Cvetko Golar Brat Ivan (Ruska narodna pravljica) V inekem carstvu je živel bogat t>r- »Pokaži se nam! Ako si starček, boš govec. Po kratki bolezni je umrl ter nam rodni očka, ako si junak, nam zapustil tri sinove. Starejša dva sta boš rodni brat, ako si starica, nam hodila vsak dan na lov, streljala raz- toš rodna mati, ako si lepa deklica, novrstno divjačino, zajce in medvede, boš naša rodna sestrica.« peteline in jerebe. Brat Ivan stopi izza vrat, in trije Lepega dne, ko je ravno sonce zla- junaki ga ljubeznivo sprejmejo in tilo roso po cveticah, sta prosila ma- napravijo za svojega brata. Drugo ter, naj pusti najmlajšega brata Ivana jutro poprosi junak, ki je bil orel, z njima na lov. Mati dovoli, in ona brata Ivana: ga peljeta v temno in zaraščeno hosto »Stopi k nam v službo, ostani fru- ter ga tam pustita. Skrivaj sta mu kaj -m Lez ieto dni prav na današnji nenadoma izginila izpred oči, ker sta jan, se zberemo za to mizo.« sklenila, da si razdelita očetovo imet- ^ naj bo<< odgovori ,brat Ivan, je med seboj na dva^ dela, njemu pa -hočem yam služkk vzameta njegov delez. In ^. junak w je ba ord> mu Brat Ivan je do go blodil m se po- izroči ključe mu i: tik-al po Ibosti, plezal je na visoka „ , ; . , , .,. drevesa, da bi našel izhod iz neznane »Kamor hoces, smes iti po hisi, vse goščave, plazil se je po grmovju, a smeš P«gledati- sam« ^juca.^ ki visi nikjer ni bilo steze, ki bi ga privedla na steni zraven vrat' ne smes vzetL« domov. Bral je in trgal jagode, kopal Ko Je bilo to dogovorjeno, se spre- je sladke koreainice, da se preživi. mene čvrsti junaki v ptice, v orla, so- Po dolgem iskanju in hudih težavah kola in vrabca, in odlete. se mu slednjič posreči, da pride iz Nekega dne pa je bilo bratu Ivanu hoste na plano, na prelepo polje, kjer dolgčas. Kaj mislite, zmiraj je bil sam zagleda leseno Ihišico. Gre v sobo, in Je moral kuhati m, je moral jesti gre, gre. pa nikjer ni nikogar. Vse je s*™- To niso mačje solze! Torej brat prazno, samo v tretji sobi je pogrnje- lvan Žre tisti dan P° dvorišču pa za- na miza za tri osebe, na krožnikih so ^leda vrata> zaklenjena z močno klju- trije kola-či kruha, pred njimi tri ku- čavnico. Pa si izmisli, da mora pogle- pe vina. Brat Ivan odlomi od vsakega dati> ^i Je tam notri- Gre P° klJuče, kolača košček kruha in izpije iz vsa- ki Jih Je imel do vseh sob- do kašče ke kupe malo vina ter se skrije za in hleva- Pa niti eden ni bil Pravi- vrata. Nenadoma prileti orel, udari Stie^e v sobo< shame s stene tisti ob tla in hipoma se spremeni v ju- klJuč- ki mu ->e bil prepovedan, pa od- naka. Za njim prileti sokol, za soko klene ključavnico in odpre vrata. lom vrabec, udarita ob fla in se spre- GleJ čudb neznano! V kleti stoji menita v krasna junaka. Vsi sedejo ^iteški konj! Ves je opremljen z zla- za mizo in začno jesti. timi uzdami, s srebrnimi stremeni. Na »Poglej, poglej, naši kolači in vi- vsaiki strani sedla ima torbo, v prvi no je načeto,« reče junak, ki je bil ie zlato- v dru& Je dra§° kamenje. orel. Začne brat Ivan božati konja, ali »Res je, presneto, da je res,« odgo- hipoma se vzpne viteški konj in ga vori tisti, ki je bil sokol. udari s kopitom v prsa in vrže iz kleti »Gotovo je prišel nekdo k nam v seženj daleč. Pade brat Ivan na trdo goste,« pravi tisti, ki je bil vrabec. zemljico in se onesvesti in zaspi in Vstanejo junaki in začno iskati in je spal močno in trdno prav do tiste- klicati gosta. ga dne, ko so se imeli vrniti njegovi Junak, ki je bil orel, pravi: bratje junaki. 126 Skoči kvišku brat Ivan, pomane si In se prikaže na blestečem oknu oči in se prestraši. lepa deklica, solze ji teko po žarečih »Joj, joj, zdaj-zdaj bodobratje tukaj!« licih, glas ji trepeče v joku: Hitro, neutegoma plane in zaklene »O, lepi junak, ali ne veš, da mo- vrata, obesi ključ na staro mesto in raš premagati zmaja Gorjanca, ki me pogrne mizo za tri osebe. ^^^^^Mfc^^— ima v oblasti?« nake. Pozdnavijo brata Ivana in začno Nemudoma pokliče brat Ivan hu- obedovati. Ko je bila pojedina v kra- dega zmaja na junaško bojišče. Silen ju, reče najstarejši brat: je zmaj in grozen, ima tri glave in »Dobro si nam služil, hvala ti, tu strašne kremplje, ali ne more do žive- imaš viteškega konja, tvoj je z vso ga brafcu Ivanu, ker nosi na sebi ču- opremo in zlatom in dragim kame- dovito srajco. Spoprimeta se, na svo- njem.« jem vrlem konju se zaleti Ivan v zma- Srednji brat, tisti, ki je bil sokol, ja, podere ga na črno zemljo in zgrabi mu daruje drugega viteškega konja, za tilnik. Že mu je hotel zmečkati gla- a najmlajši brat, ki je bil vrabec, mu vo, ali zmaj Gorjanec ga milo poprosi: da belo, lepo srajčko. »Ne ubij me, junaški sia, zvesto Ti »Vzemi« pravi, »te srajčke ne pre- bom služil.« bije nobena krogla, ako jo oblečeš, te In brat Ivan se ga usmili in odvede nihče ne more premagati.« s seboj k Jeleni prekrasni. Reši jo in In nato, predragi moji, skoči rado- se z njo oženi, ter je bilo veliko ve- sten brait Ivan na noge pa si obleče selje po vsem carstvu. srajco iin zajezdi viteškega konja. Za to pa sta zvedela njegova brata, Jaha daleč za deveto goro in dieseto kakšna velika sreča je doletela brata jezero. Tam stoji grad na širokem po- Ivana. Šla sta k njemu in se mu do lju, v senčni dobravi in brat Ivan za- tal poklonila ter prosila odpuščanja. gromi na vrata, hrastova in z železom Vse jima je odpustil in jima pripravil okovana: imenitno gostijo, pri kateri je bil za »Ej, Jelena prekrasna, ki stanuješ služabnika zmaj Gorjanec. Vermo je v tem gradu, ali hočeš biti moja že- služil in je storil vse, kar sta zabte- na?« vala brat Ivan in Jelena prekrasna. 127