezika za zobmi. Ne poznaš Kranjcev. — Ti pa njega ne! Samo takšne je vzel k sebi, ki imajo že kakšno maslo na glavi, tako, da jih lahko drži v šahu. Brez skrbi: nobeden ne bo niti pisnil. A razen tega so bili tisti, ki jih ni bilo pri strehi, že prej zraven, pri vratih in oknih ... — Oprosti, zdaj te pa res ne razumem! — Ko so gradili svoje bajte na kredit, smo v našem podjetju rekonstruirali proizvodni objekt št. 2. Prav s tem namenom. Šef investicij je skrbel le za to, da ni prišlo do prehudih časovnih disproporcev pri naročilih — A kaj bi potlej rad? — Kaj ti še vedno ni jasno!? Reda ni! Red je treba napraviti! — A zakaj ga sami ne nesete? — Saj ga nam ni treba. Saj tudi sam kar naprej daje ostavke. Pa kaj, ko takoj zatem pošlje na občino ali predsednika sindikata ali delavskega sveta, skratka svojega človeka, ki potlej tam joče, naj ostavke za božjo voljo ne sprejmejo, ker bo sicer nastala ogromna gospodarska in politična škoda in sploh ... Tako nam sam sproti jemlje vso voljo, da bi kaj resnega ukrenili. - Reve! — A tako! je Štefan uža- In že ga ni več. A jaz bom v prihodnje skrbno opazoval tudi svojega prijatelja Štefana, ne le Miho. Čutim, da bi mi nadvse rad podtaknil kakšno sumljivo zgodbo, zaradi katere bi si prav gotovo nakopal vrsto nevšečnosti in nepotrebnih potov. Oslabiti si prizadeva moje zaupanje v našo pozitivno zakonodajo in v učinkovitost ukrepov proti različnim družbenim deformacijam (po slovensko: zastranitvam), kaj drugega? Toda le zakaj vse to počne? ! Kaj, če tudi njega ni dobil v klešče razredni sovražnik? Treba je biti buden! VINKO BLATNIK Rešitev križanke »DE« Prejeli smo 1318 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 34. številki Delavske enotnosti 26. avgusta letos. Čeprav križanka ni bila nagradna, smo izžrebali pet reševalcev, ki prejmejo polletno naročnino na Delavsko enotnost. Slavka ŠOPER, Paderšičeva 23, 68000 Novo mesto, Anton AVSEC, Varškova 4, 61230 Domžale, Zorica BONCELJ, Sp. Duplje 99, 65203 Duplje, Nežka SATLER, Učiteljski blok Tinje, 62316 Zg. Ložnica, Nataša STRNIŠA, Nazorjeva 8/HI, 64000 Kranj. PRAVILNA REŠITEV: VODORAVNO: Martin Krpan, Fran Levstik, smalta, aar, Sava, alias, Suk, Sr, kg, kamera, Ank, BS, Manila, Rostov, Lim, otrok, aparat, aravkarija, Inari, heloti, nemarnik, rapsod, Tokio, JN, Raabe, oma, svila, Agen, JH, ala, prstanec, nazal, oslica, asketi, nadir, Ra, skelet, Štore, SJ, surogat, taborišče kepa, šarada, ahenacija, aloa, ale, Rab, imoralizem, Adana, rajonizacija, sence, ananas, ra-nar, Tati. Sezone! danes driigače Ljudje z Goričkega v Pomurju iščejo kruh skoraj po vsem svetu Na njivah sem videval starke in starčke. Okoli nog se jim je motala nemočna otročad. Tako je iz dneva v dan na območju Gornjih Petrovec in drugod na Goričkem v Prekmuiju. Vse kar je mlado in zdravo, je šlo v svet za zaslužkom. Tukajšnji marljivi ljudje so raztreseni skoraj po vsem svetu. Nekaj jih je v Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji ... Tja so šli za kosom kruha, in spet se bodo vrnili; morda na pogreb babice ah očeta, ki sedaj pazi na njihove otroke ah pa za stalno. S seboj bodo prinesli denar. Z njim bodo kupili kmetijsko mehanizacijo in bodo popravili hišo. Življenje jim bo doma nekoliko lepše. ZGOVORNE ŠTEVILKE Na območju krajevnega urada Gornji Petrovci je raztresenih po ilovnatih bregovih deset vasi. V njih živi dva tisoč 860 občanov, ki rešujejo probleme krajev v okviru krajevnih skupnosti Ženavlje in Gornji Petrovci. Skupno je tukaj 650 gospodinjstev in kar 420 ljudi je na delu v tujini. Morda jih je še več, ker so ti podatki iz lanskega leta. O vsakdanjih tegobah tukajšnjih ljudi sem besedoval s šefom krajevnega urada v Gornjih Pe-trovcih Aleksandrom Kučanom, veterinaijem Francem Breznikom, kmetijskim inženirjem Martinom Puhanom in s kmetom Ludvikom Gombocem iz Ženavelj. NIČ VEČ V BARANJO ... Način sezonstva se na Goričkem spreminja. Včasih seje tukajšnje prebivalstvo selilo za delom vsako leto drugam. Hodilo je opravljat kmečka dela na Madžarsko, pozneje pa v Bačko, Baranjo, Srem in drugam. Vse do leta 1965 so iz teh bogatih kmetijskih pokrajin prihajali v Petrovče po sezonce. Tukaj danes ni več rezervata de- lovne sile v starem pomenu besede. Večina tukajšnjih prebivalcev je danes zaposlena po tovarnah. Na istih delovnih mestih ostajajo po več let. Potem se vrnejo s prihranki domov. Nekateri se vrnejo na kmetije ali se zaposlijo v Murski Soboti. Vračajoči tarnajo, da se težko vžive v naše zastarele delovne navade. V tujini so se navadili na strogo delovno disciplino in so danes povsem prepričani, da lahko le vztrajno delo da tudi domovini vedno večjo blaginjo. DOMA OSTAJAJO OTROCI IN STARČKI Otroci staršev, ki delajo v tujini, so večinoma doma pri dedku in babici. Pri 70-letnih starkah in starčkih. V tem delu Goričkega dela celo po šest članov ene družine v tujini. Okoli pet tukajšnjih družin ima začasno zaprte domove, ker so odšli v svet. Ob ponedeljkih se pelje iz Petrovec na delo v Jenners-dorf v Avstrijo, z avstrijskim avtobusom, okoli 13 žensk iz tega območja. Domov se vračajo ob petkih in postorijo najnujnejše. NAJBOUŠI DELAVCI ODHAJAJO Doma ostaja zemlja zanemarjena, ker najboljši delavci odhajajo. Težave so s popravili cest in drugimi komunalnimi deli. Šolarjev in starčkov ne morejo poslati z lopatami na cesto. Celo z ženitvami je tukaj problem. Petrovčam se ženijo z rojakinjami, ki so jih spoznali v Nemčiji, Franciji in kdo bi vedel kje še. Če se o teh problemih pogovarjate s krajani, vam poreko: ,,Ja tovariš, kako pa bi bilo pri nas, če ne bi hodili v svet za zaslužkom? Reveži bi bili! Poleg tega bi se počutili odrezane od sveta v tem trikotu med Madžarsko in Avstrijo .. . Sedaj so nam vrata sveta odprta in od tam prihaja v naše domove na-predek.“ Takšno je življenje v tem delu Prekmurja. Nam se zdi težko - grenko. Toda Goričanci so tega navajeni. Njihovo življenje je razsežno. Manj težko pa bo takrat, ko bomo imeli doma dovolj delovnih mest tudi za njih. FRANČEK ŠTEFANEC 1 ob 8.05 in sicer samo zato, da ne bi izgubili pravice do naziva „stalno omizje". Zbrali bi se sicer že prej, toda najprej so se morali prepričati, če so trije hišni vogali še vedno dobro podprti, nato so pozabili na vse svoje osebne koristi in se posvetili družbenemu blagru in napredku. Dejstvo je namreč, da so bili na okupacijo mize ob 8.05 prisiljeni zato, ker niso imeli na voljo drugega prostora za svoje družbeno udejstvovanje in ni- cen kmetijskih produktov in sklepov republiške skupščine (vključno z govornimi in vsebinskimi kiksi RTV) izbrali za glavno delovno temo dneva nekaj, za kar so imeli na voljo največ konkretnih podatkov iz jutranje izmenjave mnenj s podpiral-kami treh hišnih vogalov (trden dokaz, da imajo žene veliko vlogo pri delovnih uspehih stalnih gostilniških omizij, čeprav niso na mestu samem) Zadnje čase je bilo v delu beno pomembnega prometa v gostinstvu iz naslova alkoholnih pijač. Po temeljitem pretresu vseh argumentov „za" in „proti“ so bili naši stalni omizniki v času bližajočega se kosila že pošteno trdi (saj niso hoteli piti, toda vsekakor ni moralno, če nehaš piti že pred sprejetjem ustrezajočih sklepov), tako da so mirne vesti lahko ugotovili, da so se prebili do pomembnega napredka pri razčišče-, vanju stališč. Resni znanstveniki so si edini v prepričanju, da bi človeški rod brez reda propadel. Tako je nadvse logično, če so vozni redi vlakov redni, da poznamo redne študente (četudi neredno študirajo), redne športne preglede na televiziji, redna (ali stalne) konference mest in prav na vrhu te redoljubne piramide tudi redna (ali stalna) gostilniška omizja. In prav tako omizje nam je po- knvito ggj magalo, da smo dobili plasti- kakor ne zaradi pijače, ka- omizja opaziti določeno po- Le na nekaj so - žal - čen vpogled v sodobno slo- kor se je včasih slišalo iz vrst manjkanje pravih tem, ker pozabili. Niso zavrnili zlob- vensko družbeno dogajanje. podtalnih elementov. mu je ZIS „ukradel" stabili- ne pripombe, da so sicer Rekli bi, da je omizje odigra- Tudni dnevni red je imel zacijo gospodarstva, sindi- sprejeli močno napredna sta- lo vlogo barometra pri mer- vedno nadih presunljivega* kati poplave v Pomurju (s lišča, vendar se kvarnim po- jenju temperature vsesploš- reda. Kakor imajo na sejalt posledicami vred), politični sledicam alkohola niso od- nih stabilizacijskih tokov. najprej pregled zapisnika s forumi pa pojave korupcije v rekli. Nadvse logično je, da so prejšnje seje, so naši omiz- naši družbeni stvamos,ti (Pripis: ko si je stalno naše redno omizje sestavljali niki najprej plačali tisto, če- Treba je reči, da so se Eno- omizje naslednjega dne ob penzionisti, kajti edino oni sar prejšnji dan zaradi ne- oki Francelj, Gologlavi Peter 8.05 ogledalo naš sestavek, imajo legalno pravico do ta- likvidnosti niso (vsekakor in Šepavi Miha vedno se /e ztrinjalo z vsem razen s kega naziva v dopoldanskem družbeno močno pripo- vzdrževali na visokem etič- koncem, kajti dejstvo je, da času, saj imajo podobna ročljiva praksa), nato se je nem nivoju in se nikoli niso sprejeta stališča jasno doka- omizja zaposlencev slučajni, začela prava otvoritev z mešali v delovno področje zujejo, kako so cmi z alko- izredni ali poslovni značaj, „zajtrkom" (rum plus črna drugih, zato so se v današnji holom opravili, torej o tem dijaška pa študijski kava), ker je vsakomur do- razpravi odločili za izhod v zaenkrat ne bodo več raz- Enooki Francelj, gologlavi cela jasno, da se ob 8.05 zaj- sili, to je obravnavo kvarnih pravljali, temveč se bodo Peter in šepavi Miha so oku- trkuje(Jn, ne večerja, nakar posledic uživanja alkohola in raje posvetili obravnavanju pirali svojo mizo pri „Majol- so ji po kratki inšpekciji izdelavo osnutka predlogov seksualne revolucije). ki" redno vsako dopoldne Vietnama, Bližnjega vzhoda, za zmanjšanje sicer druž- -TK V MISLINJSKI DOLINI GRADIJO PRVE OBJEKTE, KI JIH BODO SOFINANCIRALI TUDI OBČANI • premalo Časa Tudi na širšem zasavskem območju ne bodo utegnili končati javne razprave o novih zakonih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja do predvidenega časa. Širši pogovori o njih so se komaj začeli, zato pričakujejo, da jih bodo končali v najboljšem primeru do 15. ali 20. tega meseca. Med prvimi so spregovorili o novih zakonih trboveljski in hrastniški ter zagorski rudarji. Zdaj so posvetovanja v večjih delovnih organizacijah, kasneje pa bodo bržkone še občinska. Značilnost dosedanjih posvetovanj pa je, da so se njihovi udeleženci bolj seznanjali z novostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem ko so upokojenska društva že zbrala nekaj zanimivih dodanih predlogov in pripomb. Sicer pa bodo, kot je videti, vse predloge in dopolnila zbrali na občinskih sindikalnih svetih in jih poslali ustreznim republiškim organom. —m— Skromnemu človeku v spomin Prve lopate... Ob razumevanju republiške izobraževalne skupnosti so začeli v Slovenjem Gradcu graditi nova poslopja za šolski center in za osnovno šolo Šmartno S Na pomlad začetek gradnje zdravstvene postaje Mislinja Pod Stolom v Žirovnici je ohranjen na pokopališču grob mladeniča iz Beograda, ki je v najtežjih časih širil komunistične ideje in krčil pot svobodi in bratstvu jugoslovanskih narodov. Skromen je njegov grob, kakor je bil skromen tudi sam. Spominu DRAGOLJUBA MILOVANOVIČA, nekdanjega sekretarja SKOJ, ki je komaj dvaindvajsetleten tragično preminil 20. oktobra 1922, se bodo v nedeljo poklonih slovenski mladinci. Proslava, ki je združena s 30-letnico ustanovitve Gorenjskega odreda in 4. dnem planincev, bo v Završnici nad Žirovnico, organizirali pa so jo OK ZMS Jesenice, Planinska zveza Slovenije in Zveza združenj borcev NOV. Velika proslava, na kateri pričakujejo do pet tisoč obiskovalcev, se bo pričela ob pol desetih z odkritjem spominske plošče na kraju, kjer se je ponesrečil Dragoljub Milovanovič. Ob enajstih bo demonstracija reševalne akcije Gorske reševalne službe, ob dvanajstih pa bo pričetek osrednje slovesnosti. Ob tej priložnosti bodo razglasih letošnje zmagovalce tradicionalnega orientacijskega pohoda za Milovanovičev memorial. Kot je znano, so se junija letos prebivalci Mislinjske doline odločili, da bodo tudi sami pomagali pri razrešitvi perečih problemov na negospodarskem področju. To pripravljenost občanov so podprli tudi samoupravni organi delovnih organizacij, ki združujejo denar za financiranje gradnje objektov družbenega standarda, prav tako pa tudi nekateri skladi slovenjgraške občinske skupščine ter - ne nazadnje - še Republiška izobraževalna skupnost, ki je podprla gradnjo novih šolskih objektov. Občinska skupščina Slovenj Sedemmesečni rezultati v turizmu so na slovenski obali zadovoljivi. Celo - dokaj zadovoljivi, če upoštevamo spomladansko epidemijo, težave v preskrbi in protipropagando jugoslovanskega turizma ponekod v tujini. Na vsej slovenski ob ah so v prvih letošnjih sedmih mesecih dosegh za 4,3 odstotka več nočitev, kot v enakem obdobju lani. V piranski občini so porasle nočitve za 7,5 odstotka, v Gradec je ob sprejemu sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani Mislinjske dohne do leta 1977, določila tudi pričetek gradnje posameznih objektov. Večino objektov, kijih bodo financirali prebivalci Mislinjske dohne s krajevnim samoprispevkom, naj bi začeli graditi v letih 1973 in 1974. V pogovoru s predsednikom slovenjgraške občinske skupščine, Ivom Čerčetom, pa smo izvedeli, da so že zač eh graditi prve objekte, za katere bodo pgspevah denar tudi občani, rako so 6. septembra zasadih prve lopate za novo Izoh za 9, v Kopru pa je bilo nočitev za 8 odstotkov manj. Koper je namreč zaradi izrazite usmerjenosti na individualne goste in pa na občasne aranžmaje najmočneje čutil posledice spomladanske krize. Izpad v aprilu in maju, posebej pri tujih gostih, pa se tudi sicer pozna na vsem obalnem območju in ga skoraj ne bo mogoče nadomestiti, še zlasti ne, ker je gostincem v drugi polovici avgusta načrte pokvarilo še slabo vre- poslopje Šolskega centra Slovenj Gradec, ki mora biti dograjeno do septembra 1973, ko naj bi po prvotnem programu šele začeli z gradnjo. Tri dni pozneje, 9. septembra, so začeli graditi tudi že zgradbo za osnovno šolo v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Sredi meseca septembra pa bodo začeli tudi z več komunalnimi deli. Predviden je začetek urejanja novega križišča na Celjski cesti, nadalje začetek urejanja Francetove ceste v Slovenj Gradcu ter rekonstrukcija in modernizacija ceste Murko— Legen, na katero bodo še letos položili asfalt. Letos pa bodo, kot računajo, pripravili za asfaltiranje še cesto Mislinja—Šentilj. Predsednik slovenjgraške občinske skupščine Ivo Cerče je med pogovorom še povedal, da so naročili načrte za vse negospodarske investicije, tako da bodo lahko - ko bo zagotovljen denar — začeli z deh. Med drugim že pripravljajo načrte za novi zdravstveni dom in računajo, da bodo že prihodnjo pomlad začeli z gradnjo nove zdravstvene postaje v Mislinji. (An) me. To je pospešilo odhod gostov, zlasti iz avtocampov, prostor pa je zdaj tudi v hotelih. Nadaljevanje sezone je zdaj v glavnem odvisno od vremena. Ce bo to ugodno, potem bo zasedenost dobra tudi do konca septembra, ker imajo za ta čas v hotelih precej rezervacij. Sicer pa obalni hotelirji tudi letos precej računajo na posezono, v kateri naj bi tuje in domače turiste privabile nižje cene in kopanje v pokritih bazenih. Več za zdravstvo Po letu 1965, ko je bil dohodek za zdravstvo bistveno omejen, si gorenjski zdravstveni zavodi niso mogli privoščiti večjih naložb za izboljšanje pogojev svojega dela. Tako se je nakopičilo precej potreb zlasti pri opremi, ki jo je nujno treba nadome- i ščati s sodobnejšo. Ko je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kranj letos dobila možnost za to, da zbira denar tudi za te namene, je določila za investicijske potrebe 0,3 odstotka iz prispevka, ki se plačuje za nesreče pri delu. Tako bo v tem. letu zbrala 7 milijonov 625 tisoč di- I narjev. Po odločitvi pristojnih organov bo 3 milijone dobila jeseniška bolnišnica, ki bo med drugim kupila novo rentgensko aparaturo v vrednosti nad 2 milijona dinarjev. Drugi največji znesek - ; 2 milijona 200 tisoč dinarjev bodo uporabili za prvi del urejanja prostorov za zdravstveno postajo, v Radovljici, 1 milijon pa bo imel na voljo zdravstveni dom Kranj, ki ga bo uporabil skoraj izključno za nove aparature. Nekaj denarja so dodelili tudi Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju ter Institutu na Golniku in Psihiatrični bolnici v Begunjah. Pri razpravah o slednjih dveh, ki imata z Gorenjske samo četrtino oziroma tretjino bolnikov, je prevladalo mnenje, da bo za njune potrebe nujno zagotoviti tudi udeležbo republiških sredstev. Da bi zagotovili načrtnost, solidarnost in potrebno medsebojno sodelovanje pri nadaljnjih naložbah, pripravljajo na Gorenjskem poseben sporazum, ki naj bi ga podpisale vse občin; ske skupščine ter zdravstveni zavodi in organi socialnega zavarovanja. Predvideno je, da bo skupnost socialnega zavarovanja zbrala v petih letih za ta namen najmanj 40 milijonov dinarjev, občinske skupščine pa naj bi po posebnih merilih dodale še 8 odstotkov vrednosti naložb. Osnova za predlog načrtnega urejanja mreže zdravstvenih zavodov na Gorenjskem bo program razvoja zdravstvenega varstva na tem področju, ki ga bo zdravstveni svet pripravil do konca tega leta. M. S. S. DRLJE SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS LOGATEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL LOGATEC OBČINSKA KONFERENCA ZMS LOGATEC OBČINSKI ODBOR ZB NOV LOGATEC ČESTITAJO VSEM OBČANOM OBČINE LOGATEC ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELIJO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! ■ z###/#####/###/########/######////««" ■ POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Turistična bera na obali Statut TOZD V prejšnjem sestavku smo opredelili razloge, ki govore v prid stališču, da v vsaki TOZD oblikujejo statut # V današnjem sestavku bomo poleg dodatnih razlogov za takšno stališče podrobneje opredelili vsebino statuta Ustavno določilo, po katerem so delavci v TOZD nosilci vseh samoupravnih pravic, ne bo uresničeno, če delavcem v TOZD ne bomo omogočili avtonomnega odločanja o vprašanjih, ki ne sodijo med cilje njihovega združevanja v podjetje ali širše asociacije. Avtonomno upravljati določene zadeve v TOZD pa pomeni te zadeve tudi normativno urediti v svojem splošnem aktu - statutu TOZD. Vse bolj postaja jasno, da je razvoj samoupravljanja v združenem delu odvisen tudi od stopnje neposrednosti pri oblikovanju samoupravnih splošnih aktov. To velja zlasti za normativno urejanje zadev, katerih upravljanja delavci TOZD ne združujejo v podjetju. Če delavci v TOZD ne bodo mogli normativno oblikovati svoje organizacije, svojih načrtov, pravil medsebojnih odnosov itd., bomo imeli namesto samoupravno avtonomnih TOZD neko novo obliko ..podružnice centraliziranega upravljanja". Prav zato je potrebno družbenoekonomski položaj delavcev v TOZD uveljaviti tudi na normativnem področju. Statut TOZD je odraz samoupravnega položaja, z njim se samoupravni položaj delavcev v TOZD uveljavlja, v procesu upravljanja pa potrjuje. Statut TOZD pa bo deloval tudi kot faktor varovanja samoupravnega položaja ddavcev v TOZD. Nobenemu posamezniku niti izvoljenemu organu ne bo dovoljeno združevati v skupno upravljanje (v podjetje ali širšo obliko integracije) zadeve, za katere so se delavci TOZD v svojem statutu odločili, da jih bodo upravljali in izvrševali samostojno v svoji TOZD. VSEBINA STATUTA TOZD Ustavna dopolnila opredeljujejo temelje delavčevega samoupravnega položaja v združenem delu, položaj TOZD in vsebino samoupravljanja v njej. Opredeljujejo tudi cilje in poti združevanja TOZD v podjetja in druge oblike združevanja. Prav zato bi bilo koristno jasneje razmejiti vsebinske okvire samoupravne normativne dejavnosti v združenem delu. Razmejiti bi morali zlasti vsebino statuta TOZD od vsebine samoupravnega sporazuma o združevanju. Izhodišče za razmejitev je potrebno iskati na podlagi: - ustavne opredelitve TOZD; - delavcu ustavno osebno neodtujljivih samoupravnih pravic v združenem delu; - načela samoorganiziranja, ki izhaja iz določil XV. amandmaja in - funkcionalnosti celotne zgradbe samoupravnega procesa. STATUS TOZD V STATUTU Ustavna dopolnila opredeljujejo TOZD kot osnovno obliko združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno uresničujejo vse pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno- ekonomskega položaja. V statutu TOZD bomo skladno z navedenimi ustavnimi dopolnili opredelili zlasti: 1. Ustanovitev TOZD - kdaj in kako je bila ustanovljena, kje in kako je registrirana, njen motiv, pooblaščena oseba, ki jo zastopa itd. 2. Značilnosti ekonomsko-tehnološke zaokroženosti TOZD - 'predmet poslovanja oz. dejavnosti v okviru predmeta poslovanja podjetja: združevanje in povezovanje kot ekonomska in tehnološka nujnost; oblike in načini ustvarjanja dohodka itd. 3. Značilnosti pravnega položaja TOZD - lastnost pravne osebe; subsidiarna odgovornost; zastopanje itd. 4. Družbenoekonomski položaj delavcev v TOZD ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA V STATUTU S sprejetjem XV. ustavnega dopolnila določajo delavci v združenem delu organizacijo svojega poklicnega in upravljavskega dela samostojno. Organizacijske oblike in poti organizacije samoupravnega dela v TOZD so zato prav tako področja, ki ga je potrebno urediti v statutu. Pri tem je koristno upoštevati zlasti naslednje: 1. organizacija poklicnega dela (tehnična organizacija) naj služi kot osnova za opredelitev organizacije upravljalskega dela (socialna organizacija) - zaokroženi organizacijski deh delovnega procesa naj bodo tudi oblika, prek katere bomo težili poglabljati stopnjo neposrednosti v procesu upravljanja (npr. ..delovne skupine" v nekaterih večjih podjetjih); 3. razvijati „zbor delovnih ljudi", kot osrednjo obliko samoupravljanja. Zbor delovnih ljudi je oblika, prek katere so vsi člani delovne skupnosti TOZD aktivnTnosilci upravljanja, zato je koristno razširiti vsebinske pristojnosti zbora, to pa terja, da zbor delovnih ljudi v statutu TOZD trdneje institucionaliziramo (opredelimo pristojnosti zbora, obliko sklicevanja, obveznost sklicevanja, vodenje zbora, način odločanja, izvrševanje sklepov zbora itd.); - 3. razvijati druge oblike neposrednega vključevanja vseh članov delovne skupnosti TOZD v upravljanje, razširiti vsebino referenduma, utrditi pravico do iniciative, pri tem zlasti zavarovati obravnavo podane iniciative itd.; 4. opredeliti delavski svet TOZD — delavski svet (DS) ni obvezna oblika, če se celoten upravljavski proces odvija prek zbora, ga v TOZD ne ustanovimo; če ga ustanovimo kot obliko upravljanja, moramo v statutu določiti zlasti: delovno področje (jasno opredeljene pristojnosti delavskega sveta bodo onemogočale prekoračevanje pooblastil), način oblikovanja (vsak organizacijski del TOZD naj bi imel v DS predstavnika svoje delovne skupine -osrednje načelo za volitev članov pa naj bo: vsi člani delovnih skupin volijo DS v celotni sestavi), čas, za katerega se člani DS volijo, omejitev ponovne izvolitve, razlogi in postopek za predčasni odpoklic posameznega člana ali DS v celotni sestavi, vodenje sej DS, zapisnik, evidenca sklepov in izvrševanje sklepov itd.; .5. opredeliti kolektivne izvršilne organe (KIO) — če so v TOZD podani razlogi za oblikovanje DS TOZD, so podani tudi za ustanovitev KIO; s tem v zvezi bi bilo potrebno v statutu zlasti: določiti KIO (eden ali več glede na predviden obseg nalog v procesu izvrševanja sklepov DS), določiti njihovo delovno področje, sestav in način izvolitve članov KIO, odgovornost članov in organa DS, trajanje članstva, razlogi in postopek za predčasni odpoklic, način dela, evidenca sklepov, izvrševanje sklepov itd.; 6. opredeliti individualne izvršilne organe - vodja TOZD ne more biti več vodilni delavec, imenovan od organa podjetja, marveč v TOZD avtonomno izvoljeni individualni izvršilni organ; poleg njega se lahko s statutom TOZD ustanovijo tudi drugi individualni izvršilni organ, s tem v zvezi je v statutu potrebno zlasti: opredeliti delovna mesta, ki so povezana s funkcijo individualnih izvršilnih organov, določiti njihove pravice in dolžnosti, način izvolitve, obdobje, za katero so izvoljeni, razloge za predčasni odpoklic itd. ZAJAMČENE SAMOUPRAVNE PRAVICE DELAVCEV V ustavnih določilih, ki opredeljujejo zajamčene in delavcu osebno neodtujljive samoupravne pravice v združenem delu, je najceloviteje opredeljena vsebina samoupravljanja v TOZD, s tem pa tudi potreba normativno urediti v statutu TOZD uresničevanje teh pravic. Ustavna dopolnila opredeljujejo kot zajamčene in delavcu neodtujljive pravice zlasti: - pravico do dela z družbenimi sredstvi; - pravico upravljati zadeve in sredstva družbene produkcije; - pravico odločati o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarja v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in - pravico, da pridobiva osebni dohodek. O vseh navedenih pravicah smo obširneje spregovorili že v prejšnjih sestavkih, zato se bomo omejili v zvezi z vsebino statuta TOZD le na nekater6 ugotovitve: - statut TOZD mora predvideti način uresničevanja delavcu osebn0 neodtujljivih samoupravnih pravic; - nosilci odločanja, ki zadeva uresničevanje navedenih pravic, motaj0 biti vsi delavci v TOZD; • - .statut TOZD mora navedene pravice podrobneje opredeliti, dx>loclt načela, merila, kriterije, ki naj služijo kot konkretna podlaga za uresničeva' nje delavcu neodtujljivih pravic. STATUT TOZD MORA UPOŠTEVATI CELOVITOST SAMOUPRAVNEGA PROCESA Samoupravni proces v združenem delu se v TOZD ne zaključuje. B.r®* združevanja TOZD v širše organizacije (podjetja, združena podjetja itd.)51 n mogoče zamišljati družbeno-ekonomskega razvoja. . Združevanje TOZD, kot pogoj razvoja, pa se sooča z vprašanji funkciopa^ nega razvijanja upravljavskega procesa in utrjevanja samoupravnega položi delavcev. ,j Uveljaviti samoupravni položaj delavcev v tem procesu pomeni uWe1Lfj rakonravnost vsake TOZD, ne slede na fazo delovnesa procesa, v kat enakopravnost vsake TOZD, ne glede na fazo delovnega procesa, v -p soustvarja skupne delovne rezultate. Zato je potrebno podrobno razn}®)^ tiste zadeve, katerih uresničevanje bo zaključeno v sami TOZD, od tistim . jih je mogoče na določeni stopnji družbeno-ekonomskega razvoja celovit J uresničevati na širših ravneh združevanja dela in sredstev družbene rept dukcije. Ta razmejitev pa mora omogočati, da bo na vseh ravneh združevanj dela delavec nosilec samoupravljanja, da bo varovan njegov neposredni m .j res, da pa bo varovan tudi interes-celote (skupni družbeni in ekonomski c J vseh v asociaciji združenih delavcev). Statuti vseh v asociacijo združe TOZD so zato podlaga za opredeljevanje skupnih interesov, zlasti pa P°{r7ja za uresničevanje delavčevega samoupravnega položaja v procesu upravlja J skupnih zadev. Npr., ni dovolj, če le v samoupravnih sporazumih opredeli ^ enakopravnost vseh TOZD v upravljanju skupnih zadev; ta enakopravnos. v praksi kaj hitro lahko konča le z enakopravnostjo delegatov v skup0 ^ organu, z njihovo enakopravno možnostjo uveljaviti svoj osebni interes zastopati interes le ožje skupine delavcev v TOZD. Statut TOZD mora y predvidevati oblike in načine soočanja ter usklajevanja posameznih intern0st v skupni interes, stališče vseh delavcev TOZD, ter obveznost in odgovor delegata TOZD v skupnem organu, da to stališče uveljavlja. ,0 Vsebino statuta TOZD lahko določijo le delavci, ki združujejo sv0-jjjajija v njej. Prav v zvezi z celovitostjo samoupravnega procesa se ob ustana J ^ TH7n npnnsrpHnn rt H Irt n -lin rt fpm Vatprp fnnlrriip hnHn iirP.sniCCVžU1 *„«•(* TOZD neposredno odločajo o tem, katere funkcije bodo uresničevali katere funkcije pa združevali. Ta odločitev pa predstavlja podlago,iz ptavn° izhaja vsebina statuta, kot temeljnega normativnega izraza sarnoup avtonomije delavcev v TOZD. PETER to5 KULTURNA AKCIJA BORITI SE MORAMO ZA VSAK SEDEŽ... Dve leti je, odkar so s sredstvi kranjskih podjetij in občinskega proračuna zelo lepo preuredili Prešernovo gledališče. Odkar je gledališka dvorana prenovljena, je opaziti tudi večje zanimanje ljudi za program te kranjske gledališke hiše. Res pa je seveda tudi to, da se interes za gledališko življenje povečuje tudi soodvisno od stalnosti gledaliških predstav skozi vso sezono. Ta pa je v Kranju že zagotovljena, zahvaljujoč že nekajletnim gostovanjem poklicnih gledališč, zlasti Ljubljanskega mestnega. Število predstav poklicnih gledališč (33) se sicer v minuli sezoni ni Povečalo. Ugotavljajo pa, da se je na teh predstavah precej povečal obisk (8113 gledalcev). Število abonentov Prešernovega gledališča (abonma vključuje 5 gostovanj poklicnega gledališča in 3 predstave Prešernovega amaterskega gledališča) je niinulo sezono narastlo na 1037, za .132 več kot leto poprej. Najbolj pa Je opaziti povečan obisk pri predstavah, za katere odkupijo vstopnice Podjetja in na katerih so nezasedeni sedeži zdaj mnogo redkejši, kot nekoč. Pomeni, da se kulturna akcija v Podjetjih očitno zdaj ne konča le z razdelitvijo vstopnic. V Prešernovem gledališču so Predvsem zelo zadovoljni s stiki, ki Jrh imajo z Iskro. Stike s tem podjetjem ocenjujejo kot izjemno do-bre. Član te delovne skupnosti, tovariš Anton Roblek, je odličen oblikovalec kulturne akcije. Pravi kulturni animator, odprt za vse pobude tf1 odprt, kot pravijo gledališki (Judje, tudi v pogledu estetskega Vrednotenja gledaliških dosežkov, ko je Iskra odkupila v minuli sezoni Predstavo Cankarja „Za narodov ulagor“ v uprizoritvi Prešernovega amaterskega gledališča in še ni bilo 5? razpolago propagandnega gra-mva, je Anton Roblek sam napravil Plakate in jih izobesil tam, kjer stanujejo zaposleni v Iskri. Ukvarja se .Udi z zamislijo, da bi v Iskri z za-■nteresiranimi delavci ustanovil relacijsko skupino, pri čemer mu bo "rešernovo gledališče zelo rado pomagalo. Velenju. Skupaj z mladinskimi in lutkovnimi predstavami pa so imeli, preko 100 predstav in na njih skoraj 30.000 obiskovalcev. V GLEDALIŠČU SE MORA VEDNO NEKAJ v DOGAJATI Zanimanje za predstave Prešernovega gledališča se povečuje tudi izven meja občine. Kulturna skupnost Radovljica, za katero so v minuli sezoni Kranjčani dali dve predstavi v Kropi, želi, da bi letos Kranjčani sodelovali v gledališkem abonmaju vseh petih krajev, koder organizirajo suri, ki jo bodo razposlali po kolektivih. Poskušali bodo tudi z razgovorom o repretoarju v kakšnem večjem kolektivu. Razmišljajo pa tudi o ' tem, da bi po predstavah organizirali v gledališki kadilnici pogovore z gledalci. Vsekakor poizkus, vreden resnih naporov, saj samo polemike, ki potekajo kot razgovor drug mimo drugega, nimajo posebno ustvarjalnega učinka. Okvirni repertoar za novo sezono je sestavljen seveda iz okvirnih repertoarjev poklicnih gledališč. Kot zanimivost pa povejmo, da bodo ob prihodnjem Tednu slovenske drame gostovali v Kranju tudi Beograjčani: Jugoslovansko dramsko pozorište s krstno uprizoritvijo Vitomila Zupana „Bele rakete lete nad Amsterdam “ in Beograjsko savremeno po-zorje s predstavo Cankarja „Kralj na Betajnovi". Za Teden slovenske drame je že doslej bilo izredno zanimanje in marsikdo je ostal brez vstopnice. Zato bodo letos število abonentov za to prireditev nekoliko zmanjšali, da bi omogočili obisk čim večjemu številu različnih ljudi. Kot zanimivost (to ni celovita informacija) iz okvirnega repertoarja Prešernovega amaterskega gledališča pa povejmo le nekaj zamisli: noviteta Javorška ..Poročna noč", posebej napisana za Prešernovo amatersko gledališče; iz Potrča ,.Kreftove trilogije" naj bi nastala montaža vseh treh časovnih prizorišč drame o Kreflih; pokazati Mirka Zupančiča dramo ..Situacije", ki je bila uprizorjena le 1959. leta v Celju; z gorenjskimi avtorji pripraviti Satirični kabaret; zamisel poizkusa dramatizacije nosilnih dialogov iz Svetinove „Ukane“; za šolsko mladino pa bi bil zlasti primeren izbor Grumove proze za Mali oder v kadilnici, kot tudi uprizoritev igre „Živelo življenje" mladega kranjskega avtorja Lužana. Načrtov torej dovolj, želimo lahko le, da bi jih čim več uresničili. SONJA GAŠPERŠIČ S KOLEKTIVI SE VEDNO PREMALO STIKOV ■ je tudi sodelovanje s ko- LKtivom Save, pa tudi s Tekstil-HJdusom. Sploh je sodelovanje z ve-Ftmi kranjskimi podjetji- že precej Organizirano, saj se delavci preko Ptiasnih desk seznanjajo z dogajanjem v gledališki hiši,, pa tudi Rteko tovarniških glasil, v katerih Jun Prešernovo gledališče posreduje različn'’ ;-r------------- =no informativno gradivo, rt. Umetniški vodja Prešernovega gle-altsča, režiser Janez Povše, ki nam ^.Posredoval te informacije, pa do- Sporazumevanje pod udarom Izvršni odbor izobraževalne skupnosti SRS bo seznanil izvršni svet SRS s stanjem, ki je nastalo po uveljavitvi zveznega zakona o omejitvi proračunske in druge skupne porabe na 14 % povečanje v primerjavi z letom 1971. Ce bi zakon dosledno izvajali, bi to pomenilo za izobraževalno skupnost SRS zmanjšanje finančnih sredstev do 15. septembra za 44.000 din. Tolikšen odliv sredstev naenkrat pa bi pomenil, da skupnost ne bi imela prihodnji mesec denarja za osebne dohodke za višje in visoke šole in za dopolnjevanje temeljne izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor rpeni, da v Sloveniji, kjer z družbenimi in samoupravnimi ddgovori skušamo uravnavati nesorazmerja in usmerjati potrošnjo, tak zvezni limit podira vse začeto in z določenimi uspehi že nagrajeno delo. Zato vztraja, da bi morali ustrezno vrednotiti tudi družbene in samoupravne dogovore o tem, kako bomo sredstva trošili in torej ne samo dmžbene in samoupravne dogovore, po katerih se urejajo dohodki za družbene dejavnosti. Izvršni odbor meni, da je družbeno in samoupravno dogovarjanje o tem, kako trošiti zbrana sredstva iz prispevkov in davkov, v Sloveniji tudi politika zveze komunistov, sindikatov, SZDL, Skupščine in izvršnega sveta SRS, ki je seveda zdaj ne smemo prepustiti udaru zveznega predpisa, ki bi v primeru Slovenije imel negativne posledice. Zakon sicer omogoča .republiki, da zmanjša ali poveča odstotek omejitve, toda v okviru republike mora ohraniti 14 % limit. Na čigav račun naj bi torej v Sloveniji omilili težak položaj dejavnosti, ki jih financira izobraževalna skupnost SRS? Vztrajati na ustreznem vrednotenju družbenih in samoupravnih sporazumov na področju porabe sredstev je vsekakor pravilnejša pot, menijo na izvršnem odboru Izobraževalne skupnosti SRS. s- g- Prešernovo amatersko gledališče je v minuli sezoni uprizorilo tudi Partljiča , .Tolmun in kamen1 uprizoritev bodo prikazovali tudi še v tej gledališki sezoni. Plakat na pravo mesto! Delavska univerza ,,Boris Kidrič", kj deluje v Ljubljani, na Vrhniki in v Idriji, pričenja novo izobraževalno sezono kot verificirana ustanova za izobraževanje odraslih. S tem ji je družba dala priznanje, ki ga ustanova, ki je v sezoni 71/72 imela skoraj 51.000 slušateljev, gotovo zasluži. — Delavska univerza ,,Boris Kidrič" pa vseskozi išče tudi sigurnejši korak k potrebam delovnih organizacij in delavcev. Tako tudi letos. Pred dnevi je razposlala v delovne organizacije s svojega območja lično in pregledno urejen program za novo sezono, da bi se z njim seznanili vsi. ki so odgovorni za izobraževanje v delovnih organizacijah. Pritožili pa so tudi plakat in poprosili, da ga izobesijo tam, kjer ga bodo delavci res lahko videli in se-preko njega seznanili z možnostmi, ki jih DU ,,Boris Kidrič" nudi za njihovo izobraževanje. Da bi program bil kar najbolj'odraz potreb delovnih organizacij in delavcev, so pritožili tudi anketni listič, v katerem povprašujejo o tem, kako ta program ustreza posamezni delovni organizaciji, ali npr. program za osnovno šoto dovolj informira delovno organizacijo in delavce o možnostih šolanja, ali programi za izobraževanje članov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ustrezajo tudi potrebam 'političnega usposabljanja v delovni organizaciji itd. Takšna pot iskanja različnih odgovorov s strani delavske »univerze bo gotovo uspešna, če se bodo tudi -ustrezne službe v delovnih organizacijah poglobile v predloženi program in skušale vanj vnesti tudi tisto, kar je zapisano v njihovem lastnem programu izobraževanja zaposlenih. Seveda je stikov s kolektivi še taw° P16013?0- Morali bi najti več bj | U tiudi, kot je Roblek v Iskri, da jo lahko med zaposlenimi našli več-lj^°dzivnost na naš program gleda- stalne gledališke predstave. Novo povabilo pa je prišlo iz Kopra, Izole SINDIKALNI PEVSKI ZBOR ŠTEFAN KOVAČ IZ MURSKE SOBOTE POJE: m Pirana, koder naj bi to sezono s 5.e8a življenja, da bi spoznali tudi, ; 0,1 niso zadovoljni in česa si žele. jaj®da pa smo tudi delavci iz gle- šir' -a dolžni ob tem razvijati naj-Iniciativo za sodelovanje. Naše m !sde je - boriti se za vsak sedež v le dališču. Če bodo ljudje verjeli tem Seslu, naši pripravljenosti, po-V, lahko nastanejo dobri stiki. . . Kn , nrinuli sezoni je poleg predstav j, tujočih poklicnih gledališč imelo Ponovo amatersko gledališče 47 v h stav> na njih pa 13488 gledalcev čuri nadl hiši in v Cerkljah, Šen-Lok'1’ ^ropi, Preddvoru, Škofji *> Kostanjevici, Sladkem vrhu in Kranjčani dali štiri predstave. Za povečano gostovanje Kranjčanov je deloma razlog v nižji ceni za stroške gostovanja, kot jih zaračunavajo poklicna gledališča. Drug razlog pa je gotovo iskati v povečanem . zanimanju javnosti, zlasti po tem, ko so z uprizoritvijo Cankarja „Za narodov blagor" Kranjčani pobudili v širši javnosti zanimanje, odobravanje, pa tudi polemiko, vse to pa je dokaz, da se v neki gledališki hiši dogaja nekaj zanimivega, kar je vredno videti. Zdaj je gledališki svet že sprejel okvirni repertoar za novo sezono, ki ga bodo objavili tudi v posebni bro- Pesem prijateljstva med narodi 8. septembra je nastopil v Murski Soboti pevski zbor iz budimpeštanske ladjedelnice Pet let, odkar deluje soboški zbor Štefan Kovač, je kratka doba. Pod vodstvom zborovodje ALEKSANDRA VLAJA pa je naštudiral že preko šestdeset pesmi. Med njimi so poleg prekmurskih še ostale slovenske, hrvaške in srbske narodne. Zapoje pa tudi kakšno nemško, madžarsko in italijansko. To so pes- mi prijateljstva med narodi, saj soboški pevci pogosto nastopajo v so- N Tipski projekt dijaškega doma Podpisnice družbenega dogovora o investicijah v srednje le in dijaške domove so dale nalogo Izobraževalni skupaj SRS, da zagotovi funkcionalnost in racionalnost ^ °žb. Že lani začeto delo Izobraževalne skupnosti SRS, da 1 Prišli do takšnega projekta za dijaške domove, je-torej tl .l^bno nadaljevati. Na podlagi preveijenih in sprejetih kri-Ba d V -*e skupina projektantov mariborskega podjetja STAV-odb Že Pr'PraviIa 3 variante predlogov. Zdaj pa je izvršni u°r Izobraževalne skupnosti SRS odobril znesek do j^U-000 din, ki bi ga vplačali STAVBARJU za izdelavo JRpfetne investicijsko tehnične dokumentacije (izvedbeni Crti) za tipski projekt dijaškega doma (vključno s predlo-n m Za serijsko opremo). Tolikšno vsoto za izdelavo glav-n Projekta so pripravljeni plačati, ker to znaša 3 % vred-E.1 investicij ža internat s 600 gojenci. Upski projekt dijaškega doma naj bi tako postal last Iz- N * * * * N N N S N *» S * N 5 Na 10 cicero CELJE inve^N^06 skupnosti SRS, ki bi ga odstopala neposrednim Po sodbi šolnikov s celjske občine so problemi šolstva na celjskem področju resnično težavnejši kot drugod po Sloveniji. Na Celje pritiska šest nerazvitih občin, ki nimajo — če izvzamemo steklarsko šolo v Rogaški Slatini - nobene srednje šole, to pa je skupno okrog 200.000 prebivalcev. S tem, da bo republika pomagala urediti osnovno šolstvo na nerazvitih območjih, bo nedvomno omogočila tudi večji dotok učencev iz teh krajev v srednje šole. Zaradi pomanjkanja prostorov pa jih v mestih ne bo mogoče sprejeti, tako da bodo prizadeti predvsem nerazviti. V Celju ob tem poudarjajo, da gre za širši področni pomen njihovih srednjih šol, saj je v njih že sedaj 65 % dijakov iz drugih občin. Zanje torej ne more biti odgovorna samo celjska občina. sednji Avstriji in na Madžarskem. Zanimivo je, da so v omenjenih deželah skoraj bolj cenjeni kot doma. Njihove pesmi je posnel celo avstrijski radio. Največji uspeh za zbor pomeni nedavno gostovanje v madžarskem glavnem mestu, v Budimpešti. Tja jih je povabil sindikat enajsttisoč-članskega kolektiva ladjedelnice Ganz. Koncertu so posvetili organizatorji veliko pozornost. Na odru so napisali: ,,Z veseljem vas pozdravljamo, dragi Slovenci." Na prireditev so bili povabljeni tudi tamkaj živeči Slovenci in Hrvatje. Med njimi so bili še srbski strokovnjaki, ki so na delu v ladjedelnici. Poslušalci so bili izredno navdušeni nad petjem. Gostitelji so pevcem pokazali zna- menitosti Budimpešte in jih popeljali še na Blatno jezero. Tam so se razšli kot dobri prijatelji, ki se bodo srečali v Murski Soboti osmega septembra. Tokrat je imel zbor ladjedelnice Ganz celovečerni koncert v Murski Soboti. Sobote gradi mostove dobrih odnosov med sosednimi narodi. FRANČEKŠTEFANEC Po gostovanju v Budimpešti so dobili soboški pevci sporočilo, da bodo peli prihodnje leto našim delavcem v Ingolstadtu v Zahodni Nemčiji, kjer je zaposlenih okoli šesto Prekmurcev, vseh Jugoslovanov pa okoli tisoč tristo. Omeniti je treba trojna srečanja zborov iz Jennersdorfa v Avstriji, Szombathelyja na Madžarskem in Murske Sobote, ki so bila v zadnjih dveh letih v omenjenih mestih. Za ta mednarodna srečanja ima precej zaslug soboški zbor. Lahko rečemo, da sindikalni pevski zbor Štefan Kovač iz Murske če estltorjem. Le-ti bi povrnili izobraževalni skupnosti dolo- Jj* 0 manjšo vsoto denarja, ki bi se zbiral v posebnem skladu nadaljnje razvojno delo na področju projektiranja. ^ V\ s-8- $ Z enega od skupnih nastopov soboškega sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač in tamkajšnje godbe na pihala PARTIZANSKA KNJIGA OBVEŠČA POTUJOČA KNJIGARNA bo v: — torek: 1972 v 12. septembra VOLIČINI; sredo, 1972 v 13. septembra LENARTU; četrtek, 14. septembra 1972 v ZGORNJI ŠČAVNICI; — petek, 151 septembra 1972 v BENEDIKTU; — soboto, 16. septembra 1972 v ŽERJAVCIH. NAŠE GESLO: Dobra knjiga v vsako vas! iKNJIzm hram na KOLESIH razstavlja, prodaja, sprejema naročila in prednaročila za kn.flge, revije in časopise VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB. MODNA HIŠA S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI bogato ih vedno aktualno izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije in galanterije. RAZDELITEV DELA, ODGOVORNOSTI l\ SREDSTEV V kranjski Savi imajo tri temeljne organizacije združenega dela V zadnjem času so v dveh podjetjih izrazili zanimanje za to, da se vključijo v industrijo Sava Kranj kot temeljna organizacija združenega dela. Čeprav gre še za skromne prve stike, jih le velja pripisati dejstvu, da v mestu, kakršnega so temeljnim organizacijam združenega dela določili v Savi, tudi drugi kolektivi vidijo dobre pogoje za svoj razvoj. Ob največji možni samostojnosti' temeljna organizacija lahko uživa vse prednosti, ki jih nudi veliko podjetje na področju tehnologije, strokovne moči, kapitala, razvojnih programov in podobnega. Pospeševanje integracijskih -procesov je gotovo le ena izmed prednosti, ki jih nakazuje nova samoupravna organizacija Save. Seveda je najtesneje povezana z njenim glavnim smotrom: do PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA V PUCONCIH V POMURJU SE PRIPRAVLJA NA ZDRUŽITEV S TOVARNO DUŠIKA RUSE Od uspešnih poslovnih stikov do združitve Delavska sveta tovarne dušika Ruše in Proizvodnje kremenčevega peska Puconci v Prek-muiju sta imenovala posebni komisiji, katerih naloga je pripravljati materiale za proučitev možnosti o združitvi podjetij. Če bodo ugotovitve komisije ugodne, bo prišlo do združitve spomladi prihodnjega leta, verjetno sredi marca. S tem bodo dobili v Puconcih nove možnosti za modernizacijo in razširitev proizvodnje. Pri proizvodnji kremenčevega peska v Puconcih dela 95 delavcev v treh izmenah. Letos bodo proizvedli 83 tisoč ton različnih vrst kremenčevih peskov, ki so surovina predvsem za kemično industrijo, za filtriranje vode ter za potrebe livarn in gradbeništva. Letošnja proizvodnja bo precej večja od lanske. Lani niso mogli delati zara- di poletne suše okoli 90 dni. Povprečen zaslužek v kolektivu pa je bil lani 1.380 dinarjev. Pred dvema letoma je pričelo podjetje z obsežnimi geološkimi raziskavami terena, da bi ugotovili zaloge surovin. Z raziskovalnimi deli bodo nadaljevali prihodnji dve leti, za kar bodo porabili okoli 500 tisoč dinarjev. V ta namen bodo vložili lasten denar, soudeležbo največjih odjemalcev surovin, za pomoč pa bodo zaprosili tudi republiko. Na osnovi dolgoročne pogodbe so že pričeli s skupnim vlaganjem za nabavo mehanizacije. Zaenkrat je za njih najpomembnejši velik nakladalni bager, ki stane okoli 660 tisoč dinarjev. Omogočal bo normalno in po potrebi povečano odkopno storilnost. Ruška tovarna dušika porabi letno za svojo proizvodnjo okoli 30 tisoč ton kremenjaka. Tako je največji odjemalec pu-conske proizvodnje. Do pogovorov o združitvi med kolektivoma je prišlo na osnovi dolgoletnih uspešnih poslovnih stikov in dolgoročne pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Ruška tovarna bo v bodoče potrebovala še več kremenčevega peska in bo potrebno v Puconcih čimprej povečati proizvodnjo. Letno bi lahko proizvedli vsaj sto tisoč ton kremenjaka. Strokovnjaki so ugoto- vili, daje po dosedanjih raziskavah surovine še vsaj za naslednjih dvajset let. V severovzhodnem delu Prekmurja je velika prodnata terasa, ki je debela okoli deset metrov. Skupno je je okoli deset milijonov ton in je enake kakovosti, kot v sedanjih izkopih. Povečanje proizvodnje zahteva veliko denarja. Samo podjetje, ki je sorazmerno majhno, ne bi zmoglo teh naložb in je tudi zaradi tega združitev velikega pomena. najvišje možne mejč razviti možnosti in zanimanje slehernega delavca in delovne skupine za boljše gospodarjenje. V Savi imajo 3 temeljne organizacije združenega dela: tovarno avtopnevmatike, tovarno tehničnih izdelkov in organizacijo skupnih služb. V zadnji razpravi so delavci trgovske mreže predlagali, da bi tudi ta postala samostojna organizacija, kar že proučujejo, razvoj posameznih proizvodnih oddelkov pa bo odpiral za to še nove možnosti. Na prehodno obdobje uvajanja TOZD, ki so ga začeli 1. julija, zaključili pa ga bodo ob koncu leta, so se v Savi pripravili z dokaj temeljito izvedeno delitvijo dela, odgovornosti in sredstev. Posebno veliko sprememb so doživele strokovne službe. Da bi temeljne organizacije lahko samostojno delovale, so strokovne in vodstvene skupine, ki se ukvarjajo z operativnimi nalogami, razdelili na dva dela oziroma, na tri in jih neposredno vključili vanje. S 1. julijem so razmejili tudi vsa sredstva, da bi se tako do konca leta pripravili na ločene obračune dohodka. TOZD bodo združevale del sredstev v skupnih kreditnih in solidarnostnih skladih. 'Sedanje obdobje v Savi izkoriščajo zlasti za še temeljitejše razčiščevanje materialno teh- ničnih odnosov, ki morajo biti dokončno razčiščeni do konca leta, ko bodo osvojili — po sestavu in postopku sprejemanja nov gospodarski načrt za prihodnje leto. Nujnost temeljitih rešitev na tem področju je toliko večja, ker Savina tovarna avtopnevmatike deluje v posebnih pogojih — ob udeležbi tujih partnerjev. Posebno pozornost pa posvečajo v Savi tudi predlogu o dokončni organizaciji samoupravljanja v temeljnih organizacijah in v podjetju kot celoti. O tem bodo odločali v javni razpravi do 15. oktobra, mesec kasneje pa naj bi osvojili tudi samoupravni sporazum o združitvi in medsebojnih odnosih TOZD ter razpisali volitve za nove organe upravljanja, ki bodo sredi decembra. M. S. CELJE V začetku leta so pri avtoturističnem podjetju IZLETNIK v Celju dobili deset novih avtobusov. Od tega so jih polovico namenili lokalnemu, polovico pa medkrajevnemu prometu. Do konca leta pa pričakujejo še sedemnajst novih avtobusov. Modernizacija voznega parka teče pri Izletniku-po programu. MB DAN SAMOUPRAVLJAVCEV V TRBOVELJSKIH STROJNIH TOVARNAH Ob novih delovnih zmagah Drugi september je tradicionalni praznikkolektiva trboveljske strojne tovarne. Na ta dan pred 22. leti so v Žlrovske etikete za vso državo Žirovsko podjetje Etiketa zaključuje gradnjo novih delovnih prostorov s površino 1350 kvad. m. Veljali bodo 4 milijone dinarjev in če se bodo predvidevanja uresničila, bo njihova otvoritev za dan republike. Sko-jaj 60 odstotkov denarja za to naložbo je podjetje zbralo samo, ostalo pa sta mu posodila Ljubljanska banka in sklad skupnih rezerv gospodarstva škofjeloške občine. Pridobitev velikih lastnih delovnih prostorov bo za 104-članski kolektiv Etikete velik praznik. Podjetje je namreč šele pred dvanajstimi leti začelo skoraj iz nič. Z vztrajnimi prizadevanji se je do danes uspelo uveljaviti kot najmočnejši proizvajalec tiskanih etiket in sorodnih izdelkov v državi. Cenijo, da s svojo proizvodnjo zadosti nad 80 odstotkom povpraševanja na našem tržišču, njegovi najmočnejši odjemalci pa so konfekcijska, lesnopredelovalna, kemična, kovinska in druga podjetja iz vseh republik. Podjetje je usposobljeno za vse faze dela pri teh zahtevnih iz- • delkih in ima tudi svoj risalni oddelek. Vrednost strojev in drugih osnovnih sredstev za delo Etikete je že nad 4 milijone dinaijev. Ker je podjetje doslej prilagajalo svoje zmogljivosti vedno večjemu povpraševanju zgolj z nakupom nove strojne opreme, ima sedaj proizvodnjo po številnih krajih v Žireh, kar jo seveda zelo otežkoča. Ko bo proti koncu leta pripravo dela in proizvodnjo združilo v novi stavbi, bo po sedanjih ocenah lahko za petino povečalo proizvodnjo samo na račun smotrnejše organizacije dela in boljše kontrole. V novih razmerah se bo ta prizadevni žiroVski kolektiv lah- ko lotil tudi nadaljnjih načrtov za izpopolnitev svoje ponudbe, saj ne želi zaostati za zelo naglim razvojem in mnogimi novostmi na svojem proizvodnem ‘področju. M. S. njej izvolili pivi delavski svet in odtlej je samoupravljanje postalo neodtujljiva pravica in dolžnost vseh zaposlenih, in te pravice prav zdaj širijo z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Ob svojem prazniku pa je kolektiv izročil svojemu namenu tudi nov obrat orodjarne in nov, najsodobnejši horizontalni rezkalni stroj, s pomočjo katerega bodo hitreje uresničevali načrt preusmerjanja proizvodnje. Za novo orodjarno so se v tovarni odločili že pred leti, spodbudo pa jim je dala tudi zahodnonem-ška firma Siemens in druge, ki bi rade naročale v strojni tovarni razne vrste zahtevnejših orodij. Zdaj je ta obrat opremljen, vendar je končana komaj prva etapa, ker bodo v drugi izpopolnili stroje in naprave in se usposobili še za proizvodnjo nekaterih drugih vrst blaga Nova orodjarna je pravzaprav rezultat skupnega vlaganja strojne tovarne in trboveljskih investicijskih birojev. Ti so prispevali devizna sredstva za nakup strojev v tujini, kolektiv strojne tovarne pa je dal prostore in drugo opremo. Stroški novega obrata presegajo 5 milijonov din. Kot orodjarna je tudi nov rezkal-1 ni stroj, uvožen iz Češkoslovaške, velika pridobitev za^ta kolektiv kovinarjev. Gre za napravo, težko okoli 130 ton, na kateri bo mogoče obdelovati celo kose težke do 50 ton. S pomočjo tega stroja pa bodo v stroj- ni tovarni lahko izdelovali tudi težjo in srednjo mehanizacijo. Zanimivo je, da so morah za to napravo odšteti nad 5 milijonov din, pravijo pa, da se jim bodo stroški kmalu povrnili. Za kolektiv tega kovinsko-pre-delovalnega podjetja je nadaljna m0-dernizacija življenjska potreba, saj znaša sedanja odpisanost strojnega parka že skoraj 90 %. Zatrt bodo tudi v prihodnje skušali vsa razpo-ložljiva ustvarjena sredstva iz dohodka nameniti za nakup novih naprav in strojev. UlMESf POHIŠTVI I DOPISNIKI POROČAJO 0TIŠKI VRH Strešna opeka »Trajanka« Nedavno je prišla iz nove tovarne v Otiškem vrhu pri Dravogradu prva betonska streška opeka. Prvo proizvodnjo opeke, imenujejo jo „Trajanka“, bodo Dravograjčani prikaz ah na jesenskem Zagrebškem mednarodnem velesejmu. Opremo za to novo tovarno je Gradbeno podjetje Dravograd kupilo v Zvezni republiki Nemčiji. Na minuto bodo v tej novi tovarni, v kateri je proizvodnja mehanizirana in avtomatizirana, izdelali 70 strešnih opek. Tako bodo lahko v eni izmeni na leto izdelali najmanj 10 milijonov betonskih strešnih opek. V Dravogradu računajo, da bodo letos izdelali že okrog 4 milijone teh novjh strešnih opek. » KOZJE____________________________________ Obrat celjske Metke Tekstilna tovarna Metka iz Celja je bila med prvimi, ki so začeli graditi obrate na nerazvitih območjih. Tako je že pred leti v Kozjem zgradila obraj, v katerem zaposluje 90 delavcev, največ žensk. Letos pa se je ta kolektiv v Celju odločil, da v Kozjem zgradi še en obrat. Z gradnjo montažne proizvodne dvorane so že pričeli. Imela bo 1350 kvadratnih metrov površine, v njej pa bo dobilo delo 96 delavcev. Tako bo lahko že ob koncu leta v obeh obratih Metke v Kozjem zaposlenih okrog 190 ljudi. Celotna investicija bo,veljala 8460.000 dinaijev. V novem obratu bodo delavke izdelovale posteljno konfekcijo. Za novo delo se delavke že priučujejo. MB XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^f Ime in priimek Naslov Podpis 3 4 Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČIP Delavska enotnost, Ljubljano, Dalmatinova 4, It. NB 501-1-991. Ime. priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: *%%%%%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»> NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek: Tečen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZR Delavska enotnost, Dalmatinova 4, SL NI 501-1-991. ŠPORT IN REKREACIJA Ena izmed navez tik pod Malim Triglavom Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ V SNEGU NA TRIGLAV Prvi pohod „Sto žensk na Triglav*1 v režiji ljubljanskega tednika TT je pred sedmimi leti za podobno invazijo na streho Jugoslavije spodbudil in navduši tudi mnoge posnemalce. Tako na Triglav zdaj hodi po 400 železaijev na mah, po 101 Mengšan, 80 Škofjeločank itd. Ekspedicije ženske stotnije na Triglav, ki so na vrsti vsako leto Prvo soboto in nedeljo v septembru, pa so med vsemi najbolj slavne, zabavne in privlačne ne le za pripadnice nežnega spola, ampak tudi za njihovo vse številnejše spremstvo, ki ga zlasti zadnje čase povečujejo tudi inozemski novinarji in televizijski reporterji. Toliko ža uvod k letošnjemu Pohodu „Sto žensk na Triglav**, *ti je za razliko od vseh dosedanjih potekal, vsaj v zadnjem 'klu, že v pravih zimskih razmetali. Četrt metra novega snega, e£l. megla in vmes snežni me-teži so namreč večini udeleženk etošnje ekspedicije preprečili ^zPon proti vrhu, saj za kaj ta-e8a kratkomalo niso bile do-^°ij opremljene, čeprav bi tež-0 rekli, da si tega ne bi upale. *o je izpred planinskega orna Planika na južni strani ri§lava pod vodstvom naših najboljših gorskih vodnikov in reševalcev proti vrhu odšlo le nekaj več kot 40 žensk v desetih navezah. Vreme seje ves čas spreminjalo, zato so se štiri naveze na malem Triglavu obrnile, ostalih šest, v katerih je bilo na vrveh skupaj 29 žensk, pa je le doseglo vrh in se tudi srečno vrnilo. Kdorkoli je to nedeljo bil na Triglavu, je ostal prikrajšan za razgled. Severni veter je bičal v kosti, megla in sneg sta pronicala skozi obleko in obutev. In vendar: tudi v takih razmerah ima vzpon , na katerikoli planinski vrh, še posebej pa na očaka Triglava, svoj čar in nudi zadoščenje. Treba je namreč zbrati dobršno mero poguma, • marsikdaj stisniti zobe, premagati strah in tesnobo, da bi človek občutil vse tisto, kar ga preveva, ko vsem težavam navkljub le doseže cilj, ki za marsikoga pomeni izpolnitev življenjske želje. Zato ne preseneča, da bi vse letošnje „prvopristopnice“ ponovile vzpon ob prvi priliki, ki se jim bi le ponudila. To pa, poleg vsega drugega pomeni, da se naše planinsko gibanje sicer počasi, vendar vztrajno širi. Ce namreč nekaj vzljubijo starši, lahko verjamemo, da tistega najbrž ne bodo odsvetovali svojim otrokom. —mG Športna tekmovanja delavcev v prometu in zvezah Primorske Po sklepu seje medobčinskega in obalnega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Nova Gorica in Koper se bodo letos prvič srečali delavci te dejavnosti vse Primorske in se pomerili v petih športnih panogah: v šahu, kegljanju, balinanju, streljanju in malem nogometu. Oba odbora sta ugotovila, da je dejavnost v prometu in zvezah različna in da je zato potrebno poiskati primerne oblike sodelovanja. S tem bi se med delavci Primorske ustvarile prijateljske vezi, ki so pomembne tudi pri opravljanju dela. Oba odbora sta se odločila za organizacijo in izvedbo športnega tekmovanja, ki bo 1. oktobra v Kopm. Pričakujemo, da se bodo e CELJE športniki sindikalnih organizacij množično udeležili tekmovanja ter s svojo udeležbo prispevali k tej športni manifestaciji delavcev v prometu in zvezah. (ck) Končano je plavanje na 50 m prosto za sindikalno prvenstvo in športno značko TRIM. Plaval? je 180 udeležencev iz 28 sindikalnih organizacij! Večina je dosegla normo za maksimalno število točk za značko. Žal je dokaj slaJRo vreme preprečilo, da bi bila udeležba še večja. V ekipnem tekmovanja za sindikalno prvenstvo je končni vrstni red naslednji: člani (5 najboljših): 1. Prosveta, 2. Klima, 3. EMO, 4. Libela, 5. Cinkarn^ 6. Žična, 7. Železarna, 8. Metka itd. Starejši člani (3 najboljši): 1. Klima, 2. Libela, 3. Žična, 4. EMO itd. Članice (2 najboljši): 1. Cinkarna, 2. Metka, 3. Prosveta, 4. Občina. Prihodnji teden bo nadaljevanje sindikalnega prvenstva v nogometu, v katerem nastopa 20 ekip v dveh ligah. Po 5. kolu vodi v prvi ligi Aero pred Zlatarno in EMO, v drugi ligi pa Mere pred Ingradom in Tehnomercatoijem. Za letošnje tekmovanje v rokometu organizatorji še zbirajo prijave. Lani je nastopilo 12 ekip, zmagala pa je ekipa Aera. Tekmovali bodo v dveh jakostnih ligah. T. GORŠIC VEČ TRIM STEZ! Medtem ko smo letošnje leto zgradili v Sloveniji že marsikatero trim stezo, se v številnih občinah še vedno ukvarjajo z vprašanjem, kakšna naj bo ta steza, koliko naj bo dolga, koliko naj ima ovir itd., itd. Osnovni namen trim steze je, da omogoči ljudem, mladini in odraslim vadbo za utrjevanje zdravja in ohranjanje telesnih sposobnosti. Steza mora torej omogočati ljudem hojo v naravi, lahkoten tek, preskakovanje ovir in preproste vaje na telovadnem orodju. Odločilnega pomena za ohranjanje srca, krvnega ožilja in dihal sta prav hoja in tek v naravi, zato morajo biti trim steze dovolj dolge. Naj s tem v zvezi povemo, da bodo v Škofji Loki poskrbeli poleg trim' steze tudi še za posebno pot, ki bo dolga približno 7000 korakov in bo namenjena predvsem tistim, ki si želijo daljšega sprehoda v miru in samoti Po zaslugi športnih strokovnjakov, predvsem zdravnikov, danes že precej natanko vemo, kako dolgo in kako hitro naj človek hodi ali teče vsak dan, da bo zdrav, čil in sposoben ter da bo ohranjal svojo normalno telesno težo. Starejši se lahko odločijo za živahno hojo, ki naj traja približno tričetrt ure, mlajši pa se lahko odločijo za tek na tisoč do dva tisoč metrov. Da bi izpolnili normo, morajo preteči to razdaljo po petkrat tedensko v hitrem tempu. Povedano velja seveda za ravne steze. Če pa so le te speljane po valovitem svetu in je potrebno pri teku premagovati določeno višinsko razliko, so steze lahko tudi krajše. Razumljivo: o učinkovitosti vadbe na trim stezah ne odloča dolžina, temveč intenzivnost gibanja, predvsem hitrost hoje in teka. Najprimernejše so steze v naravnem okolju, po gozdu in gozdnih jasah, ne prestrme vendar take, da zamikajo človeka tudi k teku, zlasti po ravnem in navzdol. Vita - Parcours steze, to so švicarske trim steze, so dolge dva do dva tisoč petsto metrov. Vzorna avstrijska fitnees steza pri Innsbrucku, imenovana gozdna milja, je dolga tisoč šesto metrov. Pri opremi te steze so sodelovali izvedenci inštituta za telesno vzgojo pri univerzi v Innsbrucku. Postaje za telovadbo so samo na prvem delu steze, zadnjih tisoč metrov pa je namenjenih za treniranje notranjih organov. Vse do cilja je potrebno lahkotno teči Torej bistvo trim stez je, da omogočajo vsestransko vadbo na, planem, na svežem zraku. Ni torej tako zelo pomembno, koliko je steza dolga, koliko ima postaj in po kakšnem terenu je speljana. To je drugotnega pomena. Bistveno je, da je steza dostopna vsem, da je v bližini stalnega bivališča in seveda - da je mikavna Takole so vlekli vrvi krepki delavci koprske luke in premagali vse po vrsti. (Foto: L. B.) Kegljači Luke Koper so osvojili tretje mesto (Foto: L. B.) Rekordna udeležba na VII. igrah luških delavcev J°Jv«C|a Izbiro konfekcije Od I. do 2. septembra 1972 je bilo na Reki veliko športno srečanje luških delavcev. Po 13-letnem „odmoru“ so se znova pričele medluške športne igre, ki so se jih udeležila moštva iz Reke, Kopra, Splita, Ploč in Bara. Nastopajoči so se pomerili v kegljanju, malem nogometu, streljanju z malo kalibrsko puško, balinanju, vlečenju vrvi in šahu. Vsako pristanišče je na- stopilo s 35 člani, le luka Bar s 25. Vseh nastopajočih je bilo 200. Med omenjenimi disciplinami sta pri luških delavcih najbolj razviti in privlačni vlečenje vrvi in mali nogomet. Na Reki tokrat ni šlo toliko za rezultate, kot za to,, da so se srečali luški delavci - športniki in skupno manifestirali voljo in željo po skupnem sodelovanju na vseh področjih. Tovariš An-djelko Dujmovič — vodja split- ske skupine delavcev - športnikov, je dejal na tiskovni konferenci: „Sprejeti in podpisani samoupravni sporazumi med lukami morajo postati resnica in jih moramo dosledno izvajati. Gre pa tudi za to, da se dokončno sporazumemo med seboj, kako bomo razdeljevali tovor in za kakšne vrste tovora se bo specializorala ta ali ona luka Na tiskovni konferenci sta bili izraženi želji, da bi se pri- družile tovrstnim manifestacijam tudi vse druge - tudi kopn-ske - rečne luke in da bi razširili lestvico tekmovalnih disciplin, da bi tekmovali tudi plavalci, veslači, jadralci in drugi. Reški delovni kolektiv luke je bil gostitelj, ki je zaslužil tokrat vse priznanje za odlično izvedbo teh iger, ki so sedme po vrsti in se jih je udeležilo do sedaj največ moštev iz obmorskih jadranskih luk. LILIJA BOGOMIL STROJNA TOVARNA IN LIVARNA GOSTOL V NOVI GORICI PRAZNUJE SVOJ 25. ROJSTNI DAN Polgi načrtov »Uspešno bomo nadaljevali začrtano pot le v primeru, če bomo še naprej skrbeli za kadre ..trde v Gostolu S »Danes imamo v svojih vrstah že 16 ljudi z visoko izobrazbo, 14 z višjo in 79 s srednjo. Visoko kvalificiranih delavcev imamo 45, kvalificiranih delavcev pa kar 227 ...« „Ne .ne smete biti še zadovoljni . .je dejal nekdanji direktor kolektiva Gostol JOŽE ŠTRUKELJ, ko je nedavno obiskal delavce, ki so se pripravljali na praznovanje 25. obletnice svojega podjetja. „Resje: veliko ste napravili, toda nenehno vas mora voditi misel-, da morate napraviti še več!“ Rojstvo podjetja Gostol, ki si je v letih svojega obstoja pridobilo zavidljiv sloves v svoji širši domovini pa tudi onkraj meje, je bilo v resnici nekaj posebnega, nekaj enkratnega. Natančno pred petindvajsetimi leti, le nekaj ur pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji, je namreč Jože Štmkelj s svojimi delavci preselil svoje stroje iz stare Gorice v Solkan. Težke so bile tiste nočne septembrske ure, toda akcija zavednih Slovencev je uspela in rodil se je zametek nove tovarne. Tako bo z zlatimi črkami ostalo zapisano v zgodovini Gostola ime JOŽETA ŠTRUKLJA, kije družbi podaril svoje imetje in seveda imena vseh njegovih delavcev in vajencev, ki so sodelovali pri veliki akciji. ALBINA LEBANA, JOŽETA ŠTUCINA, MAKSA ZAVADLAVA, ANTONA ZAVRTANIKA, IZIDORJA GO-MIŠČKA in VLADA SAKSIDE. „Majhen kolektiv je začel delati v izpranjenih prostorih delavnice italijanskega lastnika, ki je ob priključitvi zapustil naše ozemlje ...“, obujajo spomine delavci Gostola. „Š prvim ulivanjem smo pričeli že februarja leta 1948. To je bil velik praznik. Potem smo pričeli razmišljati, kako bi prišli do nekega lastnega izdelka, ki bi bil samo naš in s katerim bi osvojili tržišče. Zedinili smo se, da bo to mešalnik za testo . . .“ Razvoj Gostola je šel seveda svojo pot. Leta pa so pokazala, da so bile odločitve kolektiva, ki je iz leta v leto rasel, pravilne, saj so se več kot dobro obrestovale. f,Dane s šteje podjetje z vajenci vred že 733 ljudi.. .“, mi pripovedujeta sekretar ALOJZ PANKER in JOŽE PODBR-ŠČEK, referent za informacije in izobraževanje v Gostolu. „Od letos dalje so pod našo streho tudi nekdanji kovinski obrati Avtoprevoza Tolmin, ki so se že nadvse uspešno vključili v naš proizvodni program. Ob tem naj povemo, da imamo v Tolminu še velike načrte. Tu bomo gradili tovarno za proizvodnjo pekarskih peči. Kdaj bo to? Natančno še ne bi mogli povedati, veijetno pa prav kmalu .. Danes se Gostol ukvarja pravzaprav s tremi dejavnostmi, od katerih so si po prometu vse žele enakovredne. Gre za livarno, proizvodnjo strojev za prehrambeno industrijo in proizvodnjo opreme za livarne. V petindvajsetih letih obstoja se je torej izoblikoval specializiran proizvodni program, ki ga strokovnjaki Gostola uspešno negujejo in izpopolnjujejo. Pred petindvajsetimi leti je znašala v Gostolu vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega 1.000 dinarjev, letos pa že več kot 31.000 din. Zgovoren podatek! V proizvodnji strojev za prehrambeno industrijo - Gostol dela le še stroje za proizvodnjo kruha — podjetje nima konkurence, tako glede kvalitete kot tehnologije. Največ prodajo mešalnikov in delilno-oblikovalnih strojev. K temu naj dodamo le še to, da proizvaja Gostol praktično že skoraj vse stroje za pekarsko industrijo. Že prihodnje leto bo proizvodni program Gostola na tem področju popoln, kar bo omogočilo podjetju inženiring za opremo pekarske industrije. Livarji Gostola se uspešno ukvajjajo z ulitki iz sive litine za strojno industrijo in seveda lesenimi in kovinskimi modeli. Največja njihova želja je, da bi imeli boljše pogoje dela. Kot smo zvedeli v Gostolu, se bo ta njihova želja prav kmalu uresničila, saj bo podjetje gradilo novo livarno. In livarska panoga v Gostolu? Izdelujejo opremo za celotne livarne od priprave livarskega peska in čiščenja ulitkov do transportne tehnike. Vse tri dejavnosti so si nekako enako- vredne in sodelujejo v skupnem prometu približno z eno tretjino. Vrednost proizvodnje na vseh_področjih izredno hitro raste. Ce je lani znašal promet 64, bo letos narasel že na več kot 82 milijonov dinarjev, kar nedvomno priča o uspešnem razvoju tega goriškega kolektiva. A. Ul. Pri strojnem obiranju hmelja gre delo znatno hitreje od rok. Rastline porežejo in jih zvozijo do stroja Novi stroji za obiranja hmelja so že znatno izpopolnjeni, tako da v vreče na koncu stroja padajo le storžki V velikih sušilnicah sušijo hmelj s toplim zrakom. Pravilno sušenje je eno od najbolj natančnih opravil pri spravljanju hmelja ' I I p • .. I .JL N Cj Grenka roža, zeleno zlato ali čisto navadno hmelj, pravijo rastlini, katere storžki oziroma določen del le-teh je najpomembnejša surovina za pridelovanje piva Letošnje obiranje v Savinjski dolini, ki je središče hmeljarstva v Sloveniji, je pravkar končano. Dobrih štirinajst dni je več kot 10.000 parov rok in skoraj 50 strojev obiralo dišeče storžke na prostranih hmeljiščih. Že leta, desetletja, stoletja so se v drugi polovici poletja zbirali v hmeljiščih obiralci, da bi nabrali to grenko rožo ali zeleno zlato. Pivo so varili že pred več kot tisoč leti. Načrtno so se menda na Štajerskem lotili gojenja hmelja že pred dvesto leti. Danes je savinjski golding že nekaj časa svetovno priznana vrsta hmelja, ki ga pridelovalci dobro prodajajo po vsem svetu. Skokovit porast proizvodnje piva zadnja desetletja je potegnil s seboj tudi povečanje pridelovanja hmelja. Hmeljarji so hoteli pridelati več, pivovarji pa poleg tega še boljšo kvaliteto. Po dolgoletnih neuspelih poskusih so leta 1952 ustanovili inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Danes ima inštitut pet oddelkov, in to: hmeljarski, oddelek za varstvo rastlin, agrokemijski, ekonomski in oddelek za raziskavo tal. Obiralci hmelja so že zdavnaj odšli iz Savinjske doline, le na poskusnem obratu inštituta so minuli teden še obirali. „To so nove sorte hmelja," je povedala mgr. dipl. inž. Dragica Kralj, ki se na inštitutu ukvarja z vzgojo novih vrst hmelja. „Te sorte dozorijo nekoliko kasneje od goldinga." Kraljeva dela v inštitutu že od leta 1958. „Načrtno smo začeli vzgajati nove sorte hmelja leta 1961. Tisoče in tisoče križancev je bilo potrebnih in tudi precej truda, da smo dobili štiri nove priznane sorte hmelja, ki so boljše od goldinga. Že letos so proizvajalci v Savinjski dolini zasadili 84 hektarov z novimi sortami." Nove sorte Atlas, Apolon, Aurora in Ahil dajo znatno večji pridelek. Tudi do 40 % več kot golding. Čas zorenja je različen, tako da za obiranje ni take časovne stiske. Storžki so čvrstejši in se pri strojnem obiranju zelo malo poškodujejo. Ena od zelo pomembnih lastnosti novih sort je tudi večja količina mehkih smol v storžku, kar znatno dviga kvaliteto. „Proizvajalci hmelja so bili zadnja leta že kar nestrpni. Pogosto so si hodili ogledovat poskusne nasade. Hiteti pa se pri tem ne da. Hmelj se obira, ko je rastlina stara dve oziroma tri leta. Če hočete Ugotoviti lastnosti križancev, morate pač počakati. Deset let, kolikor smo rabili mi, je pravzaprav še kratka doba. Za križanje uporabljamo domač divji hmelj in pa nekatere tuje sorte. Na 16 hektarjih imamo naš poskusni obrat, imamo pa tudi dva pokrita rastlinjaka. Nad 2.000 križancev vzgojimo vsako leto, od tega pa jih je kakih 30, s katerimi se ukvarjamo naprej." In načrti? ,.Raziskujemo in iščemo seveda naprej. Proizvajalci hočejo boljše sorte in nas stalno priganjajo. Sicer pa nas oni tudi financirajo. Seveda bi tudi sami radi dosegli še kaj več." Mgr. dipl. inž. DRAGICA KRALJ je skupaj z dipl. inž. TONETOM WAGNERJEM za vzgojitev novih sort hmelja prav letošnje leto dobila nagrado Sklada Borisa Kidriča. Tekst in foto: V A. AGNIČ Obrane storžke najprej posušijo, P®" tem zopet navlažijo in spakirajo v velike vreče Mgr. dipl inž. Dragica KRALJ ^ raj vsak dan kontrolira nasade no vrst hmelja v pokritem rastlinjak DELAVSKA ENOTNOST et*. Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega In odgovorili urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni *■*' v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna » Rokopisov n$ vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana