Preskrba po načrtu
Celjski občinski ljudski odbor je sprejel persp aktivni plan preskrbe mesta
Realni dohodki celjskega prebivalstva naj bi ne bili več tako odvisni od tržnih nihanj.,Teh pa je dostikrat kriva slabo urejena in opremljena trgovska mreža. Sje bolj pa je na to vplivala pravzaprav čisto stihijska pre-skrba^ mesta s kmetijskimi pridelki. Zato so sestavili dolgbroč-ni plan preskrbe, ki sicer še zdaleč ni popoln, pomeni pa le znatno izboljšanje življenjske ravni, če kajpak le bo ostalo samo'pri načrtih.
POMAGAJ SI SAM
Seveda so morali najprej ugotoviti, koliko posameznih vrst živil bodo porabili v občini, pri tem pa so kajpak upoštevali naravni prirastek in totok prebivalstva. Potem pa so sestavili načrt, koliko in kakšne vrste
Nagrade za izboljšanja dela v jeseniški železarni
V jeseniški železarni so v zadnjem času povečali proizvodnjo, ker jim je uspelo modernizirati, nekatere obrate ib delovna mesta. Jeseniški že lesarji pa se borijo s precejšnjimi objektivnimi težavami. Precej surovin je namreč takšnih, ki ne ustrezajo izboljšanemu tehnološkemu procesu v plavžih in Siemens-Martinovih pečeh. Posebno težko obratujejo v jeklarni, kjer so vložki nekakovostni, peči Pa dotrajane. Zavoljo slabe proizvodnje v jeklarni tud; valjarna težje dosega plan.
Pred kratkim so na Jesenicah sprejeli pravilnik o nagrajevanju delavcev,, ki-.^odelujgio. pri tehničnih izboljšavah. Zdaj raste število izboljševalnih predlogov. Jeseniška železarna je zaradi . uresničitve izboljševal-nih predlogov prihranila več 100 milijonov dinarjev. Delavski svet pa je nedavno tega odobril tudi 2 milijona dinarjev za nagrade članom kolektiva, kj si prizadevajo, da bi povečali kakovost izdelkov, preprečili škodo, zastoje in kvare. Nagrado iz tega sklada lahko prejme vsak član kolektiva.
u.ž.

blaga mora priskrbeti to ali ono podjetje.
Glavno breme preskrbe z zelenjavo so naložili kmetijskemu gospodarstvu Lava in mestni vrtnariji. Česar ne bodo mogli pridelati na teh posestvih, bo priskrbelo trgovsko podjetje Agropromet. To bo moralo skleniti pogodbe s kmetijskimi zadrugami, da bodo poslale v Celje dovolj zelenjave in sadja. Načrt predvideva takšno oskrbo trga, da bo na razpolago dovolj doma pridelane zelenjave v zgodnjih spomladanskih in poznih jesenskih mesecih. Doslej so jo dovažali od drugod.
Sestavljavci načrta niso prepustili oskrbe mesta z zelenjavo slučaju. Predvideli so, da bodo vse potrebne količine zelenjave priskrbela omenjena tri podjetja ali pa celo samo obe kmetijski posestvi. Izjemo so napravili le pri krompirju in sadju. Predvideno je, da si bo prebivalstvo nabavljalo ta živila tudi od zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da nameravajo monopolizirati preskrbo mesta z živili. Ljudski odbor bo le poskrbel, da bodo na trgu potrebne količine vseh živil. Kar bodo odpeljali na trg zasebni kmetijski proizvajalci in še posamezne kmetijske zadruge mimo tega plana, bo presežek, ki bo le ugodno vplival na oblikovanje cen.
Da pa bosta mestna vrtnarija in kmetijsko gospodarstvo Lava sposobni Uresničiti te naloge, bosta morala povečati tople grede, meliorirati zemljišča, urediti namakalne naprave, kupiti traktorje ter urediti lokale za prodajo lastnih pridelkov. Predvidoma bo Investirano okrog 40 milijonov dinarjev. Sredstva bosta dala občina in okraj. Seveda bo treba tudi pri trgovskem podjetju Agropromet marsikaj spremeniti (kupiti hladilne omare, kamion, transportne vozičke, popraviti skladišče za ozimnico v Šempetru ter zgraditi lokale v Gaberju in na otoku). Do konca leta 1961 nameravajo za to porabiti 31.6 milijona dinarjev. Razen tega pa bodo do tega roka pripravil;, načrte za novo tržnico v Celju, kar bo stalo milijon dinarjev,
MESO, MLEKO, KRUH IN DRUGA ŽIVILA
Kakor so sestavili podroben načrt preskrbe mesta z zelenjavo in s sadjem,, so ga sestavili tudi za druge vrste živil.
Za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki bosta skrbeli v glavnem podjetji »Mesnine« in »Planina«. Potem je seveda še klavnica, računajo pa tudi na distribucijsko skladišče podjetja »29. november« iz Subotice. Prvi dve podjetji morata skleniti »čvrste« pogodbe s kmetijskimi zadrugami za odkup živine, da ne bi nikdar primanjkovalo mesa.
Plan predvideva, da bodo investirali v te namene 163,4 milijona dinarjev. Od tega bodo dali samo za ureditev klavnice sto milijonov dinarjev. Zgradili bodo še ribarnico (ta bo kmalu odprta), uredili hladilnico za perutnino in divjačino (odprta bo že januarja), kupili bodo hladilne omare in vitrine ter tri hladilne kamione, opremili prodajalne itd. Večino sredstev bosta dala občina in okraj, iz lastnih sredstev bodo podjetja kupila le hladilne omare (3,900.000 dinarjev).
Podjetje »Mleko« bo oskrbovalo mesto z mlekom. Zgraditi pa bo treba novo mlekarno ter opremiti nove prodajalne v stanovanjskih naseljih. Vse to bo stalo 154 milijonov dinarjev. — Predvidevajo, da bodo denar za gradnjo mlekarne zbrali pri celjskih podjetjih, občina in okraj pa bi prispevala 30 milijonov dinarjev.
Podobno so uredili tudi preskrbo s kruhom in z drugimi živili ter predvideli gradnjo nove pekarne (68 milijonov dinarjev), ureditev novih skladišč, lokalov itd., kar ho stalo več kot 160 milijonov dinarjev.
DVOJE NOVIH DELAVSKIH RESTAVRACIJ
V Celju se izda danes v gostinskih obratih in v dveh menzah na dan pbvprečno po 1700 obrokov hrane raznim abonentom. Tem obratom je ljudski odbor občutno znižal družbene obveznosti, vendar je to še vse premalo in bo treba odpreti še najmanj dve delavski restavraciji, od katerih naj bi vsaka kuhala za 1500 abonentov. Poleg tega nameravajo odpreti še ekspresno mlečno restavracijo.
Prvo tako restavracijo naj bi uredili v Gaberju. Tamkajšnja podjetja so se že dogovorila, da bodo iz lastnih skladov prispevala za gradnjo in opremo menze. Druga pa bi bila za področje Ipavčeve in Dečkove ceste, kjer se že tudi dogovarjajo s podjetji, koliko denarja bi lahko vsako prispevalo. Restavracijo v Gaberju naj bi odprli že prihodnje leto.
ŠE DRUGI UKREPI ZA
ZAGOTOVITEV PRESKRBE
V planu so predvideli še vrsto drugih ukrepov, da bi bilo mestno prebivalstvo redno preskrbljeno z živili. Med najvažnejše sodi vsekakor ustanovitev posebnega izravnalnega sklada pri občinskem ljudskem odboru. Sredstva tega sklada se bodo oblikovala iz občinskega prometnega davka na blagovni promet, in si-ser 5% vplačanega davka. Iz tega sklada nameravajo plačevati razlike med cenami proizvajalnih podjetij in cenami na trgu, ki jih bo pa določal občinski ljudski odbor.
čisto razumljivo je, da bodo morala vsa preskrbovalna podjetja prilagoditi svoje plane temu občinskemu planu. Ljudski odbor je nekatera _ izmed njih oprostil svojega dela družbenih dajatev ter posredoval pri okrajnem ljudskem odboru, naj jih posnema, da bodo poslovala pravzaprav kot komunalna podjetja.
Vsega skupaj nameravajo v Celju investirati v teh letih blizu 700 milijonov dinarjev. Od tega bodo zbrali iz lastnih sredstev preskrbovalnih podjetij 6,9 milijona dinarjev, iz prispevkov drugih podjetij 287,5 milijona, občina in okraj naj bi prispevala 378 milijonov, iz splošnega investicijskega sklada pa nameravajo dobiti 20 milijonov dinarjev (za gradnjo skladišč). Najbolj negotova postavka so prispevki podjetij. Vendar so sindikalne podružnice že pred sprejetjem plana razpravljale o njem na svojih občnih zborih in zborovanjih ter že sedaj močno pritiskajo na delavske organe upravljanja, naj bi del skladov skupne porabe odstopili občini za te namene, saj se zavedajo, da le tako organizirana preskrba prebivalstva jamči nenehno rast realnih dohodkov in s tem seveda tudi življenjske ravni prebivalstva.	V. J.
tj	Dvaindvajsetega decembra bo minilo sedemnajst let od tistega zgodovinskega a
I	dne, ko je bila v vasici Rudo ustanovljena Prva proletarska brigada — od, tistega	|
1	dne, ko se je v ognju in dimu revolucije rodila Jugoslovanska ljudska armada.	^
Pred sedemnajstimi leti je sredi okupirane Evrope zaplapolala delavska zastava,	j
a	ki jo je prvi regularni enoti naše osvobodilne vojske predal tovariš Tito. Pod to	^
g	zastavo so borci Prve proletarske odšli iz Ruda na dolgo, težavno in junaško po ,	jj
|	in v njihovih bojih in zmagah so rasle nove brigade in druge enote osvobodilne	|
H	armade. Ze leta 1942 je imela naša vojska dve sto tisoč v bojih prekaljenih borcev,	s
1	leta 1943 tri sto tisoč, leto dni kasneje pet sto tisoč, leta 1945, ko je izgnala z naše	g
1	zemlje zadnjega okupatorjevega vojaka in prinesla svobodo našim narodom, pa je	g
I imela osem sto tisoč borcev.	,	,	. J
Tako je v tistih dneh stiske in trpljenja, junaštva in hrepenenja nastajala nova g g vojska, v katero je ljudstvo, ki jo je ustanovilo, vložilo vse svoje nade in hrepenenja = |	po svobodi in socialni pravičnosti.	jj
Po vojni naša armada ni počivala na slavi in na lovorikah. Ni mogla, kajti	a
H	svet se je razcepil na dvoje in se pričel mrzlično oboroževati, na naših mejah so	g
S	rožljali z orožjem. Armada se je krepila in oboroževala saj nam je le močna vojska	g
H	lahko zagotovila mimo neodvisno življenje in izgradnjo socializma. V boju za neodvis-	ji
1	nost Jugoslavije je JLA postala sodobna, izurjena armada, oborožena z modernim	jj
J	orožjem. Njeni vojaki pa so v tem času izkoristili vsak trenutek, v katerem so lahko	g
1	zamenjali puško z lopato, in gradili ceste, proge, mostove tovarne, krotili nemirne	jj
1	reke. Armada je vsako leto dala domovini tisoče in tisoče mladih ljudi, izšolanih	j
g graditeljev socializma.
jj	Jugoslovanska ljudska armada je bjla in bo buden čuvar miru. Nekaj njenih jj
1 enot že dve leti tabori v Sinajski pustinji, kjer pod zastavo Združenih narodov jj ( pomagajo varovati mir v tem delu sveta.
.r	Sedemnajst let je minilo od tedaj, ko je kolona Prve proletarske zapustila Rudo, jj
|	in v vsem tem času je naša armada ponosno nosila zastavo svobode in socializma.	i
J	Ni bilo in ne bo viharja, ki bi ji to zastavo iztrgal iz rok v viharjih je in bo še	jj
jj ponosneje plapolala..,
i	I
...............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiliM.mm|
DVA OBČNA ZBORA
»Veriga« Lesce: slaba razprava — Železarna Jesenice: 550 milijonov za družbeni standard
Značilnost večine letošnjih občnih zborov sindikalnih podružnic je visoka udeležba članov in dobra poročila. To velja tudi za »Verigo« v Lescah. Poročila so zajela glavne probleme in navedla tudi stališče sindikata do njih. Zlasti je bilo
V preteklih dneh se je zbralo v Bohinju 60 predsednikov mladinskih organizacij in predsednikov klubov mladih proizvajalcev. V desetdnevnem seminarju so se spoznali z najbolj aktualnimi problemi gospodarstva in družbenega upravljanja. Med predavatelji, ki so obiskali mladince in se z njimi pogovarjali, so bili tudi tovariš Tone Bole, Roman Albreht, vrste mladinskih funkcionarjev in drugi. V njihovo veliko veselje pa jih je obiskal pretekli teden tudi predsednik Ljudske skupščine tovariš Miha Marinko. — Po izjavah mladincev jim bo ta seminar pri njihovem delu zelo koristil, med drugim pa bodo skušali siveljaviti tudi mnoga načela, za katera so podrobneje zvedeli v času seminarja. Na slikah M mladinci pri seminarskem študiju v manjših skupinah, dalje takrat, ko so zbrani okoli upravnika, ki jim deli pošto, fter ie najbolj imeniten dncfrni dogodek, in pa pri kosilu. Predavalnico vsakič že v nekaj minutah spremene v prijetno
ebednico tik nad Bohinjskim jezerom.
polno žive problematike podjetja predsednikovo poročilo, v katerem so bili hkrati nakazani napotki za delo sindikalne organizacije v prihodnjem letu. Postavljena je zahteva po zboljšanju dela organov delavskega upravljanja, izdelava poslovnika za delo delavskega sveta, potreba po sistematičnem izobraževanju članov delavskega sveta in upravnega odbora. Zaradi potrebe po sistematični kadrovski politiki in izobraževanju delavcev bi bilo v podjetju potrebno ustanoviti kadrovski oddelek. Delo tarifne komisije je bilo pomanjkljivo, ker je bilo preveč odvisno od predlogov obratoVodij, ki so velikokrat podlegli nadlegovanju vsiljivih delavcev in jim že prej obljubljali povišanje tarifnih postavk, medtem ko so mirni in dobri delavci ostali ob strani. Zaradi tega bi bilo potrebno tarifno komisijo razširiti in vanjo vključiti poznane dobre delavce. Higiensko - tehnična zaščita še mi zadovoljiva, bolezenski izostanki so visokj (7.9%) od opravljenih delovnih dni), precej nesreč se dogodi ob ponedeljkih in izplačilnih dnevih itd. Te pojave je sistematično zasledovati, jih analizi-' rati in zboljševatd. Nadalje bi kazalo po mnenju sindikata v prihodnjem letu dokončati analitsko oceno delovnih mest in pregledati možnosti za postopno uvajanje nagrajevanja po enoti proizvoda. Sindikat tudi meni, da bi ob zaključnem računu morali del čistega dohodka nameniti za družbeni standard (stanovanja, prehrano, počitniški dom). Tako v poročilu in programu dela.
NERAZUMLJIVA BREZBRIŽNOST
Zal se razprava ni dovolj dotaknila teh problemov. Predvsem je bilo slišati premalo stališč, težav in želja delavcev iz obratov. Zunanjega opazovalca je na občnem zboru naravnost zbodla v oči izredna brezbrižnost in nezanimanje delavcev do lastnih problemov, ki so bili omenjeni v poročilu. Tako je bil v poročilu na primer omenjen problem prodaje plugov: proizvodni načrt za leto 1958 predvideva izdelavo 3500 plugov, toda prodali so jih sa-
mo 6! Naravnost nerazumljivo je, da nihče izmed predstavnikov 900-članskega kolektiva ni vprašal, kaj bo s plugi, nihče ni vprašal uprave, direktorja, kaj so ukrenili za prodajo plugov, Kakšno rešitev ' predlaga uprava itd. ter končno, ali pomeni to manjši kos kruha za delavce?! Ce plugi ne gredo, bo potrebno proizvodnjo preusmeriti, kajti sicer ne bo dohodka, plače bodo manjše itd. — skratka, to so problemi, ki bi morali zanimati slehernega delavca.
POTREBNO JE ODLOČNO STALISCE
Podobno je glede razdelitve čistega dohodka. Občni zbor sindikata je najprimernejši forum za sklepanje, kako se naj razdeli 47 milijonov ostanka čistega dohodka. Ni dovolj, če sl je odbor v smernicah za prihodnje leto postavil za nalogo, doseči, da bo del čistega dohodka porabljen za dvig družbenega standarda. Zakaj ne bi na občnem zboru odločno rekli: toliko in toliko naj gre za stanovanja, toliko in toliko za počitniški dom itd., saj so znane tako potrebe kakor tudi razpoložljiva sredstva? Tretji plenum republiškega sveta zveze sindikatov je sprejel docela določen sklep, namreč, naj bi kolektivi namenili za/družbeni standard dve tretjini prostih sredstev. Ta sklep je sindikalnim organizacijam v veliko oporo pri njihovih prizadevanjih za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev, potrebno ga je le konkretizirati v svojem podjetju oziroma občini.
SINDIKAT JE POSTAL V ŽELEZARNI ODLOČILNA POLITIČNA SILA
Sindikalna orgamiizaolja v jeseniški železarni se je v zad-
Vse naročnike ir. bralce obveščamo, da prihodnji teden naš list ne bo izšel; naslednia številka bo izšla 29. decem- j bra. To bo novoletna -dvojna - številka Delavske enotnosti.
Uredništvo.
njem letu uveljavila kot najpomembnejša politična sila v podjetju, ki s konstruktivnimi in enotnimi stališči odločilno posega v probleme proizvodnje, medsebojnih odnosov v kolektivu in odnosov tovarne do občine. Ce se je prejšnja leta če-sto govorilo o stalnih sporih med železarno in občino, so v letošnjem letu s to prakso odločno prekinil} in združil; vse sile za reševanje komunalnih problemov Jesenic. Razen tega je čutiti, da je sindikalna organizacija uspela združita politične sile v podjetju in našla skupen jezik za vse odločujoče organe pri reševanju najbolj perečih problemov podjetja. Na občnem zboru so prišla do izraza enotna stališča, ki jih podpirajo tudi uprava podjetja in organi delavskega upravljanja glede produktivnosti dela, zaposlovanja nove delovne sdle, iskanja notranjih rezerv, izboljšanja delovne discipline, ukrepov za družbeni standard itd. Po jasnih stališčih do vseh teh problemov in živahni razpravi. kj so ji dali značilen ton predvsem delavci iz obratov, spada občni zbor jeseniške železarne med najboljše letošnje občne zbore sindikalnih podružnic na Gorenjskem.
ODKRIVATI JE TREBA NOTRANJE REZERVE
Sindikalna organizacija se zlasti zavzema za nadaljnje večanje proizvodnosti dela. Podatki kažejo, da dosega železarna iz leta v leto večje proizvodne uspehe:	medterrt ko je
lani bila povprečna mesečna proizvodnja 16.840 ton, se je letos povečala sta 18.013 ton ali za IVU, pri čemer ni mogoče prikazati povečanja kvalitete izdelkov. V devetih mesecih letošnjega leta so povečali tudi predelavo gotovih izdelkov, in sicer dekapirame tanke pločevine za 77l)/o, kvalitetne tanke pločevine za 28%, kvalitetne debele pločevine za 15o/o itd. Čeprav je proizvodnost dela v mesecu oktobru v primerjavi z lanskim letom narasla na 4.10/#, pa sindikat vendar opozarja na posamezne primere, ko je proizvodnost dela v največji meri padla zaradi prevelikega števi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Na tekočem traku
Vsakih pet minut bodo s tekočega traku v tovarni »Tomos« odpeljali novo motorno kolo — Letos bodo izdelali okoli 8500 motornih koles, čez tri leta pa že 24.000 — Tovarna bo začela
z lastno proizvodnjo v začetku prihodnjega leta
Pred tedni je prebivalce Lj ubljane, Celja, Maribora In verjetno še drugrih mest presenetil svojevrstni tovornjak. Na prikolici vlačilca, ki vozi z močjo 90 konj, so bila v »treh nadstropjih« naložena motorna kolesa. Napis je pravzaprav odveč. Kdorkoli je videl Colibrije, ual ožene na tovornjaku, je vedel, od kod so jih pripeljali.
Na temle tovornjaku prepeljejo iz »Tomosa« hkrati 135 motornih koles
Svojevrstni tovornjak je znanilec lastne proizvodnje v »Tomosu«. Da je to res, še bolj potrjuje bežen pogled v glavne proizvodne prostore. Posebno pogled v veliko dvorano za proizvodnjo motornih koles, tovornih prikolic im posebnih stabilnih ter vgrajenih ladijskih motorjev opozarja, da si v »Tomosu« prizadevajo vse čim bolje pripraviti za začetek redne proizvodnje.
ZR BOLJŠO NOTRANJO ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENE SLU2RE:
Borimo se proti negativnim pojavom
Uspehi, ki jiilh iz leta v leto po zdravniški pomoči. Vse to beležimo v zdravstveni službi, prinaša napredek in še druge temelje na različnih kompo- naloge, zlasti varstvo in skrb nentah. Razgovori o tem nas za zdravje mladega rodu. Tako najprej napeljejo na gmotna se nenehno kopičijo predlogi
in organizacijska vprašanja. Teh ni malo in ob vse bolj poudarjeni družbeni skrbi za delovnega človeka so nenehno na dnevner# redu.
Ta vprašanja so v raznih občinah in podjetjih različno odprta. Že samo dejstvo, da se vse bolj uveljavljajo upravni odbori v zdravstvenih ustanovah, o teh vprašanjih vse pogosteje razpravljajo na sindikalnih sestankih, na zborih volivcev in v ljudskih odborih, kaže na zavzetost teh organizacij in organov za njih reševanje.
Toda vse razprave o zdravstveni službi ne načenjajo samo materialnih problemov in njih pogostnost opozarja tudi, da ie potrebna temeljitejša in koordinirana akcija.
ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA SO NAJBOLJ POGOSTNA
Nenehno rešujemo zahteve po ustanavljanju novih zdravstvenih ustanov oziroma vsaj njfih oddelkov. Poleg dobrega poslovanja kurativne službe zahtevamo tudi vse uspešnejšo zaščito, prevemtiivo. To že spada v razprave o družbenem standardu. Novi . gospodarski objekti lin ogromen porast zaposlenih ne samo širijo te naloge. temveč cdpiraijo nove probleme, od prevzgoje teh ljudi do pobijanja poklicnih bolezni in nevarnosti. Nestrokovno in neskrbno ravnanje s tehniko, ne samo z industrijsko in s prometnimi sredstvi, temveč tudi z gospodinjsko tehniko, veča problem nesreč. Nezaupanje do zdravstvene službe resno izginja, zaupanje pa veča tudi zahteve
Elektrifikacija nekaterih krajev na Kočevskem
Na občnem zboru sindikalne podružnice »Elektro« Trbovlje so razpravljali o preskrbi Kočevske z električno energijo. V zadnjih letih so namreč elektrificirali nad 150 vasi, med njimu precej krajev v občini Velike Lašče in Sodražica. Po predvidevanem planu bodo elektrificirali vse vasi in kraje bivšega kočevskega okraja. Ker ne bodo gradili hidroelektrarne na Čabranki, so Členi tega kolektiva menili, naj bi se preko Novega mesta čim-prej povezali z elektrarno v Brestanici.	D. V.
»Dolenjski rudar«
Ze na občnem zboru sindikalne organizacije Rudnika rjavega premoga v Krmelju na Dolenjskem so nekateri članj, delovnega kolektiva poudarili, da bodo letni proizvodni plan premoga (ki znaša okrog 100.000 ton) izpolnili v drugi polovici meseca decembra. Da bi rudarje čim bolje seznanjali s problemi rudnika, so pričeli dzdajatj glasilo »Dolenjski rudar«. Prva številka je bila vsebinsko zelo bogata in je izšla v 500 izvodih ob letošnjem dnevu republike.
in s sodelovanjem najširše zainteresiranih plasti delovnega ljudstva rešujejo problemi zdravstva.
JEDRO TEGA PROBLEMA SO KADRI
Zdravstvenega kadra še vedno zelo primanjkuje, posebno akutno pa ,je vprašanje zobozdravstvenih delavcev. Zato zahteva, naj poleg stomato-loške fakultete deluje še srednja ali višja dentistačna šola, ne silijo k zniževanju znanja teh kadrov, ampak kažejo edino pot k rešitvi problema.
ODKRITA BESEDA
Toda naš namen je ob pogostnih razpravah opozoriti na številne pripombe delovnih ljudd, ki se tičejo odnosov zdravstvenega kadra. To niti najmanj ne pcmenfi omalovaževanja njliih nalog in uspehov, vemveč celo nasprotno. Odkrita beseda je na mestu zaradi priznanja vsem tistim, ki delajo uspešno, pravilno, požrtvovalno, ki se tudi sami borijo proti negativnim pojavom. Namen takih opozoril je globoko human: krepiti plemenite lastnosti tovarištva in nesebične pomoči, (bi jih dober zdravstveni kader goji kot osnovno metodo dela. To tudi ni nasprotujoče dobronamernim pojmovanjem, naj si zdravnik, če drugače ne more ^r? pridobiti zaupanja pacienta, z ostrejšim nastopom zagotovi avtoriteto. Poudariti je treba še, da to nisio samo problemi zdravnikov, temveč tudi drugih zdravstvenih delavcev.
Za kaj gre? Za množico pritožb zopet čakanje in slabo poslovanje po ambulantah. Za hladen odnos in nerazumevanje do bolnikov, M prihajajo po pomoč. Za formalizem pri ugotavljanju generali j, preden se pride do zdravnika. Za površnost PO ordinacijah, za nemarnost, pa tudi za hujše primere. Za to, da ne moremo od krvavečega ponesrečenca najprej zahtevati dokumentov ali celo plačila, in mu šele potem pomagati. Za to, da ne bodo vratarji odrejali, kaj bo s ponesrečencem in kam ga bodo prepeljali. Gre za to, da bo boj proti negativnim pojavom konkretnejši, učinkovitejši in uspešnejši!
ZAKAJ PRITOŽBE
Proti tem pojavom se v zdravstvenih ustanovah bore, čeprav zelo različno. Ti pojavi imajo tudi svoje objektivne vzroke. Tako se na primer v ljubljanskih bolnišnicah • pon avli jajo pritožbe čez strežnice, izvirajo pa iz zelo pogostnega menjavanja tega kadra. Ko pridejo iz nerazvitih predelov republike v službo. ne prinesejo S seboj potrebnega znanja. Ko pa se razgledajo, dobe stanovanje (drugod, ne v bolnici) ali drugo šlužfoo, odidejo — in takih primerov je vsako leto več što.
To zahteva posebno šolanje teh kadrov. Popisovanje, sta-
0BVEST1L0 NAROČNIKOM DE
Obveščamo vse naročnike, da prilagamo današnji številki položnice. Ker se bliža konec leta in s tem tudi zaključna bilanca, prosimo vse, da bi nam nakazati zaostalo naročnino za letošnje leto.	Uprava lista
tlstike, kartončki itd. pa so uvedeni zaradi celotnega ko-merctaltziramega poslovanja (vsaka storitev je kakih sedemkrat vpisana), tem je prilagojen tudi sprejem bolnikov. Zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra se dogaja, da posamezni zdravnik dela na najrazličnejših krajih — zdaj tu, nekaj ur kasneje drugje. Povsod ne more prevzeti celotne odgovornosti — objektivno vzeto — in ta organizacijska razdrobljenost ima svoje posledice.
Tako bi mogli navesti še druge težave, med njimi zlasti še težave subjektivnega značaja. Negativni posledici teh pojavov sta predvsem dve in ti dve vznemirjata.
MOBILIZIRATI JE TREBA
TUDI DRUŽBENE ORGANE UPRAVLJANJA
Prve posledice so tiste, ki neprijetno zadevajo paciente, nepravilno ravnanje pa do neuspehov v zdravljenju. Bolniki so občutljivi ljudje, a predvsem ljudje, ki so prišli po pomoč. Zato je vsaka nepravilnost ne samo škodljiva, temveč javno registrirana in ima vsekakor več kot le osebni značaj. Druge posledice pa nastajajo s prenašanjem negativnih navad na medicinski naraščaj, pravzaprav gre za vzgajanje teh navad. Kako naj kandidat krepi v sebi plemenitost in tovarištvo, če mu celo univerzitetni profesor kaže perspektivo skozidi-Saj »gospodev« je po vseh ambulantah in ordinacijah slišati obilo, zato ja vsemu, kar pojmujemo kot »tovarištvo«, treba bolj odpreti vrata!
Bil sem na vrsti posvetovanj, kjer so o teh vprašanjih razpravljali zdravstveni delavci sami. Priznati moramo, da se boj za odpravljanje napak nenehno bije in da je mnogo zelo aktivnih tovarišev, ki to sami načenjajo v ustanovah. Prav ti sp me spodbudili, da sem sd to zabeležil. Mislim, da pravilno ugotavljajo, da je v tem boju potrebno mobilizirati tudi organe družbenega upravljanja, ki so bili doslej marsikje premalo odločni. Prav tako bi svoje delo morala opravljati strokovna kontrola, ki je mnogo prešibka ali je celo sploh ni.
Kjer so izostale poleg samokritičnosti še konsekvence, se negativni pojavi ponavljajo. Avtoriteta zdravnika v njegovem strokovnem delu in družbeni značaj te službe sta dve strani enega procesa in dela. Zato je prav, če zdravstvene delavce kljub značaju njihovega dela bolj povezujemo z raznimi organizacijami, organi in kolektivi. Toliko manij bo neprijetnih primerov, da morajo v neurejene odnose posegati družbeni organi ali celo odločati ljudski oidbori.
Zdravstvena služba je sama po sebi v službi napredka. Zato naš socialistični razvoj terja ostrejši boj proti negativnim pojavom, saj skrb za zdravje delovnega človeka predstavlja del boja za nove odnose. Družbena kritika jasno kaže, kam je treba usmeriti nadaljnje napore. Neprestano ponavljanje nekaterih napak, ki meji celo že na pojave, torej samo proži proces, ki mobilizira tudi zunanje sile za akcijo. Zato so se družbeni organi dolžni pozanimati še za vrsto vprašanj mimo finančnih, da celo pošljejo v nekatere zdravstvene objekte inšpekcijo, da prisluhnejo mnenju obiskovalcev zdravstvenih domov in bolnikov po bolnišnicah, delavcev po tovarnah in delav-
skih svetov. Vse to bo konstruktivnim prizadevanjem najresnejša podpora, da bo zdravstvena služba še nadalje napredovala in da bodo družbena sredstva, ki jih vlagamo v zdravstvo, tudi s te strani opravičena.
Avguštin Lah
Glavna dvorana je bila v tistih dneh, ko sem obiskal »Tomos«, v poskusni proizvodnji. Resda so monterji sestavljali »Colibrije« — to je mopede — »Galebe« 150-kubična motorna kolesa, še na zasilnih stojalih, toda ključavničarji so prav tiste dni preizkušali naprave tekočega traku. Ko bo začela tovarna redno obratovati, se bodo monterji preselili na drugo stran. Z enako hitrostjo, kot bo tekel tekoči trak, bo moral potekati ves proces proizvodnje, Tekoči trak se bo pomaknil naprej v sekundi za 45 centimetrov. To pomeni, da bo moral vsak delavec opraviti svoje delo v tem času, to je vgraditi bo moral vodilo, kolesa, blatnike, skratka vse, da bo lahko na koncu tekočega traku kontrolor preizkusil kolo in da ga bo skladiščnik prevzel.
V tej glavni dvorani pa ni tekoči trak edina zanimivost. Prav tako je v,sa zanimiva razporeditev strojev. Na levi strani so težke stiskalnice (315-tonska in 600-tonska) in druge naprave. Različne dele motornih koles bodo stiskali v njih. Tiste dni; ko sem obiskal »Tomos«, so na primer pravkar preizkušali na eni izmed stiskalnic, kako bo oblikovala bencinske rezervoarje za mopede in motorna kolesa. Za
vsako motorno kolo, za moped, je potrebno seveda drugačno orodje. In za ogrodje različnih motornih koles je potreben spet drugačen model ali orodje, kot temu pravijo strokovnjaki.
Na desni strani dvorane so razporejeni različni obdelovalni stroji. Reči je treba, da so to sodobne moderne priprave. Nekateri stroji delujejo avtomatično, nekatere pa mora deloma posluževati še tudjj delavec. In če se povrnemo k stiskalnicam, velja povedati, da prav sistem fotocelic zagotavlja popolno varnost delavca pri delu. Pri drugih strojih pa je varnost dela. ca zagotovljena že s s-amo tehnično konstrukcijo posameznega stroja.
Sred-i dvorane je montažni prostor. Tu bo deloval, kot smo že v začetku povedali, tekoči trak. Tedaj, ko bo v polnem teku, pravijo, da bo to v začetku prihodnjega leta, bodo vsakih pet minut odpeljali s traku novo motorno kolo. Ker je. proizvodnja na tekočem traku, je podobno temu primerno urediti tudi prevoz. No, za koprsko področje velja to še posebej. Kar pomislimo, kako bi se obdrgnilo motorno kolo, če bi ga nekajkrat prekladali. In brez takšnega tovornjaka bi ga morali. Naložiti bi ga morali na kamion, pripeljati do železniške postaje, naložiti v tovorni vagon, spet razložiti iz vagona, paložiti na avtomobil in razložiti v trgovini z motornimi vozili. V »Tomosu« so razmišljali o vseh teh prevozih, in nn. samo o prevozih, temveč tudi o stroških. Če bi prepeljali s kamionom in vlakom vozilo samo do najbližjih mest, bi bil prevoz
cenejši, če bi ga peljali dalj, H bil dražji. Da bi zavarovali ko lesa pred poškodovanjem in da .bi glede prevoza lahko določili enako ceno za vse, bolje rečeno, da bi bil prevoz cenejši, so se odločili za nakup tovornjaka s takšnima prikolicama. Naravnost iz tovarne bodo prepeljali vozila do trgovin v posameznih mestih.
Seveda, zanimivi so tudi drugi oddelki, na primer orodjarna, galvanski oddelek, kalilnica, livarna, lakirnica. Tudi v teh oddelkih je vse pripravljeno za lastno proizvodnjo motornih koles na tekočem traku. Ves proizvodni proces je harmonično uravnan, tako da ne sme biki nikjer zastoja in da bo v bližnji prihodnosti »Tomos« poslal na trg 24 tisoč motornih koles in 6.400 stabiteih ladijskih motorjev letno. Lani so iz »Tomosa« poslali na trg 7.228 »Kolibrijev« 425 »Galebov« in še vrsto drugih motornih koles. Letos bo dobil trg še enkrat več »Kolibrijev« in seveda še več ostalih motornih koles. Skupno naj bi jih dobil okoli 18.500. Računajo pa, kot rečeno, da bodo leta 1961 poslali na trg že 24.000 motornih koles.
Gradnja in. oprema tovarna »Tomos« v Kopru bo stala približno 4 milijarde dinarjev. Skupnost jih ni vložila zaman, to lahko vidimo že iz teh nekaj številk. Te investicije pa s« bodo obrestovale tudi tako, da bomo zanje dobili devize, saj je »Tomos« že pred prehodom na lastno proizvodnjo sklenil pogodbe za dobavo »Colibrijev« v Grčijo, Poljsko, Turčijo in Sirijo.	P. D.
Pogled na tovarno »Tomos« v Kopru
V tovarni prehrane
En dan v uslužhenski ustanovi »Naš dom« v Zrenjaninu
Zrenjanin je sicer majhno, vendar prijazno in živahno mesto ob reki Beg e j v Banatu. V tem delu Vojvodine je industrijsko najmočnejše ter gospodarsko, politično, in kulturno središče drugega največjega okraja v tej avtonomni pokrajini. Dobrih 17.000 ljudi dela v zre-njaninski industriji in drugih vejah gospodarstva.
»Čeprav segajo do mestnih meja bogata poljedelska področja, mi je pripovedoval predsednik občinskega ljudskega odbora, »je kmetijstvo ustvarilo lani dobrih petkrat manj dohodka, kot ga je ustvarila naša industrija. Samo dve in pol milijardi je dalo kmetijstvo, vsa naša industrija pa 14 milijard in 320 milijonov dinarjev...«
Potem sva se začela razgovarjati o tem, kako so uspeli tako hitro izboljšati življenjsko raven delovnega človeka.
»O tem smo premišljali dolgo, dolgo,« je nadaljeval predsednik. »Nizka življenjska raven ljudi, ki delajo v naših tovarnah, nas je prisilila k temu. Pa ne samo mi! O tem so začeli vedno resneje razpravljati povsod, kjer so se sestajali ljudje: na zborih volivcev, na sindikalnih sestankih, na konferencah Socialistične zveze in ženskih društev, na ulicah ... Kako začeti, kje dobiti sredstva za prostore za servisno službo, kako urediti dobro in ceneno prehrano, kako ženo kolikor mogoče osvoboditi raznih gospodinjskih del itd. — takšna, in podobna vprašanja so se silila iz dneva v dan. Mi smo razpravljali, sklepali, vendar do čistega viha nismo prišli. Bili so tudi nekateri, ki so ob teh kopicah vprašanj omagali; kazno je bilo, da bodo ostali vsi sklepi samo blede črke na belih polah papirja ...«
Končno so se zdramili. Na neki skupni seji občinskega ljudskega odbora s predstavniki delovnih kolektivov, Socialistične zveze, sindikatov in Zveze ženskih društev so se zedinili: med proizvajalce bomo razdelili le del skupnega dobička, ostanek pa bomo porabili za ustanovitev nekaterih uslužnostnih služb v mestu.
Tako nekako se je začelo... Njihova vztrajnost in upornost pa sta rodili prav kmalu lepe uspehe. Zrenjanin je postal danes mesto, kamor hodijo mnogi iz vse države po nasvete in izkušnje, ki jih ni malo.
»Prav ali neprav,« mi je dalje pripovedoval predsednik občinskega ljudskega odbora, »vendar smo najprej ustano-
vili osrednje uslužnostne delavnice v mestu in ne v stanovanjskih skupnostih. Ko se bodo le-te osamosvojile, bomo v glavnem prenesli vse te službe v njihova središča. Obdržali bomo le veliko kuhinjo, ki smo jo pravkar odprli, in kemično čistilnico. S tem, da smo ustanovili najprej osrednje uslužnostne delavnice, nikakor ne zapostavljamo stanovanjskih skupnosti, kot nam to nekateri očitajo. Dobro namreč vemo, da bo devet stanovanjskih skupnosti prav kmalu zahtevalo, da bodo te delavnice pri njih. Tako je zdaj na primer že v stanovanjski skupnosti pri velikem prehranskem kombinatu »Servo Mihalj«. Tu je pravzaprav začetek »decentralizacije«, če tako rečem, naše trenutno osrednje servisne službe. To pa se bo zgodilo prav kmalu, saj stanovanjske skupnosti že ustanavljamo.«
VSE OD KRPANJA IN PRANJA — DO STROJEV ZA ClSCENJE
Spremljali so me v uslužnostno-komu-nalno ustanovo »Naš dom«. Nekdaj stara skladišča, zastarele delavnice privatnih obrtnikov in temna stanovanja so preuredili v velike prostrane in svetle delavnice. Cvetje, ki so ga zasadili na dvorišču, je močno pomladilo podobo preteklosti.
»Tu, v teh delavnicah,« mi je pripovedovala upravnica servisa »Naš dom«, smo zbrali sedemdeset najboljših obrtnikov iz 17 različnih strok. Delajo krojači, čevljarji, tapetniki, mizarji, sobo-slikarji, električarji, vodovodni inštalaterji, aranžerji in drugi. Naši mojstri in pomočniki pa gredo seveda tudi na domove. Dovolj je, da nas osebno ali tele-fonično prosijo za to ali drugo uslugo in že gre naš človek k prosilcu z vsem potrebnim orodjem..'.«
Sel sem skozi delavnice. Najprej sem se ustavil v veliki pralnici. Nad 30 žena in deklet je streglo pralnim strojem, druge so ožemale, tretje spet obešale oprano perilo po velikem dvorišču. Približno 20 pralnih strojev je nenehno pralo, v dveh izmenah se morda ustavijo samo za minuto, dve.
Seveda so me zanimale predvsem cene za te usluge. »Pranje enega kilograma suhega perila stane 50 dinarjev,« mi je pojasnjevala upravnica servisa, »likanje in škrobljenje moške srajce 20 dinarjev, kemično čiščenje moške obleke 750 in ženske obleke 400 dinarjev. Seveda,« je nadaljevala, »bomo lahko te cene še
znižali, brž ko izpopolnimo naše obrate z novimi stroji. Zdaj operemo na uro približno 125 kg suhega perila, pozneje bo zmogljivost še večja.«
Upravnica me je vodila iz obrata v obrat. V šivalnici so krojačice in krojači krojili, rezali in šivali, v čevljarni so šivali in popravljali obutev, v sosednjem prostoru so politirali in obnavljali posamezne dele pohištva, tapetniki tapecirali blazinjake, dekle v majhni sobi pa je za malenkostno odškodnino izposojalo strankam sesalce za prah, električna loščila za parket in sprejemala naročila za razna popravila na domovih.
»Dela imamo iz dneva v dan več. Ne vemo, kako bomo vse to zmogli, čeprav smo skoraj vsa dela mehanizirali. Ljudi, ljudi bo še treba in še nekaj strojev,« so mi pripovedovali mojstri in pomočniki v vseh obratih.
Kako ne bi imeli dela, ko so pa cene mnogo nižje od cen privatnikov. Skoraj 400 dinarjev plačajo v servisu manj za podplatenje moških in prav toliko ženskih čevljev ter 1500 dinarjev manj za šivanje moške obleke. Mimo tega pa tudi kakovost izdelkov prav nič ne zaostaja, če že ni boljša od del zasebnih obrtnikov.
PET TISOČ OBROKOV DNEVNO ...
Med vsem tem, kar sem videl v usluž-nostni komunalni ustanovi »Naš dom« v Zrenjaninu, je nantig napravila največji vtis kuhinja za družbeno prehrano. Prav tedaj, ko sem bil tam, so odprli to majhno »tovarno« prehrane. Modemi električni in parni štedilniki, ki so jih uvozili iz Zahodne Nemčije, pripravljajo za zdaj na dan pet tisoč obrokov. Posebna komisija dnevno pripravlja jedilnike tako, da je hrana kolikor mogoče raznovrstna in tudi po kalorijah bogata. 500 do 700 abonentov postrežejo na dan kar v restavraciji, druaih štiri tisoč obrokov pa razvozijo s posebnimi avtomobili v termo posodah v tovarne, . podjetja, dijaške domove, otroške vrtce in tako dalje. Mnogi abonenti pa jemljejo kosila in večerje na domove. Tako danes ta velika kuhinja ali bolje rečeno industrija prehrane oskrbuje s toplimi obroki že skoraj tretjino prebivalcev Zrenjaninu. Hrana je zadostna in kalorično močna. Kosilo z mesom in dvema prikuhama ter z mesno in zele-njadno juho stane 90 do 100 dinarjev in večerja največ 60 dinarjev. To je pai odvisno od izbire in okusa posameznika.
IN ŠE NEKAJ O LJUBLJANSKIH MLEKARNAH
POT IZ ZAGATE
T zadnji številkj našega lista smo pisali o razmerah v Ljubljanskih mlekarnah, o po manjkljivostih in slabostih v tem pomembnem ljubljanskem komunalnem podjetju, kj so privedlo do tega, da je Občinski ljudski odbor Ljubljana— Bežigrad uvedel v Ljubljanskih mlekarnah prisilno upravo. Danes pa že lahko pišemo o ukrepih prisilne uprave za ureditev razmer in odpravo pomanjkljivosti v tem podjetju ter o Zboljšanju preskrbe z ml ekom v Ljubljani. Ne bomo ponavljali ugotovitev prejšnjega članka, zato pa pripomnimo, da je naš današnji sestavek o Lju bljanskih mlekarnah pravzaprav nadaljevanje oziroma dop olnitev prejšnjega.
Pred dnevi je bil na Občinskem ljudskem odboru Ljubljana—Bežigrad sestanek z novinarji, na katerem so tovariši iz občinskega odbora in prisilni upravitelj Ljubljanskih mlekarn tovariš Nebee med drugim pojasnili, kaj vse so doslej storili in kaj bodo še napravili, da bi zboljšali poslovanje Ljubljanskih mlekarn.
Najprej naj povemo, da so se v zadnjem času količine mleka na trgu nekoliko znižale. Pa ne
zaradi tega, ker se je v Ljubljanskih mlekarnah dogajalo to ali (mo, in tudi ne zato, ker jih je prevzela prisilna uprava. Menda tega sploh ni treba posebej poudarjati, saj vsi vemo, da seno ne da toliko mleka kot sveža trava im da je letos tako imenovano zimsko pomanjkanje mleka še večje, ker je bila v nekaterih predelih države in delno tudi Pr; nas precejšnja suša. Zaradj tega primanjkuje Ljubljanskim mlekarnam kakih
B¥a občna zbora
(Nadaljevanje s 1. strani)
la zaposlenih. Tako je na primer padla mesečna proizvodnja na delavca v martinarni za 4"/u. v elektro peči pa za 12%.
TUDI NORMA JE OSNOVA OSEBNEGA DOHODKA
V zvezi s tem zagovarja sindikalna organizacija stališče, da je pretirano zaposlovanje nove delovne sile škodljivo tako zaradi zmanjševanja produktivnosti kakor tudi zaradi poslabševanja družbenega standarda delavcev. Namesto zaposlovanja novih delavcev, kar zahtevajo posamezna obrato-vodstva, je predvsem poiskati vse notranje rezerve, na katere opozarjajo zlasti razlike v doseganju norm. Primeri, da so bile delovne skupine v posameznih obratih za 20 odstotkov pod normo, druge v istem obratu pa so jo presegle za 55%. opozarja na nerealnost norm. Med obrati so še večje razlike, saj so primeri, kjer so normo dosegu 78:l/i). drugje pa 169%! Zlasti zanimivo pa je dejstvo, da se delavci ne pritožujejo zaradi tolikšnih razlik, čeprav so se pa pri reguliranju tarifnih postavk pritoževali za vsak dinar. To kaže, da večina delavcev' še vedno vidi v tarifni postavki edino osnovo osebnega dohodka, ne moti ga pa razlika v doseganju norme celo za 91%.
Ukrepi za izboljšanje delovne discipline so usmerjeni predvsem v zmanjšanje števila neopravičenih izostankov, ki so narasli zlasti v avgustu, sep-
tembru in oktobru. Iz tega se da sklepati, da neupravičene izostanke povzročajo predvsem poljska dela. Letos je bilo 20'Vo vseh kazni izrečenih zaradi neopravičenih izostankov..
Na občnem zboru so poudarili tudi potrebo po nadaljnji krepitvi organov delavskega upravljanja. Zlasti itma odgovorno nalogo komisija, ki pripravlja predloge za delo obratnih delavskih svetov. Eden izmed delegatov je dejal, da so o nedavnem sklepu o ukinitvi ODS premalo razpravljali s člani in da je ta razprava zajela le politične forume. Sedaj so se odločili, da bodo z volitvami v obratne delavske svete počakali tako dolgo, dokler ne bo posebna komisija pripravila potrebnih osnov za njihovo delo. Eden izmed diskutamtov je poudaril, da ni potrebno iskati novih sredstev, ki naj bi služila za dela obratnih delavskih svetov za materialno osnovo, ampak, da se da najti rešitev že v okviru sedanjih možnosti in z razpoložljivimi sredstvi v obratih i
550 MILIJONOV ZA DRUŽBENI STANDARD V skladu s sklepom III. -plenuma je občni zbor sklenil, da bodo dali dve tretjini sredstev za družbeni standard. Predvidoma bodo do konca leta ustvarili 800 milijonov ostanka čistega dohodka, od česar naj bi šlo za družbeni standard v podjetju in občini 550 milijonov, ostanek pa za gospodarske investicije.
I. Kristan
1500 litrov mleka na dan. Toliko, kot so ga prodale v jesenskih mesecih, ga v zimskih prav gotovo ne bodo mogle kupiti, trudijo Pa se, da bi ga dobile vsaj toliko, kot lansko zimo. Nekaj ga bodo uvozile iz oddaljenih predelov Slovenije, upajo pa, da ga bodo nekaj več lahko kupili tudi v okolici Ljubljane. Zato je neupravičena kakršnakoli potrošniška mrzlica. Seveda pa bi bilo prav, če bj se tisti potrošniki, ki so doslej kupovali veliko mleka, na primer tri ali štiri litre, začasno odpovedali vsaj litru na dan, in s tem omogočili vsem potrošnikom, da bi dobili najnujnejšo količino mleka.
Prisilna uprava se tudi ukvarja s splošno organizacijo odkupa mleka. Dejstvo je, da Ljubljanske mlekarne danes odkupujejo skoro polovico mleka v oddaljenih krajih Slovenije. Ce bi kupile več mleka v ljubljanski okolici, bi' tudi prevozni stroški bili manjši. Mleka pa je v okolici Ljubljane dovolj, saj je na tem območju nad 50.000 krav. Vendar kmetje neradi prodajajo mleko, kajti pri mlečnih izdelkih, kot so sir, surovo maslo itd. zaslužijo tudi do 30»/o več. Pa tudi zadruge nimajo nobene ekonomske spodbude, če odkupijo več mleka. Gre torej za niz problemov, ki so med seboj tesno povezani in ki jih bodo Ljubljanske mlekarne rešile le v tesnem sodelovanju z ljubljanskimi ljudskimi odbori in z Zadružno zvezo. Ljubljanske mlekarne so že poslale vse svoje sposobne ljudi na teren k zadrugam, da bi se z njimi pomenili o čim-večjem odkupu mleka, in to bo — kot zagotavljajo — poslej stalna praksa.
Povemo naj še, da so dolgove zadrugam in pekarnam skoro že plačali iz skladov Okrajnega ljudskega odbora, kot sta predlagala Svet za tržišče in Svet za industrijo OLO Ljubljana. Sredi minulega tedna so dolgovali zadrugam le še 10 milijonov dinarjev, do danes pa so menda plačali tudi ta dolg. V istem času so dolgovali pekarnam še 35 milijonov dinarjev, ta številka pa je danes najbrž že manjša.
Prisilna uprava se trudi, da bi v podjetju čimprej izboljšali računovodstvo in da bi kolikor mogoče prej lahko sestavili točne izračune in da bi Okrajni .ljudski odbor vsak mesec kril planirano izgubo pri prodaji mleka in jogurta, ki nastaja zaradi razlik med polno ‘lastno ceno in prodajno ceno mleka. Znano je, da stane Ljubljanske mlekarne liter mleka
40 dinarjev, prodajajo pa ga za 31 dinarjev. Če bi iz sklada za boj proti alkoholizmu, ki nastaja prj trgovini z alkoholnimi pijačami, vsak mesec krili to izgubo, bi podjetje seveda lahko bolje poslovalo. Točni izračuni pa so tudi pogoj za kakršnokoli razpravo o podražitvi tako imenovanih stranskih proizvodov, kot so skuta, sir, surovo maslo, mlečni sladoled itd.
Te dni so v Ljubljanskih mlekarnah tudi začeli razmišljati o novi notranji organizaciji podjetja. Sodijo, da bi lahko poslovanje precej zboljšali, če bi podjetje razdelili na obrate (proizvodni obrat, prodajni obrat itd.), ki bi imeli lastne 'uprave in . ki hi tudi ekonomsko povsem samostojno poslovali. Takšna razdelitev bi razčistila račune in povsem jasno bi bilo, kje so ozka grla, kdo šepa in zakaj.
Prisilna uprava je tudi začela reševati spore in pritožbe, ki so posledica nepravilnih odnosov med delavci in uslužbenci ter bivšo upravo podjetja. Občinski ljudski odbor je tudi potrdil tarifni pravilnik, s pripombo, da bo treba v kratkem, ko bodo v podjetju sestavili nov tarifni pravilnik, temeljito pretehtati, kolikšne naj bodo tarifne postavke, kakšno naj bo razmerje med njimi in tudi, kakšno naj bo razmerje med njimi in tarifnimi postavkami v drugih podjetjih.
Vse torej kaže, da bodo Ljubljanske mlekarne v kratkem stale na solidnih temeljih, toda še enkrat poudarjamo, da teh temeljev ne bo, če ves delovni kolektiv ne bo sodeloval v upravljanju in če ne bo družbenega nadžora ter pomoči. To je bistvo problema Ljubljanskih mlekarn, zato menimo, da ni prav, če posamezniki nekje na cesti ali v njih poslovalnicah napadajo ljudi, češ da so krivi za vso to katastrofo. In največkrat napadajo ljudi, ki niso prav ničesar krivi in ki so s svojim delom pravzaprav omogočili, da je v Ljubljani bilo dovolj mleka za vse.
Kako pa je z obračuni Ljubljanskih mlekarn, koliko imajo izgube ali dobička, bo pokazal točni obračun ob koncu leta.
J. Voljč
!!lllllllllll!ll![ll!ll!l!ll!ll!!ll!l!!l!!ll!l!!ll!l!l!lll!l!ll!ll!!lllll!!l!D!!llll!lll!nillini1!!lllll!llll!llll!l!lll!ll!in!ni!ll!lll!l!!ll!fl!1l!ll!ll!ll(lllll!l!l!!l!llll!ll!llllllll!lllll!UI!Vi
OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
1SMAIL
NE BO POZABIL
Stojimo na dvorišču vojašnic* slavljamo.
Jesen je... in tudi tedaj, pred dvema letoma,1 ko smo prvič stali na tem dvorišču, je bila jesen.
Zdi se mi, kot bi bilo včeraj: Joco z mišjim obrazom se je zavijal v ovčji kožuh, negibno zrl v nebo in na vprašanja ni odgovarjal; Ivo iz Zagreba se je gledal v zrcalu in si gladil golo butico; Slavonec je čepel na kovčku in se držal za opanke, kot bi se bal, da ne bi padel; Koča je menda mislil na svojo Milojko, se tiho cmeril in nerodno predeval svoje kmečke roke; Mate iz Splita je brenkal na kitaro in pel o morju, ki je daleč, da bolj biti ne more ...
Bili smo tako zelo nebogljeni in v vseh nas je kljuvalo: dve leti... dve leti...
Stojimo na dvorišču vojašnice in se poslavljamo. Komandant govori...
Pred poldrugim letom sem prvič stal pred njim. Stal sem in rdel in sram me je bilo.
»In ti si vojak proletarske enote?-«
V njegovem glasu ni bilo jeze, bil je očitek in bilo je nekaj kot razočaranje.
»Tovariš podpolkovnik, bil sem... z dekletom... in ona je rekla...«
»Zato si dve uri zamudil. Irt če bi bila Vojna, ti pa bi bil z dekletom in ona bi rekla...«
Tako me je oštel, da se mi je črno delalo pred očmi. Potlej sem dve nedelji posedal po vojašnici in se bal, da se mi dekle ne bi skujalo. Pa se mi ni.
Pred nekaj meseci sem drugič stal pred njim. Stal sem in rdel, pa ne zato, ker me bi bilo sram. Izročil mi je pohvalo, mi čestital in dejal:
»Le tako naprej, Ismail, kar tako naprej ...«
»Razumem, tovariš podpolkovnik.«
Drugih besed nisem našel.
Pred dvema tednoma sem tretjič stdl

pred njim. Smehljal se je, v roki držal g kuverto in njedov nasmeh ni bil vesel, j prej bi dejal, da je bil očetovski in otožen J
»Ismail, doma imiiš težave?«
»Imam, tovariš podpolkovnik. Samo ma« j§ ter imam in dve manjši sestri. Oče je pa- 1 del...«
»Vem, Ismail, in vem tudi, da vam trda 1 prede. Denarja je malo...«
»Presneto malo, tovariš podpolkovnik.« 1
Dal mi je kuverto.
»Glej, nekaj smo zbrali, da bi si kupil 1 obleko in ne bi šel v capah domov.«
Ne morem povedati, kako mi je bilo, ko g sem vzel tisto kuverto, in tudi ne, kaj vse 1 sem tedaj mislil in občutil. Iskal sem be- 1 sede, nevsakdanje, take, ki prihajajo od jj srca in bi povedale tisto, kar je v njem., g pa jih nisem našel. Hotel sem se žahvaliti, fj pa mi je dejal:
»Zahvali se tovarišem.«
In že se je obrnil, morebiti zato, da ne m bi videl, kaj se je tistikrat dogajalo v 1 njem. Pa sem vseeno videl — v njegovih S očetovskih očeh sem videl in tega ne bom jj pozabil. Tudi on je bil nekoč tak kot jaz jj in ni imel obleke. Tudi njegov oče je pa- jj del in pripovedovali so, da mu je izdihnil a na rokah.
»Lahko greš!«
Tako je dejal in v njegovem glasu je j spet bila običajna vojaška strogost.
S
Stojimo na dvorišču vojašnice in se po- p slavljamo. Čez uro ali dve bo odpeljal vlak jj in nas razkropil po vsej deželi.
V novi obleki se počutim kot prerojen, s Tudi vsi drugi so oblečeni v nove obleke, jj Najbrž ne bomo nikdar več takole stali p skupaj: Joco z mišjim obrazom odhaja v jj Zenico, Ivo iz Zagreba bo spet prodajal | čevlje, Slavonec je postal šofer in sanja o j traktorju, ki ga bo vozil po domačih po- | [jih, Koča se vrača k Milojki, in upa, da | ga bodo v Železnikih radi sprejeli, Mate jj je v mislih že v Splitu, brenka na kitaro g in poje o morju, jgz pa sem postal miner p in v Mavrovem je za minerje še veliko g dela.
Komandant govori:
»Raztepli se boste na vse vetrove in jj marsikaj tega, kar smo vas naučili, boste jj pozabili. Vem pa, da ne boste pozabili g tistega, kar je bilo v vašem vojaškem živ- g Ijenju najlepše ...«
Ne, tistega res nikoli ne bon* pozabil: i tovarištva v naši vojski se ne da pozabiti. S
Jesen je...
Tudi takrat pred dvemo letoma je bila | jesen, toda sedanja je nekako lepša... jj
J. Voljč |
lllli!l[!!!!l!lll!lllllilllllllllll!llilllllllllllllll[llllllll!llllllllllllllllllllllllllllt!lilllll!llllllll!!|l!l!!llll!^1^
Na delo se vozi 1000 delavcev
Za prevoz delavcev so lani porabili v »Iskri« 25 milijonov dinarjev
V tovarni Iskra v Kranju so v letošnjih enajstih mesecih proizvedli za 18,3 Vo več kot lani v istem času. Produktivnost
In kje so v Zrenjaninu dobili sredstva za vse to? Ze lani je dal okrajni ljudski odbor 6 milijonov dinarjev za nakup električnih štedilnikov. Letošnji družbeni načrt pa. je v te namene določil še nadaljnjih H milijonov dinarjev. Tudi podjetja so prispevala iz svojih skladov precejšnja sredstva. Mimo tega pa so dobili tudi nekaj posojila in devizna sredstva, ki so jim omogočila nakup najpotrebnejših strojev v tujini. (Torej ne gre za vsote, ki jih naše občine skupaj s podjetji ne bi zmogle. Op. ur.)
»Pri vsem tem pa ste malce pozabili na skrb za otroke,« sem se zanimal dalje.
»Da, točno,« mi je odvrnil predsednik občinskega ljudskega odbora Zrenjanin. »Ureditev servisov nam tega doslej ni dopuščala. Zdaj pa, ko smo rešili to vprašanje, bomo začeli pripravljati otroške vrtce, razen tega pa ustanovili še posebno zavetišče v središču mesta, kateremu bodo lahko starši zaupali otroke za toliko časa, kolikor se bodo zamudili v mestu po opravkih, čestokrat je namreč težko iti materi popoldne v kino, gledališče ali po drugih opravkih, saj nima nikogar, komur bi lahko zaupala najmlajše.«
»In sredstva?« sem mu vskočil v besedo.
»Da, tudi ta smo že zagotovili,« je odvrnil smeje. »Vsi delavski sveti naših tovarn so nedavno sklenili, da bodo vplačali v ta sklad dva tisoč dinarjev na zaposlenega. Tako se bo nabrala, kar čedna vsota, približno 30 milijonov dinarjev, ki jih bomo porabili izključno v te namene... Mislimo pa še ng velik park za najmlajše in mladino.«
OBISK PRI STANOVANJSKI
SKUPNOSTI »SERVO MIHALJ<-V ZRENJANINU
Kot da bi prišel na lepo urejeno vrtnarijo — tak občutek sem imel, ko sem prestopil široka vhodna vrata prehranskega kombinata »Servo Mihalj« v Zrenjaninu. Povsod okoli upravnega poslopja gredice, polne najlepšega cvetja, nekaj korakov naprej spet cvetoči park z doprsnim kipom narodnega heroja Serva Mihalja, nekdanjega delavca v tej veliki tovarni. Tudi med tovarniškimi objekti sem videl polno cvetočih gredic, med njimi pa klopi in mize, kjer delavci v času odmora tako radi južinajo, pohode cigareto in pokramljajo o tem in onem.
Prav v bližini te velike sladkorne tovarne je v kratkem času zraslo pravcato mestece. Nekaj sto stanovanj za delavske družine so zgradili v zadnjih letih. Prikupne hišice in večji bloki stoje zdaj tem, kjer je bila še pred leti pusta in neobdelana ravnina. Tu je tudi prva in nafračja stanovanjska skupnost na ob-modju Vojvodine. Ženam -n delavkam
se ni treba več mučiti s pranjem perila, z likanjem in krpanjem moških in otroških oblek, ne skrbi jih več, kaj delajo otroci, kadar njih ni doma ... Zdaj vse to za cenen denar opravijo delavnice skupnosti in otroški kotiček. Za pranje kilograma suhega perila plačajo 50 dinarjev, za likanje nekoliko več. Danes v tej skupnosti skoraj ni več matere, ki bi se mučila globoko v noč s krpanjem moževe ali otroške obleke. Za malo'denarja prišijejo v servisu novo zaplato na fantičeve hlače, deklici zašijejo ali podaljšajo krilce, jopico, suknjič.
»Kolikor mogoče hočemo osvoboditi našo mater — delavko vsakdanjih družinskih skrbi,« mi je dejal predsednik te skupnosti in še pristavil:
»Naj se raje po delu v tovarni spočije in razvedri, naj gre v kino, v čitalnico, pač kamor želi...«
Vsega tega, kar sem slišal že prej, ne bi mogel verjeti, če ne bi videl tudi sam. Pralni stroji perejo malone ves dan, v likalnici pridno šivajo in kljub pridnosti ne zmorejo vsega. Zdaj namerava ta stanovanjska skupnost kupiti še en pralni stroj, pozneje morda še več. Delavske družine rastejo in z njimi rastejo potrebe in usluge, ki jih je treba opraviti.
V	tej stanovanjski skupnosti je tudi delavska restavracija. Sredi cvetočih gred so zgradili pritlično na pol leseno stavbo. V njej je velika kuhinja in jedilnica za približno 300 abonentov. Kot okolica, tako so tudi prostori v njej čisti in prijetni; človek resnično z užitkom sede za mizo. Dva obroka kuhajo na dan in za vsakega plačajo le 64 dinarjev. Pa ne mislite, da je to enolončnica! Ne! Juha z mesom ali čorba, kot prhvijo. potem enkrat pečenka s krompirjem in solato, ali fižol z mesom, pa spet svinjska rižota in podobno, pač hrana, po njihovih navadah in okusu. Vsekakor pa je izdatna, visoko kalorična in seveda tudi zadostna. V tej restavraciji se hranijo v glavnem le samski delavci in delavke, družine pa jemljejo hrano raje na dom. Tako nima žena-delavka tega velikega kombinata več skrbi, da bo morala po delu v tovarni še kuhati za moža, otroka, sebe ... Najstarejšega pošlje s termo posodami po kosilo ali večerjo, in čez dobrih pet minut vsa družina že obeduje ali večerja.
SKRB ZA NAJMLAJSE
V	tej skupnosti tudi niso pozabili na najmlajše, na delavske otroke. Zanje so pripravili prijeten kotiček. V njem se igrajo, učijo, dobivajo malice in po želji staršev tudi večje obroke, spet za malo denarja. Matere — delavke zdaj nimajo več strahu, da bi se njihovim otrokom pripetilo kaj hudega, ko bodo na delu v tovarni ali »doma. Njihovi otroci so na varnem, ves&h, živahni in
razigrani. Za starejše člane skupnosti pa so s pomočjo ObLO Zrenjanin in kombinata »Servo Mihalj« uredili tudi lepo in bogato knjižnico, čitalnico in kino dvorano. Seveda ne manjka v tej skupnosti tudi mnogih športnih igrišč in naprav.
Predsednik stanovanjske skupnosti je razložil tudi, kako so dobili sredstva: »Od 8 plač, ki smo jih ustvariti kot presežek, smo razdelili samo tri, ostanek pa smo porabiti za izgradnjo stanovanj, za ustanovitev uslužnostnih delavnic, za pralne stroje in drugo. S prostovoljnim delom smo uredili otroška in športna igrišča, nekaj sredstev pa smo nameniti tudi našemu počitniškemu domu v Poreču. Iz sredstev amortizacijskega sklada pa smo obnovili tudi sladkorno tovarno. Naš delavski svet je nedavno sklenil vzeti kratkoročno posojilo 150 milijonov dinarjev. Ta sredstva bomo porabiti predvsem za obnovo škrobame.«
Da, prav tedaj, ko sem obiskal ta veliki kolektiv, so začeli poskusno obratovati novi stroji. Z njimi bodo napraviti na dan približno 20.000 ton rastlinske masti in 120 steklenic kisika. Takrat so začeti delati tudi novi stroji za proizvodnjo sirupa in stroji za sladkor, ki ga potrebuje zdravstvo. Seveda pa niso, kot mi je pripovedoval predsednik delavskega sveta, pozabiti tudi na staro škrobarno. Le to bodo zdaj naprej temeljito obnoviti, saj imajo surovin — to je koruze — dovolj.
Res, velika tovarna, kjer dela približno 2000 delavcev in res velika stanovanjska skupnost zraven nje. To je resnično mestece v mestu. Vse imajo doma: delo, pralnico, šivalnico, likalnico, veliko kuhinjo, prostore za razvedrilo in zabavo... Ponosni so na svojo skupnost in vedno premišljujejo, kaj bi še odprti.
Ob slovesu mi je predsednik skupnosti še dejal: »To je samo začetek! Vemo pa, da bo pomoč družini v naši stanovanjski skupnosti največja pač tedaj, ko bodo vse usluge čim cenejše, v skladu s finančno zmogljivostjo naših delavskih družin.«
Navzlic mnogim težavam in oviram so v Zrenjaninu uspeli. Okrajni In občinski ljudski odbor, vse politične in družbene organizacije, vsi delovni kolektivi so se zavzeli za to, kar imajo danes. Seveda: brez močne Industrije tudi ne bi šlo. S kolektivnim delom in naporom, z največjo resnostjo in požrtvovalnostjo so 'v tem mestu ob reki Begej že presegli splošno jugoslovansko povprečje glede življenjske ravni delovnega človeka. Resnične so besede ljudi, ki so mi dejali: »Zdaj nam ostane več denarja za našo osebno potrošnjo, zdaj imamo več prostega časa za počitek, za. izlete, za zabavo ...«
Slavko Kobe
pa je v devetih mese.ih letošnjega leta narasla za 14°/». Kljub dobrim proizvodnim uspehom pa podjetje nima dovolj razpoložljivih skladov, to pa zavoljo tega, ker so lani najeli posojilo za obnovo tovarne in so v letošnjem letu nastale večje težave pri odplačilu anuitet.
Ta tovarna ima precej! težav s stanovanji. Podjetje gradi več stanovanj. Prihodnje leto se bo vselilo vanje že 40 družin. Na minulem občnem zboru sindikalne organizacije pa so delavci menili, naj bi v prit hodnjih letih v Iskri zagotovili vsaj 40 milijonov lastnih sredstev, da bi tako rešili stanovanjski problem vseh delav- • cev. Trenutno je v »-Iskri« 280 prošenj za dodelitev stanovanj. Okoli 32 delavcev prosi za enosobna, vsi drugi pa za dvosobna stanovanja. Zaradi pomanjkanja stanovanj so lani z avtobusi prevažali nad 900 članov delovnega kolektiva. V tem letu pa se je na delo vozilo več kot 1000 delavcev. Za prevoze je podjetje lani porabilo 25 milijonov dinarjev, letos pa veliko več.
Na občnem zboru sindikalne organizacije so razpravljali tudi o delu delavskega sveta.
2e lani so člani delavskega sveta sprejemali gradivo 6 dni pred zasedanjem. (Tudi letos je bilo tako.) Odbori sindikalne organizacije pa prirejajo sestanke, na njih seznanjajo člani delavskega sveta druge delavce ? gospodarskimi vprašanji. V razpravi na občnem zboru so predlagali, naj bi tudi člani zbora proizvajalcev, ki delajo v tem kolektivu, posnemali delo organov delavskega upravljanja. Člani zbora proizvajalcev so doslej namreč vse premalo poročali delavcem o potrebah in težnjah občinskega ljudskega odbora.
Precejšen del razprave so posvetili tarifnim vprašanjem. V podjetju naj bi vskladili vrednost posameznih delovnih mest. To ne bo težko, saj so že napravili analitsko oceno delovnih mest. Razpravljali so tudi o vsklajevanju norm med posameznimi delovnimi mesti in posameznimi obrati. Čimprej naj bi sestavili nov tarifni pravilnik in vskladili norme.
Sklenili so še, naj bi izdelali pravilnik za razdeljevanje nagrad. Le-te so doslej delili po vseh mogočih merilih. Člani delovnega kolektiva pa niso vedeli, čemu so med letom ob-
stajale takšne razlike, zato je bilo precej negodovanja.
Naposled so razpravljali' o nalogah in dolžnostih delavskih zaupnikov, ki naj ne bi le pobirali članarine in sklicevali raznih sestankov, marveč naj bi skrbeli za stike med delavci in izvršnim odborom sindikalne organizacije.
A. Zibert
Preliv delovne sile v PTT .
Zadnjo nedeljo v novembru je občni zbor sindikalne organizacije Okraju,e pošte v Celju razpravljal o dosedanji vzgoji kadrov, stanovanjskem problemu, tarifni politiki iitd. Prisotni so ugotovili, da dosedanji tarifni pravilniki niso bili tako spodbudni, da bj se mlade ljudi pritegovalo v PTT, Z dosedanjimi tarifnimi pravilniki tud;, niso mogli pravilne j e nagra j eva ti ostalih uslužbencev. Starejši uslužbenci so namreč občutnon prikrajšani pri osebnih prejemkih. Te slabosti dosedanjega nagrajevanja pa naj bi z novimi;, tarifnimi pravilniki odpravili, da ne bi bilo več tolikega preliva delovne sile v PTT.
V prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je Center za embalažo pri Trgovinski zbornici LRS minuli teden podelil vsakoletno priznanje za najboljšo embalažo — »jugoslovanski Oskar za embalažo«. Izdelke je predlagalo 16 jugoslovanskih podjetij (7 proizvajalcev in 9 takšnih, ki embalažo uporabljajo). Pri ocenjevanju so dobili največ točk izdelki lesne industrije »Savinja« iz Celja, Tovarne emajlirane posode iz Celja in ljubljanske Kar-
tonažne tovarne.
mmomtovs ☆	Mgmmtpiov	* varzv xto. * om#A m o** m.	bvm
s* w
IZ TRBOVELJSKE CEMENTARNE
Bliže ali dalje od cilja?
V vasi Orehek pri Cerknem so vaščani s prostovoljnim delom zgradili novo šolo, ki je vredna okoli 20 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor je za dograditev te šole prispeval okoli 2 milijona. Novo šolo so odprli za letošnji dan republike.
— Sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel naš delavski svet, ni mogoče uresničiti. Nekateri ljudje v Cementarni poudarjajo, da so bili sprejeti mimo pravnih predpisov. Le-ti pa ne povedo, za katere sklepe pravzaprav gre.
— Nedavno tega je delavski svet tudi sklenil, da bodo nekaterim (ki so bili prej na vodilnih delovnih mestih) določili višjo tarifno postavko. Zdi se mi, da je ta sklep nepravilen.
—... mislil sem, da ljudje, ki delajo v tovarni 30 let, zaslužijo višjo tarifno postavko, kot jo imajo sedaj. Zavoljo tega sem to predlagal delavskemu svetu. Tudi za mene, kot vršilca dolžnosti direktorja in kot člana tega delovnega kolektiva, je sklep delavskega sveta zakon, ki ga je treba uresničiti. Zdaj pa nekateri ljudje govorijo, da nisem ravnal prav. Zdi se, da spet prihajajo osebne zadeve na dan ...
— Ko je delavski svet o tem razpravljal, ni bil sklepčen. Zdaj se nekateri spet zavzemajo za nizke tarifne postavke nekdanjih »privilegirancev«...
— Po mojem mnenju o stvareh ne razpravljamo prav. Pri reševanju teh problemov ne gre napadati posameznikov. Zdi se mi, da bi se moral kolektiv zbrati okoli političnega vodstva podjetja, da bi v Cementarni vse ti-
ste slabosti, ki še obstajajo, hitreje odpravili. Če pa bomo še tako naprej razpravljali, kot smo doslej, se bomo oddaljili od našega cilja.
*
Iz teh nekaj izvlečkov iz razprave na občnem zboru trboveljske Cementarne lahko razberemo, da v tem kolektivu problemi še niso popolnoma urejeni, Delavski svet še vedno sklepa o stvareh, ki niso v skladu s pravnimi predpisi. (Delavci, na določenem delovnem mestu lahko prejemajo le tisto osnovno tarifno postavko, ki velja za določeno delovno mesto.)
Birokratizmu so sicer v trboveljski Cementarni spodrezali korenine, vendar se zdi, da nekateri s tem še niso zadovoljni. Menijo, naj bi stvari še in še razčiščevali. Tudi na občnem zboru sindikalne organizacije so razpravljali v tem smiislu in vedno pogosteje je prihajalo do vprašanja, koga naj bi zdaj odslovili.' Zdi se, da tako ravnanje zdai ni več na mestu. Nekdanji »privilegiranci« so namreč zdaj pričeli delatj na ustreznih delovnih mestih. Če ti ljudje ne bodo hoteli svojega dela v redu opravljati, potem jih bodo lahko poklicali pred disciplinsko tovarniško sodišče.
Stanje, kakršno je danes v Cementarni, naj bi izboljšalli. V podjetju naj bi zavladali pravi
Praznik otroškega veselja
Kako bomo letos paznovali Novoletno jelko
Za razprave o tem, kako bi letos najbolje proslavili Novoletno jelko, je resda že malce pozno, vendar prepozno še ni. V slabih dveh tednih, k; nas ločita od novega leta, lahko še veliko storimo, da bi Novoletna jelka res bila praznik otroškega veselja, predvsem pa, da bi sredstva, kj smo jih namenili za obdarovanje otrok, čimbolj koristno in smotrno uporabili.
Naši otroci tudi letos pričakujejo Novoletno jelko z mnogimi upi in velikim veseljem. Da bj se izpolnila pričakovanja otrok in da bi ob tem prazniku čimbolj prišla do izraza skrb in
Tople malice v »Javoruct v Pivki?
Meseca septembra ie v podjetju »Javor« posebna komisija napravila gospodarsko analizo. Na razširjeni seji delavskega sveta so o tej analizi tudi razpravljali Ugotovili so. da obrat »Bač« zaostaja. V zadnjih mesecih pa je ta najmanjši obrat tovarne »Javor« pokazal lep napredek. V prvem polletju so v »Baču« izpolnili plan le z 88%. meseca oktobra na že skoraj 93%. Po nepopolnih podatkih Pa se je delovna storilnost povečala za 11%. Vse kaže. da bo ta obrat svoj letni plan izpolnil, druga dva obrata v Pivki in Pristranku pa bosta plan prekoračila. V tovarni se je letos povečal čisti dohodek podjetja. materialni stroški na so se znižali za 9%. V »Javorju« 1e letos narasla delovna storilnost za 19%. Lani so v »Javorju« obrate še obnavljali med proizvodnjo, kar ie vplivalo na storilnost.
Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije so menili, da je izvršni odbor vse premalo razpravljal o teh in drugih gospodarskih vprašanjih. Ob strani so puščali razpravljanj* o graditvi stanovani. izobraževanju delavcev, varčevanju s surovinami, storilnostjo in delovno disciplino-
V podjetju se je v pretekli dobi delovna disciplina nekoliko izboljšala, zmanjšali pa so se tudi bolezenski izostanki za 10%. K temu je precej pripomogla nova obratna ambulanta.
Se pred novim letom bodo bržkone v Pivki odprli menzo. Tako bodo delavci dobivali med polurnim odmorom topel obrok braneč — V menzi pa se bodo hranili tud; ljudje, ki so zaposleni v drugih podjetjih. Za novo menzo bosta prispevala sredstva občinski ljudski odbor In tovarna »Javor« v Pivki.
Občnega zbora sindikalne organizacije se je udeležilo precej delavcev. Kaže. da si člani tega kolektiva večkrat želijo pojasnil o tekočih problemih v tovarni, o gospodarskem položaju podjetja in drugih vprašanjih. Zato bodo v prihodnjem letu večkrat priredili članske sestanke, da se bodo pogovorili o teh problemih.	S. M.
ljubezen slehernega posameznika in vse družbe za srečno rast mladega rodu, je Zveza prijateljev mladine objavila pred dnevi odprto pismo, v katerem poziva delovne kolektive, sindikalne podružnice, delavske svete in upravne odbore, zadruge, društva, šole in ustanove, starše in vse prijatelje otrok, naj po svojih močeh prispevajo k prazniku Novoletne jelke ter s svojimi izkušnjami in pripravljenostjo obogate ta otroški praznik.
VESELJE IN RADOST
Novoletna jelka naj bo praznik radosti in veselja otrok, zato se ne moremo zadovoljiti le s prireditvami, ki jih starejši pripravijo za otroke in pr; katerih ostanejo otroci pasivni gledalci in seveda tudi kritiki. Pomagati moramo otrokom, da vključijo v praznovanje Novoletne jelke svoje lastne programe, da sodelujejo pri okrasitvi in ureditvi prostorov; omogočiti jim moramo, da se bo ob praznovanju sprostila njihova ustvarjalnost, domišljija in iznajdljivost. Starejši pa bomo poskrbeli, da bodo na otroških prireditvah sodelovale naboljše kulturno umetniške skupine (igralske skupine, orkestri, zbori, baletne skupine in tako dalje), gledališča, filmska podjetja, glasbene in podobne ustanove ter vsi, ki na kakršen Jcold način lahko prispevajo h kulturnemu, sproščenemu in zabavnemu vzdušju na prireditvah Novoletne, jelke.
SKRB ZA RAST
OTROŠKIH KOLEKTIVOV
Ob Novoletni jelki tudi obdarujemo otroke — doma, v kolektivih, na terenu. Dogajalo se je, da smo takšne obdaritve prirejali po starem in da so prinašale s seboj precej tistega,
Za 400 tisočakov »sumljivega« veselja
V Zagorju so v zadnjih letih prirejali sindikalne izlete, češ naj bi se člani sindikalnih organizacij seznanjali z lepotami naše domovine (?) Zal Pa so precej izletov porabili le za to, da bi porabili sredstva, ki so jih sindikalne organizacije prejele kot dotacijo od podjetij za izboljšanje svojega dela oziroma za pomoč nekaterim članom podružnice.
Nedavno tega je tudi sindikalna organizacija Industrije gradbenega materialna priredila izlet v dve uri oddaljeno večjo vas. Tam so porabili 400 tisoč dinarjev. Kaže, da sindikalna organizacija v kolektivu ne ve, koliko je bilo v zadnjem času napisano o takem m podobnem razmetavanju sredstev.
Tega primera sicer ne kaže posploševati, zdi se pa, da v nekaterih sindikalnih i organizacijah še vedno žele tako izboljševati »življenjske pogoje« delavcev.	Milan Vidic.
starega. Prav bi bilo, če bi se že letos dogovorili in individualna darila prepustili staršem in družini, kjer naj izpopolnijo di-užinsko praznovanje Novoletne jelke. Za vse nas, se pravi za našo družbo, pa naj Novoletna jelka, postane priložnost in stalna oblika pomoči šolam, pionirskim odredom, društvom in vsem . organizacijam, ki vključujejo otroke. Obdarujmo otroke povsod tam, kjer delajo in žive. Delovni kolektivi naj pomagajo stanovanjskim skupnostim opremiti sobe za varstvo otrok, tehnične kotičke, knjižnice, igrišča, lutkovne odre. Šolam naj pomagajo, da bj lahko izpopolnile zbirke učil, opremlje kabinete in delavnice za tehnično vzgojo, nabavile knjige za šolske knjižnice in kupile sredstva za . modernizacijo pouka. Pomagajo naj društvom in organizacijam, ki pošiljajo otroke na oddih, prirejajo izlete, letovanja itd. Kolektivna darila bodo med otroki vzbujala zanimanje in veselje za delo v krožkih in klubih, v sekcijah in podmladkih, v vseh organizacijah, ki vključujejo otroke in mladino. Takšna darila, Ki
imajo trajno vrednost, bodo pospeševala razvoj otroških in mladinskih kolektivov in njih samoupravljanje, saj bodo koristila vsem in ne le posameznikom.
i
MESTA IN VASI NAJ SPREMENE SVOJO PODOBO!
Pred praznovanjem Novoletne jelke bomo primerno okrasili naša mesta in vasi, zlasti pa ulice in trge, kjer se bodo otroci zbirali, gledali novoletni sprevod in sodelovali v njem. Odprimo otrokom vse javne ustanove, mlečne restavracije, kavarne in gostinske prostore, ki naj v teh dneh izkažejo gostoljubnost tudi najmlajšim, ter svoje obrate temu primemo urede in založe. Pričakujemo tudi, da bomo v trgovinah našli dovolj daril za otroke. Tako bo Novoletna jelka res praznik otroškega veselja, obenem pa tudi stalna oblika pomoči vsem .organizacijam, šolam in ustanovam, v katerih otroci žive in delajo ter praznik družine, kjer se bodo otroci in starši med seboj obdarovali in drug drugemu zaželel; srečno novo leto.
tovariški odnosi, tako med samimi delavci pa tudi med vodilnimi tovariši.
Delavski svet se bo moral zavzeti za to, da bo čimprej pričel gospodariti s podjetjem. Treba bo seznanjati delavce s sklepi delavskega sveta, njih naj bi navadili, da bi se čutili dolžne sodelovat;, v upravljanju. Ko se bodo v podjetju pripravljali na pomembnejše seje delavskega sveta, naj bi tudi sindikalna organizacija pripravila svoje predloge. In če smo že neštetokrat zapisali, da mora sindikat vztrajati na tem, da gre čimveč sredstev za potrebe družbenega standarda, potem ne bo odveč, če to še enkrat ponovimo. V Cementarni, kjer so težki delovni pogoji, je delavski svet v pretekli dobi šestkrat razpravljal o tem, ali delavci dobijo med malico kavo ali pa samo destilirano vodo. Takrat se je izkazalo, da je bila sindikalna organizacija pri reševanju teh življenjskih problemov premalo odločna, bila pa je tudi prešibka. Trboveljsko Cementarno letos obnavljajo, zato bodo več sredstev dali v te namene. Toda v prihodnjih letih se bodo delavci morali pobrigati za to, da bo čimveč sredstev šlo za druge potrebe.)
Na koncu pa še to. Če je delavcem pri srcu tovarna — in. v to ne dvomimo, potem se bodo prav gotovo strnili okoli političnih organizacij. Prizadevali si bodo, da bodo sedanji položaj izboljšali. Prepričani smo, da se bodo notranji odnosi uredili.
N. B.
Izdatki večji od prejemkov
Nedavno tega je skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju razpravljala o delu zavoda in podružnic In o sistematizaciji delovnih mest. Iz analize, ki so jo podali na skupščini, razberemo, da so izdatkj nesorazmerno naraščali in daleč presegajo dosežene dohodke. Zavod pa tudi njegovi samoupravni organi naj bi zato v prihodnjem letu temeljiteje pripravili predračun dohodkov in izdatkov. V začetku prihodnjega leta pa naj bi storili vse, da bi uravnovesili dohodke im izdatke.	*
Letos bo okrajni zavod kra primanjkljaj iz rezervnega sklada, vprašanje pa je, kaj bodo storilj v prihodnjem letu, če bodo izdatki večji kot dohodki.
Skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje' je priporočila vsem občinskim ljudskim odborom, naj bi njihove komisije pregledale organizacijo in finančno poslovanje zdravstvenih domov. Tudi je priporočila podjetjem, naj vsem vprašanjem, ki so jih obravnavali na skupščini, posvetijo vso skrb.
R. C.
Kontracepcijsko službo
bodo uvedli v »Vigonki« v Mariboru
_ DELAVSKA ENOTNOST _
i
OUuUo atnOlkatov Slovenije. — izdaja KepuBUSka »vet Zveze sUMUkatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — itak Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubit ant. — Naslov uredništva In oprave i LJnbUana, Čufarjeva aUča s, postni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, oprave 10-448, »kupni za uredništvo In upravo S2-03L	— Račan pn
»ffpfr.4 Hranilnici v L). 600-11/808-1-8-221.	- Ust izhaja vsat
četrtek - Rokopisov ne vračamo. — Posamezna StevtUta stane 24 dinarjev. — Naročnina v predplačila Je mezečna 80 dinarjev, ^Sgrii m Onzrjev, poOst—«60 dteaajov in odrtem« 000 dte.
Občni zbor sindikata v Vigonki je bil tokrat izredno zanimiv. Morda se je prvič zgodilo, da •je na takšnem zboru tudi poročala obratna zdravnica.
Zdravnica dr. Goriškova, ki je hkrati tudi član občinskega ljudskega odbora, je v preprostih in razumi j Ivih besedah in s številkami prikazala vzroke pogostih obolenj med delavci. Največ izostankov je zaradi prehladov, vnetja spolnih organov pri ženah in zaradi delovnih nezgod. Obširneje je govorila o kontracepcijski službi, ki je pri nas še premalo razvita in organizirana po tovarnah, zlasti v tekstilni industriji, ki zaposluje največ ženske delovne sile. V nekih zahodnili državah je uporaba zaščitnih sredstev proti nosečnosti postala Se traviicija, nekaj samoumevnega. Pri nas pa si s težavo utira pot. Naša delovna žena vse premalo posega po teh sredstvih. Temu so krivi v veliki mer; moški, ki s svojim odklonilnim stališčem dajejo slab zgled ženam, kar je tudi primer v tem kolektivu. Zdravnica je povedala, da bo še do konca tega leta organizirana kontracepcijska služba v obratni ambulanti. Zato bo posebej usposobljena bolničarka, a v posebnih predavanjih bo zdravnica, ločeno za žene, in za moške, seznanila kolektiv o tem vprašanju. Prisotne so pozdravile ta ukrep.
Tovarišica Rajšterjeva članica zbora proizvajalcev, pa je v tehtni analizi prikazal, kako so vplivali pogosti bolezenski dopusti na gospodarski uspeh podjetja. Zaradi nezgod in drugih bolezni je podjetje izgubilo 5 «/i> vseh delovnih ur; kar predstavlja 38 milijonov izgube pri dohodku. Po njenem izračunu je letos odpadlo na vsakega proizvajalca 22 bolezenskih dni, kar pomeni, da je vsak Slan kolektiva delal le 6 ur in 32 mtout. če se upošteva ta
smsu KOŽE
mmmmsmm
PRAŠIČA OPEKI.
velika izguba časa, je proizvod- nje sproščenosti v poročilu to nost padla na 94.5 Vo. Vzroke razpravi pa marsikaj pove. Ali obolenj je treba iskati zlasti v Se nekateri boje zamere? neprimernem delovnem okolju	K. A.
in v nepazljivosti pri delu, zaradi česar prihaja do delovnih — ......... ■■	.	—
nezgod. Kolektiv dela v preurejeni bivši avstrijski konj eni- .......
ški kasarni. Ker bo v kratkem ||||l|iS dosežena prva faza obnove to-	•_
vame, bodo stroje iz starih in H"’"" nizkih delovnih prostorov pre- iti mestiild v svetle to zračne dvo- % rane. Pričakujejo, da tedaj ne bo več tako pogostih obolenj. Is Na drugi strdnj pa je uprava dokazala s podatki o finančnem ž|| poslovanju in fizičnem obsegu	i
proizvodnje, da je plan dosežen	:	J
za 103 »/o, pa čeprav je za 6.5	■
odstotka večji od preteklega	™
leta. Poslušalci na koncu niso	j
vedeli, kateremu poročilu naj if-verjamejo, ali direktorju ali pa članici zbora proizvajalcev. -	— .
Nekaj besed o poročilu to	«
razpravi: Čeprav je bilo poro-	'L . a
čilo nabito z raznimi podatki,	*
ni bilo kritično obdelano vprašanje, kako se je uveljavil delavski svet in kakšni so bili odnosi v kolektivu. Opazovalec je dobil vtis, da je v podjetju vse v najlepšem redu, saj se nihče niti z besedico ni dotaknil kakšnih bolj kočllljvih zadev, samo ta pripomba je bila, da predsednikov sindikata ne vabijo na seje delavskega sveta in da je v kolektivu precej kričačev in godrnjačev. .Nekaj več besed je bilo okrog »patentiranega predsednika« sindikata, ki je že osem let na tem položaju. Rekli so, da delavci že več kot dve leti zahtevajo, da se izvoli drug predsednik. Kaže, da politične organizacije nimajo posluha za želje in pripombe iz kolektiva. Sicer pa se mora priznati, da je dosedanji predsednik ves čas delal skrajno požrtvovalno in ves svoj prosti čas posvetil sindikalni organizaciji. Nihče pa n; znal povedati, zakaj naj se menja. Ta molk in zaprtost to pomanjka-
Za novoletno
obdaš ovanje
SMO PRIPRAVILI MLADINI IN ODRASLIM NASLEDNJE ZBIRKE PO ZNIŽANIH CENAH I. Slikanice za najmlajše
Maksim Sedej: V AFRIŠKI PUŠČAVI — Slikanica na kartonu.
Oton Zupančič: MEHURČKI — Izbor najlepših pesmi za najmlajše. Mojstra slovenske lirike, opremljen z barvnimi slikami
Louise Fatlo: SREČNI LEV — To ,,e najbol, priljubljena slikanica.
Mirko Lebez: AFRIKA — pobarvanka.
Skupna vrednost zbirke din 823.—	»
Znižana cena zbirke din 690.—
I. a Slikanice za najmlajše
Matej Bor: SLIKE IN PESMI O ŽIVALIH — Razveselite otroka s to barvno slikanico.
Fran Levstik: NAJDIHOJCA — Bogato ilustrirane otroške pesmi.
Munro L e a f : ZGODBA O FERDINANDU — Slikanica o miroljubnem bikcu, ki se noče boriti.
M i pk o Lebez: NA MORJU — pobarvanka.
'Skupna vrednost zbirke din 585.—
Znižana cena zbirke din 480.—
I. b Slikanice za najmlajše
H. Christian Andersen: PALČIČA — Stlribarvna slikanica.
Andjelka Martlč: JEZERO NA PLANINI — Izbor hrvatskih pripovedk s podobami.
J. W. Grimm: SNEGULJČICA — Pravljica, ki Jo imajo otroci najrajši.
Mirko Lebez: EGIPT — pobarvanka.
Skupna vrednost zbirke din 675.—
Znižana cena zbirke din 560,—
I. c Zbirka najlepših pravljic
Marie Majerova: ČAROBNI SVET — Izbor najlepših bajk sveta.
Ran Bosilek: BOLGARSKE PRAVLJICE, ki bodo navdušile naše najmlajše.
Španske pravljice — izbor španskih ljudskih pravljic.
Mirko Lebez: KITAJSKA — pobarvanka.
Skupna vrednost zbirke din 1475.—
Znižana cena zbirke din 1280,—
II.	Zbirka za šolarje
Tone Seliškar: POSADKA BREZ LADJE, I. in II. del — Ta povest je pisana prijetno, s humorjem in napeto. Edvard Bass:	NEPREMAGLJIVA ENAJSTORICA —
Vesela zgodba o nogometnem moštvu, ki povsod zmaguje.
Jules Verne: 20 000 MILJ POD MORJEM, I. in II. del — Ta fantastični roman navdušuje bralce vseh starosti. Jonathan Swift: GULLIVER MED PRITLIKAVCI IN VELIKANI.
Josip Caz!:Z OBRAZOM PROTI VIHARJU — Roman o trpljenju In borbi delavskega razreda.
Knjige iz te zbirke so bile že v lanskih novoletnih zbirkah.
Skupna vrednost vseh knjig te zbirke Je din 920.— Znižana cena za vseh sedem knjig din 700.—
III.	Zbirka za mladino
Jaroslav Stoviček: NENAVADNI DOŽIVLJAJI
NAVADNEGA ČLOVEKA, ki je potoval po daljnem svetu.
Josip Jurčič: ROKOVNJAČI. Najbolj brana slovenska povest.
Tone Pavček: MAČEK NA DOPUSTU — Ilustrirana zbirka pesmi.
Knjige iz te zbirke so bile že v lanskih novoletnih zbirkah.
Skupna vrednost zbirke din 635.—
Znižana cena zbirke din 550,—
III.	a Zbirka za mladino
Karl Brilckner: VRABC.TE MOŠTVO — To Je povest o predmestnih otrocih, ki ob športu rastejo v odkrite in poštene ljudi.
R u d y a r d Kipling: POGUMNI KAPITANI — Povest
0	življenju na morju in pogumu mornarjev.
Zinken Hoop: ČARODEJNA KREDA — Povest je polna
zapletljajev In se srečno konča.
Skupna vrednost zbirke din 1000.—
Znižana cena zbirke din 850.—
IV. Zbirka za odrasle
August Piccard: Z BATISKAFOM NA DNO MORJA -Knjiga opisuje neznane In nedostopne globine morja. Tibor Sekelj: VIHAR NAD ACONCAGUO — Nevaren vzpon na najvišji vrh Južne Amerike.
Ludwig Renn: TRINI — Knjiga o boju zatiranega indijanskega ljudstva Mehike.
Skupna vrednost zbirke din 1570.—
Znižana cena zbirke din 1350.—
IV.	a Zbirka za odrasle
Charles Dickens: PUSTA HIŠA, I. del — Roman, ki Je preveden v vse svetovne jezike.
Charles Dickens: PUSTA HlSA, H. del.
Krst.ju Belov: PLANINA, PIRIN PLANINA — Zgodovinska povest o junaškem boju zasužnjenega makedonskega ljudstva.
Ivan Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE.
Skupna vrednost zbirke din 1730.—
Znižana cena zbirke din 1480.— Naročite jih pri
MLADINSKI KNJIGI, LJUBLJANA
1	Tomšičeva ulica 2 ali pri našem poverjeniku
Kaj je novega?
»š P I K«
tovarna perila, pletenin in rokavic
Vam pripravlja za hladno zimo ngato kolekcijo volnenih plete--iln,toplih moških srajc — šport-lih in podložene triko rokavice!
ri nakupu zahtevajte vedno izdelke »ŠPIK«, tovarne v Kranju.
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v SMARJl Rl JELŠAH razpisuje več delovnih mest
KMETIJSKIH TEHMIK0V
V poštev pridejo tudi absolventi nižjih kmetijskih šol z večletno prakso v terenski službi. Nastop službe takoj! Prijave pošljite na upravo KPPZ Šmarje pri Jelšah
TOVARNA
PRINAŠA
NOVOST:
EL.H*
AER0-SSU
TEJP
r-Kl/.	. , L.*M i TRAK NA CELOFANU, KI GA
PRED UPORABO NI TREBA ZMOČITI! NALEPI SE SAMO S PRITISKOM TN PRIME NA VSAKO GLADKO PODLAGO!
BO POSTAL NEPOGREŠLJIV PRIPOMOČEK DOMA V PISARNI, TRGOVINI in INDUSTRIJI!
Organizirana graditev stanovanjskih hiš
V soboto, 13. decembra, je kolektiv pivovarne v Laškem praznoval dvajsetletnico podjetja. Najveeji uspeh so v laški pivovarni dosegli prav letos, ko so 11. julija izpolnili letni plan proizvodnje. Do konca leta bodo naredili 50 tisoč hektolitrov piva. Proizvodnjo bodo presegli skoraj za 70n/o.
Med najkočljivejšimi vpra-Sanji, ki stojijo pred našo družbo, je stanovanjsko vprašanje in z njim povezana komunalna, zdravstvena, prosvetna, šolska in druga vprašanja. V stanovanjsko izgradnjo smo do sedaj vlagali veliko sredstev, Lahko rečemo, da so bila v glavnem ta sredstva koristno, p? čeprav ne najbolj izkoriščena. Koristna v tem smislu, da smo pri možnostih, kakršne so bile, vendarle dosegli vidne uspehe, saj so ljudski odbori že pred leti začeli usmerjati stanovanjsko izgradnjo. Večji napredek je zaznamovan odtlej, ko so bili ustanovljeni skladi za zidanje stanovanjskih hiš. Težko je vedno doseči to, kar bi hoteli, razen tega je premajhna sistematičnost in nezadostna povezanost investitorjev in drugih zmanjševala uapehe.
Sedanja prizadevanja zlasti sindikatov, da bi podjetja odstopila dve tretjini razpoložljivih sredstev za komunalne potrebe ter za potrebe šolstva, zdravstva in preskrbe, pa nas opozarjajo tudi na nerešeno vprašanje organizirane gradnje. Ne glede na to, če bodo ta prizadevanja uspešna ali ne, je zaradi sredstev, ki so vsako leto že vnaprej znana in ki niso ravno majhna,. narediti prelomnico v izgradnji stanovanj z organiziranostjo gradbišč ter z uvajanjem serijske proizvodnje elementov za stanovanjske zgradbe.
Resolucija Ljudske skupščine LRS o usmerjanju stanovanjske izgradnje posebej opozarja na to vprašanje, ki pa je pogojeno z vrsto drugih vpra-
Edina
rešitev?
Osnovno vprašanje, ki so o njem že večkrat razpravljali v podjetju »Transport« Ljubljana, je pibmanjkljaj te gospodarske organizacije. Tudi letos, ko se v delovnih kolektivih zavzemajo, da bi čimveč sredstev delavski sveti namenili za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev — je to vprašanje “'spet na dnevnem redu. Podjetje, ki sicer prejema od okrajnega ljudskega odbora dotacijo, ne razpolaga z dovolj-nimi denarnimi sredstvi, ki bi jih uporabili za graditev stanovanj, za ureditev menze in za ostale potrebe. V kolektivu dobro vedo, da bo treba gospodarski položaj podjetja čimprej popraviti! Vendar kako? Na občnem zboru sindikalne organizacije so menili, da bi spet kazalo zvišati potniške tarife. Sodili so tudi; da bi tako razbremenili trolejbuse in avtobuse, ki se zdaj prehitro kvarijo.
Dobro se še spominjamo razprav z zborov volivcev, ki so se odločili, naj bi zastarele vozove cestne železnice zamenjali z modernimi in udobnimi trolejbusi in avtobusi. Čakali smo precej časa, dokler se želje volivcev niso uresničile. Potovanje je zdaj (z izjemami) udobnejše in hitrejše.
Ce bi pa volivci takrat, ko so razpravljali in sklepali o tah vprašanjih, vedeli, da bodo te spremembe terjale tolikšna denarna sredstva, bi se volivci menda odločili za to, da bi še nekaj časa obratovali steri vozovi cestne železnice, ki bodo zdaj še dolgo služili nekaterim drugim podjetjem. Edini smo si v tem, da je treba primanjkljaj, ki ga imajo v »Transport« Ljubljana, kriti z povečanjem potniške tarife. Vprašanje pa je, če je edinole prav, da z večkratnim zviševanjem potniške tarife (kajti v preteklih letih so že večkrat narasle cene vozovnic) potniki tudi plačujejo anuitete na osnovna sredstva. Zato smo tudi rekli, da se volivci menda ne bi odločili za tako hitro spremembo v potniškem prometu v Ljubljani.
Toda še preden bodo zvišali potniške tarife, bi kazalo premisliti, kaj bi lahko naredili, da bi v remontnih 'delavnicah tega podjetja storilnost toliko narasla, da bi še hitreje popravljali avtobuse in trolejbuse. Nekateri delavci so premalo strokovno usposobljeni, delovna disciplina šepa, bolezenski izostanki so precejšnji. Vse to pa vpliva na manjšo proizvodnost dela. Od uspešnejšega dela remontnih delavnic pa je med drugim tudi odvisna višja oziroma manjša izguba podjetja.	N. B.
Kje boš našel napotilo 9 za svoje družbeno # udejstvovanje?
V »DELAVSKI ENOTNOSTI« I
šanj. V ta namen je treba predhodno zagotoviti potrebna zemljišča z zazidalnimi načrti ter celotne investicijske programe za stanovanjske načrte in za potrebne komunalne in druge objekte.
Prizadevanja v tej smeri so že dala nekaj rezultatov; v precejšnji meri po zaslugi delovanja zavodov za stanovanjsko izgradnjo. Nedvomno pa bi se dalo narediti še mnogo več. Že pri dosedanjih razpoložljivih sredstvih bi bilo mogoče preiti na bolj organizirano gradnjo, kjer bi bilo mogoče uporabiti modernejša sredstva in načine gradnje. Pri morebitnem dotoku nepredvidenih sredstev pa je to vprašanje še bolj pereče.
Organizirano gradnjo je mogoče vzpostaviti le na večjih površinah in objektih ter z večjimi sredstvi. Iz tega sledi, da se mora potem pojaviti večji investitor, ki ima določene zazidalne površine in investicijski program za to področje. Gradnje v večjem obsegu bi najlaže organizirali ljudski odbori, in sicer kot pobudniki za združevanje investitorjev in z
Pravica upravljanja pripada ieiovnim kolektivom proizvajalcev, Na tem načelu temelji delavsko samoupravljanje kot sistem, kjer je osebni interes delavca povezan z delom celotnega kolektiva, s poslovnimi uspehi gospodarske organizacije, z dejavnostjo in razvitostjo komune, z gospodarska politiko skupnosti. Ta neločljiva povezanost omogoča, da je osebni interes nenehna spodbuda.
Za napredek delavskega samoupravljanja je zaradi tega eno od poglavitnih vprašanj, kako uresničiti to načelo v praksi. To je možno z dobro urejenimi odnosi med organi upravljanja in operativnim vodstvom (opredelitev pristojnosti v pravilih podjetja), s tako organizacijo, kjer so smiselno razmejene naloge med posameznimi organizacijskimi enotami ter s takim načinom dela zlasti delavskega sveta, ki omogoča, da pride interes delavcev do polne veljave, da iz njega delavski svet črpa najvažnejšo pobudo za svoje delo. V takih pogojih postaja ne le načeloma ampak tudi v praksi de-,lo na delovnih mestih — izvrševanje svojih lastnih odločitev. Posledice tega pa so: racionalna organizacija dela in izraba delovnega časa, zavestna delovna disciplina in naraščajoča storilnost.
Tem smotrom služijo tudi — obratni delavski sveti: njihovo delovanje naj ustvarja nove pogoje, da pride še bolj do izraza ustvarjalna pobuda delavcev-proizvajalcev.
Toda niso redka vprašanja, kaj pravzaprav so ti sveti, ali so organi upravljanja in če so, s čim naj upravljajo, o čem naj odločajo, ali so morda le pomožni posvetovalni organi osrednjega delavskega sveta. Ponekod so namreč razprave na sejah zelo živahne in člani se temeljito lotijo mnogih aktualnih vprašanj. Toda nič kaj vzpodbudno ne deluje na njihovo nadaljnje priza-levanje okoliščina, da se sicer oogate razprave, ki so izraz živega zanimanja, končajo samo z mnenjem, priporočilom ali s predlogom za osrednje organe ali za obratovodstva.
Ta vprašanja so vredna tehtnega premisleka. — Opozarjajo namreč na dvoje. Po eni strani se v njih izraža želja delavcev, da bi imeli organe, ki bi lahko učinkovito, z njihovim neposrednim sodelovanjem, urejali pereče zadeve lastnega obrata oziroma da bi na določen način vplivali na odločitve osrednjega delavskega sveta. Po drugi strani pa kažejo, da pri ustanovitvi niso pretehtali, kakšno naj bo njihovo delovno področje, o čem naj odločajo,
Obratne delavske svete je rodila potreba. Ta se je čutila že leta 1950. Saj je kmalu po izidu temeljnega zakona o gospodarjenju s podjetji po delovnih kolektivih takratna zvezna vlada izdala navodilo o volitvah organov upravljanja v podjetjih z več obrati oziroma podružnicami. Čeprav je bilo to navodilo kasneje razveljavljeno, so v naši zakonodaji od tedaj ves čas dalje različne določbe, ki govore o obratnih organih upravljanja. Obratni delavski sveti niso sami sebi namen, niso morda »parola«, temveč zahteva razvijajočih se novih odnosov v gospodarskih organizacijah, zahteva, ki izvira
usmeritvijo teh v organizirano gradnjo. Dosedanji napori ljudskih odborov že dobivajo konkretnejšo obliko, zlasti v kranjskem okraju, kjer so posvetili veliko pozornost celotnemu kompleksu vprašanj na pod-rožju stanovanjske izgradnje.
Le v okviru organiziranih stanovanjskih gradenj lahko gradbena podjetja prilagodijo v celoti svojo delovno organizacijo in zmogljivosti potrebam cenene in hitre gradnje. Taka prilagoditev je mogoča takrat, kadar bo podjetje za dalj časa vedelo, kaj in kako bo lahko gradilo. Dolgoročne pogodbe z investitorji bi omogočile tako zasnovane gradnje, s čimer bi se povečala tudi storilnost dela v gradbenih podjetjih.
Potemtakem bi bilo umestno pri takih večjih oziroma organiziranih gradnjah ' obvezati manjše število sposobnejših izvajalcev in bi se le-ti laže prilagodili potrebni organizaciji. Razen tega pa bi bil s tem ustvarjen glavni pogoj za gradbeno industrijo, da bi le-ta lahko pričela serijsko proizvajati stanovanjske elemente in s tem dosegla občutno poceni-
iz vedno večje sproščenosti ustvarjajočega in osvobojenega delavca proizvajalca in uprav-, Ijavca. Zaradi tega ne bi mogli biti zgolj posvetovalni organi.
Ustanovitev obratnih delavskih svetov globoko poseže v organizacijo podjetja, v njegove organe in v njihove medsebojne odnose. Marsikje so trenja med organi upravljanja in direktorjem oziroma operativnim vodstvom samo zato, ker nimajo urejenih pristojnosti in primerno razmejenih delovnih področij med seboj. Seveda se taka neurejenost potem občuti v notranjih razmerah, hromi voljo delavcev, saj njihova pobuda ne more priti prav do izraza. Namesto skladnega delovanja prihaja včasih v takih podjetjih do pojavov, ki so podobni tekmovanju »za oblast«.
Utemeljeno postavlja zakonodajalec načelo, da je treba ob ustanovitvi s pravili ali s posebnimi pogodbami urediti pristojnosti obratnih delavskih svetov in njihov odnos do osrednjih organov upravljanja. To je tudi stališče kongresa delavskih svetov. Na to opozarjajo dosedanje izkušnje.
Seveda ni mogoče takoj urediti vsega. Toda določiti je treba vsaj tisto najmanjše področje, kjer obratni delavski sveti odločajo in ki je očitno že ob ustanovitvi. Nadaljnji razvoj sam odpira nove možnosti, nova področja, nove zadeve, ki jih je možno in potrebno prepustiti v odločanje obratnim delavskim svetom. Ureditve ni mogoče smatrati za trajno in pravila podjetja niso tog, nespremenljiv predpis. To velja zlasti za gospodarske organizacije z obrati, kjer se neizbežno razvijajo in izpopolnjujejo odnosi med obrati, kjer je treba urejati in dopolnjevati njihovo medsebojno prepletenost ne le tehnično temveč predvsem organizacijsko, poslovno in ekonomsko. To terja že sama skrb za čim racionalnejšo organizacijo podjetja in dela, za čim rentabilnejše poslovanje. Ta skrb pa je lahko enostransko tehnokratska, če istočasno ne zajame tudi globljih družbenih vprašanj, ki so v zvezi z oblikovanjem novih družbenih odnosov.
Obratni delavski sveti so nov element v tem procesu. Potemtakem njihova ustanovitev ne bi smela zamotati odnosov med organi upravljanja in operativnim vodstvom, temveč-pomagati, da postanejo enostavnejši in razumljivejši v tem smislu, da omogočajo hitrejše, boljše in tehtnejše reševanje posameznih zadev. Ali je torej dopustno prepustiti »slučaju« vprašanje, kakšni naj bodo odnosi med obratnimi delavskimi sveti in osrednjimi organi upravljanja, med njimi in obratovodstvi itd? Ali se morejo taka vprašanja urediti kar sama po sebi?
Mar ne bi pomenilo prepuščati omenjenih vprašanj »slučaju«, odreči se zavestnemu prizadevanju, razvijati in krepiti nove odnose,, urejati vsa nastajajoča vprašanja tako, da se zagotavlja nenehna rast produktivnosti, ki je tako pogoj kakor tudi posledica novih odnosov? Delavci večkrat upravičeno kritizirajo, da med organi in organizacijskimi enotami niso določno, racionalno opredeljene pravice in
tev proizvodnih stroškov. Težko je zahtevati od gradbenih podjetij, naj izpolnijo mehanizacijo za gradnjo stavb, če jim ne bo tako ali drugače zagotovljeno, da bodo to mehanizacijo res lahko maksimalno izkoristila. Samo povečana denarna sredstva za gradnjo stanovanj je kaj negotova garancija, ravno tako pa niso kratkoročne pogodbe za izvajanje posameznih objektov spodbud.-ne za povečanje tehničnih zmogljivosti gradbenih podjetij. Tudi industrija gradbenih proizvodov ne bo mogla preiti na serijsko industrijsko gradbeno proizvodnjo in si ustvarjati zaloge takih proizvodov, da bi potem lahko čakala na nekega imaginarnega kupca. »Veliki investitor«,' ki lahko zagotovi gradnjo za več let vnaprej, lahko gradbeni industriji ustvari resnično podlago za taksv proizvodnjo, ker bo imel določene tipe hiš, ki jih bo gradil, in gradbene elemente, ki jih bo potreboval. Industrija gradbenega materiala bi pozdravila tak korak, gradbenim podjetjem samim pa bi bila s tem dana spodbuda, da
dolžnosti, kar otežuje odgovorno in uspešno poslovanje. Ta kritika je opozorilo, da je za uspešno delo obratnih delavskih svetov potrebno določiti neko minimalno področje za samostojno odločanje in urediti najnujnejša vprašanja že omenjenih odnosov. Novo nastajajoča vprašanja pa je treba sproti urejati in sicer tako, da osrednji delavski svet z ustreznimi sklepi odloči o njih.. Prepustiti jih golemu slučaju, pomeni prepustiti se »stihiji«, kot temu rečemo, in dovoljevati, da taka neurejenost nastalih vprašanj vnaša v poslovanje in odnose zamotanost, čjovoljuje trenja, med delavci pa začne padati zanimanje za upravljanje, če le predolgo traja tako stanje.
V našern podjetju doslej še niso bili ustvarjen; vsi pogoji za osnovanje obratnih delavskih svetov. Kljub temu pa smo o tem že razmišljali. Vemo namreč, da je vloga organov delavskega upravljanja vedno širša in da je vedno več problemov, o katerih morajo razpravljati organi samoupravljanja.
Iz dosedanjih razprav smo ugotovili, da so v našem podjetju vendarle potrebe za vzpostavitev obratnih delavskih svetov in sicer zato, ker imamo tudi precej oddaljen obrat v Mengšu. Seveda, če hočemo ustanoviti obratni delavski svet v Mengšu, moramo določiti nje-
V našem podjetju še nimamo obratnih delavskih svetov, vendar se na volitve le-teh že pripravljamo. V prihodnjem letu mislimo izvoliti ODS za obrat TOS, in sicer za steklarno v Herpeljah. To smo sklenili zaradi tega, ker je to zelo velik obrat in je precej oddaljen od matičnega podjetja. Razen tega pa je praksa v posameznih podjetjih že dokazala, da so ODS , koristni.
Obratni delavski svet naj bi razpravljal o vprašanjih proizvodnje in storilnosti, o operativnih planih, nagrajevanju, delovni disciplini in o uporabljanju dela investicijskih sredstev
Seveda mora imeti obratni delavski svet tudi določeno materialno osnovo. Zato naj bi sodeloval pri delitvi skupnega dohodka in sicer pri delitvi tistega dela, ki ga kot obrat ustvarja v primerjavi s celo-
bi se organizacijsko in tehnično kar najbolje pripravila. Kdo bo ta investitor, je odvisno od organizacijske oblike povezovanja investitorjev, za kar so danes dahe že konkretne pobude (Kranj).
Prednost organizirane gradnje je tudi v tem, da bo laže spremljati in izvajati splošno v politiko stanovanjske izgradnje, ki jo predvidevajo perspektivni načrti gospodarskega
Za ureditev nekaterih najnujnejših vprašanj in za določitev vsaj minimalnega obsega samostojnega delovnega področja je 'potrebna seveda primerna podlaga. To da lahko predvsem ugotovitev, kakšen je prispevek posameznih obratov v ustvarjanju celotnega dohodka gospodarske organizacije, kakšna je vloga obratov v celotni produktivnosti podjetja, kako vpliva poslovanje posameznih obratov na poslovanje celotnega podjetja. Sicer zahteva poznavanje teh okoliščin že dobra organizacija dela, skrbno gospodarjenje. Dober gospodar mora vedeti, kje so stroški visoki, kje nizki, kako posamezne organizacijske enote s svojim delom vplivajo gospodarsko druga na drugo in na podjetje kot celoto. Vsak obrat je določena enota ne samo s tehnološkega vidika, temveč je tudi določena ekonomska enota s svojimi gospodarskimi problemi, ki niso važni samo za kolektiv obrata, temveč tudi za gospodarsko organizacijo kot celoto, saj so obrati njeni funkcionalni deli.
Na taki podlagi se morejo določiti konkretne naloge obratnih delavskih svetov, s tem pa se
govo pristojnost, .to je razmejiti delo med osrednjim in obratnim delavskim svetom. Obratni delavski svet naj bi razpravljaj med drugim o proizvodnem planu, znižanju stroškov proizvodnje, tehnični zaščiti, vzdrževanju obratnih sredstev itd.
Predsednica upravnega odbora podjetja Ivica Prosenc pa nam je med drugim odgovorila:
Najprej smo oklevali glede obratnih delavskih svetov. Toda iz razprave na občnem zboru sindikata lahko razberemo, da bomo pri prihodnjih volitvah delavskih svetov že morali razmisliti o osnovanju obratnega delavskega sveta v našem obratu in o njegovih pristojnostih.
kupnim dohodkom podjetja, ter tudi uporabi sorazmernega dela sklada skupne uporabe in amortizacijskega sklada.
Obratni delavski svet, ki zastopa obrat kot enoto, ki sama zase ustvarja dokajšnji dohodek, bo moral seveda imeti več pravic in tudi njegove dolžnosti bodo večje, saj bo odločal m sproti ugotavljal, kako enota gospodari. Odločiti pa se bo treba tud; ža določeno razmerje, pri volitvi članov obratnega delavskega sveta oziroma članov, k; bodo obenem tudi člani, osrednjega delavskega sveta.
Upravni odbor TIM:
Potrebno je te&no sodelovanje
Po našem mnenju je za uspešno delo obratnega delav-
razvoja, ter zasledovati cilje resolucije Ljudske skupščine LRS o usmerjanju stanovanjske izgradnje.
Ce bodo ljudski odbori skrbeli za prehod od neorganizirane k organizirani gradnji stanovanj, bo-s tem v precejšnji meri odpadla skrb, kdo bo gradil na njihovih področjih, zlasti na področju tistih ljudskih odborov, ki imajo malo ali majhna gradbena podjetja.
hkrati prepreči nevarnost, da bi zašli na čisto tehnološka in ope-rativno-organizacijska delovna področja, ki spadajo v samostojno področje obratovodstev, ki morajo organizirati in voditi delovni proces.
Ustanavljanje obratnih delavskih svetov ne pomeni takega osamosvajanja obratov, ki bi kazala na cepitev gospodarske organizacije kot celote. Nasprotno, preko obratnih delavskih svetov postaja ta celota še bolj zavestna skupnost v gospodarski organizaciji povezanih proizvajalcev, ki dobro poznajo naloge, cilje in probleme te skupnosti in ki probleme svojih obratov rešujejo v luči nalog in ciljev enotne gospodarske organizacije. Ker pa so vendarle lahko tudi takšne, za celoto neprimerne težnje, je ob ustanovitvi obratnih delavskih svetov treba urediti nekatera temeljna vprašanja o odnosih med osrednjimi organi upravljanja in obratnimi delavskimi sveti. Kjer ti odnosi niso urejeni ali se prepuščajo »slučaju«, niso izključeni pojavi, ki utegnejo biti neprimerni za gospodarsko organizacijo kot celoto.	M. R.
skega sveta potrebno najtesnejše sodelovanje med njimi, Zvezo komunistov in sindikalno podružnico.
Pri nas še niso prišli obratni delavski sveti do izraza in sicer zato, ker še nimajo prave ekonomske osnove. Seje ODS so bile doslej bolj podobne obratnim sestankom. Na njih smo razpravljali pravzaprav le* o proizvodnih vprašanjih in sicer o surovinah, o premiji, inventarju in delovni disciplini. Premalo pa smo na njih razpravljali o celotnem gospodarjenju v podjetju, to je o nabavi surovin, cenah, razdelitvi sred-
Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov je osrednji DS prenesel nekatere pristojnosti na te nove, da tako rečemo, samoupravne organe. Ti razpravljajo o produktivnosti svojega obrata, dajejo predloge za izboljšavo dela, razpravljajo o gradivu, ki je pripravljeno za zasedanje osrednjega DS, Ufi. Pri nas je že splošna navada, da mora o vseh pravilnikih in pravilih pred dokončnim sklepanjem razpravljati in izreči svoje mnenje obratni delavski svet.
Kaj smo dosegli z obratnimi delavskimi sveti v naših oddelkih?
1.	Delavca, neposrednega proizvajalca, smo še bolj vključili
Gradbena podjetja bodo šla. lahko z večjim pogumom na natečaje za kredite, ki jih potrebujejo za (.povečanje ali izboljšanje tehnične opreme. Organizirana gradnja in združena razpoložljiva denarna sredstva odpirajo ugodne pogoje za odpravljanje vseh tistih pomanjkljivosti, ki zavirajo hitro in ceneno gradnjo stanovanj in pocenitev gradbene proizvodnje.	S. S.
Delo obratnih delavskih svetov. v 'našem podjetju bo izredno pomembno v prihodnjem letu. Dohodek podjetja bomo začeli obračunavati po ekonomskih enotah. ODS bo moral razpravljati o obratnih sredstvih, režijskem materialu, nedokončani proizvodnji itd.
Obratni delavski sveti naj bi še naprej ostali v takšni obliki kot so bili doslej. Do sedaj jih nismo še posebej volili zato, ker so bili v določenem obratu tudi vsi član ODS, član,j osrednjega delavskega sveta. Volili smo samo predsednika, ki je tudi v glavnem vedno zastopal ODS pr; obratovodstvu. Obratni delavski svet bi morali sestavljati vsi člani osrednjega delavskega sveta, obratovodja. sekretar ZK, predsednik sindikata in predsednik mladinske organizacije v obratu.
Zato, da bi ODS delali še bolje kot doslej1, naj bi se redno sestajal; pred zasedanjem osrednjega delavskega sveta in takoj po njegovem zasedanju. Obravnavali naj bi njegov dnevni red, zadolžili posameznika o čem naj bi razpravljal na zasedanju centralnega DS. Predsednik osrednjega delavskega sveta naj bi se pred zasedanjem pomenil s predsedniki ODS o dnevnem redu. Iz tega sledi, da je bila doslej povezava med ’ predsedniki obratnih delavskih svetov, in predsednikom osrednjega DS premajhna in bi jo bilo treba okrepiti.
štev itd.
Pričakujemo, da se bo delo OD3 bolj razmahnilo po uvedbi ekonomskih enot. Potlej bodo namreč imel; ODS svoj lastni obračun o gospodarjenju in prejemki članov kolektiva v obratu bodo bolj odvisni od njihovega dela. Zato se bodo tudi bolj zanimali za delovanje svojega obrata, Obrat oziroma kolektiv Pa se bo moral seveda še bolj zanimati za delo vsega podjetja.
v samoupravljanje, zainteresirali smo ga, da razmišlja kakšen bo plan, ati bo dosežen, kakšna je kakovost blaga, ali ga bomo prodali itd.
2.	Delavcem v obratih sedaj tud; ni vseeno, kako delajo njihovi sotovariši, ali neupravičeno izostajajo, ne delajo tako kot bi morali. To pomeni, da člani kolektiva v obratih razpravljajo tudi o disciplini, o odnosu do dela.
3.	Odgovornost operativnih vodij je odslej tudi večja. Za izpolnitev plana namreč ne odgovarjajo samo tehničnemu vodstvu podjetja, temveč tudi obratnemu delavskemu svetu, ki razmere na svojem področju najbolje pozna.
Hct&o upiavCjamo
Obratni delavski sveti nosilci ustvarjalnih pobud
KAKO SE PRIPRAVLJAJO
na volitve obratnih delavskih svetov
Tokrat smo prejeli tako obsežne odgovore na anketo, da smo jih morali nekoliko skrajšati. Povzemamo samo nekaj najbistvenejših ugotovitev iz Posameznih odgovorov. Najprej smo odmerili prostor tistim tovarišicam in tovarišem, ki govore o ustanavljanju obratnih delavskih svetov.
Predsednica delavskega sveta tovarne »Lek«
Dragica Gantar:
Prš nas so potrebe in pogoji
Predsednik delavskega sveta TOS Ljubljana Jože Kos:
Na volitve se pripravljamo
Predsednik obratnega delavskega sveta tovarne Rašica - Gameljne Miha Tacer:
Obračun ekonomske enote - osnova za delo ODS
Predsednica delavskega sveta MTT Marija Pušnik:
Več upravljavcev — Večje zanimanje za gospodarjenje
Resnica
proletarskega srca
Svet Humane In dobrotne pra-Viftnosti, svet aristotelovske filantropije, svet, v katerem je vse, celo narava in vesolje, umerjeno po človeku — s temi besedami morda lahko vsaj približno opišemo resnico Cankarjevega srca, resnico, ki se je porodila iz muk in stisk tega srca.
Ta resnica, pa najsi sem jo opisal bolj ali manj točno, se mi zdi tisti glavni princip, ki nam edini lahko razloži vse bistvene poteza Cankarjevega literarnega dela in ki ohranja njegovo notranjo enotnost tudi tedaj, kadar se nam zdijo njegove sestavine še tako med seboj nasprotne'. Sporočena nam je ta resnica le v celoti Cankarjevega dela in življenja, bila je tako rekoč prvinska last pesnikove osebnosti, njena vsebina pa je neprimerno bolj konkretna in globlja, kakor se zdi na prvi pogled.
Zrasla je predvsem iz Cankarjevega posebnega razmerja do vseh družbeno zapostavljenih ljudi. Na vrhniškem klancu, od bajtarjev, delavcev in beračev, je sprejel vase tisto vizijo sveta, kakršna se vedno poraja v vseh plebejskih in ponižanih sr-
Ta teden berem
Dobriča čosič
Korenine
Cim globlje pognati korenine, se kar najbolj usidrati v življenju... To je želja., ki jo tudi v najprimi-tivnejšem bitju poraja nagon po samoobrambi, po ohranitvi vrste- V človeku je ta želja razbohotila najrazličnejše strasti, ki si v svoji elementarnosti nenehno iščejo novih poti. da bi se utešile.
Prav ta siina sla po življenju, ki se poslužuje večkrat skrajno odvratnih oblik, sla po uveljavljanju v družbi, je hvaležna pisateljska snov. Od tod toliko novel in romanov, ki jo obravnavajo — včasih z grobostjo naturalističnega opazovalca, spet drugič z mirnostjo stoičnega filozofa ali poeta najnižjih istinktov, zdaj bolj, zdaj manj umetniško dognano. Toda čimbolj se bogati- tovrstna literatura, tem bolj se večajo zahteve bralcev do nje, tem teže je izpovedati še kaj novega.
Dobriča Cosič, sodobni srbski pisatelj, ki se ie u-veljavil že z romanom »Daleč je sonce« (po romanu je izdelan tudi film), se je lotil stare in hkrati večno nove teme z veliko umetniško silo poeta nižin. Zgodbi iz prejšnjega stoletja o kmečkem veljaku Ačimu Katiču, lekdanjemu trgovcu s svinjami, kasneje pa županu in radikalnemu poslancu v ob-renovičevski Srbiji je dal novo formo, uporabil zanjo izvirno sodobno metaforiko. Iti bi bila vredna dobrega pesnika. Posamezne like tega romana, v glavnem najožje člane Katičeve družine, je upodobil z mojstrstvom dobrega opazovalca življenja, psihologa In filozofa.
Rom,an temelji na družinskem konfliktu, na majhni človeški tragediji ki io avtor osvetljuje z razgovori, še bolj pa z razmišljanjem posameznih oseb, z oživljanjem spominov oziroma preteklosti, ki pojasnjuje in hkrati opravičuje. Ačimu se izjalove sanje o sinu — ministru, o močnih vnukih, v katerih bo živel naprej. Gjorgje, starejši sin, postane slabič, lovec na cekine, »repa brez korenin«, čeprav mu je Ačim preskrbel zdravo, krepko ženo. ki bi lahko rodila kot zajklja. Mlajši, ki ga je poslal študirat v Pariz, da bi postal kasneje minister v radikalni vladi, se poroči s hčerko njegovega političnega nasprotnika in vidi v strankarskih razprtijah samo nesrečo za Srbijo. Zadnji udarec, ki ga doživi Ačim, ta tragični junak romana, velik v svojem zgrešenem rodoljubju in majhen v svoji silni sli po uveljavljanju, je sramoten propad radikalne stranke in žalosten konec prerovske vstaje.
V to družinsko zgodbo je pisatelj vpletel še vrsto •seb, ki so povezane z usodo glavnih junakov in ki so, vsaka po svoje, pomagale Katičem navzgor In navzdol. Prav s- temi strankarskimi liki sč je posrečilo avtorju le bolj živo prikazati ta-kraime družbene razmere in povečati razgibanost in Sli-kOVitost.
Mariola Kobal o va
cih, ter ji ostal vse življenje zvest, saj je bil z neštetimi srčnimi vezmi priklenjen na ta svet proletarcev — a na dnu te zvestobe je skrita kot njeno nepreklicno jamstvo pisateljeva ljubezen do matere ... Hkrati pa je dal tej viziji1 večji obseg in globljo vsebino, uveljavil jo je za načelo vsesplošne resničnosti, dal ji je pomen temeljnega etičnega zakona in tako se je v Ivanu Cankarju uresničila Marxova misel, da proletariat ne more biti samo nosilec svoje lastne svobode, marveč je neizogibno tudi nosilec svobode za vso družbo.
Iz iste zvestobe je zrasla Cankarjeva nenehna in nenavadno občutljiva skrb za pravičnost in pravico. Vprašanje pravičnosti je za zatiranega človeka najvažnejše vprašanje, kajti le če sme upati v pravičnost, ima njegovo življenje smisel — in iz te osnovne notranje resnice zatiranega človeka, 'se je porodila pesnikova misel, da je življenje brez pravičnosti nenaravno in nesmiselno. Prav zaradi tega ga ob pojavih krivice vedno obhaja groza in zato se upira celo življenju samemu, ga obsoja ali celo zanika. Ta groza, upor, obsodba, obup in zanikanje pa so le obup in upor človeka, vklenjenega v krivični red, so groza in zanikanje človeka, ki je vse svoje življenje zastavil za eno samo upanje, za upanje v zmago pravičnosti.
Nič manj ni jasna zveza med to Cankarjevo zvestobo in med tisto posebnostjo njegove pravičnosti, ki smo jo skušali opisati z izrazi: sočutenje, ljubezen in filantropija. Izkušnja naštetih zatiranih pokolenj, ali, da tako rečem, rodovna izkušnja prole-
Ob tej tezi pa se zavemo še drugega izvora Cankarjeve miselnosti — in to je njegova prav tako strastna navezanost na slovenski narod, njegova domovinska ljubezen. V njej se je strnila napredna tradicija našega narodnoobrambnega boja, ves napor slovenskega ljudstva, da se konstruira, uveljavi in ohrani kot narod — a na dnu te ljubezni je bila skoraj gotovo izpod-buda njegovega očeta, izpod-buda, o kateri je sam spregovoril v črtici Samoten pogovor.
Tudi za svoj narod je iskal Cankar rešitve, našel jo je v socializmu ter ustvaril tako — v popolnem nasprotju s socialdemokratsko ideologijo — iz socialnih in nacionalnih teženj skladno sintezo, h kateri ga je neugnano silila njegova zvestoba proletariatu in narodu. Zato pa je tudi mogel tako jasno in prepričljivo formulirati res revolucionarno rešitev slovenskega narodnega vprašanja in dati tej rešitvi tudi konkretno politično obliko v tezi in napovedi jugoslovanske federacije.
Tako je Cankar na Slovenskem uspešno oživljal in branil pravo socialistično misel, ki se je porodila v Evropi iz osvobodilnega boja proletariata in iz najboljših tradicij večtisočletnega razvoja človekovega duha. Zajamčil ji je občečloveško veljavo s tem, da je za cilj in izhodišče postavil človekovo srečo in uveljavil to srečo kot temeljno etično načelo. Zavaroval je njeno proletarsko vsebino s tem, da je branil njeno globoko revolucionarnost ter zagovarjal tezo o različnih poteh v socializem in ohranil je njen internacionali-zem s tem, da je vprašanje nacionalne osvoboditve združil s
diši v nehumanih ukrepih, ki zajemajo ogromna prostranstva in prizadevajo ogromno število ljudi, branimo torej tudi Cankarjevo izročilo, branimo nekaj, kar je tudi po Cankarjevi zaslugi postalo intimno naše, branimo tudi Cankarjevo resnico, ki je resnica zvestega plebejskega in proletarskega srca.
(Iz govora Dušana Pirjevca)
Prve vaje novega zbora v Celju
15. novembra so zborovodje celjskega okraja, ki Jih je (okoli 80 po številu) II. okrajni mladinski pevski festival združil v zavesten pevsko - vzgojiteljski in pevsko-študijski aktiv, dali temu aktivu tudi svojo pravno obliko: ustanovili so učiteljski pevski zbor okraja Celje. Zbor — skrajšano UZC — se bo imeno\'al po skladatelju Ristu Savinu in je včlanjen v Zvezo Svobod in prosvetnih društev. Predsedoval mu bo Andrej Svetek. predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Strokovno vod* stvo zbora pa si delijo dirigenti Kunej, Ferlinc in Vreže.
Ustanovni občni zbor je usvojil tudi prvi koncertni program. Leta je stilnega značaja in bo obsegal uvodni del* ki ga predstavljajo starejši celjski skladatelji A Schwab, B. Ipavec. A. Mihelčič in R. Savin, drugi pa sodobnejši (Adamič, Lajovic) in sodobni del: Vrabec, Precelj, Jobst, Lipar. Simoniti, Gobec. Istega in naslednjega dne je imel zbor že svoje prve pevske vaje. Moški del je vadil Egon Kunej, ženski Jurce Vreže, skupna vaja pa je potekla pod vodstvom Borisa Ferlinca. V tem smislu in dopolnjene še s pevsko-teoretičnim poukom ter zborovodstvom. se bodo vaje ponavljale približno vsaka dva meseca.
Zbor je kljub svojemu študijskemu značaju odprt vsem prosvetnim delavcem celjskega okraja.	G.
Od »Slovenske lipe« do Svobod
Tržaški »Ljudski oder”
Socialne ideje našega časa so kmalu prebudile in združile tudi tržaške delavce, ki so že okrog leta 1870 uspešno zaključili razne mezdne boje. Močno aktivni so bili • v tistih časih zlasti zidarji — ti pa so bili skoro vsi Slovenci iz Trsta in okolice. Slovenski delavci so bili vselej častno zastopani tudi v »Socialistični zvezi«, ki je začela dobro desetletje kasneje krepko posegati v politične in socialne boje v Trstu, v Istri in na Goriškem. Čvrsta je bila proti koncu prejšnjega stoletja tudi strokovna organizacija slovenskih železničarjev in pekov. V Trstu je naposled tudi začel izhajati že leta 1891 prvi slovenski delavski Ust.
Delavsko gibanje se je v Trstu močno razvilo in okrepilo zlasti po znanih krvavih dogodkih leta 190?, ko so delavci proglasili splošno solidarnostno stavko s kurjači Lloy-dove paroplovne družbe. Zbrali so se množično na ulici, avstrijska soldateska pa je streljala nanje. Trst je postal po teh dogodkih, poleg naših rudarskih revirjev, kjer so delavci prav talco že v prejšnjem stoletju vodili težke boje za boljše delovne odnose, drugo najpomembnejše središče socialnih bojev na slovenskih tleh. Tržaški delavci so bili prvotno združeni v skupnih organizacijah, brez razlike narodnosti. Ob začetku sedanjega stoletja pa so se slovenski delavci zbrali v lastnih sindikalnih in političnih organizacijah, takrat so tudi ustanovili svoje delavsko izobraževalno društvo »Ljudski oder«, ki je kmalu postalo kulturno žarišče prebujenega slovenskega delavstva ob Jadranu, s številnimi podružnicami v tržaški okolici, v Križu in v Nabrežini, kjer so bili zlasti tamkajšnji kam-narski delavci od nekdaj politično zelo aktivni.
»Ljudski oder« je svojo nalogo v celoti izpolnil. Vzgajal je polnih dvajset let naše delavce v duhu marksizma in razredne borbe. V »Ljudskem odru« so predavali vsi najvidnejši slovenski kulturni delavci. To društvo je razvijalo dalje svojo delavnost tudi potem, ko je oblast razpustila Splošno delavsko zvezo »Vzajemnost«, o kateri smo zadnjič pisali, in je ni prekinilo niti za časa prve svetovne vojne, ko je bil
Trst del ožje soške fronte. Sredi te vojne, lahko bi rekli, sredi prve vojne črte, je imel 20. aprila 1918 Ivan Cankar v veliki dvorani »Ljudskega odra« v Trstu svoje znano predavanje o »Očiščenju in pomlajenju«, v katerem je preroško nakazal nadaljnji razvoj revolucionarne borbe slovenskega delavstva: »Izkazalo se je,« je dejal, »da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!... Iz ponižanja, iz hlapčevstva se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen.«
Delo »Ljudskega odra« je bilo velikega pomena za vse naše primorsko ljudstvo, še posebno potem, ko je po razpadu Avstrije imperialistična Italija zasedla Slovensko Primorje do Postojne, in še bolj potem, ko so se polastile vlade v Rimu fašistične tolpe.
Italijanska oblast je zavirala in oteževala, z vsemi sredstvi politično in kulturno delo med Slovenci. Kljub temu se je število podružnic »Ljudskega odra« močno povečalo. Pridružili so se mu složno kmetje na Krasu in v Istri in intelektualci. Segli so sčasoma dalje, ustanovili so »Kulturni svet« za zasedeno ozemlje in začeli izdajati kulturno rčvijo »Njiva«, ki se je kmalu močno razširila. Tako so primorski delavci pod tujim jarmom pokrenili drugi slovenski delavski leposlovni časopis. O prvem, ki je izhajal v prejšnjem stoletju v Celju, bomo pisali prihodnjič.
To mnogo obetajoče delo je prekinilo vladno in fašistično nasilje. Mussolinijeve tolpe so že leta 1920 napadle »Delavski dom« v Trstu, v katerem je imel »Ljudski oder« svoje prostore, in zažgale njegovo bogato knjižnico. Rušili in požigali so delavske domove, delavske knjižnice in delavske zadruge. Na Slovensko Primorje in nad Italijo je legel dvajsetleten fašistični mrak. Pod pepelom pa je ogenj tlel dalje. Vzplamtel je znova za časa druge svetovne vojne, ko se je narod, ki je ostal zvest naprednim idejam, spet dvignil in z orožjem v roki pregnal sovražnika. Delo »Ljudskega odra« je rodilo obilen sad. GH
tariata govori, da je pomanjklji- perspektivo družbene preobraz-
va in krivična sleherna pravica, dokler ne daje in ne zajamči vsem ljudem enake in vsakemu posamezniku njemu primerne možnosti in sredstva, da lahko uveljavi svojo pravico, se pravi: dokler ni konkretna in človeška, dokler ne zna upoštevati razlik in svojevrstnosti, sicer je človek kakor pohabljenec ali kakor bolnik, ki mu nihče ne jemlje pravice do življenja, a je ne more uveljaviti, ker je obsojen v nepremičnost. Tudi to izkušnjo je Cankar razširil na vse področje etike in v njegovi pravičnosti srca se dejansko zrcali napor zatiranih in zapostavljenih, da bi si preko formalne in razredno omejene pravice meščanske družbe priborili dejansko pravičnost zase, t. j. za vse in za vsakogar.
Ivan Cankar je bil socialist in revolucionar, kar je povsem naravno in drugače sploh ni moglo biti — bil pa je socialist v nekem določenem trenutku razvoja socialističnega gibanja — in nadvse pomembno je, da je bil v tem trenutku pravi socialist. Bil pa je doslednejši, revo-lucionarnejši in razumnejši od uradnih teoretikov in politikov II. internacionale, saj se zanj socializem ni mogel nikdar spre-menitii zgolj v abstraktno teoretično, taktično in organizacijsko vprašanje strankine birokracije, marveč mu je vedno pomenil življenjsko nujnost, zaradi katere so se porodila prva osvo-
be ter ga rešil v duhu samoodločbe in bratstva narodov.
Tako je bilo Cankarjevo delo in življenje posvečeno bodočnosti, posvečeno ji je bilo v dvojnem pomenu: kot boj za družbeno preobrazbo in revolucijo, nato pa še kot formulacija nekaterih takih temeljnih načel, brez katerih ni nove družbe in ki sta jih življenjska praksa in izkušnja do danes kot take že potrdila.
Ko se tedaj danes neuklonljivi upiramo pritisku zastrašujoče nesocialističnih pojavov, ki se kažejo bodisi v tako imenovanih an tire vizi onističnij* napadih, bo-
Mo ve ljudske žepne izdaje
Založba »Mladinska knjiga« bo začela izdajati novo zbirko pod naslovom »Školjka«. To bodo žepne izdaj e, tiskane na novem stroju za knjižno rotacijo in. zato razmeroma poceni, tako da si jih bodo lahko nabavili vsi ljubitelji lepe knjige. Tudi seznam del je vabljiv. Izdali bodo Audija Murphyja življenjepis »Do pekla In nazaj«, v katerem je avtor prikazal svoje doživljanje zadnje volne na evropskih
bojiščih; po romanu 3e posnet film in smo ga pod istim naslovom že videli v naših kinematografih. V dobi. ko vedno znova beremo o poletih v medplanetarni prostor, bo vsak rad vzel v roko Wellsov utopični roman »Prvi ljudje na mesecu«. Erich Kastner je opisal svojo mladost na Bavarskem pod naslovom »Ko sem bil majhen«. Ludvik Aškenar je dal svoji knjigi naslov »Indijansko polet-
Popovori mimogrede
,Ljudje nimajo časa za knjige’
Marjan Živec vodi knjižnico pri društvu »Jože Srebrnič« v Solkanu.
»Kje naj začneva?« je vprašal.
»Pri vaši knjižnici, če ste za to.«
Seveda je bil za to — saj je ta knjižnica njegov dolgoletni in pravzaprav edini »konjiček«.
»Imamo okoli 3500 knjig. To bi še šlo — ampak prostor, v
katerem so, je zelo slab. Tako bodilna gibanja evropskega pro- ,je vlažen, da knjige plesnijo v letariata in iz katere je zrasla njem. Človek, ki pride po revolucionarna misel Karla Mar- knjigo, prav gotovo ne stopi xa in Friderika Engelsa. Ravno rad v prostor, kjer zaudarja v tem je skrit eden izmed razlogov, da je prav Cankar v nasprotju z nazori socialne demokracije zasnoval tezo o različnih poteh v socializem, kakor jo je formuliral v predavanju Očiščenje in pomlajenje.
»Torej odrasli ne kažejo zanimanja za knjige?«
»Zanimanje je že — ampak ljudje pravijo, da nimajo časa za knjige.«
»Mogoče bi z vztrajno propagando za knjigo...«
»Dokler bomo v takih prostorih, pa dokler ne bo čitalnice, se knjižnica ne bo razvila. Saj se že sedanji obiskovalci komaj zvrstijo v mali sobi.«
»Kaj pa ljudje najrajši berejo?«
»Romane z zanimivimi zgodbami. Od domačih: Bevk, Jur-
stalnih ob-
po plesnobi.«
»Koliko imate iskovalcev?«
»Morebiti 150: 10 delavcev, 10 gospodinj, drugo pa šolarji.«
Popravki
V	prejšnji številki »Delavske enotnosti« je tiskarski škrat precej čez mero ušel z uzde, pa nam je zagodel nekaj hudo nevšeč-nih. Popraviti moramo za njim največje napake, ki pačijo smisel člankov, objavljenih na 6. in 7. strani.
V	uvodniku BOGASTVO BOGATEGA se prva dva odstavka pravilno glasita takole:
Zdaj bo enainštirideseto leto, kar pisatelja Ivana Cankarja ni več, ali njegova beseda, njegov program, to je ostalo ter je dandanašnji živo, živi bolj, kakor je kdajkoli živelo. »Verovati je treba,« je pisal, ko je samo slutil zarjo dneva, ki prihaja za delavstvo, v veri je videl življenje, voljo za boj.
V	slovenski deželi se še vedno od časa do časa pogreje refren o belem in o črnem kruhu, o gosposki in o delavski kulturi; ondan sem poslušal kritika, ki je skimoval nad
Nove sekcije v Kočevski Reki
Svoboda Kočevska reka deluje v kmečkem predelu in so vanjo v glavnem vključeni dedovnd ljudje, zaposleni pri Državnem posestvu »Snežnik«, v preteklem mesecu so ustanovili šahovsko In avto-moto , sekcijo. Dctoro urejeni prostori in kvalitetno delo sekcij privabljajo številne gledalce na prireditve društva.
-V
Miškom Kranjcem, češ da mu zavest, privrženost stvari, samo uničuje umetniški izraz; samo srce naj bi poslušal, razum nekje ob strani pustil.
V	članku PET GLAVNIH NALOG manjka na vrhu drugega stolpca vrstica. Stavek bi potemtakem moral biti tak; Do takrat pa — dokler tega ne bomo vedeli, bodo tudi naši napori precej nesistematični, čeprav ne nekoristni.
Pri Kovičevi oceni filma V POMLADI ŽIVLJENJA je seveda pravilno »Film iz pionirskih časov naseljevanja Združenih držav . . .« ne pa Združenih narodov.
Ali bomo nemarnemu škratu zamerili tudi take, ko piše »samo izvedeli« namesto smo izvedeli, »sastematičnosti« namesto sistematičnosti, »somostojno« namesto samostojno, da je režiser »vtikal v mnoge prizore nevsiljivo patetiko«, ko je vendar kritik zapisal, da jo je vtkal, in tako naprej. Ko Pa tiskarskemu škratu mraz ne more do živega!
V	članku IZOBRAŽEVANJE — GLAVNA NALOGA vrstice niso izpuščene, ampak samo zamešane. Konec članka se pravilno glasi: Upamo, da bodo (udi vsa nadaljnja predavanja imela toliko hvaležnih poslušalcev, „
čič, Tavčar, Kersnik, Cankar, Finžgar, novejših avtorjev ne marajo. Delavci segajo po socialnih romanih:	Steimbeck,
Sinclair. Poljudno znanstvene knjige gredo bolj slabo.«
‘Pa vi — kaj vi najrajši berete?«
»Klasike, domače in tuje. Pa
Zavod za pošolsko izobraževanje v goriškem okraju
Komisija za pošolsko izobraževanje pri okrajnem svetu za šolstvo, prosveto in kulturo je pred krat; kim razpravljala o ustanovitvi okrajnega zavoda za pošolsko izobraževanje. Zavod naj bi delal kot samostojna proračunska ustanova in skrbel za splošno izobraževanje odraslih, strokovno izobraževanje ter idejno politično vzgojo. Pomagal pa naj bi tudi drugim ustanovam, ki se ukvarjajo s pošol-skim izobraževanjem. Soustanovitelji zavoda naj bi bile poleg okrajnega in občinskih ljudskih odborov večje gospodarske organizacije v okraju ter obrtna, trgovinska in gostinska zbornica, ki naj bi ga tudi gmotno podpirale. O predlogu bo razpravljal v kratkem okrajni ljudski odbor in računajo, da bo začel zavod z delom že v začetku prihodnjega leta.
prevode modernih del. Ampak, saj človek nima časa; preberem komaj kaj več kot 10 knjig na leto.«
»Gledališče, film vas zanima?«
»Na leto vidim morebiti 15 gledaliških predstav, pa pri-blžno 10 filmov.«
»Potem pa ostane od »kulturnega izživljanja« še gostilna ...«
»Tam sem poredko. Imam svojo majhno knjižnico doma; v njej je tudi nekaj pesniških zbitk...«
Končala sva pogovor, saj sem mu že tako ukradel precej časa na njegovem delovnem mestu v pisarni solkanske mizarske zadruge.
mm
Uspehi občinskega sveta Svobod v Zagorju ob Savi
V	zadnjem času je bile delo Sveta uspešno, za kar ima največ zaslug marljivi predsednik Milan Vidic, pa tudi tajnik Karlo So-per.
V	svetu so štiri delavsko prosvetna društva in sedem prosvetnih društev. Svobodama iz Zagorja In Lok — Kisovca sta se zadnje dni pridružili še novi Svobodi v Kotredežu in na Izlakah. Skupno imajo vsa društva 1.863 članov.
Odbor je imel v zadnjem obdobju 17 sej. precej pa jih je posvetil organizaciji in izvedbi tradicionalnega zagorskega festivala, ki je tudi letošnje leto uspel in je lahko njegova izvedba v ponos prav vsem sodelavcem. Še posebej pa smo bili v Zagorju navdušeni ob gostovanju Delavskega odra iz Ljubljane, ki je uprizoril »Jezusove Apostole«.
Dobršen del svoje dejavnosti je Svet posvetil izobraževanju ljudi na vasi. V to delo je vključil tudi kuharske in šiviljske tečaje po zagorskih vaseh:	v Cemšeniku.
Senožetih. Izlakah. Zagorju. Mlin-šah, Polšniku in Kolovratu. Za vse to je Svet namenil 205.000_dinarjev, seveda ob podpori Občinskega odbora Socialistične zveze in rudnika.
Prav ie, da pohvalimo nekatera marljiva društva: DPD »Svobodo« Loke—Kisovec in prosvetna društva v Kolovratu. Polšniku. Cemšeniku in Kotredežu. V teh društvih pa so se z delom najbolj izkazali France Koprivšek. Jelena Zupančič, Franc Strmljan. Ivan Globokar in Anton Rozina s tovariši iz Potujočega kina DPD »Svobode« Izlake
Pred Svetom stoje letos pomembne naloge. Predvsem bo treba še vnaprej pomagati okoliškim društvom in še bolj poglobiti že dober stik med okolico in centrom. Razen tega na bo treba že sedaj začeti s pripravami za otvoritev novega Delavskega doma. Dela bo dosti, dosedanji uspehi Sveta pa bodo novemu vodstvu v napotilo in za zgled.
je«. Med tujimi deli bi omenili še: »Trije možje se klatijo po svetu«, napisal Jerome Jerome. našim bralcem že znan po zabavni knjigi »Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo.« Che-ssman »Celica 2455« in Aškenar »Indijansko poletje«.
Domači pisatelji bodo zastopani s »Črnim labirintom« Antona Ingoliča in »Ne joči, bronasti stražar!«, v katerem je Branko Čopič nadaljeval s prikazom zanimive usode svojega junaka Ni-koletine Bursača, ki je doživel že prenos na oder, obetajo pa tudi film o njem. Posebno zanimive pa bodo »Vojne slike iz Cazinske krajine,« v katerih pisatelj Skurija Bijedič prikazuje Muslimansko milico, ki so io komunisti osvojili od znotraj in jo speljali v napredno smer. Snov torej, ki po svoji, zanimivosti in napetosti kar kliče, da bi jo videli tudj na filmskem platnu.
Druga nova zbirka »Mladinske knjige« se bo imenovala »Levstikov hram«. To bodo resnejša dela, kj bodo tudi razmeroma obsežna. Kot prvo delo nameravajo predstaviti ruskega pisatelja Cerniševskega »Kaj narediti«, ki bo tako prvič izšel v slovenščini v knjižni izdaji: Kol druga in tretja knjiga bodo jzšh Werflovi »Štirideset dni na Mu-
sa Daghu«. V tej zbirk; je na programu tudi roman »Goya« pisatelja Feuchtwanglerja, ki prikazuje Španijo na prehodu iz XVIII. v XIX. stoletje; romanu bodo dodane barvne in črtno-bele reprodukcije.	F. S.
Svečanost v Šoštanju ob jubileju Ivana Napotnika
12. decembra dopoldne je bila v Šoštanju svečana seja obeh občinskih zborov, ki ji je prisostvoval tudi umetnik Ivan Napotnik. O njegovi življenjski poti in umetniškem delu sta na seji govorila predsednik Občinskega ljudskega odbora I. Ravljen in predsednik okrajnega Sveta za kulturo in prosveto Tine Orel.
Nato je umetnik prejel Red dela 1. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike in listino, ki priča, da je domača občina imenovala umetnika za svojega častnega občana.
Istega dne so v Šoštanju odprli razstavo umetnikovih del. Na razstavi sodelujejo tudi drugi naši likovni umetniki. Tudi ob tej priliki so govorniki poudarjali pomen Napot-nikovega dela za razvoj naše likovne umetnosti. Razstava bo odprta do 21. decembra. -o-
N0VA GALERIJA
Slikar Milan Butina se je rodil 1923. leta v Kočevju, akademijo je končal 1931. leta. Razstavljal je v Ljubljani in Zagrebu...
-
\
m J a ^ ‘:
-Tihožitje z lubenico« je eno zadnjih del slikarja Milana Butine. Njegova likovna govorica je vedno čista in' jasna. Predmeti na slikah so zato po obliki in
barvi zelo preprosti. Slika vedno po naravi, vendar ga to poenostavljanje pripelje včasih celo tako daleč, da predmet izgubi svojo resnično podobo.
PO OBČNIH ZBORIH OBČINSKIH SVETOV SVOBOD LJUBLJANSKEGA OKRAJA
Prvo:Izobraževanje
Ni res, da mladina ne kaže zanimanja za dele v društvih
Povsod, kjer gledajo občinski oziroma krajevni politični gospodarski organi ter oblastvena vodstva z razumevanjem na naša prizadevanja pri Ijudskoprosvet-nem delu in dajejo moralno in kadrovsko, po možnosti tudi materialno pomoč — takih občin je k sreči vedno več — tam se tudi uspešno razvija ljudsko prosvetno delo. To je bil odraz občinskih konferenc prosvetnih društev in Svobod v Hrastniku, Zagorju, Kamniku, Kočevju, Domžalah in drugod. V primerih, kjer so imeli občinski sveti objektivne možnosti, da so uspešno delovali, So potekali tako zbori občinskih svetov prosvetnih društev, kakor tudi društev samih v vzdušju prizadevanj, da kar največ napravijo. Pregledali so ne le problematiko društev in njihovih sekcij, temveč tudi vso kulturno prosvetno probl ematiko kraja oziroma občine.
Za prosvetna društva lahko ugotovimo isto. O tem pričajo tudi temeljiti, konkretni in dobro pripravljeni programi, ki so jih to pot sestavili prvič vsi občinski sveti Svobod in prosvetnih društev' Ti programi, ki so stvarni in temeljijo ^ na zanimanju, potrebah in možnostih, prikazujejo vso moralno in materialno pomoč delavskih, industrijskih in občinskih središč svojim področnim prosvetnim društvom, tudi naj oddaljenejšim v občini-Na občnih zborih je bila živahna razprava o načinu delu občinskih svetov, pa tudi prosvetnih društev, o medsebojnem sodelovanju, premagovanju skupnih naporov in podobnem. Občni zbori so pokazati, da uspeva delo občinskih svetov najbolj tam, kjer so osebni stiki z društvi.
'Seveda pa s tem delo še ni končano; z analizami, smernicami itd., je potrebno aktivizi-rati člane sveta, da se bodo borili za izvajanje konkretno sprejetega programa sveta oziroma prosvetnega društva in ga bodo tudi izvedli. Zato so na občinski konferenci v Kočevju govorili tudi o tem. kako naj bi svet skozi vse leto pomagal tako pri realizaciji svojega programa kakor tudi programov društev. V tem naj bi se izražala aktivna, delovna
vloga občinski svetov. Ugotoviti je treba najprej, kje so tista ključna vprašanja, od katerih je odvisna rešitev še vrste drugih vprašanj. '
Posebno pozornost bodo v letošnji sezoni občinski sveti posvetili izobraževanju odraslih, članov društev in drugih, z uresničevanjem naslednjih bistvenih nalog v občini:
—	usposabljanju organizatorjev pošolskega izobraževanja odraslih in predavateljev na tem področju;
—	ustanavljanju večernih de. lavskih gimnazij in drugih šol ob rednih šolah;
—	ustanavljanju, organizacijski in programski utrditvi občinskih ljudskih univerz;
—	ustanavljanju oziroma usposabljanju občinskih ljudskih knjižnic s čitalnicami in potujočimi knjižnicami ter razvoje knjižničarstva v vsej občini;
—	ustanavljanju klubov ter metodam dela in organizacijskim oblikam klubskega življenja.
Na vseh občnih zborih prosvetnih društev in občinskih svetov so razpravljali o problemu mladine, ki so ga pove-zčvali z vključevanjem novih članov v naša društva. O mladini so imeli različna mnenja: da je samo za tehniko, oles. film, da ne poje rada. ne igra * v
FILMSKI KOMPAS
»LFTiJO ŽERJAVI« MIRKO GROBLER: Sovjetska kinematografija se vendarle rešuje iz šablon »patetičnega« realizma. Zato nas tg film prijetno preseneti.
KAJETAN KOVIC: Po dolgem času spet dober ruski film. Predstavlja nam človeško in ljubezensko dramo iz vojnih let na resnično topel in neparolarski način.
VASJA PREDAN: Ce odštejem rahlo pomanjkljivo dramaturgijo filma, sem prepričan, da je ta izredno preprosta, neposredna in globoka človeška izpoved ena najbolj očarljivih filmskih umetnin, ki sem jih videl v zadnjem času. Ce bo sovjetska filmska produkcija šla po sledeh »Žerjavov«, tedaj bomo nemara kmalu smeli govoriti o renesansi sovjetskega filma.
»IZGUBLJENI KONTINENT« MIRKO GROBLER: Preprost in
čist dokument, ki nam odkriva daljno življenje s tolikim spoštovanjem. Zelo priporočam ogled.
»ŽENA DNEVA« KAJETAN KOVIC: Resen poskus mladega
italijanskega režiserja, da bi se spoprijel z družbeno problematiko svojega okolja. Film je vreden ogleda.
»LA TOUR, PAZI SE« Številnim lažizgodovinskim filmom se je pridružilo še to jugoslovansko-francosko koprodukcijsko dete. Paša za oči — toda nič za glavo in srce.
rada, da se noče vključevati v prosvetna društva itd. Te enostranske ocene so nam vse prej kot koristile. Kakšna oa 'e mladina resnično?
— V naših društvih imamo 52 odstotkov društvenih članov iz vrst mladine v starosti do 25 let;
—	v zagorski občini in še marsikje le 50 odstotkov mladine članov odborov prosvetnih društev;
—	marsikje, zlasti v oddaljenejših neindustrijskih krajih, mladina še vedno rajši noje. igra oziroma gleda dramske prireditve in pevske nastope kot pa redno hodi v kino (to so pokazale ankete v Kočevski Reki. na Črnem vrhu, na Rakitni in praksa drugod);
vati.
Vsaka enostranska, zlasti pa negativna ocena mladine ni na mestu- V zvezi s posebnimi pogoji posameznega kraja — gospodarskimi. socialnimi, političnimi, tehničnimi, kulturnimi, s tradicijo itd-, je tudi različno kulturno zanimanje ljudi in tako tudi mladine. Povsem drugačni so kulturni interesi in potrebe ljudi v industrijsko nerazvitih krajih kakor na v industrijskih središčih. V Kočevski Reki na primer hodi od 100 odraslih le 36 redno v kino. V neindustrijskih krajih ljudje raje obiskujejo gledališke predstave kot pa filmske. V industrijsko razvitem Hrastniku si povprečno vsak domačin ogleda letno kar 15 filmskih predstav. Takih primerov bj lahko našteli še več. Za vse pa velja splošno pravilo:	povsod tam,
kjer obstajalo tradicionalne u-stanove in društva in so ljudje navajeni na njihovo dejavnost. se morajo nove ustanove (kino in podobno) in celo nove oblike ter sekcije (klubsko življenje. izobraževalne sekcije in podobno) v starih društvih šele uveljaviti, pridobiti si morajo publiko in aktivne člane. Stara društva imajo Pri tem — lahko bi rekli neko prednost ker mora vsak posameznik doseči zrelostno stopnjo v odnosu do nove ustanove (kina in podobno. ker uvaja le novo obliko. je pa stara institucija). — Nato šele rečemo, da se je nova oblika oziroma ustanova u-veljavila, da je dobila stalno publiko, ljubitelje in podobno. Dejstvo -je, da znamo mladino večkrat zainteresirati za igranje, petje itd., toda ne znamo je obdržati v teh skuninah. Zato pravimo, da mladina ni vztrajna, da hoče vse na hitro. Res je. da se mlad človek težko privaja novemu socialnemu življenju, to je pevskemu zboru in podobno- Večkrat 'ne zna tako dobro zapeti ali zaigrati, ker se šele uvaja, zato is včasih zasmehovan in podcenjevan,, na počuti se dobro in prijetno v taki skupini ter odide.
Vzroki so torej globlji. Skušajmo jih analizirati. Česa si
želj — ne želj — mlad človek?
— Notranje trdnosti — zato
se želj vključiti oziroma pripadati neki socialni skupini (pevskemu zboru, dramski skupini, nogometnemu društvu itd.);
—	upira se avtoriteti, zato ne želj absolutističnega vodstva (ne soodloča o igri. ki se ie uči kajti to določa največkrat režiser!);
—	želi hitrejši tempo, kot ga ima tudi sodobna tehnika, hitrejši ritem življenja, hitrejši ritem glasbe (jazz); torej ritem časa nanj nujno vpliva in zato hoče mlad človek hiteti preko več ciljev, uspehov nastopo'1 do končnega cilja.
Niko Lukež
Posvetovanje v Bohinju
Občinski svet Svobod in prosvetnih -društev bohinjske občine je pred kratkim sklical širše posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki društev ter drugih zainteresiranih organizacij in ustanov. Na posvetu so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo:
—	da v izobraževanju odraslih še nimajo utrjenih oblik in da zato moralno podpirajo prizadevanja izobraževalnega centra pri občinskem odboru SZDL in prizadevanja posameznih društev:
—	knjižnica naj bi postala samostojna proračunska ustanova obLO:
—	treba Je usmerjati programsko politiko vseh društev:
—	nujno je družbeno sodelovanje v programski politiki kinematografa:
—	proslave in spominske dneve bi morali organizirati bolj načrtno:
—	brez izboljšanja materialnih pogojev kulturno - prosvetna in vzgojna dejavnost ne bo napredovala. zato naj hi skrb za vzdrževanje kulturnih domov prevzel ObLO.
Tudi podjetja In sindikalne organizacije naj bi materialno podprli knlturno-prosvetno dejavnost, društvom pa naj bi dotacije razdeljeval Občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
NASI PESNIKI
MILE KLOPČIČ (roj. 1905 v Lotaringiji) je izdal zbirki »Plamteči okovU in »Preproste pesmi«. V njih najdemo pretresljive opise predvojne docialne stvarnosti. Objavljena pesem zajema snov iiz partizanske borbe.
Komandantovo
vprašanje
Na konju nekdo pridivja ko vihar. •»Komandant Stane!*- najavi stražar.
Poveljnik brigade se predenj postavi, s pestjo ob čelu vzravnan ga pozdravi.
Razgrneta karto pod mračno svečavo. •»Tu zdaj ste vi, in tu glej Dobravo!
Sovražnik nasilno v njej gospodari.
Se to noč brigada naj vaša udari.
Preden jutri odbije deset, mora biti ta kraj zavzet!«
“Tovariš komandant, prišli smo s poti. Se davi bitka. dim. ogenj. kri.
Od marša izmučeni, s smrtjo v očeh — ko da bi požel jih so padli po tleh.
Naj moštvo počijo še jutrišnji dan. pojutrišnjem bo sovražnik pregnan.«
Komandant za spoznanje zoži oči, trenutek počaka, trenutek molči:
V bitki vso noč. na maršu ves dan, to je hudo. poznam, poznam ...
»Sovražnik pripravlja iz mesta izpad. Zato mora vaša brigada v napad.
S tem razbremenite sosedne brigade. Ukaz: že jutri Dobrava naj pade!«
A oni pred njim še v zadregi molči, sam truden na smrt od bitk in skrbi.
Komandanta za hip spreleti drget, a že upre kvišku vanj svoj pogled, .
pogled, ki Je strog, pogled, ki je čist.
In vpraša natihoma: “S; komunist?«
Tedaj se poveljnik brigade vzravna, izmučenost zgine in dvom iz srca.
“Sem,« reče odločno, s pestjo v pozdrav Komandant ga še pogleda: potem je prav1
“Se preden deseta bo jutrišnji dan, naj kraj bo svoboden, sovražnik pregnan!-
In piane iz sobe, na konja se vzpne in v diru izgine v gostoti teme.
A še pred deveto prihodnji dan bil kraj je svoboden, sovražnik
pregnan.
Komandantu prineso raportnj list. Komandant se nasmehne: “.le komunisi'
OBČNI ZBOR SINDIKATA LJUBLJANSKIH GLASBENIH SOL
Glasbene šole naj vzgajajo za delo v Svobodah
Ne samo strokovno izobraziti delavce, ampak jim dati zaključeno izobrazbo, ki jih bo usposobila za vsestranske ljudskoprosvetne delavce
V četrtek je bil v Hubadovi dvorani na Nižji glasbeni šoli Center občni zbor sindikalne podružnice glasbenih šol. Poleg številne udeležbe moramo pohvaliti tudi zelo živahno diskusijo o poročilu predsednika prof. Cveta Budkoviča, ki je razkrila bogato problematiko naših glasbenih šol in nakazala — zaenkrat seveda še ne sistematično — poti, k j jih bo troha ubrati v prihodnosti- Tudi sicer je bi lo iz poročila razvidno, da je bila dejavnost naših glasbenih šol tudi navzven zelo živahna, saj so imeli v preteklem letu nad 200 zunanjih nastopov — od koncertov v tovarnah, kot v Iskri. Vevčah in v Litostroju, pa preko radia, podjetij, ustanov, vojašnic In osemletk do Socialistične zveze, raznih domov, na cesti Bratstva in enotnosti in na tekmovanjih v Prištini ter v Zagrebu in Beogradu, kjer so prejeli osem prvih mest. dvanajst drugih in šest pohval.
Vse to delo pa se bo lahko še bolj razmahnilo, če bodo znali urediti številne notranje Probleme. Pri tem niso brez pomena taka vprašanja, kot so in-
štrumenti !n notni material. — vsega tega primanjkuje in zato bo treba še v večji meri kot doslej pomagati drug drugemu. Sole bodo napravile seznam da
Risanka — ne samo za zabavo
Kdo še ni videl risanih filmov ameriškega mojstra ni-sanke Walita Diisneya. Risane filme so sicer delali že prej — ob samih začetkih kinema-togralije — vendar jim je prav Eiisney priboril tisto popularnost, ki jih je prikupila najširšemu krogu gledalcev; Mi-cky m,iška in moranr Popa j pa sta postala že kar pojma. Njegove risanke so v glavnem služile zabavi, kritika človeških slabosti je imela pri njih le majhen delež.
Seveda pa ima risanka še druge možnosti, celo večje kot igrami film in te možnosti so
iasraibili jugoslovanski ustvarjalci risanih filmov. Podjetje hrvatskih filmskih delavcev »Zagreb-film« je pnied tremi leti z risarji propadlega »Du-ga-filma« osnovalo poseben
»Halo, hidrobaza!«
To je naslov filma, ki ga za podjetje hrvatslcih filmskih delavcev zagreb-film snema Ivo Tomulič. Film utegne biti zaradi snovi zelo zanimiv, saj ho v njem obdelan primer sodelovanja med našo armado in ljudstvom.
Delavci osnovali klub prijateljev iilma
Pri Domu kulture »Zahodni Vračar« v Beogradu so osnovali »Klub delavcev — prijateljev filma«. Mesečna članarina znaSa 100 dinarjev in zanjo bodo člani lahko videli 9 filmov. Vsak film bo imel uvodno predavanje. Zanimiv je tudi sklep, da bodo pozneje predavali delavci sami.
»Stekleno mesto«
Film pod gornjim naslovom je nastal v okviru sodelovanja med beograjskim podjetjem UFUS in filmskimi delavci iz »Češkega državnega filma«. To je dokumentarni film, ki prikazuje ročno delo čeških delavcev v nekem malem češkem mestu. Izdelujejo aene predmete za uporabo in Film je režiral Vlado Šiita.
mr*
SS&Mt
Studio za risani film. Brez prave tehnike so se zagrebški filmarji vrgli na delo, in nam
v dveh letih ustvarili nekaj resničnih mojstrovin. Risani film so uporabili za kritiko človeških in družbenih napak.' Tako v filmu »Premiera« niso prikazali premiere v gledališču, kot bi kdo pričakoval po naslovu. Namesto tega so pokazali malomeščanski svet, ki mu ni mar za vsebino in umetniške vrednote predvajane opere, ampak ga bolj zanima to, kako bo deloval na svojo okolico. V filmu »Noctunno« so prikazali zamišljenega pešca. Ce ne bi bilo rdeče svetilke, bi lahko prišlo do nesreče, tako pa ge je s svojo rdečo lučjo v zadnjem trenutku opozorila. Pa človek gre dalje in ne misli na človekov um, ki je dal svetilki njeno vlogo in jo s tem dvignil nad njeno materialno vrednost. Taki so tudi filmi »In vendar se vrti«, »Maščevalec«, »Ring«, »Hrabri Bušo«, »Veliki strah«, »Happy end«, »Romeo in Julija«, »Potovanje v vBemtaje«, »Samec« itd. Seveda niso pozabili popolnoma na zabavne možnosti ris)anetga fdlimai. pa še takrat so mu dali globlji smisel, kot na primer v filmu »Kavboj Jimmy«, kjer so kavbojke in njihov vpliv na mladino prikazane z ironične strani.
Resni napori zagrebških mojstrov niso mogla ostati brez odmeva. Prva priznanja so prejeli že v domovini, še več pa v tujini. Na festivalu v Cannesu so pomenili pravo presenečenjis. Veliki umetnik risanega filma Mc Larren je izjavil, da je »fenenaden v najboljšem smislu. Skoro nedojemljivo mi je, da je bilo vse to izvršeno v tako kratkem
času in s takšnim potencialom ... Mislim, da boste dosegli še kaj več.« V naših filmih je pogrešal samo več nacionalne note, pričakoval pa je tudi več socialnih motivov. Časopis »L,a cinematographie fnancaise« je v posebni festivalski izdaji namenil posebno vlogo filmu »Premiera«; »Jugoslovani so podali s simbolično gledališko »Premiero« popolni mikrokozmos svečane večerne predstave festivala v Cannesu, pa naj to zadeva I. ali XI, festival... ' Predstava ham na koncu pokaže ljudi... strašno podobne tolikim, ki jih vsak dan srečujemo med Carltonom (hotel, v katerem stanujejo filmske zvezde) . in vhodom v festivalsko palačo.« Še dolgo bi lahko naštevali pohvale; naj dodamo samo, da so na festivalu v Bergamu dobili posebno priznanje žirije, »Samec« pa prvo nagrado na festivalu v Benetkah.
Tako je razumljivo, da so zlahka prodali svoje filme v številne države, celotno proizvodnjo pa firmam »Entrepri.se« (New York), Metro Goldwiin Mayer (ZDA), Sirius (Zahodna Nemčija) in še nekaterim. Tako so dobili sredstva, da bodo modernizirali svoj studio in si nabavili nove kamere in ostali nujno potrebni tehnični inventar. Saj do zdaj so delali v neprimerni dvorani nekdanjega kina v Vlaški ulici 11, medtem ko so morali snemati v prostorih veslaškega kluba »Mladost«.
Pri risanem filmu je tehnika posebno važna, saj je za desetminutni film potrebno narisati okrog 13.000 sličic. Tako bomo razumeli, zakaj imajo v zagrebškem Studiu kar 120 risarjev. Posebno vtago med njimi ima glavni risar, ki da
posameznim likom karakterne poteze. To je važno že zato, da posamezne osebe takoj spoznamo in jih zlahka ločimo med seboj. Delo nato preide na tako imenovane animatorje. Njihova naloga je v, tem, da narišejo prvo in zadnjo sličico prizora. Če nekdo vtakne cigareto v usta, narišejo prvo sličico, ko je začel premikati roko, in zadnjo, ko je cigareta že v ustih. Da vidimo cel gib, so potrebne še števiilne vmesne sličice. Te narišejo risarji, imehovani fazerji. Šele zdaj film posnamejo. Zaradi številnih risarjev bi se zdelo, da mora biti risani film zelo drag, posebno ker so '/si filmi posneti na barvni trak, ki je trikrat dražji od navadnega. Pa kolikor vse to film podraži, ga pa spet poceni dejstvo, da ni treba plačati igralcev, dra-
gih prevozov, dnevnic in pa traku se v glavnem porabi samo toliko, kot znaša dolžina filma; pri igranem filmu je treba namreč isti prizor posneti po večkrat, pri risanem pa na splošno samo po enkrat.
Tudi za letošnjo sezono imajo zagrebški risarji lep program. Pohvalno je, da so predvideli tudi tri mladinske filme, saj nam teh tako zelo primanjkuje. Upamo tudi, da bodo ohranili dosedanjo visoko raven svtojega filma, saj med imeni ustvarjalcev beremo spet stara imena, ki so našo risanko dvignila na evropsko raven — med njimi naj omenimo Vladimirja Mimico, Nikolo Kostelca, Dragutina Vunaka, Dušana Vukotiča, Vladimira Tadeja.	F.S.
V studiu zagrebških mojstrov. Od leve: glavni risar Ivan Marko, scenarist in režiser Vatroslav Mimica ter glavni animator Vladimir Jutriša.
bo mogoče zajeti eleheren razpoložljivi instrument ali note, ' in tako še v večji meri doseči pomoč, ki so Jo posamezne šole že doslej izkazovale druga drugi. Med manjše pomanjkljivosti ie šteti tudi mumeras cla-usus ki ga -> uvedla Glasbena šola Center- Seveda ie to Imelo za posledico, da te število učencev padlo na 500. Sindi-kalnu podružnica je podvzela potrebne ukrene za odpravo te omejitve in upravni odbor šole je predlog podružnice že sprejel. Prav tako so odklon:!! enotne učnlne , na vseh šolah. Kakor je videti ta zahteva na prvi pogled popolnoma upravičena, pa nam globlia analiza pokaže da v svojem bistvu ni pravična. Glavna ovira za uvedbo enotnih učnin na vseh šolah je zelo različen socialni sestav na posameznih šolah, pa seveda tudi različni socialni položaj posameznih učencev Zato so sprejeli predlog, da naj se določita le najvišja in nal-nižja učnina, posameznim šolam pa naj se prepusti, da po uvidevnosti določajo učnlne. V tej zvezi bi omenili oprostitev učnine pri učencih, ki so pokazali odličen uspeh, posebno pri tistih, ki so to dosegli že dve leti ali tri zaporedoma. Na videz je ta vzpodbuda za učence kot za starše popolnoma upravičena. Upoštevati pa moramo — tako ie pokazala izkušnja — da prav ti učenci pozneje pogosto bodisi ne pokažejo tistega napredka, kot so ga od njih pričakovali, bodisi da ne nadaljujejo študija in tako družba od njih nima prave koristi. Po-' leg tega pa se le pokazalo, da ti učenci svoje uspehe« dolgujejo predvsem dejstvu, da so dom® dobro situirani — da imajo doma klavir In podobno -J’ ter jim je zato v večji meri kot slabše situiranim omogočen intenziven študij.
Precej pozornosti so posvetili tudi novi akciji, ki teče v zveznem merilu, da bi vse šole prešle pod svet za šolstvo. Tega merila too mnenju zborovalcev ni mogoče uporabiti za u-metnostne šole in torej tudi za glasbene šole ne. Medtem ko so splošnoizobraževalne šole brezplačne, pa se glasbene šole vzdržujejo s šolninami. Tudi so težave z različnim sestavom učencev, med katerimi najdemo v istem letniku zelo različne starosti. Upoštevati pa moramo tudi take šole. kot ie Srednja glasbena šola. kK ima v svojem sestavu precej učencev. že med študijem delujočih v Operi. Filharmoniji (n drugod- Zato ie splošno prevladalo mnenje, da naj glasbene šole še naprej ostanejo Pot svetom za prosveto In kulturo.
Posebej moramo spregovorili o odnosu direktorjev do pedagoškega kadra na nekaterih
šolah- Ta odnos le .'»e prepogosto vreden kritike. Seveda za tako težko vzdušje ni v vsakem primeru kriv samo direktor, vendar 1e za primere, ki žal niso redki, to mnenje le upravičeno in je zato treba reči, da nj dovolj, če ima direktor samo muzikalni posluh. Od socialističnega direktorja lahko poleg strokovnega zahtevamo tudi politično znanje, sicer se lahko zgodi da zna biti tak direktor zelo samozavesten, kadar Je hvaljen, popolnoma pa odpove pred kritiko. Gotovo Da je, da bi tu mnogo pomagalo, če bi tudi mladino v večji meri zadolževali s funkcijami.
Precej viharja je vzbudila opazka, da v nekaterih šo’ah namenoma zadržujejo odlične učence, da bj se z njimi lahko pohvalili. Seveda je potrebna diferenciacija — vsaka uravnilovka bi tukaj škodovala. Pouk na glasbenih šolah je pač individualen kakršen koli splošni kalup bi bil nesprejemljiv. To je ena stran vprašanja. Važnejše kot to pa je vprašanje kako postopati z učenci, ki se bodo »• najboljšem primeru pozneje udejstvovali kot amaterji. In tu je bilo Izrečenih nekaj predlogov, ki se nam zdijo Posebnega poudarka vredni. Učenec na glasbeni šoli naj ne dobiva samo strokovnega znanja. To je sicer glavno, vendar oa moramo gledati, da bomo tz takega učenca naredili amaterja z nekako zaključeno izobrazbo. Tak amater bo lahko na svojem delovnem mestu, v mestu ali na podeželju, Izredno koristil v Svobodah in prosvetnih društvih- Takih ljudi — » določeno strokovno izobrazbo :n splošno razgledanostjo nam nadvse manjka. Družbeni vidik in splošna korist morata ori vzgoji učencev glasbenih šol zavzeti svoje mesto poleg strokovnega Ta želja je bila izražena tudi s strani Svobod in iz reakcije zborovalcev je bilo videti, da lahko upamo na uspeh v tem pogledu. Seveda bi bilo dobro, če bi mogli z nekdanjimi učenci tudi po šolanju ostati v stiku. Vendar so tu težave, saj se učenci razkrope na vse konce; vendar bi bilo to mogoče v neki meri, saj bi pomenilo stalno vzpodbudo za nadaljnje prosvetno delo.
Ob zaključku je bila izrečena še ena umestna pripomba: Marsikateri teh problemov bi bil gotovo mnogo bolj jasen ali Pa celo rešen, če bi imeli več sestankov. Zanimanja zanje — občni zbor je to pokazal — pri naših glasbenih vzgojiteljih ne manjka.
F. S.
Drama s sodobno tematiko
Sarajevski novinar Miro Jančič je napisal dramo »Let zamišljenih«. To je eno izmed redkih del, ki o-bravnavajo sodobno problematiko glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Predvsem prikazuje tisto našo mladino, kj je sodelovala v števni« hih delovnih akcijah v izgradnji domovine.
PR™TWL?SMO OLIMPIJSKIH KANDIDATA JOŽETA JOlETiefl
Brez volje ni uspehov
pravi osemnajstletni ključavničar Litostroja
Besedji »olimpijski kandidat« pomenita zelo mnogo za tistega, ki so mu dalj ta vzdevek. JPredvsem je to odpoved marsičemu, za kar se navdušuje mladina, hkrati pa dolgoletno vztrajno delo v vadbenih prostorih. Toda možnost meriti lastne sposobnosti z najboljšimi športniki vsega sveta na največji športni prireditvi —
olimpijskih igrah, seveda odtehta marsikatero žrtev.
Tako možnost je dal jugoslovanski olimpijski komite osemnajstletnemu strojnemu ključavničarju Litostroja — Jožetu Juretiču.
Leta 1954 je prvič zašel v krog ljubljanskih športnikov. Pri Iliriji in Ljubljani je igral nogomet, dokler ga pred dvema
Propaganda nehote
Praksa uči
Stiska s tekmovalnim prostorom je bila tista, ki je te dni nakazala učinkovit propagandni prijem športnim organizacijam. V Zagrebu je bil namreč polfinalni .boksarski dvoboj za državno prvenstvo med hrvatskim prvakom, domačo Lokomotivo in slovenskim zastopnikom »Mariborom« — v železniški delavnici. Uro pozneje, ko je nehala udarjati razgreta delavčeva roka po žeiezu, so ondi stopili v ring najboljši slovenski in hrV vatski boksarji zgolj zaradi tega, ker prireditelji niso našli drugega, ustreznejšega prostora.
Pobuda, ki se je rodila po sili nevzdržnih razmer, je nedvomno vredna posnemanja. Povsem nehote so namreč zagrebški boksarji storili lepo uslugo sebi in vsem tistim, ki se trudijo — žal, čestokrat zaman — razširiti šport med delavstvom. Športni klubi in strokovne zveze bi storile prav, če bi prirejale take tekme in nastope v delovnih kolektivih, predvsem v večjih tovarnah. Delavci v zagrebških železniških delavnicah so namreč hvaležno sprejeli v svojo sredo nenavadne goste. In kdo pravi, da tekmovalci pri marsikaterem med vnetimi gledalci niso zasejali dobrega semena?!
Spored takih propagandnih nastopov pa tudi prvenstvenih tekmovanj v tovarnah bi bil
Iffvc telovadnica v Cerknem
ELES na pm¥i poti
tilekuogospodarska šola v Cerknem bo te dni proslavila osmo obletnico. Ob tej priložnosti so v Cerknem svečano izročili namenu moderno šolsko telovadnico, za katero je dal vsa sredstva ustanoviteli elektrogospodarske šole — ELES,
Po svečani otvoritvi so bile tudi prve športne tekme. V odbojki sta se pomerili ekipi soških elektrarn in EGŠ- Pozneje je bil še dvoboj v namiznem tenisu. V odbojki ie zmagalo moštvo soških elektrarn, v namiznem tenisu pa so slavili lepo zmago dijaki EGŠ. Hkrati so bile še tekme v košarki in malem rokometu.
Zastopniki ELES, šole. elektrogospodarskih podjetji in gosti so se ob tei priložnosti še dodobra pomenili o gradnji velikega plavalnega bazena na dvorišču elektrogospodarske šole. za katerega naj bi poskrbeli s skupnimi močmi v prihodnjih dveh letih.
lahko zelo pisan, saj je več panog in iger zelo primernih za tako izvedbo. Razen boksarjev bi lahko tekmovali v večjih delavnicah še dvigalci uteži, judoisti, namiznoteniški igralci, skakalci v vodo na canvasu, rokoborci, sabljači, telovadci in šahisti. Nekoliko več spretnosti pa bi zahtevale naslednje panoge in igre: atletika, kolesarstvo (na valjih), košarka, kotalkanje, odbojka, rokomet, tenis in perjanica. Nič manj privlačen kakor razni prvenstveni nastopi bi bil spored, sestavljen iz različnih panog.
Tudi v Sloveniji pomnimo nekatere take nastope po tovarnah in podjetjih, toda žai jih lahko naštejemo kar na prstih ene roke.
letoma ni povabil med težko-atlete absolutni jugoslovanski rekorder Jože Colarič. Nič nenavadnega — najmočnejši Jugoslovan med dvigalci uteži je namreč poročen z njegovo sestro Mimico. Tedaj je mladi Juretič zamenjal nogometno žogo za ročko z utežmi in začel redno zahajati v vadbene prostore železničarskega težko-atletskega kluba Ljubljana. Ne zaman; v naslednjih dveh letih je osvojil slovensko prvenstvo v bantamski in lahki kategoriji, leta 1957 pa je bil tudi že prvak Jugoslavije v bantamski skupini. Letos je v Novem Sadu zasedel drugo mesto.
Skratka, Jože Juretič sodi sedaj med najboljše im najbolj nadarjene dvigalce uteži.
»Volja je tista, ki me je gnala naprej. Vsa ta leta sem redno treniral, celo v podjetju, med malico oz. odmorom. Sani sem si napravil ročko in v tistem kratkem odmoru, oddihu in počitku, dvigoval tone. Vse dotlej, dokler mi neznani zlikovci niso ukradii ročke z utežmi. No, tedaj sem si napravil novo, s katero treniram rajši doma.«
V teh skopih stavkih je skrita pot do vrhunskih športnih dosežkov. Da, to sb prijemi, s katerimi je vsega 59 kg težkemu (pravzaprav lahkemu) In 165 cm visokemu Juretiču uspelo v olimpijskem troboju dvigniti celih 270 kg! Strokovnjaki
seveda računajo, da bo utegnil popraviti rekordni rezultat na 310 kg, kar bi zadostovalo, da bi bil ta mladenič upoštevano jugoslovansko orožje na XVII. olimpijskih igrah 1. 1960 v Rimu.
In kaj naj povemo k vsemu temu še mi? Nič drugega kakor to, da enako kakor strokovnjaki verujemo v voljo in sposobnost mladega ključavničarja iz Litostroja. In ker bo v prihodnjih dneh (16. jan.) slavil 19. rojstni dan, mu že zdaj želimo, da bo zares v Rimu — tedaj, ko se bodo najboljši športniki vsega sveta borili v znamenju olimpijskih krogov...	...
Pomnožimo vrste strelcev!
MALO STRELSKE STATISTIKE IN PROBLEMATIKE
28 tisoč strelcev
Malo je pri nas za zdaj še športnih zvrsti, v katerih že prevladuje delavstvo. Ena je športno kegljanje, ki zanj velja, da je doslej pritegnilo največ ljudi prav iz tovarn in podjetij. Podobno razveseljivo oceno zaslluži tudi streljanje. Večina slovenskih strelcev in strelk je namreč iz delavskih vrst.
v Sloveniji

Jože Colarič — absolutni jugoslovanski rekorder -peljal med dvigalce tudi Jožeta Juretiča.
je pri-
Stevilke to nazorno kažejo, pa tudi nekateri drugi podatki-V Sloveniji je za zdaj v 402 strelskih družinah več kot 28 tisoč članov in članic, ki so vsi redni pripadniki Strelske zveze Slovenije. Posamezne socialne skupine pa so zastopane takole: delavci 9.700, uslužbenci 6.400, kmetovalci 2.200. študenti 924, dijaki 450 in ostali 4.000. Daleč* največ je torej delavcev. predvsem starejših. Takega članstva ie namreč v SZS ' skoraj polovica (15.000), medtem ko je pionirjev in mladincev natanko 11.000. Razmeroma slab je odstotek članic (vsega 1.600).
Delavci so v Strelski zvezi Slovenije že v večini, medtem ko Po številu strelskih družin še zaostajajo za terenskimi organizacijami. Terenskih strelskih enot ie za zdaj namreč še več. kakor pa takih v tovarnah in podjetjih. Podatek torei pravi. da so strelske družine v nekaterih tovarnah že zajele zelo mnogo ljudi, seveda pa kaže tudi na možnosti za ustanovitev novih družin- Posebno Številčno močne delavske strelske družine imajo MTT (ki je z več kot 300 člani najmočnejša v Sloveniji), dalje tovarna emajlirane posode v Celju, celjska Cinkarna. Iskra in Sava v Kranju in še nekateri drugi kolektivi. Seveda pa ie še mnogo krajev, kjer so v tovarnah im podjetjih še brez strelskih društev.
Še večji razmah strelskega športa med delavstvom pa zavira v prvi vrsti pomanjkanje dobrega, dela voljnega strokovnega kadra, ki bi ob sicer dobrih materialnih temeljih izsilil še večje in razveseljivejše uspehe. Nič manjše ni pomanjkanje strelišč. Še posebno pereč je ta problem v delavskih središčih. Dve veliki industrijski središči — Maribor in Kranj — sta na primer brez vojaškega strelišča, kar občutno hromi celoten razvoj strelske organizacije pri nas. Tretji
problem, ki tare delavske strelske družine, pa so družinska vodstva. Marsikje je dovolj zanimanja za strelski šport, pobude dajejo delavci sami in kujejo načrte Za jutri, toda na čelu družine ni dobrega razgledanega vodstva, ki bi celotno de-
nah in podjetjih.
Seveda pa bi bilo napak, če bi menili, da kljub taki organizacijski stopnji ni moč mnogo storiti v prid strelski organizaciji- Za kar naj lepši primer lahko služijo strelci in strelke v Izoli. Ondi je v strelski družini kar devet strelskih sekcij iz tovarn in podjetij z več ko 400 člani in članicami. Za zdaj
še nimajo vojaškega strelišča. Pa vendarle pridno delajo vsa leto. Zaradi takih razmer so sj namreč oprijeli zračnih pušk, tako da sodijo danes med najb boljše strelce s tem orožjeni^. pri nas. Samo letos so jih ku-c pili 60. vseh pa imajo zdaj že toliko, da uporabljajo eno puško samo trije strelci. Ta odstotek ie izredno vzpodbuden in kaže. da so strelci v Izoli zelo marljivi, hkrati pa tudi. da je njih delo našlo dovolj razumevanja in podpore v sindikalnih podružnicah. To potrjuje naposled tudi strelski dom. zatočišče izolskih strelcev in strelk.
Še marsikaj smo izvedeli o strelskem športu med delavstvom v razgovoru s sekretarjem Strelske zveze Slovenije Mirom Marnom, toda nekaj drugih problemov smo prihranili za kdaj kasneje.
Henrik tlbeleis
ličnica št. 3 že obratuje. (Nadaljevanje članka Milana Mavra bomo priobčili v naslednji številki.)
lia M© ° črnih ^©Ojiofo
Nov sindikalni šahovski dom
Sredi novembra so agilni je-»eniški šahisti odprli svoj šahovski dom. Brez vsega bi temu domu lahko rekli »sindikalni«. kajti med približno 100 člani je menda kar 90% železničarjev in njihovih otrok.
In ko sem se pred kratkim mudil na Jesenicah, sem sklenil, da si grem to reč pogledat, tem bolj, ker sem že prej slišal veliko lepega vn pohvalnega o tej delovni akciji in zmagi. Stavba se skriva za delavskim domom in je zatorej tujcu ni tako lahko najti. Tudi jaz sem moral povprašati. Ze zunanja podoba me je prevzela, ko sem stopal proti adaptirani stavbici. Čedno, toda preprosto stopnišče, razsvetljava, da v temi ne zgrešiš, okusna vrata in napis. Ne utegnem se ustavljati, saj me kar vleče v hišo. In že sem v velikem šahovskem prostoru. Zmotil sem začetek seje društvenega odbora, kajti zmeniti se je bilo treba za nastop na sindikalnem moštvenem prvenstvu Slovenije na Bledu, od koder so se jeseniški žtellezarji, kot že znamo, vrnilj kot zmagovalci.
Čeprav imam med jeseniškimi šahisti nemalo znancev, sem se vendarle obmil za informacije na njihovega izredno delavnega predsednika Štrumbla. Veliko mi je povedal, več kot £6 mogoče vreči na papir. Iz
vsega njegovega pripovedovanja je bilo lahko razbrati, da kar gori za šah. Najprej me. je popeljal po igralnem prostoru, ki ga mimogrede povedano, kar iz železarne ogrevajo. Deset mizic, praMijo, da jih bo š.e nekaj več, po stenah zastavice, ki so .jih dobili na gostovanjih v tujini, v vitrini pa kopica raznih pokalov, domačih »in tujih. Bili so, kot reprezentanca slovenskih metalurgov, pri naših Izseljencih v Franciji, potovali so v Italijo, na Poljsko in menda še kam. Toda največji med vsemi pokalj in tudi n^jdragocenejši je gotovo tisti, ki ga vsako leto dajejo zmagovalcu medobratnega prvenstva železarne. Nič manj kot dvanajst let že traja to prvenstvo in na njem sodeluje skoraj redno kakih petnajst ekip. (Zdaj se mu je postavil ob stran še blejski pokal, za prvo mesto v republiki!)
»Menda je naš dom ena prvih stavb, zgrajenih iz žlindrine opeke,« m; je dejal tovariš Strumbl. »Železarna jo je začela poskusno izdelovati in nam jo je rade volje odstopila za gradnjo, da bi videla, kako se bo obnesla., Pa se je.« Nato je nadaljeval: »Sami šahisti smo vložiti,i v gradnjo 2300 delovnih ur,« (Komaj sem izvedel, da je sam v tej številki soudeležen kar s 400 urami.) »In šel« po-
tem, ko smo imeli dom pod streho, smo se obrnili na podjetje za pomoč. Petnajst se jih je naši prošnji odzvalo. Zdaj pa te bom peljal še v prvo nadstropje. Vidiš, tu bo klubska pisarna, tu poleg pa bomo lahko spravili pod streho nekaj ljudi, kadar bomo imeli goste. Tudi s tem bomo nekaj prihranili. In ko bomo dobili še oskrbnika doma in uredili vse preostalo, kar še manjka, bo naš dom res, lep.«
Ko sem se poslavljal od jeseniških železarjev - šahistov, sem zvedel še za dve stvari. Želijo vključiti se vet mladine, kot je imajo zdaj (zato so nekaj redkih izkoriščevalcev sčasoma izločili iz svoje srede) in organizirati prihodnji mednarodni turnir za pokal mesta Jesenic — na ladji.
Tako torej živijo in delajo šahisti na Jesenicah. Njihovo življenje in delo je vredno posnemanja.
lo usmerilo k večjim, trajnejšim uspehom (Kočevje).
Kljub mnogim takim in še drugim oviram pa se ie strelski šport zelo razširil v nekaterih strokovnih sindikatih. Se posebno priljubljeno je streljanje med gratiki, poštarji, železničarji, tekstilci in kovinarji. Zelo pohvalno ie še. da te strokovne organizacije ne združujejo v strelskih družinah samo članov iz lastnih vrst, marveč delajo čestokrat z roko v roki s terenom. Posebno odločilna in vplivna je v ■ zvezi s tem vloga občinskih strelskih odborov, ki jih je za zdaj 26 v vsej Sloveniji. Organizacijsko daleč najčvrstejši je celjski strelski okraj, ki je v vseh občinah že ustanovil občinske strelske odbore. Poglavitna naloga teh odborov pa ie čuti nad razvojem strelskih enot v lastnih občinah, še posebno pa nad strelskimi skupinami — sekcijami, ki zaradi nezadostnega števila aktivnih strelcev (vsaj 30) ne morejo ustanoviti lastne družine. Takih skupin oa ie še posebno mnogo v tovar-
*
m
Presenečenje v Ptuju
V Ptuju so pred dnevi počastili 29. november z zanimivim in pestrim športnim sporedom. Domače športne ekipe so tekmovale v družbi zastopnikov iz bližnjih krajev v najrazličnejših panogah. Med slednjimi sta s posebnim uspehom nastopili tudi moštvi iz Kidričevega in sindikalna podružnica Industrije kovinskih izdelkov (IKI).
Moštvo iz Kidričevega se je izkazalo v namiznem tenisu in zmagalo pred mnogimi favoriziranimi ekipami. Se večje presenečenje pa je pripravila IKI v odbojkarskem tekmovanju. Proti pričakovanju je namreč zasedla prvo mesto pred ostalimi štirimi tekmeci.

O - A H A
GOSPODINJE POZOR!
PRI PRANJU V PRALNIH STROJIH JE
»EGO RDEČI ROBOT««
TISTI, KI HITRO IN SNEŽNO BELO OPERE, TER VAM VARUJE PERILO.
UPORABA: »EGO RDEČEGA ROBOTA« ZA PRALNE STROJE JE ISTA KOT ZA PRANJE BELEGA PERILA
»EGO RDEČI R0R0T«
JE IZDELEK TOVARNE KEMIČNIH IN PRALNIH IZDELKOV
»JADRANKA««
PIRAN
m
m
I
I
ti
p
i
i
sp
Oho, zakaj tako? Mladi 17-letni mladinski prvak Jugoslavije Jazvič iz Opatije je po izjavi svojega trenerja veljal za enega izmed najresnejših favoritov državnega namiznoteniškega prvenstva tudi v članski konkurenci.
Prav ta Jazvič pa je v Ljub-,
Ijani poskrbel za prvo veliko presenečenje. Dal se je namreč premagati povsem neznanemu Zagrebčanu Vukeliču.
In komentar ljudi iz njegovega kluba: ubogi Jazvič je izgubi^ zaradi tega, ker se ni znašel v ljubljanski megli
(tekme so bile v dvorani!). Taval je namreč po Zg. Šiški in zaman iskal Dom Partizana, kjer bi naj nastopil. To ga je živčno seveda tako izčrpalo, da je bil povsem iz sebe tudi še potem, ko je že stal za pravo mizo. Zares smola, kajne. Ali — eden med dvestopetimi, kolikor je bilo udeležencev.
Aha, znati je treba. Tako pravijo v Varaždinu, potem ko se je njihov nogometni miljenec Varteks plasiral v četrtfinale jugoslovanskega pokalnega tekmovanja. Tudi prvoligaši za zdaj niso ustavili zmagovitega pohoda Va-raždincev. In tajna njihovega uspeha? Varteks je skoraj vsak jesenski teden izkoristil za odigranje prijateljskih tekem z močnimi (tudi prvoligaškimi) nasprotniki. Ponudil jim je dobre pogoje za nastop v Varaždinu (beri dovolj denarja) in opazoval, kako igrajo. Sadovi se že kažejo. Ali bodo Varaždinci našli kaj posnemovalcev tudi v Sloveniji?
Oho, pa še eno »geografsko«. Mariborski Večer je pred dnevi objavil vest, da so se »naši alpski tekači zbrali na prvem treningu v Vodnikovem domu na Velem vrhu«. Kaže prav zares, da tudi novinarjem priprave v predsezoni ne bi škodovale. Še posebej, ker gre za smučarsko panogo, ki si vse bolj prizadeva, da bi bila vsaj v naši republiki evidentirana za zaporedno številko 1 (zimski oddelek seveda!).
Aha — in morala! O nogometašu Eraku, ki je star natanko 33 let, je spet mnogo besedi. Pristojni pravijo, da gre za izprijenca prve vrste. Dela nič, pa tudi v klubih ni z ničemer zadovoljen. Zato jih tudi menjava kot kameleon , barve. Začel je v Ogulinu, nato pa je nastopal v dresu Šibenika, Lokomotive, Karlovca, Hajduka (Kula) in naposled Trešnjevke. Večina teh društev ga je izključila iz svojih vrst. Vprašujemo pa se, kako se je vendar vedno ■ znova še našel klub, ki ga je sprejel ...?
DET&A3P84&A	☆ S&.1&SHL.O	S£>OJIPflMMNMI * feVTO XTN. -fr C-SNlA 20 »IN 'k 18. »-ECEMBRA 19 5-8 ŠTEV. 52 -fr STRAN 12
GIGANT
naše tekstilne industrije

Tkalnica svilenih podlog
' - - --^ii#,^* ar t -.. ,	■ >■ .
»*>?
MTT — Barvanje (okridacija) klotov
Rekonstrukcijska dela v MTT. — Graditev nove čistilnice
Tkalski stroji pojo svojo pesem. Stotine in stotine jih je — v Šestih tkalnicah — ki v njih čolnički ne-nehno Švigajo sem ter tja, medtem ko na stroju milimeter za milimetrom nastaja široka plast blaga-
Milimeter za milimetrom, pa vendar — na dan znese to pri tolikih tkalskih strojih kilometre in kilometre! Natančneje povedano, kar okoli 75 000 metrov blaga na dan.
Da, to je MTT. Mariborska tekstilna tovarna, ena največjih tovarn te vrste v državi, gigant naše tekstilne industrije.
Tri predilnice. Sest tkalnic, tri opiemenilnicc in ena sukančarna, mimo tega pa še vrsta tehničnih obratov, kot so strojne, kleparske, mizarske in druge delavnice ter tri kotlarne — vse to so njeni obratih Okoli 4000 ljudi dela v tej tovarni; delovni kolektiv, ki ustvari na leto blizu dve in pol milijarde dinarjev dohodka!
Neposredno pred obiskom smo menili, da si bomo ogledali vso tovarno, da bomo prehodili vse njene obrate. Toda v razmeroma krati kem času tega ni moč storiti; v skoraj pol dneva smo obšli proizvodne obrate komaj enega oddelka, tovarna pa je razdeljena na tri oddelke! — Strokovnjak, ki nas je spremljal, nam je zagotovil, da bi potrebovali vsaj dva dneva, ko bi si hoteli kolikor toliko natanko ogledati vso MTT. Toliko časa pa seveda nismo Imeli na vol,jo.
Od bale do preje
V Mariborski tekstilni tovarni izdelujejo blago predvsem Iz bombaža, nekaj pa tudi Iz staniene volne. Tako lahko delajo mnogo vrst različnih in lepih tkanin, ki jih potrebujejo naša široka potrošnja, JLA in naša predelovalna industrija. Naj omenimo le proizvodnjo klotov, ki jih tkejo v največj.i tkalnici MTT, pa proizvodnjo tiskanih tkanin — cica, kretona, delena itd. — ter proizvodnjo pisanega in karirastega blaga, raznih poplinov, zefirov itd. Predolga vrsta bi jih bila, ko bi vse naštevali, saj ima MTT izredno bogat izbor svojih izdelkov.
No, mi smo se namenili v oddelek« kjer tkejo hlačevino in tropi-kale, blago, ki ga ljudje vsak dan kupujejo po trgovinah.
»Poglejte razliko med vlakni,« nam je dejal strokovnjak, ko nam je ob vstopu v čistilnico govoril o razliki med kakovostjo raznih vrst bombaža- Iz bale je izpulil kosmič bombaža, ki si..o zanj menili, da ni prav najboljši, saj je bil malo rjavkaste barve, ter ga z vajenim prijemom tako raztrgal, da so se vlakna lepo poravnala. Nekaj nad tri centimetre dolga vlakna je položil na rokav svoje črne halje, nato pa je isto ponovil še s kosmom bombaža iz druge bale, ki se je nam — nestrokovnjakom — zdel veliko lepši, saj je bil čisto bel. Pa vendar, prvi je bil boljši.
»Tega dobimo iz Egipta in Je najboljši,« nam je potem pojasnil strokovnjak. Bombaž dobivajo še iz Rusije in iz ZDA, predelujejo pa tudi našega« iz Makedonije.
Preden prispe do tkalnice, naredi bombaž takšnole razvojno pot: bala — svitek — stenj — pred-preja — preja. Kaj to pomeni, smo videli.
Poseben stroj — rahljač bal — balo najprej razcefra in bombaž delno očisti. Nato pa — potem ko je šel bombaž skozi posebne silose, kjer je ležal nekaj časa — pride v poseben stroj, ki bombaž poravna v »runo« — enakomerno debelo plast. Po tehtanju gredo ti zavitki v mikalne stroje.
Dvorana, ki smo vanjo stopili, je bila prostrana, da si ji komaj videl do konca. Mikal a i stroji — pravo majhno čudo. ki ga z nekaj besedami ni moč opisati. Velik, vrteč se boben na vsakem stroju, na tem bobnu pa koži morskega psa podobna plast ostrih jeklenih bodic, Le-te odnašajo plast za plastjo bombaža, ki se potem v stroju nekako prečeše — mika. V mikal-nem stroju se bombaž dokončno očisti in njegova vlakna se lepo poravnajo. Na drugem koncu pa pride iz stroja bombažasti stenj-
Prvo srečanje z rekonstrukcijo v MTT
Bombažasti stenj gre nato skozi stroje — raztezovalke. Njih naloga je, omogočiti Izdelavo čim enakomernejše niti. To dosežejo s tem, da več stenjev združijo, pa jih spet ločijo v tanjše. Tako se bombaž porazdeli res enakomerno in bo imela vsa preja enako barvo« enako kakovost.
Raztezovalke so zamotani, veliki stroji. Ob njih smo se prvič srečali z rekonstrukcijo v MTT.
Velja namreč povedati, da je mariborska tekstilna tovarna že lani začela v svojih obratih velike re-konstrukoije, da bi obnovila svoj
izrabljeni in zastareli strojni park ter s tem izboljšaJla in poenostavila proizvodnjo. Prve so bite na vrsti prav predilnice, ki so bile najbolj potrebne obnove.
Nove raztezovalke, ki jih v MTT nekaj že imajo, so sodobni, v inozemstvu kupljeni stroji, ki so povsem samodelni in se sami ustavijo, če se kje kaj pretrga. To zelo olajša delo pri njih, mimo tega pa dajejo tudi mnogo kvalitetnejši proizvod.
Naslednja faza proizvodnje so stroji »fle.verji«, ki predprejo dokončno pripravijo za prcdiine stroje. Fleyerji bombažasto nitko še bolj stanjšajo, jo še bolj raztegnejo« tako da postane že res prava
—	nitka. So to mogočni stroji, ki
skozi vsakega od njih teče hkrati vsaj sto, če ne več nitk. Tudi fle-yerje so v MTT že začeli rekonstruirati:	na prejšnjo osnovo so
vgradili nove »glave« in tako dobili univerzalne fleyerje, ki delajo mnogo kvalitctneje ko stari.
Sploh smo se v tem oddelku poslej skoraj na vsakem koraku srečali z rekonstrukcijo obratov. Tudi v krožni predilnici — veliki dvorani s klimatskimi napravami, kjer brnijo dolgi prstančni predilni stroji, ki bombaž dokončno predelajo v prejo — smo videli prenovljene stroje- S tem, da so pri teh strojih ” prešli na visokoraztcznost-na polja, so v MTT veliko pridobili: enakomernejšo, skratka, boljšo prejo ob mnogo manj napornem delu za delavke v predilnici dajejo ti obnovljeni stroji.
Blago postane blago
V	tkalnici hlačevine in tropika-lov, kamor smo — zasledujoč pot bombažne preje — prišli potlej, naredijo vsak dan približno 8000 metrov blaga dvojne širine. Seveda je s prejo še mnogo dela, preden pride prav do tkalskega stroja. Del jo barvajo že pred tkanjem v posebnih strojih z »ježi«, precej vrst blaga pa barvajo šele po tkanju. Pred samim tkanjem prejo tudi sukajo, navijejo in snujejo votek ter vdevajo osnovo. Po vseh teh zamotanih pripravah pa preja — bodisi kot votek ali kot osnova — vendarle zaključi svojo pot v tkalskih statvah. Iz nje nastane — milimeter za milimetrom, vrsta za vrsto
—	blago.	i
Blago pa toliko časa še ni pravo blago kot ga poznamo, dokler ne gre še skozi oplemeniinico, ki mu da dokončno zunanjo podobo in mu dopolni kakovost.
V	oplemenilnioi to »surovo«, iz tkalnice prispelo blago likajo, smodijo ali ga kosmatijo, razškrobijo, perejo, belijo ali barvajo in ga sušijo, Nekatere vrste — na priliko tropikali — gredo skozi posebno vrsto apreture, da se potem ne mečkajo, druge vrste pa obdelajo spet drugače. Skratka, v opleme-nilnici postane blago res — blago.
Tudi v tem oddelku smo imeli priložnost občudovati velikanski nov apreturni stroj, ki so ga v MTT šele pred nekaj meseci dobili iz Nemčije in ki pomeni veliko Pridobitev za njihovo oplemeniinico-V njem apretirajo in sušijo klot.
Energetski viri — slabo
Današnja Mariborska tekstilna tovarna je nastala iz petih podjetij, ki so bila po osvoboditvi združena v eno samo veliko tovarno. Nekdanje tovarne »Hutter«, »Ma-Va«, Jugotekstil«, »Rosner« in
Sr^ ' '
Izdelki MTT na Mariborskem tednu
»Jugosvila« tvorijo oddelk I, oddelek II. in oddelek III- sedanje MTT.
Ta nehomogenost njenih »sestavnih delov« Mariborski tekstilni tovarni seveda nikakor ni bila v prid: združitev, ki je prej samostojne tovarne povezala po osvoboditvi v organizacijsko celoto, ni mogla takoj tudi dejansko združili novih oddelkov. Danes je tovarna zelo razprostranjena, njeni obrati niso povsod organsko povezani, kot • bi to terjala združena proizvodnja. Zato so se v MTT že lani lotili obsežne rekonstrukcije, ki naj bi tovarni na eni strani . z obnovo strojnega parka, na dru-i strani pa z graditvijo novih tovarniških poslopij omogočila izboljšati in povečati proizvodnjo ter jo hkrati tudi vskladiti po vseh oddelkih.
Doslej so s prvim delom rekonstrukcije vsaj delno rešili pereče stanje v predilnicah, ki so jih obnovili približno polovico; ostalo upajo obnoviti brez deviznih sredstev, v sodelovanju z domačimi podjetji, ki nekatera že izdelujejo del strojev za tekstilno industrijo. — Najbolj kritično pa je postalo sedaj zanje vprašanje — preskrbe z energijo.
V Mariborski tekstilni tovarni imajo že sedaj dve parni turbini, od katerih ena stalno obratuje In s tem krije približno eno tretjino energetskih potreb tovarniških obratov. Drugo energijo dobiva tovarna od DES, tu pa se že začenjajo prve težave.
Sedanja transformatorska postaja je namreč prešibka, da bi, MTT mogla prejemati od DES zadostno količino električne energije. Mimo tega pa so tudi v tovarni sami tako stikalne naprave kot kabelski razvodi vse prešibki, da bi vzdržali takšno obremenitev, kot jo terjajo proizvodne potrebe- Zato so v tovarni že resno začeli misliti na graditev nove transformatorske postaje, ki bi jim vsaj delno poma-
gala iz zagate. Načrte zanjo so že izročili v revizijo in upajo, da jo bodo prihodnje leto že lahko zgradili; potem bodo lahko prejemali od DES vsaj takrat, kadar bo stanje naših voda ugodno in torej elektrike dovolj, teffiko električne energije, da jim ne bo treba reducirati dela po obratih.
Trajna rešitev pa bi bila, ko bi v MTT mogli postaviti še eno turbino na paro in ko bi hkrati lahko tudi uredili sedanje kritično stanje v svojih kotlarnah s tem, da bi dobili še en 40-atmosferski kotel- V MTT — tako kot sploh v tekstilni industriji — rabijo - namreč zelo dosti tehnološke pare, pare za samo delo po obratih in na raznih strojih, pozimi pa jo mimo tega rabijo tudi za ogrevanje. Ko bi postavili še en odcepno-kondenzacij-ski turboagregat. bi lahko potem sami krili najma.j tri četrtine lastne porabe energije, z nabavo novega, temu primernega kotla pa bi bilo tudi rešeno vprašanje rekonstrukcije sedanje kotlarne in tehnološke pare jim ne bi več primanjkovalo kot doslej, zlasti v zimskih mesecih. Seveda pa bi morali hkrati obnoviti ali ponekod na novo napeljati tudi parovode po tovarniških obratih.
Vse to terja določena finančna sredstva v obliki investicijskega kredita; za to rekonstrukcijo so žc izdelali idejni načrt, ki predvideva investicije v znesku 400 milijonov dinarjev, od tega nekaj v devizah Vsekakor pa bi bila to investicija ki bi se izplačala razmeroma kmalu — po načrtu že nekako v štirih letih.
S tem bi v MTT rešili ključni problem sedanje proizvodnje n in hkrati tudi res v celot' izkoristili vse zmogljvosti, ki jih ^e na novo odprla že začeta rekonstrukcija, pa jih sedanj še ne morejo, ker so prav novi stroji porabo energije v MTT še povečali.	Sp-

DANAŠNJA
INDONEZIJA
Prav sedanje leto 1e za razvoj te daljne azijske dežele, ki jo sestavlja nad tri sto otokov, še posebno važno in pomembno. Vse leto je bilo namreč izpolnjeno z burnimi dogodki in hkrati tudi s pomembnimi zmagami indonezijskega ljudstva in njegove vlade s predsednikom Sukarnom na čelu za obrambo neodvisnosti in za nadaljnji gospodarski in politični razvoj dežele.
Indonezija je — podobno kakor druge mlade države — naletela v svojem razvoju na mnoge probleme in težave, ki izhajajo iz gospodarske in druge zaostalosti in nerazvitosti. Vse to je bilo seveda posledica stoletne odvisnosti in kolonialne podrejenosti. Dolgo obdobje je bila Indonezija nizozemska kolonija. Vendar pa vse te težave. ki so značilne za desetletno obdobje neodvisne Indonezije. Pomenijo težave njene rasti in razvoja. ne pa propada. Dosti teh težav pa imajo na vesti iudi tuje sile. ki so skušale po vsej sili določati njeno razvojno pot in njeno notranjo ureditev.
Kot malokateri narod so Indonezijci pokazali obilo vztrajnosti in odločnosti, da kljub vsem oviram in polenom, ki so jim iih metali pod noge. nadaljujejo svoje delo izgradnje samostojne in neodvisne dežele. Prav zato pa zasluži ta mlada republika toliko večje priznanje za njene izredne napore. da bi ohranila gospodarsko in politično samostojnost in Premagala vse posledice zaostalosti.
GOSPODARSKI PROBLEMI
Ko so pred trinajstimi leti Proglasili neodvisno Indonezijo ,(ta neodvisnost ji je bila mednarodno priznana šele leta 1949). se je dežela znašla v hudih gospodarskih težavah. Nizozemski kapital ie obdržal v deželi vse svoje postojanke neokrnjene. Vsi važnejši gospodarski objekti so bili v nizozemskih rekah. Domača vlada ie bila gospodar samo nad prometom in nekaj manj pomembnimi podjetji. Nizozemski kapitalisti so imeli v svoji lasti vse banke, rudnike in skoraj tri četrtine vsega .ladjevja, ki ima za to otoško deželo še prav poseben pomen- Leta 1952 je pri tujih investicijah, ki so znašale nekaj nad dve milijardi dolariev. sodeloval nizozemski kapital s poldrugo milijardo, drugo je odpadlo
na angleški, ameriški in francosko-belgijski kapital. Tuji kapitalisti so črpali v tej deželi, polni naravnega bogastva, velike profite, ki so dosegali tudi četrtino vloženega kapitala. Seveda so svoje gospodarske postojanke občutno izkoriščali tudi za politični pritisk na mlado, še ne utrjeno republiko.
Tedaj je prišlo do zelo pomembne odločbe indonezijske vlade o prevzemu vse nizozemske lastnine. To ni pripomoglo le h gospodarski okrepitvi dežele, marveč je odprlo nove možnosti za hitrejši razvoj. Glavna zahteva po takem vladnem ukrepu proti tuji imovi-ni je prišla iz delavskih vrst. V tej veliki akciji, ki pomeni preobrat v razvoju dežele, so sodelovale prav vse indonezijske sindikalne organizacije, najsi so bile pod vplivom katere koli politične stranke. Tu se ie prvič jasno pokazala enotnost indonezijskega delavstva in njenih sindikalnih organizacij. Velikanska večina prebivalstva je podprla to akcijo, ki so jo pričeli delavci po svojih sindikalnih organizacijah. 2e istega leta so samo v glavnem mestu prevzeli Indonezijci iz nizozemskih rok 112 od skupno 277 podjetij, kolikor jih je bilo nizozemska last- V indonezijske roke so prešli kmalu tudi rudniki na Javi in mnoge tovarne sladkorja, tobaka, papirja in električne centrale. Upravo teh podjetij je vzela v svoje roke vlada in postavila v njih posebne vojne komiteje, čeprav so začasno izločeni iz neposrednega upravljanja v gospodarstvu, so sindikat; podprli to odločitev vlade. .Te pa med delavstvom veliko zanimanje za vse probleme upravljanja v novo pridobljenih podjetjih-
MEDNARODNI ODNOSI
Indonezija je dosegla tudi pomembne uspehe na mednarodne n področju- Celotno svojo zunanjepolitično dejavnost je indonezijska vlada oprla na načela miroljubnega sožitja, ki so jih pred leti proglasili na znani bandunški konferenci predstavniki vseh azijskih in afriških dežel. Indonezija si želi sodelovati na enakopravni podlagi z vsemi državami, ne pusti Pa nikomur, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve in vsiljeval svoje mnenje o reševanju posameznih vprašanj. Prav zato se te Indonezija že od vsega početka odločno uprla vsem poskusom, da bi jo vključili v ta ali drugi vojaški
blok. Neodvisnost dežele je glavno vodilo vse politične dejavnosti mlade republike. Prav tako je njena konkretna politična dejavnost usmerjena k ohranitvi miru v svetu in k izboljšanju mednarodnega sodelovanja. Prav zato ima Indonezija važno vlogo pri urejevanju razmet- na Daljnem vzhodu. V začetku letošnjega leta je sklenila z Japonsko mirovno pogodbo in tako zaključila dolgo obdobje nestalnosti ter odprla vrata za plodno sodelovanje med obema pomembnima deželama Daljnega vzhoda. S tem je dobila Indonezija tudi dosti gospodarskih ugodnosti. Japonska ji je plačala 223 milijonov dolarjev vojne škode in zbrisala njen trgovinski dolg. Tudi z drugimi deželami v Aziji in drugod no svetu je Indonezija razvila plodno sodelovanje. Med važne zunanje-po-litične uspehe je šteti ureditev odnosov z ZDA. Ves čas, odkar je trajal v deželi upor. ki je dobival pomoč od zunaj, so bili odnosi med obema deželama zelo napeti. Ko pa so v Washingtonu končno le uvideli. da si Indonezijci ne bodo pustili ukazovati od zunaj, so sore-
Predsednik Tito na ladji »Galeb« med vožnjo po Indijskem oceanu.
menili svojo politiko do Indonezije in celo obljubili deželi gospodarsko pomoč- Ob tei priložnosti se je tudi izkazalo, da ves upor v deželi nima niti malo zaslombe, temveč je bi] podpiran od zunaj-Med najtežjimi problemi indonezijske zunanje politike pa je še vedno ureditev odnosov z Nizozemsko glede vprašanja Zahodnega Iri-jana (zahodne Nove Gvineje). To je indonezijsko ozemlje, ki pa ie še vedno pod nizozemsko kolonialno upravo, Indonezija popolnoma upravičeno zahteva izročitev tega ozemlja. Nizozemska pa se na vse
kriplje brani odstopiti omenjeno ozemlje. Seveda bi pomenila zadostitev upravičenih indonezijskih zahtev velik delež k pomirjenju v tem delu sveta in k izboljšanju in-donezijsko-nizozemskih odnosov.
Indonezija spada med velike in iskrene prijateljice naše dežele. Čeprav oddaljena druga od druge, imata obe deželi dosti skupnih interesov. Največji med njimi pa je vsekakor obramba miru in utrditev mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubnega sožitja. To nalogo pa ima tudi bližnji obisk predsednika Tita Indoneziji.
Življenje sindikatov v Vietnamu
Vletaam spada med tiste dežele na svetu,, ki so morale plačati politiki hladne vojne med obema blokama težak davek: razdeljen je na dva državna organizma, severni in južni Vietnam. Različna notranja ureditev in zunanjepolitična usmerjenost v obeh državah je pustila svoje sledove tudi na razvoju delavskih organizacij v njih.
V severnem Vietnamu so takoj po osvoboditvi ustanovili enotno sindikalno organizacijo, Generalna konfederacijo dela, ki si je postavila kot glavno nalogo prispevati k obnovi gospodarstva in izboljšanju gmotnega položaja prebivalstva. Nasprotno pa so v južnem Vietnamu še vedno ostali tudi na razvoju sindikalnih organizacij sledovi bivše kolonialne oblasti.
Prve sindikalne organizacije so v Vietnamu ustanovili še za časa
Ladja »Galeb«, ki pelje predsednika Tita v prijateljske dežele Afrike in Azije, je do zdaj preplula bršen del Indijskega oceana in trenutek sestanka med Titom in Sukarnom je vedno bliže. Razen Indonezije bo predsednik Tito obiskal tudi Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, Sudan in Združeno arabsko republiko. Vse te dežele so na zemljevidu označene s poševnimi črtami.
m.
francoske vladavine. Podobno kot v drugih francoskih kolonijah so bile tudi tu sindikalne organizacije dolgo časa nekak privesek francoskih sindikatov. Sele kasneje so se deloma ali popolnoma osvobodile odvisnosti od francoskega vpliva. Raizcep v franc o-s-kito sindikalnih organizacijah v povojnem obdobju je povzročil podobno delitev tudi v Vietnamu.
s Četverni pogovori o Berlinu
Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije. Francije in Zahodne Nemčije so se sestali v Parizu, da bi razpravljali o berlinskem vprašanju, ki ga je sprožila sovjetska vlada z znanim predlogom o ukinitvi okupacijskega statusa. Medtem ko ie London boli naklonjen blagemu stališču do sovjetskih predlogov, ki ne bi zaprli vseh vrat za razgovore, pa so vsi drugi podlegli stališču Bonna, ki odklanja vsake pogovore s Sovjetsko zvezo o njenem predlogu-
Teze za proslavo
Poljska združena delavska partija bo v kratkem slavila 40-let-nico obstoja. V tej zvezi je objavil posebne teze. ki V njih poudarja zgodovinsko vlogo partije. O razpustu partije leta 1933. pravijo teze. da je le-ta pomenil hud udarec za poljsko delavsko gibanje. V vzdušju, ki ga ie ustvaril kult osebnosti, je komunistična internacionala nasedla lažnim obtožbam proti KP Poljske, češ da so v njenih vrstah tuji agenti. Za dogodke leta 1956 pravijo teze. da je prišlo do rujih zaradi sektaško-dogmatičnih zmaličenosti, kar je od- ' trgalo partijo od delavskih'množic. Tudi v omenjenih tezah so vnovič postavili kot glavno sedanjo nalogo boj proti tako imenovanemu revizionizmu.
Poleg Delavske konfederacije Vietnama sta nastali še Zveza vietnamskih delavcev m pa Vietnamska konfederacija krščanskih delavcev. Delovanje teh že samih po sebi šibkih sindikalnih zvez je še posebej ovirala kolonialna oblast in pa vojno stanje, ki je zajelo vso deželo. Po končani vietnamsko-francoski vojni je ostala dežela z razdejanim gospodarstvom in - z armado delavcev brez posla. Šele po ureditvi notranjih razmer se je stanje neko-, liko popravilo m gospodarstvo je polagoma spet stopilo na noge. Vendar pa je položaj delavstva v južnem Vietnamu še vedno zelo težak. Povprečni dnevni zaslužek vietnamskega delavca je enak enourni mezdi ameriškega delavca.
Po zaslugi prizadevanja sindikalnih organizacij se je deloma izboljšal socalni položaj delavstva. Dobili so pravico do 12 dni plačanega letnega dopusta, izboljšana ie zdravstvena zaščta in podobno. Nimajo pa nikakega zavarovanja za primer brezposelnosti niti' ni urejeno pokojninsko zavarovanje, kar zlasti težko prizadeva stare odslužene delavce.
Po zaslugi dokajšnje razredne zavesti delavstva so sindikalne organizacije v južnem Vietnamu pomembna organizacija. Njihov vpliv na vodstvo politike dežele in boj za delavske pravice pa slabi razcepljenost sindikalnih organizacij, ki je posledica vpliva francoskega sindikalnega gibanja. Zato bo prihodnje delovanje sindikalnih organizacij južnega Vietnama v veliki meri odvisno od tega, koliko bodo modeli potrebo in nujnost medsebojnega zbliževanja in skupnega nastopanja pri vseh akcijah, ki imajo splošen pomen za vse delavstvo in celotno prebivalstvo v deželi
i O TEBI, FVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
NAS IC 0 M £ M TA
DOGODKI V SVETU
OD TEDNA DO TEDNA
Zanimanje za potovanje predsednika Tita
Medtem ko se »Galeb« vse bolj približuje končnemu cilju svoje poti — Indoneziji, vlada v svetu vedno večje zanimanje za sedanje državniška potovanje predsednika Tita. Posebno veliko je to zanimanje v deželah Daljnega vzhoda, kamor je predsednik Tito namenjen in pa v arabskih državah. Sirsko časopisje je objavilo številne sestavke o Jugoslaviji in o njenem prizadevanju, da bi se v mednarodnih odnosih uveljavila načela miroljubnega sožitia. Ko govore o odnosih med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko, sirski časopisi poudarjajo, da Jugoslavija in njen voditelj Tito bolj kot kdor koli razumeta težnje arabskih' narodov po neodvisnosti in miru.
Podobno pozornost posvečalo potovanju predsednika Tita in zunanji politični dejavnosti Jugoslavije tudi Mnogi drugi časopisi v raznih deželah po svetu.
Obiski iz Egipta
Kar dve delegaciji sta bili te dni Pri n&s iz Egipta. Glavni tajnik predsedništva Združene arabske republike Šalah Desuki je obiskal naše državne in politične voditelje in ni ogledal razne kraje v naši deželi. Cilj njegovega obiska je bil. seznaniti se z organizacijo naše državne uprave, predvsem pa spoznati delo delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja, Zanimal se je prav tako za naš komunalni sistem, za socialno zavarovanje pri nas in za sistem gospodarskega planiranja- Pri odhodu je dejal, da si njegova dežela želi še tesnejših gospodarskih in drugih stikov z Jugoslavijo-Tudi predstavniki egipčanskih sindikatov so bili na obisku pri nas. »Večkrat smo slišali, da pri vas delavci upravljalo svoja podjetja«, so dejali gosti iz Kaira. — »Zdaj smo si z ogledom mnogih vaših podjetij in iz pogovorov z delavci ustvarili dosti bolj jasno podobo o delavskem upravljanju. Prepričali smo se, so dejali, da delavci lahko uspešno opravljalo to težko in odgovorno nalogo.«
Razprava o Alžiriji
V	Združenih narodih so zaključili razpravo o Alžiriji. 17 azijsko-afriških dežel je predložilo resolucijo. ki zahteva od Združenih narodov, naj alžirskemu ljudstvu priznajo pravico do neodvisnosti in podprejo zamisel o pogajanjih med francosko in začasno alžirsko vlado, ki jih je le-ta predlagala. V debati ie govoril tudi jugoslovanski predstavnik Dobrivoje Vidič. Dejal je. da je glavni kamen spotike za rešitev alžirskega vprašanja francosko zametavanje alžirskega predloga o pogajanjih. Vidič ie poudaril, da ie moč alžirsko -prašanje rešiti le tako. da se Pri-ma alžirskemu ljudstvu pravica, la samo odloča o svoji usodi v kladu z načeli Združenih naro-lov.
Francoska delegacija v Združenih narodih se ni hotela udeležit: azprav o alžirskem vprašanju, ‘rdeč, da je to notranja francoska stvar.
Poziv k skupnosti
Na sestanku CK KP Francije so obravnavali položaj, ki je nastal v deželi po zadnjih volitvah. Poudarili so. da sedanji novi parlament ne more izražati pravega razpoloženja francoskih množic. Komunistični partija je z 3,8 milijoni glasov dobila le 10 poslancev. medtem ko je degolistična zveza na 3,6 milijona glasov dobila kar 188 poslancev. Priznali so, da se je partija zaradi slabega dela odtrgala od množic, hkrati pa so zavrnili očitke o nepravilnosti partijske politike in obtožbe, da ie sedanje vodstvo partije krivo za položaj, ki ie nastal- Ker je delo partije v parlamentu, kjer ima le 10 poslancev, postalo dosti manj pomembno, so postavili težišče na obrambo delavskih pravic in demokratičnih svoboščin- Poklicali so vse republikance, naj se Pridružijo partiji, da bi »obvarovali deželo pred novimi nesrečami in sramotno fašistično pustolovščino«
Zanimivi kongresi
V	Pekingu, glavnem mestu Kitajske. so imeli vrsto kongresov tako imenovanih demokratičnih strank. — To so razne buržoazne stranke, s katerimi ima Komunistična partija, kot pravijo, »dolgoročno sodelovanje in medsebojno kontrolo«. Med njimi so najbolj znane »Demokratična liga«. »Kmeč-ko-delavska demokratska stranka« in »Revolucionarni komite Kuomi-tanga«. Na vseh kongresih so sprejeli enake resolucije, ki v njih poudarjajo. da je treba bolj odločno odvreči kapitalistične poglede na svet in članstvo prevzgojiti v socialističnem duhu. Zanimivo je. da so v vodstva teh strank izvolili mnoge osebnosti, ki jih ie še nedavno ves kitajski tisk obsojal kot desničarje, sovražnike dežele in socializma.
Ena izmed glavnih značilnosti današnjih dogajanj v svetu je vsekakor izredna živahnost političnega življenja v večini azijskih in afriških dežel, se pravi tistih, ki jim je zapadna civilizacija sicer formalno priznavala pravico, da se nekega dne osvobodijo in stopijo kot enakopravni člani v družbo ostalih narodov, ki pa jih je imela in jih deloma še ima za nesposobne, da bi se zares sami upravljali.
Kolonialne sile prepričujejo svet, da je tem narodom še vedno potrebno njihovo va-ruštvo, zato pa jim dogodki v Aziji in Afriki dan za dnem pripravljajo huda presenečenja in razne nevšečnosti.
Pravkar se je končala ena Izmed največjih političnih manifestacij v zgodovini afriških narodov, konferenca v Akri, glavnem mestu mlade afriške države Gane. To ni bila nekakšna uradna manifestacija, na konferenco niso prišli samo predstavniki vlad in na za-padu se celo sklicujejo na to dejstvo, da hi zmanjšali pomen konference v očeh svetovnp javnosti, češ, saj so bili tam v glavnem le taki ljudje, ki niso mogli govoriti v imenu afriških držav. V resnici pa je bila konferenca še važnejša, kot če bi nanjo prišli samo ministri. V tem primeru bi se namreč omejila le na neodvisne države, medtem ko so se v Akri zbrali delegati tudi iz kolonij ter predstavniki političnih, sindikalnih in drugih organizacij. Posebno zapažene so bile na konferenci delegacije »Splošne sindikalne zveze delavcev črne Afrike«, nadalje številne delegacije črnskih organizacij iz ZDA ter združenih, največjih ameriških sindikalnih organizacij: »Ameriške federacije dela« (AFL) in »Konfederacije industrijskih delavcev« (CIO).
Konferenci je predsedoval Tom Mboja, sindikalni voditelj iz Kenije. V kakšnem duhu se je razvijala konferenca, je razvidno že iz njegovih uvodnih besed, katerih smisel je bil ta-le: »Sestali smo se, da bi razložili svetu, kaj hočemo storiti. Zavračamo vsako misel, da bi nam vladali tujci. Bistvo naše politike Je obsodba blokov in zavzemanje za
pozitivno nevtralnost. Nastopili bomo proti francoskim načrtom, da bi Saharo spremenili v atomsko strelišče in borili se bomo proti izgradnji blokovskih vojaških oporišč na afriškem ozemlju«.
Razume se, da je bila Alžirija eno izmed osrednjih vprašanj na konferenci in da Francozi na njej niso našli človeka, ki bi branil ali opravičeval njihovo alžirsko politiko. Konferenca je obravnavala tudi namen pariške vlade, da ustanovi tako imenovano francosko-afriško skupnost; številni delegati
so ga ocenili kot »premeteno obliko tlačenja, ki skuša ohraniti francosko gospostvo v obliki polavtonomne Afrike«. Kongres v Akri je bil vsekakor izredna manifestacija solidarnosti afriških narodov in njihovih prizadevanj po enotnem nastopu proti kolonializmu in neokolonializmu. Zamisel o Združenih državah Afrike, ki razvnema in navdušuje danes ves ta del sveta, je dobila na konferenci polet, ki ga zapadne države zaman podcenjujejo.
Akra je dalje središče razgovorov o prihodnjem zedinjenju dveh držav: bivše britanske kolonije Gane in bivše francoske ko-lonije Gvineje. Ustanovili so gansko-gvinej-ski odbor z nalogo, da pripravi osnutek ustave Združenih držav zapadne Afrike ter komisijo, ki proučuje skupne gospodarske in finančne zadeve ter zunanjo politiko.
Gvinejo so te dni sprejeli med članice ZN in to je sedaj popolnoma neodvisna država, vs*j formalno bolj neodvisna kot Gana, ker
je ta še članica Commonvvealtha, britanske skupnosti narodov. Ta položaj Gane zbuja med Francozi sum, da imajo pri vsem tem tudi Britanci svoje prste vmes, da bi s pomočjo Gane posredno zagospodarili nad Gvinejo. Pri teh svojih kolonialističnih neuspehih iščejo pač, kot običajno, krivca vsepovsod, samo ne v lastnih zmotah. Da pa Angleži budno spremljajo dogodke v Afriki in da jih skušajo obrniti v svoj prid, je samo po sebi razumljivo. V tem so si vsi podobni. Ce morda britanski kapitalisti zares gledajo
na Gvinejo, je pa prav gotovo, da gledajo ameriški na Gano. Doslej se sicer niso mogli odločiti za večje investicije v tej deželi iz strahu pred nacionalizacijo in pred morebitnimi ukrepi ganskih oblasti proti izvozu dobičkov. Zato so dosegli, v imenu »višjih«, političnih koristi, pomoč svoje vlade in Wa-shington bo svoje kapitaliste zavaroval, pred nepredvidenimi nesrečami, če bi se jim kaj zgodilo, jim bo vlada plačala izgubo. Vse to pa Angležem ni prijetno, saj je bila Gana še pred kratkim njihovo zaprto lovišče, sami pa niti danes ne dajejo svojim kapitalistom takega jamstva, kot ga bodo odslej v tej deželi uživali ameriški.
Drugo središče važnih dogajanj je Kairo, kjer sta zasedali dve konferenci: na prvi se je sestalo nad 500 gospodarstvenikov iz 39 azijskih in afriških dežel, da bi se sporazumeli o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih. Na drugi so se zbrali zastopniki trgovinskih, industrijskih in poljedelskih zbornic
13 arabskih držav z nalogo, da proučijo posledice, ki jih bo imelo za njihovo gospodarstvo uresničenje skupnega tržišča šestih držav »male Evrope«. Konec meseca se bodo sestali v Kairu tudi ministri za gospodarstvo držav članic Arabske lige. Obravnavali bodo med drugim priporočilo posebnega odbora svojih strokovnjakov o ustanovitvi arabske družbe za izgradnjo petrolejskih tankerjev. Končni sadovi vseh teh konferenc bodo morda skromnejši kot so si jih zamišljali njihovi organizatorji. Značilne so pri tem težave, na katere je naletela Sovjetska zveza na prvi konferenci, ko je hotela v razpravo o gospo-darskib problemih vključiti tudi nekatera izrazito politična vprašanja. SZ je namreč prisostvovala , konferenci kot dežela, katere ozemlje zavzema tudi dobršen del Azije. Toda pustimo vse to ob strani! Že samo dejstvo da azijski in afriški ekonomisti, politiki in državniki te probleme postavljajo in proučujejo, kaže, kako naglo se te države dvigajo in postajajo kos svojim nalogam.
S tem smo omenili le nekaj dogodkov v Aziji in Afriki, dejanska slika pa je še mnogo bolj pisana. Oba dela sveta se pač prebujata v novo življenje. Med prijatelji, ki jih imajo te dežele v svetu, je Jugoslavija, lahko bi rekli, na prvem mestu in sedanji obisk predsednika Tita spada zato med zelo pomembne mednarodne dogodke. Njegova ladja se sedaj približuje Indoneziji, niso pa še utihnili komentarji o prisrčnem in obenem veličastnem sprejemu, ki so ga bili jugoslovanski državniki deležni ob vstopu v Sueški prekop ter o sedemurnem pogovoru med predsednikoma Titorft in Naserjem.
Boj narodov za dejansko neodvisnost je neogibno protiblokovski in to je ugotovitev, ki jo realistična politika tako Jugoslavije kot številnih drugil držav upošteva tudi na podlagi lastnih, dolgoletnih izkušenj. Velike sile ustvarjajo bloke, pridigajo hladno vojno in dokazujejo, da izven te politike ni rešitve. Toda v tem se globoko motijo in vrenja v Afriki in Aziji bi jih lahko spet nekaj n»«
Prebujanj* e
Afrike in Azije